Posamezna Številka Din i»	Poštnina	v	gotovini.
St. |3.	V	Ljnbljani,	v	sredo	16.	januarja	1924.	Leto	I.
NARODNI
t
NEl/NIK
Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25.
Neodvisen političen lisi
■	—.... -n-------------—	'
Uredništvo: Wolfova ulica St. 1/1. — Telefon 213. Upravnlštvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.
Zvonenie po toči.
Smešno je, kadar se posameznik v nesreči zateka k zvenenju po toči, katastrofalno pa ja, kadar sega po tem obupnem sredstvu — narod.
Čeprav pa je to nad vse jasna res-oiba, vendarle se je pregrešil proti njej naš narod stalno in reči bi mogli, da je bila slovenska politika po preobratu Stalno v znamenju zvonenja po toči.
Ko so nain leta 1918. ugrabili Italijani pod krinko zaveznikov od pamti-veka našo solnčno Gorico, je bilo naše edino obrambno delo — zvonenje po toči. Prav nobenega učinkovitega protiukrepa pa nismo podvzeli. >
Ko nas je zadela leto dni kasneje nesrečna koroška ofenziva, zopet so odmevale ljubljanske ulice od glasnega zvonenja po toči, toda protiukrepa zopet ni bilo.
Ko je plamen upepelil naš ponosni tržaški Narodni dam, ko smo zaječali * bolesti od nesreče koroškega plebiscita, ko nas je vrhu tega zadel še uda-
Rapalla* zopet nismo segli k edino , rešilnemu dejanju, temveč zopet je bilo stvaneaje po toči naša edina reakcija.
In nismo se povzpeli do geste moža
Pozneje, ko je raslo nasilje nad wati tam preko in ko je naš smrtni sovražnik prežal za vsakim vogalom, satno» da nam je mogel zadati rano.
Naj nas je zac[elo še tako nasilje, naj je prišla nad nas še taka krivica, vedno so ostale naše roke — in nikakor ne slabotne roke — mrtve in ve-ino so zagovorila le usta, vedno smo poznali le zvonenje po toči.
Bojimo se^ da je novi sporazum z Italijo nov udarec za Jugoslavijo, zlasti še, če bomo tudi nanj odgovorili sa-«*> * zvonenjem po toči.
^ sporazumom je zaključena <aa Wtka in ž njim se otvarja nova In vaŽQa bitka. Ce je šlo pri prvi Jetičen boj, bo druga bitka odločila tudi o naši gospodarski bodočnosti m s tem o vsej naši prihod-ojosti.
Kako . pa smo mi za ta boj pripravljeni, vemo .vsi. Tišči nas k tlom gospo, darska kriza in brezvestni politiki ve-£ak> z zločinskim bojem v našem gospodarstvu to krizo in vse to v trenutku, ko se pripravlja italijanski kapital, da si s trgovinsko pogodbo pribori pot k nam.
Kličemo na. bojkot italijanskega bla-
ne storimo pa niti koraka* da bi naša dežela mogla prenesti vsaj desetinke tistih žrtev, ki so za tak boj potrebne in ki so jih Srhi v carinski vojni Z Avstrijo zmogli.
Tolčemo se Ponosno v prsa, kako da bodo Italijani kar bežali, ko bodo zagledali naše bajonete, ko pa opominja novo ustanovljeni Aeroklub na ko-tosalno premoč italijanskih aeroplanov, pa gre naša javnost preko tega opomina.
Smatramo za nezaslišano nizkotnost, če uboga« od bede čisto izmozgana mati reši svojemu otroku življenje s teni da ga odda v italijanski azil, toda iiagft ohranrbn? društva zaman apelirajo na našo požrtvovalnost in na naš dokaz zavednega naroda.
. Sama beseda nas je, na odrešilno moč dejanj pa pozabljamo in zato je -črta našega narodnega življenja stalno Padajoča,
In vedno bolj bo padajoča, čim dalje ostanemo pri politiki zvonenja PO toči, čim kasneje se povzpnemo do politike dejanja.
Ob novem sporazumu z Italijo mora spoznati ves narod, da bo ta sporazum za nas znoeljiv le, če zorganiziramo ves narod v enotni nacionalni misli in če bo vsak Jugosloven znal, da ne zahteva od njega domovina besed — temveč dejanj.
Ko se nam to posreči, tedaj smo iz zvonenja po toči, tedaj je naša nacionalna fronta postavljena, tedaj se bomo dogovarjali kot enak z enakim, ker dosedaj se nismo.
Tedaj pa bomo tudi iz nevarnosti, Ida se bomo morali bati posledic sporazumov, ker tedaj bo vsak sporazum na taki podlagi, da bo pomenil za’ naš narod v resnici garancijo za mir ln xanv$«
Sporazum z Italijo.
Sestanek dr. Ninčiča s Summontljem. — Sporazum je bil napravljen tudi v soglasju z Anglijo. — Obisk kralja Aleksandra v Rimu.
Beograd, 15. januarja. (Z) Dahneš dopoldne je dr. Ninčič sprejel m-samezne inozemske novinarje in jim dal potrebna obvestila. Izjave g. dr. Ninčiča so bile, kolikor se da razbrati iz razgovorov s tujimi novinarji, bolj splošne narave. V glavnem se je izjavil v enakem zmislu kakor dr. Beneš in Duca na sestanku z zastopniki tiska. Kar se tiče odnošajev med nami in Italijo oz. med Italijo in Malo antanto, so se po izjavi g. dr. Ninčiča razmere z dosego sporazuma v reškem vprašanju innogo zboljšale ter upa, da bo sporazum v prav kratkem času definitivno redigiran in podpisan. Pri dr. Ninčiču, je bil danes tudi italijanski opravnik poslov Summontej, s katerim sta pregledala izdelano besedilo sporazuma ter ga nekoliko popravila, v glavnem v stilističnem oziru. Natančnejšega se za sedaj o tem ne more ničesar objaviti, toda minister upa, da bo čez neakj dni mogoče javnost obvestiti. Kar se tiče izdelave neke konvencije med nami in Francijo, ki bi morala biti približno take oblike, kakor sporazum med Češkoslovaško in Francijo, ni dr. Ninčič dal o tem nobenih konkretnih pojasnil. Od-nošaji med nami in Francijo so jako dobri in bodo tudi vnaprej ostali nemoteni. Dr. Ninčič bo svoj razgovor z novinarji še nadaljeval, ker ga je danes -prekinil dohod francoskega poslanika Simona.
Beograd, 15. januarja. (Z) Glede sporazuma med našo kraljevino in Ita-
lijo o rešitvi reškega vprašanja se do-znava iz zanesljivega vira, da ni bil dosežen samo v popolnem soglasju s Francijo, ampak da je tudi Anglija vedela zanj. Ko je te dni zborovala konferenca Male antante, je prišel v Beograd poseben kurir iz Londona in je izročil angleškemu poslaniku Albanu Youngu pismo za češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša. V tem pismu prosi angleška vlada dr. Beneša, naj jo ob svojem prihodu v London podrobno obvesti o delovanju konference. Hkrati je izrazila soglašanje Anglije s sporazumom med Rimom in Beogradom. Smatra se, da pomenja to pismo, da je začela Velika Britanija sodelovati pri rešavanju važnih vprašanj na kontinentu in da se bo v sporazumu z ostalimi državami bolj brigala za kontinentalno politiko.
Beograd, 15. januarja. (Z) Nekateri listi poročajo, da bo kralj Aleksander glede na to, da je bil z Italijo sklenjen sporazum, posetil Rim. Te vesti so preuranjene. Kralj bo pač šel v Rim, ko se sporazum z obema državama doseže. Pričakuje se tudi, da bo italijanski. kralj poset vrnil. Razen posetov je pričakovati tudi, da se sestaneta oba ministrska predsednika Pašič in Mussolini, ki bosta na svečan način, najbrže v kakem italijanskem mestu, mogoče celo v samem Rimu, podpisala sporazum in zvezo med našo kraljevino in Italijo. Ce bi Pašič ne mogel iti, ga bo nado-mestoval dr.^-Ninčič.
Italiiantki in francoski titkosporazumu
Mnenje v Italiji.
Rim, 15. januarja. (B) Glede sporazuma med Italijo in Jugoslavijo v jadranskem vprašanju naglašajo uradni krogi, da se je ustvarilo stvarno zadovoljivo ozračje v Beogiadu in Rimu. (Iz prikritih izjav zadovoljstva v italijanskem časopisju je razvidno, da je Italija srečna na uspehu, da je v reškem vprašanju dosegla vse, kar je fašistična rimska vlada hotela od Jugoslavije.)
»Corrlere d*Italia< priznava, da je s sporazumom ustvarjena pot h gospodarjiSj^u sottelovanju med obema državama Predložena rešitev tega vprašanja Je naj-$« vsek *£er le s te:n rešen važen politični problem in se s tem odpravlja mala svobodna državica Reka, ki ne bi imela zadostnih sredstev za svoj obstoj ter hkrati zadovoljuje italijansko javno željo po aneksiji Reke. List dodaja, da obstoja velika vrednost sporazuma posebno v tem, da se z njim omogoča mirna rešitev enega najkočljivcjših vprašanj, namreč re-škega. Ze to dejstvo predstavlja samo na sebi dogodek izredne važnosti, tudi ako ne bi vseboval nobene druge rešitve.
»Glornale d’italla« pravi, da sporazum med Italijo in Jugoslavijo ni površnega značaja, ker ni nikakega osnovnega vprašanja, ki bi delilo obe državi in od katerega bi bila odvisna čast in obstoj naroda. V praktičnem oziru ni efektivno sodelovanje le sen, ampak tvori možnost za konkretne in povoljne uspehe.
»Idea Nazionale« piše, da italijanskc-lugosiovenskl sporazum ne predstavlja sa-SSu« re51te8a vprašanja, ampak tudi politično dejstvo evropske važnosti in zla-’ ? vo metodo, ki bo gotovo imela sa-
® v zgodovini. Sporazum ne predstav-fai.ne itieo,°fi*ie, ampak metodo, ki nnfrc „ 0 v z«odovini naroda in ki se šLzmorn ZInaK0 Ital«e- obnovljene s fa-
*1	januarja. (B) »Corrlere della
Beozradom in p^odnlJtuv,0 sporazumu med S m l! 0”: NaS »st Je zelo na-w	sedanie vlade, posebno,
kar se tiče notranje politike. Toda z istim poudarkom, s katerim smo izražali svoje
nezadovoljstvo, naglašamo sedai svoie zadovoljstvo nad.sklenjenim sporazumom med Rimom in Beogradom. G. Mussolini ie dosegel nov .uspeh In je napravil veliko uslugo domovini, Kerje porabil svojo moč v to, da je najbolje koristil njenim in-tereso m.
BIVŠI BOLGARSKI PRESTOLONASLEDNIK JE ZAPUSTIL SOFIJO.
Beograd, 15. januarja. (Z) Davi je po našem ozemlju potoval incognito bivši bolgarski prestolonaslednik Kirll s svojo soprogo. Nekateri menijo, da je ta zapustitev Bolgarije gesta bolgarske vlade, s katero hoče ustreči željam Ma. le Mutante.
Mnenje na Francoskem
Pariz, 15. januarja. (B) Časopisje komentira obširno konferenco Male antante v Beogradu in ji pripisuje veliko važnost, posebno zaradi možnosti popolnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo.
»Figaro« naglaša kohezijo Male antante. — »Peiit Parisien« ugotavlja, da Je konferenca razpršila mnogo Italijanskih predsodkov. Rim je začel razumevati, da bo francosko-češkoslovaška zveza znatno pomagala Mali antanti, posebno v čisto balkanskih zadevah. Odnošaje Italije do te skupine bodo inspirirali obojestranski interesi, ki se strinjajo s francoskimi direktivami. Italijansko-jugoslovenski sporazum bo imel za posledico francosko-italijansko zbližanje.
»RepubOdue Francalse« pravi: Ako se ustvari zveza med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, potem se Italiji ni treba bati diplomatske aktivnosti Male antante in bo mogla smatrati fnneosko-če-škoslovaško zvezo kot novo jamstvo /a mir.
»Vlctolre« se čuti srečno, da more ugotoviti sporazum med Italijo in Jugoslavijo, kar bo vsekakor utrdilo položaj Male antante.
»Gaulols« misli, da bo rodila diplomatska aktivnost državnikov Male antante bogate sadove in da more služiti zapadnim silam kot lekcija. List dodaja, da bi biio želeti v interesu ohranitve miru, da se množe sporazumi med državami. Italija in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev dajeta vzgled* ki naj ga druge države posnemajo v svojem lastnem Interesu.
»MaUn« pozdravlja z največjim zadovoljstvom sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Sporazum med Rimom in Beogradom ne predstavlja samo dragocenega Jamstva za mir, ampak je hkrati tudi važen činitelj za ravnotežje v Srednji Evropi. Sporazum se je sklenil skoraj istočasno s francosko-češkoslovaško zvezo in s tem se ustvarja pot za sporazum med Italijo in Francijo.
SKLICANJE NARODNE SKUPŠČINE.
Beograd, 15. januarja. (Z) Ne ve se še gotovo, kdaj se sestane narodna skupščina. V poučenih krogih trde danes, da se skupščina sestane 23. ali 25. t. m.
DOTOK TUJEGA DELAVSTVA.
Beograd, 15. januarja. (Z) Zaradi velike brezposelnosti v Nemčiji, Madžarski in Avstriji se pri nas zadnji čas opaža, da dohajajo tuji delavci. V zaščito domačih delavcev je naše ministrstvo za socijabio politiko izdalo nov pravilnik o omejevanju dohoda tujih delavcev v našo državo.
POLITIČNA ZAROTA NA POLJSKEM.
Varšava, 15. januarja. (B) Poljska vlada je dala prijeti 15 častnikov in nekaj politikov, ker so osumljeni, da so snovali politična zaroto,
Sela finančnega odbora.
Nesoglasja med poljedelskim in finančnim ministrom.
svojo dentisijo.
• Vojni minister umaknil
Beograd, 15. januarja. (B) Prihodnja seja finančnega odboia je bila sklicana za 17. januarja. Vendar se ta seja ne bo mogla vršiti v četrtek, ker še ni v Beogradu nobenega člana finančnega odbora. Ako bo do pojutrišnjem v Beogradu navzoči; ih dovolj članov tega odbora, se bo vršila seja in se bodo stavile na dnevni red anuitete za odplačilo vojne odškodnine in naknadni krediti, ki so potrebni zaradi izpremembe proračunskega leta, ki se odslej začne s 1. aprilom. Razen tega bo moral finančni odbor sprejeti tudi naknadne kredite za poljedelski ministrstvo. Zaradi tega vprašanja ni izključeno, da poda poljedelski minister Krsta Miletič ostavko, ker zahteva amandmane v znesku 115 milijonov dinarjev, s čimer se pa finančni minister ne strinja in izjavlja, da ima kritje le za veliko manjši znesek. Ministrski svet je sklenil, naj se v tem pogledu oba ministra sporazumeta, kar se pa doslej še ni zgodilo. Finančni minister
dr. Štojadinovič je pripravljen dovoliti ministrstvu za poljedelstvo in vode le 15 milijonov dinarjev, g. Krsta Miletič pa pristaja na to, da se njegove zahteve nekoliko znižajo, vendar pa zahteva toliko, da mu ne more finančni minister ustreči. Poljedelskega ministra podpirajo vojvodinski radikali, ker so zahtevani naknadni krediti večinoma namenjeni za pomoč Vojvodinčanom, ki so trpeli vsled poplav. Zaradi tega so danes prišli zastopniki vojvodinskih radikalov k ministru Krsti Miletiču in zahtevali, naj se zaprošeni krediti dovolijo. Jutri se sestaneta ministra dr. Štojadinovič in Krsta Miletič, da najdeta sporazumno rešitev. Ako se to zgodi, kar ni izključeno, potem se vprašanje naknadnih kreditov stavi na prvo prihodnjo sejo finančnega odbora.
Beograd, 15. Januarja. CZ) Predsednik vlade Pašič ni sprejel ostavke vojnega ministra generala Pešiča. Minister je dobil zadoščenje, Vsled česar je umaknil svojo demisijo.
Otvoritev angleške spodnie zbornico
Prestolni govor kralja. — Nezaupnica vladi.
London, 15. januarja. (W) Kralj je danes otvoril novoizvoljeno spodnjo zbornico s prestolnim govorom, v katerem se med drugim pravi: Moji od-nošaji z zunanjimi silami so prejkoslej prijateljski. Veseli me, da morem ugotoviti končnoveljaven napredek pri rešitvi nekaterih vprašanj, ki so dosedaj zapirale pot za medsebojno soglasje in zavlačevale vzpostavitev sveta. Prestolni govor omenja na to sestavo dveh izvedeniških odborov in napoveduje, da bo zbornici predložen zakonski načrt, s katerim naj bi se ratificirala pogodba, ki je bila sklenjena v Lausanni s Turčijo. V vprašanju alkoholne prepovedi je ,v kratkem pričakovati sklenitve dogovora z Zedinjenimi državami, ki bo srečne odnošaje med obema deželama in narodoma še bolj okrepil. Vpliv Društva narodov se bo krepil tudi vnaprej z vsemi sredstvi, ki bodo le mogoča. Glede notranjepolitičnih težkoč pravi prestolni govor: Z zadovoljstvom ugotavljam, da so napori, dati brezposelnim delo, v zadnjem letu imeli uspeh, da se je število brezposelnih znižalo. Vendar pa je še vedno večje število
delavcev, ki na noben način ne morejo najti dela. To mi dela velike skrbi. Moji ministri so pred kratkim stavili deželi predloge glede zaščitnih carin. Ti predlogi bi po mnenju ministrov bistveno pripomogli k rešitvi problema, in sicer tako z zavarovanjem industrije na domačem tržišču kakor tudi z boljšimi pogoji za izvoz v dominljone in v inozemstvo. Teh predlogov dežela še ni sprejela. Pod temi okolnostmi čakamo na Vašo privolitev, da se razširijo in zboljšajo trgovinske možnosti in izvozni načrti. Dalje čakamo na' Vaše privoljenje k predlogom državne konference glede pospešene izvršitve in subvenci-joriiranja nekaterih javnih del v vsej državi. Ta dela bodo stala pod nadzorstvom krajevnih oblastev, izvrševale pa jih bodo privatne družbe.
London, 15. januarja. (R) Predlog delavske stranke, ki ga bo stavila v spodnji zbornici k odgovoru na prestolni govor, izraža nezaupnico vladi. Predlog bo sprejet, nakar bo skoraj gotovo Delavska strarfka poverjena s sestavo nove vlade.
Padanje franc, franka
Pariz, 15. dec. V finančnih krogih je vzbudilo globok vtis dejstvo, da je italijanska lira presegla frank. Ta dogodek ni toliko odvisen od nesrečnega padca francoskega franka, marveč izvira iz zboljšanja italijanske valute.
Pariz, 15. januarja. (Havas.) Ministrski svet je imel sejo pod predsedstvom predsednika republike Milleran-da, na kateri je sklenil predložiti v četrtkovi seji zbornice celo vrsto zakonskih načrtov, ki naj bi popravili finančno stanje države^ spravili proračun zopet v ravnotežje in premagali krizo, v kateri se sedaj nahaja francoski frank. Finančni minister de Lasteyrie bo pri tej priliki zahteval 20 odstotno povišanje vseh obstoječih davkov, ki bi do-neslo državi za pet milijard frahkov večje dohodke. Skušalo se bo tudi doseči štedenje, ki bi neslo tri milijarde, tako da bi se stalni dohodki zvišali za osem milijard frankov.
Pariz, 15. januarja. (Havas.) Na predlog finančnega ministra De Lastev-rieja, ki je stavil zaupnico, je odgodila zbornica s 388 proti 189 glasovom debato o interpelaciji zaradi krize francoskega franka do četrtka.
POTNI LISTI ZA AMERIKO.
Beograd, 15. januarja. (Z) Letošnji kontingent Potnih listov za Ameriko je izčrpan in se do junija t. 1. ne bodo izdajali potni listi. Vsi, ki bi se radi izselili, se opozarjajo, naj ne hodijo v Beograd pospeševat izdajo potnih listov, ker jim to ne bo nič koristilo.
VREMENSKO POROČILO.
. ,P“nfV 15- lanuwia. (Uradno) Sedanji *načaj vremena bo trajal naprej,
Potres na Japonskem.
London, 15. januarja. (Reuter.) Reuterjev urad poroča iz Osake, da so bile davi ob 5.45 po potresu prekinjene brzojavne in telefonske zveze med Tokiom in Osako. Železniški promet med Tokiom in Yokohamo je ustavljen. Cestna železnica v Tokiu je morala usta* viti promet. V predmestjih Tokia so Izbruhnili požari. Neki vlak Je vrglo v reko, šest drugih vlakov pa se je prevrnilo.
London, 15. januarja. (K) V Tokiu so štiri osebe izgubile življenje, v Yokohami pa šest. V Yokohami je 600 hiš razrušenih. Kakor se poroča iz Tokia, je kraljeva rodbina na varnem.
SKUPŠČINA V TIRANL
Tirana,, 15. januarja. (Z) Regent je poslal oblastvom razglas, naj obve-ste narodne poslance, da pridejo čim-prej v Tirano, kjer se 21. t. m. otvorl ustavodajna skupščina.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
V Ljubljani.
Drama: »Golobček«. Red E.
Opera: »Aida«. Red A.
Kino Matica: »Čast njenega moža«.
Kino Ideal: »Izven megle«.
Kino Tivoli: »Pjevačica od San Francisca«.
Kino LJublj. dvor: »Noč karnevala« -««
Natalie Kovanko.
V Mariboru.
Narodno gledališče: »Janko ln Metka«.
Red A.
Nočna lekaralika služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Qospo*vet*kl cesti,
«gttn %
» NARODNI DNEVNIK«
Btev. 1?
S>t, Kaj,el :tmxz
* m ■
nulla fides.
Vrnivši se iz Beograda od seje »Narodne banke«, ne pa od kakršnihkoli partizanskih intervencij, kakor se je ponekod domnevalo in pisalo, doznal sera ja srdite »Jutrove« izpade zoper moje postopanje v zadevi spornega ljubljanskega mandata. Premima je moja vest, da bi čutil potrebo Javne reakcije na perfidno msultiranje mojega poštenja, na drugi strani me je pa tak boj definitivno razrešil zadnjih obzirov zoper one, ki ga vodijo. Zategadelj prosim zbegano javnost, da sprejme sledeči objektivno pojasnilo. In potem naj sodi sama!
Pri volilnem kompromisu z dne 19. februarja p. 1. sem intenzivno sodeloval in brez vsakega ošabnega pretiravanja lahko trdim, da bi preko mene do tega kompromisa ne bi prišlo. To se je od strani merodavnih gospodov JDS tudi izrecno priznavalo. Ta moja pomoč pa js vsebovala težko duševno žrtev! Ta-. as je ležal na mrtvaškem odru ustanovitelj NNS, dr. Ivan Tavčar, ki sem mu bil — In to je največji ponos mojega življenja — v zadnjih letih in do lijegove bridke smrti najbližji prijatelj. iVieni je tudi zaupal svoj nezapisani politični testament in odkrito moram priznati, da sem se izneveril temu testamentu, podpisavši volilni kompromis z JDS oz. z njenimi takratnimi in še današnjimi prvimi voditelju Timeas Da-naos... je svaril moj blagopokojni učitelj in dobrotnik. A tudi s strani drugih odličnih somišljenikov se je javil zoper nameravano taktično zvezo tako živ odpor, da sem ga le s težavo zmagoval. Moji najožji in — danes moram to na svojo sramoto priznati — najda-lekovidnejši somišljeniki niso hoteli m niso hoteli verovati v pošteno voljo gospodov od JDS ter so trdovratno prerokovali to — kar se danes godi! Timeas! Zategadelj sem prevzel s sklepom in podpisom kompromisa težko moralno odgovornost napram stranki in sklenil sem vsled tega, da vztrajam še do izpolnitve pogodbe v zastrupljeni atmosferi našega partizanskega političnega življenja, ki mi že tačas ni dala dih&ti,
Zmaga naprednega bloka mi je bila v resnici zadoščenje. Pakt je bil jasen kot beli dan in vsako verolomstvo po mišljenju poštenega človeka izključeno. Mirno sem torej čakal, da nastopi casus foederis. Pardon! Na nekaj bi bil skoro pozabil, na tisti dozdevni dogovor glede reparticije volilnih stroškov, iz katerega je potem skovala JDS poglavitno orožje za svoje — kako naj bi se hitro izrazil, da ostanem zvest parlamentarnim oblikam? — no recimo, za svoje umikovanje. G. načelnik J DS me Se v posebnem pismu svari v tsm pogledu vsakega izbegavanja* češ da Ima najin tozadevni razgovor točno zabeležen in da je imel poleg tega na telefonu tudi še priče. Jaz skesano priznam, da nisem bil toli previden in zato zamorem le na svojo pošteno besedo reproducirati dotični »dogovor«, pri če-ner me pa tolaži upanje, da tudi pred sodnim prestolom morale velja načelo svobodne ocene dokazov. Torej: ko se je sklepal zapisani kompromis, je g. dr. Z. predlagal, da naj se prepusti vprašanje kritja volilnih stroškov dogovoru Obeh predsednikov t J. njemu in meni. Jaz temu nisem ugovarjal, pač pa sem takoj pripomnil, da je moja stranka revna na posvetnem blagu in da glede na to in na prijoriteto mandata JDS ne bo zmogla kakih visokih vsot; da bom pa storil, kar mogoče. Nekaj dni kasneje, mislim, da kakih štirinajst dni pred dnem volitve, me je g. dr. Z. telefonično vabil na razgovor zaradi kritja stroškov, na kar sem mu odgovoril po resnici, da sem naletel pri zbiranju agitacijskega fonda na največje težave pri faktorjih, na katere sem v prvi vrsti računal, ker jim pač !;ompromis ni bil simpatičen. Svetoval sem mu, naj se obrne tudi še sam na dotične faktorje, pri čemer da ga bom rad podpiral. To je bilo vse in NNS je mkrila potem zgolj svoje lastne agita-
cijske stroške v iznosu okroglih 20.000 kron. Kaj se je baje dogovarjalo in sklepalo v nekem špecijalncm finančnem odseku, to mi ni znano, ker mi o tem nihče ni poročal. Pač pa stoji, da skozi debele tri mesece po izvršeni volitvi nihče ni reklamiral plačila še kakih stroškov in da je stoprav, dne 30. junija — torej točno ob času, ko je bil sprejem službene pragmatike že zasi-guran ter se je vsled tega bližal termin za prepustitev mandata kandidatu NNS, doposlala JDS našemu načelstvu neki obračun stroškov s pozivom, da plača polovico, t. j. nekaj nad 21.000 dinarjev. To je bil prvi trenutek, ko sem tudi jaz začei dvomiti o pogodbeni zvestobi JDS in slutil past. Odgovoril sem, da plačilne obveze za svojo stranko ne morem priznati, da pa to vprašanje ne more tangirati pisanega in podpisanega kompromisa. Ob lojalni in točni izpolnitvi pogodbe bi to čisto postransko vprašanje ne bilo delalo prav gotovo nikakih težav. To se mi lahko veruje na besedo!
Danes pa je jasno, da je služilo JDS to vprašanje zgolj za pretvezo njenega umikavanja in izbegavanja lojalne izpolnitve pogodbe, na katero — o tem sem danes žal tudi jaz prepričan — že s pečetka ni mislila. In da bi ta resnica prišla težje na dan, zato je bilo treba izbiti NNS iz rok njeno glavno orožje — »Slov. Narod«. S kupljeno pomočjo najjačjih delničarjev Narodne tiskarne se je to posrečilo in jaz sem bil po več kot tridesetletnem zvestem sodelovanju vržen pred prag glasila, ki je bil punčfca v očesu našega blagopo-kojnega voditelja. Pa sem molčal kakor mutast pes, ker sem imel pred očmi zgolj željo, da ostane neskaljen njegov spomin! Danes pa je to moralo na dan, ker je bila ta najbridkejša izkušnja mojega življenja delo ljudi, katerih osebno čast sem bil v najtežjem času branil tudi v Narodni tiskarni in ki v zahvalo danes dopuščajo, da se v svr-bo prikrivanja očitnega verolomstva blati mojo čast in poštenje. Ker se je v številko stroškov vrinila oprostljiva in očitna napaka, zato se mi cinično očita, da kupujem za nečedne pare ljubljanski mandat In ker se sklicujem na jasni in izrecni dogovor, da se JDS nima pravice vmešavati v vprašanje parlamentarnega opredeljenja dr. Ravniharja, zato prodajam njegov mandat radikalom in Turkom. Iti ker sem svaril svoje somišljenike, da bi nasedli na limanice »Jutrovega« naprednega bloka, ki je imel prozorni namen, da spravi NNS v Kanoso ter stori iluzoričen dogovor z dne 19. februarja p. 1. — za to sem izdajalec napredne stvari. Pa sc bo gospoda tudi to pot usekala v lastno koleno, kakor se je usekala tačas, ko je vihtela svojo sekiro nad NSS in SKS. Škoda, da tako lepa organizacija mnogih poštenih naprednjakov mora služiti herostratskim namenom po-edincev.
2ai mi je le prof. Reisnerja, s Čigar častno besedo se danes žonglira, kakor z umazano žogo. Rad priznavam njegovo neumorno delovanje, ki je pa v okviru demokratske stranke moralo ostati brezuspešno. V tem pogledu bo imel njegov naslednik tudi v boju zoper v nebo kričečo krivico; ki jo trpi naše uradnlštvo od strani države, veliko lažjo in uspešnejšo pozicijo. Zategadelj in še spričo nezaslišanemu postopanju JDS mora po mojem mnenju ostati vprašanje ev. podaljšanja Reisnerjeve mandatne dobe izven diskusije. Vsak sporazum je v tem pogledu izključen In zategadelj je g. profesor po jasnem besedilu pakta že od 1. t. m. v zamudi s svojo besedo. Z njim pa tudi načelstvo JDS kot garant za njegovo besedo.
To sem bil opravičen in dolžan povedati spričo moralni odgovornosti, katero sem bil prevzel s .podpisom kompromisa, ki ne sme ostati kos papirja, dokler tudi v javnem življenju velja Še iskrica poštenja. Ce pa ne, potem se bom tem lažje vrnil v čistejše ozračje svojih nepolitičnih nalog in dolžnosti.
časopisni glasovi.
»Slovenca« se peča v svojem včerajšnjem uvodniku s sporazumom med našo dižuvo in Italijo ter naziva pogodbo »tu-iiustvenlin« Tudi po vojni se vrše pogajanja lajno In parlamenti se postavijo pred fptt accomplL To se le dogodilo tudi s sedanjo pogodbo, ki se tiče žlvljensklh Interesov našega naroda. Najbrže je čcškoalovašica zastavila po želji Anglije In Franclje v Beogradu svoj vpliv, da se likvidira negotovo stanje z Italijo. Zaveznikom je bilo mučno, da sta si bili v laseh dve zavezniški državi. Pogajanja so se vršila tajno, fier te je vlada radi problematičnih ugodnosti, ki izvirajo za nas Iz pogodb:, baia stopiti pred javnost. Pogodba nam daje v glavnem iste pravice, ki so nam zajamčene v rapallskl pogodbi. Žrtvovali pa smo glavno, In sicer neodvisnost Reke. Pogodba ni noben plus v naši zunanji politiki.
»Corrlere delta Sc<a« pravi, da )e napravila vest o sporazumu v italijanskih političnih krogih velikanski vtis. S sp >raz-utnom sta dobili obe dižavt dolgo pričakovano svobodo diplomatičtiih akcij, ki bo imela za obe državi velik pomen. Ko ie bila sklenjena rapallska pogodba, so državniki smatrali, da so prišli do Izhodišča za nadaljuj razvoj medsebujnlh odn :5ajev. Maveobra 1920 ie pokojni VesuiS izjavil,
da si morata obe državi v gornjem Jadranu prijateljsko podati roke, ker sta določeni po političnih, kulturnih in moralnih razlogih, da se sporazumeta. Tudi z odrom na položaj naše države v Mali antanti je sporazum velikega pomena, ker JI je prinesel neodvisnost in ugled, kar se Je že pokazalo pri zadnji beograjski konferenci.
»Da!ly Telegraph« piše z ozirom ca to, da ni bila razširjena Irancosko-češko-slovaška zveza na vse države Male antante, da se Je Jugoslavija odpovedala an-daljnlm sporazumom s Tranclio. 1o pa radi Intervencij Anglije in I talile, ki sta dokazali, da bl to slabo vplivalo na rešitev jadranskega problema. Vse države so sl z'.e-de zunatije-p »lltlčnih smernic obdržale svobodne roke. Anjcira želi, dn bi se Jugoslavija. Po Jska in Romunija naslonile na angleški koncern. Tudi sta juposlovenski In romunski minister pokazala, da se Uma ne mudi s primarnem sovjetske Rusije. Frau-coski listi pt smatrajo copolnoma za logično da se ri z oziri.r na različne interese omeni.r.lli držav naenkrat razpravljalo o raztegni,t franc ^ko-českoslova4kc zveze.
Naropajte •»Narodni Dnevnik" t
Iz uradniikih krogov.
Nehote ml sni pero v i-eke, ker vidim
ravno v teh časih, kako ogabno demagogijo uganjajo »Jutrovci« še sedaj z ubogimi državnimi nameščenci! Državni nameščenci so bili do zadnjih volitev v pretežni večini v taboru JDS. Oklepali so se te stranke zbog tega, ker je imela pač največ pristašev v trgih in mestih, kjer so nastanjeni državni uradi.
Ob času volitev Je državni nameščenec doslej smatral za samo ob sebi umevno, da Je njegova dolžnost, voliti le JDS! Skrajna beda jim Je pa končno vendarle odprla oči, da so začeli premišljevati, ali je JDS v resnic! tudi še vredna neomejenega zaupanja državnih nameščencev! Ce so se svoječasno našli posamezniki, ki se niso ustrašili povedati svojega političnega prepričanja vsakemu v obraz, ki je bilo nasprotno JDS. smatralo se je takega nameščenca kot posebnega koristolovca, in danes?! Vse se obrača od JDS, kajti vsak, ki le količkaj samostojno misli, mora uvideti, kam ga je pripeljalo njegovo zaupanje! Od osvobojenja do decembra 1922, torej 4 leta je bila JDS na vladi, imela je moč in dovolj časa, saj je imela ves čas svojega demokratskega ministra dr. Kumanudija, kateremu pa je bilo uradništvo zadnja briga, da bi svojim najzvestejšim volilcem izposlovala vsaj človeka dostojno živlenje! Gospoda iz Jutrove dežele, mi Vas kličemo na odgovor in Vam z vsled bede onemoglim glasom povemo v obraz:	VI
niste s lorili svoje prevzete dolžnosti, vsled tega nimamo več zaupanja v Vas!
Spomladi leta 1919 so državni nameščenci v ljubljanskem Mestnem domu povedali dovolj jasno, da vlada in na udobnih ministrskih stolčkih sedeči JDSarii ne store svoje dolžnosti in so v znak protesta Stopili v triurni šfrajk! — Zakai ste Pili toliko brezbrižni, da ste nameščenca pustili stradati in da ste ga kot državotvorna stranka prisilili vi sami do koraka, ki ni v skladu z dostojanstvom državnega uradnika?! Nato ste nameščencem vrgli drobtinico kruha in za silo potolažili dosti prepozno lačne želodce, kajti povišek draginj-sklh doklad je že davno prehitel val draginje! Vsled tega Je nameščenec Ječal pod vedno naraščajočo draginjo in vsled »izvoznic«, ki so v tistih časih bujno cvetele! Vsaj časopisi so bili ves čas polni samih povesti o izvoznicah! Državni nameščenec je takrat preklinjal Izvoznice, ki so povzročale draginjo! Nameščenci so zopet
nastopili v Mestnem <Jr>rrm, obračun Je Ml
oster In sam g. minister dr. Kukovec je moral priti na shod, kjer je obljuboval sveto, da bo JDS v najkrajšem času izboljšala gmotni položaj državnim nameščencem v taki meri, da bodo drž. nameščenci — »zopet gospodje«:! še nikdar nismo Culi,
da bi državni nameščenec ministru svoje stranke — tako bridko očital, da je on In njegova stranka kriva, da mora državni nameščenec s svojo družino za svoje pošteno in požrtvovalno duševno delo trpeti
— glad!
Minuli sta 2 leti in danes molči JDS, ker je brez vsake moči, državni nameščenec je pa tudi utihnil — vsled obupa in slabosti, ker ga je lastna stranka izročila
— poginu! Državni nameščenec v Sloveniji vrši še danes zvesto svojo službo! Poštenost mu je prešla v kri! Sestradan in raztrgan je, uboga žena vije roke in joka dan za dnevom, ker nima svojim otrokom kaj dati Jesti! Gospodje okoli »Jutra«! Ali ne vidite tega gorja? Se-li ne spomnite danih obljub svojim volilcem? Obtožujemo vas, ker niste v 4 letih storili svoje dolžnosti napram nam! Imeli ste dovolj časa In tudi moči. Izposlovati nam vsaj toliko, da bi se mogli borno preživeti! Noben izgovor ali zavijanje ne more tega dejstva več odpraviti!
Če bi bili s tisto naglico in odločnostjo nastopili, kakor ste s« zavzeli za svoj ' ožji krog, bi mi ne bili danes moralno in materijelno ubiti! Če se izgovarjate, da niste mogli tega doseči vsled odpora te ali one stranke, vam povemo, da je bila vaša častna dolžnost, udariti ob mizo in zahtevati to, kar zahteva absolutno obstoj države! Po vaši krivdi smo torej nameščenci tam, kjer smo, in vi se pulite za skupščinski mandat, katerega ste vendar dolžni odstopiti dr. Ravniharju! 1 Gospoda! Kratki so dnevi! Obračun bo neizprosen!
Državni nameščenec! Ponižan si in stradaš z nedolžno družino! Ne obupaj! Vzdrži v poštenemu delu za našo državo, obrača se na bolje in gotovo se bo vse izboljšalo, kadar dobimo kot zastopnike druge može! Zberi vse svoje moči, premisli dobro, komu brš v bodoče oddal svojo krogljico! — Sedanjo osrednjo zvezo drž. nameščencev poživi z novimi močmi, okleni se one stranke, ki bo kot najmočnejša tudi mogla vrniti ti ugled in dostojno pre-Življanje!
Anketa radi krize v mariborskem Narodnem giedaiišču.
V pondeljek ob 6. uri popoldne Je bila v mestno zbornico na magistratu po Zupanu Grčarju sklicana anketa zaradi subvencije Narodnemu gledališču, o kateri srno na kratko poročali že včeraj In katere so se udeležili razen velikega župana dr. Ploja, mariborskih poslancev In nekaterih državnih funkcionarjev, tudi zastopniki vseh političnih strank; vojaštva ter 64 društev in korporacij, tako, da Je bila posvetovalnica nabito polna. Anketo je otvo-ril sklicatelj, ki je na kratko orisal zgodovino Narodnega gledališča in rmen’al dosedanjo subvencijo države in občine ter opozarjal na nevarnost, da bi se moralo gedališče dne I. apiila zapreti, če se pravočasno ne doseže zvišanje v finančnem odboru v proračun 1924 vnešene subvencije 200 tisoč dinarjev, ki nlkakcr ne odgovarja potrebam in zahtevam uprave. Dokazuje statistično, koliko daje država drugim državnim in oblastnim gledališčam in kako kruto In mačehovsko je bil odpravljen Maribor. Končno predlaga, da se sestavi posebna spomenica, katero naj podpišejo vse korporacije, stranke in društva in katero nai predloži posebna deputacija ministrstvu presvete in ministrstvu financ, nadalje ministrskemu predsedmštvu In predsedništvu narodne skupščine. Osnutjk
take spomenice ima govornik že sam sestavljen.
Nato Je upravnik gledališča dr. Brenčič podal statistične informacije o denarnih vsotah, ki jih potrebuje uprava. Že sedaj ima gledališče 20 tisoč dinarjev deficita. Do konca sezone bo ob sedaj določeni subvenciji narastel deficit na skupno okr^g 500 tisoč dinarjev. Vsled zatvoritve bi prišlo ob službo 40 igralcev in 60 drugih oseb, ki deloma žive od gledališča.
Zastopnik udruženja igralcev Stepavec Je izjavil, da bi igralci v tem slučaju, ker imajo veljavno pogodbo do konca sezone, tožili državo zaradi preloma pogodbe in zahtevali izrlačllo svojih prejemkov do konca. Če ne bi igrali, bi država imela le škodo, ker bi jih vseeno morala plačati.
Nato se Je razvila živahna debata, V katero so posegli gg. Džamonija, dr. Kukovec, Petejan, Kovačič, poslanca 2ebot in Vesenjak, podpolkovnik Kopčanič in drugi. 2ebot in Vesenjak sta pojasnjevala delo svojega kluba za gledališče v finančnem odboru ter naznačila glavne krivce, da se je tukajšnjemu gledališču nakazala tako nizka subvencija. Med temi je eden glavnih referent Grol. Končno se je sklenilo, da se sestavi mesto spomenice peticija na osnovi županovega koncepta, ki se pred-
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V LJUBLJANL
Drama:
Začetek ob 8. uri zvečer.
Sreda 16. januarja. Golobček. Red E.
Četrtek 17. januarja ob 3. url pop.: Kar hočete; dijaška predstava.
Petek 18. januarja. Zaprto.
Sobota 19. Januarja. Othello. Izven.
Nedelja 20. januarja ob 3. uri pop.: Mogočni prstan. Izven. — Ob 8. uri zvečer: Hamlet. Izven.
Pondeljek 21. januarja. Mogočni prstan. Red B.
Opera:
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Sreda 16. januarja. Aida. Red A.
četrtek 17. Januarja. Zaprto.
Petek 18. januarja: Notredamski zvonar. Red F.
Sobota 19. januarja. Gosposvetski sen. Red D.
Nedelja 20. januarja. Suzanina tajnost, Mozart in Salierl, Glannl Schlccht. Izven.
Pondeljek 21. januarja. Zaprto.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V MARIBORU.
V sredo 16. januarja! Janko In Metka. Red A.
V četrtek 17. ianuarja. Onstran življenja. Red B.
II. samospevskl koncert opernega pevca S. dr. Riga.
Skoro bolje obiskan kot prvi... V dvorani Filharmonične družbe Izbrana publika, ki ljubi glasbo in hoče spoznati tudi ono Izven naših mej. Dr. Rigo Ji j« na obeh svojih koncertih zelo ustregeL Posegel je med Nemce. Ruse, Čehe in vzel za Izvajanje karakteristične, vseskozi zanimive pesmi ter Jih Je podal z glrboklm umevanjem In občutenim prednašanjem. Ugajal Je zlasti Marksov »Zvok«, nič manj Novakove »Sanje skozi mrak«, izmed slovenskih pa Lajovčeva »Norčeva Jesenska pesem« (v začetku nekoliko prenagla v tempu) ar Ravnlkova »Seguldllle«, ciklus sedmih orl-jjfnalno zamišljenih in harmonično barvitih samospevov. Krono večera je vsekakor tvoril Mussorgskl. Njegovi »Plesi smrti« so ostavlll v nas najgloblji utls. O. dr. Rlgu so se poslušalci po vsaki odpeti pesmi zahvaljevali z odobravanjem, katerega Je bil v veliki meri deležen tudi vzoren klavirski spremljevalec g. prof. Ravnik. Užitek, ki smo ga imeli, nam je kalil edino le razglašen klavir, ki nikakor ni spadal na koncertni oder. G. dr. Rigo sl je s svojliua dvema koncertoma, na katerih nas je ae-
znanll z marsikatero lepo pesmico, pridobil simpatije našega koncertnega občinstva.
— II. sinfonični koncert Muzike dravske divizijske oblasti pod vodstvom kapelnika dT. Josipa Čerina se vrši. v pou-deljek, dne 21. t. m. ob 8. url zvečer v Unionski dvorani. Pri koncertu sodeluje svetovnoznanl čelist Gjuro Tkalčič iz Zagreba, ki igra Sains Šaensov koncert za čelo s spremljevanjem celotnega orkestra. Na tem koncertu se Izvaja med dnigim Mozartova g-mol sinfonija. Kakor znano. Je napisal Mozart 3 velike sinfonijc, in sicer v C-duru, Es-duru In g-molu. Sinfonija v C-duru se je Izvajala pred 2 leti, slnfonijo v g-molu pa Je napisal Mozart dvakrat in se na tem koncertu izvaja sinfonija po drugi Mozartovi predelavi, v kateri so uporabljeni tudi klarineti, In ki se odlikuje po zelo zanimivi kontrapunktlčni in tematlčni obliki Vstopnice so od danes naprej v Matični kn lgarni na razpolago.
— Šestindvajset let je poteklo, odkar je koncertiral v Ljubljani zadnji virtuoz na violončelo; bil Je to Čeh J. Junek, ki Je sodeloval kot solist pri »Matičnem« koncertu januarja meseca L 1898 pod vodstvom dr. Jos. Čerina. Pri II. dr. Čerinovem sim-fon. koncertu dne 21. L m. pa bomo Ime1! priliko pozdraviti In občudovati Hrvata Jura Tkalčiča, ki bo ob spremljevanju orkestra svlral Saint-Saen90V a-moll koncert. Tkalčič Je eden najslavnejših živečih mojstrov na violončelu, on Je virtuoz svetovne slave in je koncertiral s senzacljo-nelnim uspehom skoro že po vseh večjih mestih sveta. Njegov nastop v Ljubljani smemo Imenovati izvanreden umetniški dogodek in opozarjamo že danes na simfon. koncert dne 21. t. m.
1 O Vilharjevih »Novih Djulabljah« piše odlični glasbeni strokovnjak prof. Franjo Dugan v poslednji številki »Svete Ce-clllje«: Naš zaslužni kompozltor Izdaje pod tim naslovom zbirku svojih novljih pjesa-ma, komponiranih za srednje grlo uz pr.it-nju klavira. Dosada je izašao prvi svezak »Novih djulablja«, koJI sadržaje tri pjcshie: »Lastavlce« (Anton Medved), »Nočna pjes-ma« (Josip Milakovlč), te »Jelen 1 košuta« (A. Šenoa). Sve su te kompozicije plsai.e uzornim stihom, na kakvi smo kod Viihara navikll, te "odaju kompozltora, ko|i poznale i ljudsko grlo i klavirnu tehniku. Te kompozicije mogu se ubrojiti medju najinter-esantnija djela zaslužnoga autora, te se odlikuju time, što obiluiu zanlmljivim no-dulacljama in harmonlskim kretnjama, a da prt tom Ipak ne zapadaju u hipermoderni! kakofonlju. Ml te kompozicije našim pjevačlma 1 klavirašima toplo preporuču-mo to više, što ni p evačeva ni klavlina
Sartija ne stavljatu prevellklu tcLuičkih za-tjeva kod Izvedbe.
loži tud! vsem predsednikom sknpSčlrrskltt
klubov In vsem članom finančnega-odbora.' Poslanci bodo stavili v skupščini tadl interpelacijo na prosvetnega mtnlstra. Doseč! se mora, da se subvencija plača vsaj izi Izrednega fonda, če že tega ul mogoče doseči v rednem proračunu.
V odbor, ki naj redigira peticijo, so bili soglasno izvoljeni: Gg. župan Grčar, Kopčanič, Zebot In dr. Škapin. Na Džamc-ni ev predlog se je Izvolil tudi poseben odbor, katerega naloga bo, agitirati tri bolje situiranem meščanstvu, da podpira tudi samo gledališče. V ta odbor so bili do.o-čenl gg. Džamonija, Pinter, Kejžar, profesor Prijatelj, profesor Favai in Kovačič.
Politične vesti.
Politična napetost v Avstriji. Med avstrijskimi socijalisti In ostalimi .strankami v parlamentu je nastalo neko napeto razpoloženje, ki ga je Izzvala odredba avstrijskega vojnega ministra Vangoins-a. Ta bivši avstrijski trenski ritmojster Je namreč odredil, da se ima penzijonlrati K8merjev letnik oficirjev. Komer pa Je komandant avstrijske milice in morda edini republikanski oficir s srcem. Avstrijska milica, ki jo tvori iz večine mestni, torej Industrijski proletarijat, je večinoma socijalistična m republikanska. Ne pa tako oficirji, ki so bili vzgojeni v starih avstrijskih kadetnicah. Ti pa so še vedno tudi monarhisti, zato je bilo velikega pomena, da je stal na če!u m lice človek, ki je preprečeval vzgojo armade v monarhističnem protirepubllkan-skem duhu. Ta človek mora sedaj iti. S tem svojim korakom je onemogočil Vac-golns med strankami srporazum, ki se le že porajal. Socijaistl napovedujejo že danes, da bo prišel Kdrner nazaj — tedaj bo pa vojni minister.
= Čičerin In priznanje sovjetov. Kakor _ poročajo Iz Moskve, Je imel Čičerin-na konferenci zastopnikov komisarijata za zunanjo trgovino obširen govor, v katerem Je med drugim dejal sledeče- Težimo 2? prijateljskimi odnošaji z vsemi državami, ker nam gre predvsem za to, da razvijemo produktivne sile naših dežel. Radi tega zagovarja naša zunanja politika splošno razorožitev in mirno razrešitev vseh mogočih konfliktov. S tega stallSČa gospodarskih interesov gledamo tudi na de-jnre-priznanjc naše Unije s strani zapadnih držav. Ne gre nam za kak mednarodni rang ali naslov. Priznanje rabimo le za olajšavo naše trgovine, toda priznanje naše vlade Je potrebno v isti meri tudi drugim državam. Priznanja ne smatramo kot milost in zanj tudi ne bomo dajali koncesij.
= Rusko-rnmunski odnošaji. »Corriere della Sera« poroča, da ni prišlo do konference med obema državama, ker je stal Cičerin na stališču, naj se vrši konferenca v Moskvi in ne -v Solnogradu In ker je hotel, da bl se ne razpravljalo samo o trgovskih odnošajih. Romunija ni hotela razpravljati o Besarabiji in je Izjavila, da ni vprašanje priznanja Sovjetov aktualno.
= Ramsay Mac Donaid In Franclja. Kakor poročajo iz Pariza, je objavil »Le Petit Provencal« neko pismo voditelja angleške delavske stranke, ki ga je Mac Donaid naslovil na voditelja francoskih sooi-JaHstov, Renaudela. Mac Ddnald piše, da je prožet upanja, da bo francoski narod lepo sodeloval z angleškim delovnim 'ljudstvom, ker gre za to, da se iz opustošene Evrope preuredi nova Evropa, ki bo morala delati za skupne interese. Mac Donaid se rrltožuje nad višino vojaških Izdatkov. Zelo bi ga veselilo, ako bi bližnje francoske volitve dale povod za nado, (ra so med Francijo in Anglijo mogoči odnošaji brez malenkostnih predsodkov. — On — Mac. Donaid — se bavi intenzivno s to mislijo, in jo hoče uresničiti, ker Je dober prllatelj Francije. — Reuterjev tirad pa poroča naknadno, da po Mac Donaldovl Izjavi dotično pismo ni bilo namenjeno za obe-lodanitev, vendar je mnenje, ki ga Je v njem Izrazil, točno. Njegova žel'j da je mirovno razmerje do Francije. Obe deželi se morata medsebojno podpirati.
Dopisi.
Iz šentviške župnije na Dolenjskem
nam peročajo: Sneg pokriva naravo, ki pod njim mirno počiva. Drvarji In tesarji So odšli i? gozda s sekirami in žagami za nekaj tednov domov. Razen lovcev ni na izpregled v gozdih žive duše. Naše nimrode moramo javno pohvaliti, ki so letos postrelili več lisic in Imajo kokoši pred nesramnimi taticami tn morilkami bolj mir ko prejšnja leta. Da so lisice ugonobile zadnji dve leti lepo število zajcev, Je Čisto Jasno, saj so imeli lovci na zajce tudi manj uspeha ko nekdaj. Upanje je, da	se bo	to zanaprej	na	bolje
obrnilo. — Za	Božič	in Novo leto	Je	prišlo
iz Amerike precej dolarjev na naše ljudi. A kakor se glase pisma, niso tam danes niš kaj ugodni časi za delavske sloje. V mnogih tvornicah se obratuje samo po tri ali štiri dni v tednu. Neki Izseljenec piše, da Je moral plačati 210	dolarjev globe pa	še	zaprt
je bil, ker je	našla	oblast v njegovi hiši
tono grozdja, iz katerega bi bil rad pridelal vinsko kapljico, ki pa ie v Ameriki strogo prepovedana.
— Križevci Okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru. Od uglednega naročnika smo dobili pritožbo, da so lovci postrelili več domačih živali. S posebno vnemo se zalezujejo psi, pa čeprav Imajb nagobčnike. Zlasti številni so taki slučaji v občini Lo-garovcl. Prosimo merodajno oblast, da napravi red!
— Slovenska Bistrica. Pretekli petek okoli 8. ure zvečer se je nenadtima pokazal v podstre£lu nad 9odiščem ogenj, ki bl bH lahko asodepoln za celo sodntjsko pOsVopje. Dva dni pred tem so namreč odtaljeval! s posebnimi ajaratl cevi, ki vodik) Iz atu-denca v vodn. rezervar na podstrešje in so bile zamrznile. Ob tej priliki so prišle iskre Iz varilnih svetilk z žagovlno in lesom v dotlko ter so začele tleti, dokler ni prišlo do izbruha otnja. Domači stanovalci so za* mogCi uduSItl ogenj, predno le stopila požarna branma v akcijo. — čitalnfškl ples le uspel tudi letos kot druga leta prav dobro. Razor,>dalo se je nad 140 vstopnic. Celokupni dohodki znašajo okrog 2500 Din. Opaziti Je bilo tudi lepo število zunanjih udeležencev lz Maribora, Pragerskega, Ptuja In celo iz Polenšaka in Sv. Lovrenca v Slov. goricah. — V nedeljo 20. t m. priredi organizacija vojnih invalidov pod po-krovJteijStvDin župana Omerza v vseh prostorih gostilne Auguštin svoj letošnji plesni venček.
POZOR NA »ŠPORTNI KARNEVAL* DNE 9. FEBRUARJA T. L V NARODNEM. DOMU.
»NAR^NL-t^NEVNIKc
Dnevne vesti.
— Vsem našim dopisnikom! Ze v prvi številki »Narodnega dnevnika« smo opozorili dopisnike, da bo list prinašal le one dopise in članke, ki bodo signi-rani. Zato prosimo vse naše dopisnike, da na dopise in članke vedno pristavijo svoje iine. Le v Izjemnih slučajih in če se navede tehten razlog, je uredništvo pripravljeno, priobčiti dopise in članke brez podpisa.
— Konferenca srednješolskih proiesor-lev v Beogradu. Dne 12. t. m. so imeli srednješolski profesorji v Beogradu svoje zborovanje, katerga se je udeležilo tudi več zastopnikov iz drugih mest naše države, “a zborovanju se je razpravljalo /lasti o ®aterijelnem stanju profesorjev in so zbrani zboroVaci v teni pogledu oklenili posebno resolucijo in jo poslali prosvetnamu mi-U!*‘TU* V resoluciji so profesorji zahtevali l*wišane prejemke in sicer 1000 Din mesečne doklade.
M Upravna vojaška šola v Beogradu.
jVllmstirstvo vojne in mornarice v Beogradu oo ustanovilo upravno vojaško šolo v Beo-Kradu, kamor bodo sprejeti vojaški novin-ci-dijaki. ki sicer niso sposobni za orožje, pa jih bo vojaška uprava uporabljala za pisarniške posle Dijaki-neborci bodo po končani šoli lahko dosegUi čin rezervnih častnikov.
— O zgodovini kmetskih uporov predava danes, v sredo ob pol 8. uri zve-&r v »Bratstvu«. Narodni dom prof. dr. Peterlin.
— Predavanje v sSočl«. Kakor vsako soboto, tako je tudi tokrat dvorana gostilne »pri Levu« bila nabito polna pouka željnega občinstva Predaval je g. dr. Volavšek o tuberkulozi. Vrlo zanimivemu in- aktualnem predavanju so sledili vsi z napeto pozornostjo. Predavalefj je nazorno predočil vpliv visoko- in srednjegorskega podnebja, kakor tudi morske klime na zdravljenje te »bolezni revnih kafeksohen« in očrtal razne njene faze. Dominanta, ki je zvenela skozi predavanja, bila ie tolnžlj've vsebine, da le tuberkuloza ozdravljiva, potrebno ie pa takoj lečiti jo. Hvaležno občinstvo ni Sledilo z aplavzom. Da se ja po predajanju razvila živahna domača zabava s petjem, 5e vsakemu po sebi razumljivo, kdor pozna naše »Sočane«. Interesantno je, da krog »NeprimorCev«. ki pohajajo k sSočinim* prireditvam, stalno narašča To razveseljivo dejstvo je dokaz, da se zanimanje za prosvetno delovanje »Soče« širi in da se prijatelji društva ne dajo splašiti od natolcevanja, češ, da so Primorci »separatisti«.
— Pozabljena sedemdesetletnica. Gosp. profesor Fr. Bračuniz Maribora objavlja v »Novi Pravdi« ta le apel: »Mariborska gimnazija je obhajala redko slavnost. Starosta ^ mariborskih profesorjev, gosp. šolski svetnik F. Jerovšek, je s>avil zdrav na duhu In telesu ter čvrst kakor gičav hrast v Zori svojo sedemdesetletnico. Od 1. 1886. deluje nepretrgoma na istem zavodu ter je Vzgojil nebroj učencev izmed katerih zasedata mnogi odlična mesta v kraljev ni in «ven nje. Ne bom naglašal požrtvovalne delavnosti kremenitega značaja ter našteval ostalih vrlin in številnih zaslug na prosvetnem polju. Zadostuje, da pokažem na mnoge čestitke, ki jih je prejel ob tej pri-“ki. v dokaz za visoki ugled ki ga vživa toed tovariši, in za izredno spoštovanje, ki Ka kaže napram srebrolasemu učenjaku slo-Jenska javnost. Da sl nam zdrav, čvrst In CII še mnoga, mnoga leta! Ne morem si pa *aj. da ne bi ob tej priliki opozoril slovenske javnosti na težko socijano krivico, ki »e mu ]e zgodila. Leta 1919 je prosil za upokojitev. Ker mu s skromnimi prejemki ni bik) mogoče izhajati, je prevzel prosto supienturo na Istem zavodu I 1920 ter vložil prošnjo za reaktivacijo. Pismeno se Je obrnil na posredovanje v zadevi na svojega nekdanjega učenca, takrat aktivnega ministra dr. K., ki mu pa niti odgovoril ni! Demokratska hvaležnost in pravičnost se kaže pač kričeče tudi v tem slučaju. Takrat bi mu bilo mogoče ugoditi, kar je danes pi» zakonu izključeno. Vendar pa slovenska Javnost ne bo trpela očividne krivice, da bi puščala v pomanjkanju velezaslužnega, odličnega učenjaka, ki ie žrtvoval svojemu narodu v najhujših časih na najbolj ogroženih tleh vse moči in more kazati na pio-donosno delovanje, kakor le malokdo v Sloveniji. Zato apelujem tem potom na poslan* ca SLS dr. Korošca In dr. Hohnjeca, ki sta istctako njegova učenca, da posredujeta v tej zadevi pri g. Ministru Prosvete in odpravita ta socijalni škandal s sveta.
» Z~ *Nar°<|no^oclJallstična stranka v Mariboru.« Pod tem našlovoiti se je vrinilo v Včerajšnjo številko popolnoma popačeno poročilo o shodu NSS v Mariboru. Na shodu se samoobsebi umljivo ni govorilo v tem smislu, ko da bi NSS reflektirala alli celo vabila Nemce v svoje vrste, kakor se to n. pr. dogaja pri demokratih, Na shodu se Je le mimogrede ugotovilo, da ni NSS navzlic tetnu. da je odločno narodna stranka, »ti Izvajanju svojega programa šovinistična.
— Celjske vesti. Zborovanje pri. dobitnih slojev se vrši v Celju v četrtek 17. januarja ob 8. uri zvečer v Na-^nem domu. Na zborovanju bo med dru-Sta tudi predavanje obrtno-zadruznega ko-Pisarja g. Založnika »o pomenu volitev v “Ohodninsko ceni no komisijo«. —• uradni SP.Pravki v stalnih volilnih ime* ?' * i h. Mestni magistrat mora v casu od r do 31. januarja uradoma izvršiti POPray_* f® v stalnih volilnih Imenikih. Vse osebe, ki •majo pravico do vpisa v stalne imenike 'n morda v iste še niso vpisane, se naj zglasilo v času od 14. do vključno 25. t. m. med '• ta 12. uto dopoldne v 9obi Št. 2 na mestnem magistratu. Natančneje je razvidno iz Razglasa na občinski deski. — Vojaško sodbo dobi celjski polk, kakor čujemo, ‘ekom meseca februarja. S tem bo ustreženo nujni potrebi po godbi V našem mestu, Katero je isto ob vsaki priliki zelo po-SreSaio.
— Mariborske vesti. Zdravstveno iv n ie- O stanju nalezljivih bolezni v mariborskem mestnem okolišu objavlja mestni nzikat za dobo od 6. do 12. januarja nastopno poročilo: Škrlatinka; prejšnjih 10,
?’ ozdravljena 2, ostane 10: ošpice; Prejšnji l, nov 1, ostaneta 2. — O 81 z o v a dvorana. Pri zasebnem ogledu G6tzove pvorane so strokovnjaki zapazili na stropu razpoke, glede katerih se bo treba prepri-.,5? tvorijo nevarnost, da se strop „ r<::.y ta namen bo treba postaviti oder v višini dvorane. Zaradi oblastvenega ogleda pa je nastal kompetenčni spor, ker mest-“i magistrat meni, da bi morao izvršiti ta ogled okrajno glavarstvo, dočlm to zopet zatrjuje, da je poslopje v oodroSlu mestne*
Ljubljana, 15. januarja.
ga stavbenega urada in bi se torej s te strani moral izvesti uradni postopek. Morebiti se zadeva vendar-le še reši do prihodnjega pusta. — Mariborski športni tatovi so si v zadnjem času izbrali nov predmet, namreč žarnice. Kar zaporedoma izginjajo zlasti gostilničarjem pa tudi strankam na hodnikih žarnice. Ker se s svojim ravnanjem tatovi zavijajo v temo, jih seveda tudi poloviti ni mogoče. — Na i9. t. m. določeni trgovski ples je zaradi neuporabnosti Gotzove dvorane odpovedan. — Nesreča. 33letni premikač južne železnice Julij Šehan, stanujoč v Pobrežju, je v nedeljo med premikanjem vagonov na Pragerskem prišd med dva stiskača, ki sta mu povzročila težke poškodbe na prsih in na trebuhu. Prepeljali so ga v mariborsko javno bolnišnico.
— Zborovanje obrtnih zadrug In trgovskih gremijev v Ptuju. Na inicijativo trgovskega gremija v Ormožu se je vršil sestanek obrtnih zadrug, trgovskih gremijev in obrtnih društev okraja Ptuj dne 9. jan. 1924 v gostilni Zupančič v Ptuju, radi določitve kandidatov v cenilno dohodninsko komisijo. Zastopane so bile skoro vse gori imenovane korporacije po svojih delegatih. — Po nagovoru g. Ludvika Kuharič, načelnika trg. gremija v Ormožu, ki je zborovanje vodil, se je po daljši debati in po poročilu g. Jakoba Zadravec iz Središča soglasno sklenilo kandidirati pri volitvah za cenilno dohodninsko komisijo sledeče gg: Za sodni okraj Ormož g. Jakcb Zadravec, posestnik paro-mlina v Središču. Za sodni okraj Ptuj g. Davorin Tombah, trgovec in posestnik v Sv. Vidu pri Ptuju. Namestnika za sodni okraj Rogatec g. Alojz Pre.iac, trgovec v Rogatcu ter g. Vinko Simonič za okraj Ptuj. Dolžnost in lastni dobrobit vseh pridobitnih krbgov je, da gremo dne 20. januarja 1924 na volišča, ki so pri davčnih uradih Ptuj, Ormož in Rogatec, ter volimo zgoraj navedeno listo.
— Harry Laird — pustolovec Švelc. V Ljubljani aretirani pustolovec Švelc se je, kar se je še-le sedaj dogna/o, udejstvoval tudi v Mariboru. Stanoval je meseca septembra m. 1. pri neki stranki na Koroški cesti pod imenom: medicinec Osterman. Tja ga je hodila obiskovat tudi njegova »teta«, neka tukajšnja poročena gospa. Dozdevni Osterman je nekega dne nenadoma izginil, ne da bi bil poravnal svoje dolgove na hrani in stanovanju; pač pa je vse njegove obveznosti poravnala »teta«. Dne 30. decembra je prišel Švelc v stanovanje strokovnega učitelja Poljanca in ga vprašal za naslov nekega Oupa, ki je poprej stanoval tamkaj. Ko Je izvedel za naslov, je šel na njegovo stanovanje, pokazal tam vizitko Olupa in zahteval v njegovem imenu, da služkinja izroči dežni plašč in čepico. Svoj namen je tudi dosegel. Švelcevo ime je bilo v Mariboru neznano. Spoznali pa so ga po fotografiji, ki jo je poklonil nekemu prijatelju s podpisom: Harry Laird.
— Akcija za povzdiso kopališča in zdravilišča v Kamniku. Kakor znano, se nahajajo kopališčni objekti v Kamniku v slabem stanju. Raditega se je tudi že zmanjšalo število tujcev, ki prihajajo sem v letovišče in na oddih. S tem so pa prišli tudi razni gospodarski krogi (gostilničarji, trgovci itd.) ob zaslužek. V svrho nakupa kopališča — lastnik red usmiljenih bratov — in povzdi-ge tujskega prometa, so nastali v zadnjih letih razni projekti, ki pa niso bili izvršeni. Cela akcija se ie oživila lansko jesen s sestanki interesentov, ki jih je sklicalo okraino glavarstvo. Izvoljen je bil tudi naslednji pripravljalni odbor: Dr. Franc Ogrin, okrajni glavar, predsednik; dr. Rihard Karba, župan mestne občine Kamnik; dr. Alojz Kraut, odvetnik v Kamniku, zastopnik meščanske korporacije; Jože! KoSir, župan občine Mekinje; Franc Bore, načelnik zdravstvenega zastopa; Anton Cerar, načelnik gostiničar-ske zadruge; dr. Julij Polec,* višji okr. zdravnik. Naloga tega odbora Je: dobiti oz. stvorlti finančno skupino* ki bi dala desar za nakup kopališča in za potrebne adapta7 cije, koji stroški bodo znašati najmanj 3—4 milijone din. Potrebne so pa še druge naprave, da se povzdigne zopet tujski promet v Kamniku: zgradba hotela v Kamniku in v Bistrici, vzpostava dnevne vožnje iz kolodvora v Bistrico itd. Ta odbor pretresava že zdaj vso zadevo, končne odločitve pa so mogoče šele, ko pride odgovor državne itprave na oblastveno stavljene predloge. — Pripravljalni odbor.
— Požar y Splitu. V noči od 13. na 14. t. m. je izbruhnil v Splitu 'v bližini tako-zvane Stare blskupije požar, ki je uničil velik del mesta med drugim tudi poslopje Hrvatske knjigarne, Leonovo tiskarno, ka-tolički prosvetni savez in Katoličko šte-dkrnico. Žrtev požara so bila tudi velika skladišča pohištva tvrdke Lin-Makarovle in restavracija Vurešič. Tudi takozvana Stara biskupija je pogorela do tal Mavzolej carja Dijoklecijana, ki Je najdragocenejši zgodovinski Spomenik, mesta Spita, se je posrečilo rešiti. Požar je trajal celo noč in šele drugi dan ob 3. uri popoldne se je posrečilo ognjegascem, da so ogenj lokalizirali. V veliki nevarnosti Je bila tudi splitska stolnica, škoda znaša po dosedanjih cenitvah več milijonov dinarjev. Med •Jalmatinci, ki bivajo v Zagrebu, je vzbudila £«# o požaru veliko paniko. Požar je uni-S“ ™dl več zgodovinskih dragocenosti, pri-
J"are> večtisočletne kulture. Na Hrvat-skcto 90 po več krajih začeli pomožne akcije v pomoč Pogorelcem. i/> rCT vreme je v pondeljek nastopi-krajih naše države in je po ,!?ude zime začelo deževati. inWi VroUK113. množ>ne snega, ki leži po 1® nevarnost povodnji od ure t hLmi Nekatere reke so že izstop* e »im«« h? /?ki f ^ skrbi povzroča prebi-valstvu in oblastem reka Vardar. Oblasti so
^ Jit, v p9tr,ebno» da se katastrofe preprečijo. V nekaterih mestih je na delu vojaštvo m orožn.štvo, posebne komisije strokovnjakov so pregledale mostove.
— V Splitu se je otvorila dne 15. t. m. mestna biletarniea »Putnika D. D.«- katera posluje v Peristilu, v lokalih Primorskega saveza za saobračaj putnika i turista. (Tou-rlst Office).
_ Mestna zastavljalnica ima tomeseč-no dražbo maja 19Z3 zastavljenih predmetov 17. t. m. ob 3. uri popoldne.
— Lovska psica, belo-črna, srednje-vellka, se je zatekla. Lastnik jo dobi pri Mariji Dermastja. Skaručna št. 5.
k Poskušen samomor. Brezposelni ruski begunec Simon Kuratov, k! stanuje v baraki na Dunajski cesti, m Je sunil v samomorilnem namenu z nožem v prsa. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Vzrok beda in bolezen.
I k K napadu v frančiškanski ellci *e
nam poroča dodatno še tole: Kmetica Marija Je.nikar, iz ljubljanske okolice, Je šla po opravljenih poslih v znano gostilno k Belemu volku. Ko je plačevala ceho, je opazil neki gost, zidar Filip Chinese, da ima žena precej denarja. Stopil je za njo in ji sledil v Frančiškansko ulico, kjer jo je v bližini Slonovega kopališča dohitel. Šel je par korakov poleg nje, nato pa ji iztrgal iz žepa listnico in zbezal. Ko je žena začela kričati, je stopil par korakov nazaj, jo udaril z vso silo po glavi in jo nahrulil: »Kaj vpiješ, baba!« Nato pa je zopet zbežal. K sreči je opaziS ta prizor eden pasantov in stekel za roparjem. Dohitel ga je na Marijinem trgu, kjer je poklical stražnika in sta ga aretirala. Zena je imela v listnici, ki so jo našli v snegu, 360 Din gotovine in nekaj listin.
k Nesreča na glavnem kolodvoru. Hlapec Alojzij Smrekar, zaposlen pri nekiijub-Ijanski tvrdki, je padei pri razkladanju blaga iz železniškega voza na do sedaj še ne pojasnjen način in prišel med odbijača dveh vagonov, ki sta ga stisnila. Strla sta mu prsni koš in težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je smrtno nevarno.
— Pazite pri vstopu na vlak! Kakor je v obče znarro, je strogo prepovedano vstopati ali izstopati iz vlaka, ki se že ali še premika. Ze marsikdo se je pri tem ponesrečil. Pred par dnevi se je pripetila vsled podobne neprevidnosti smrtna nesreča. V Slovenj gradcu je skočil v vlak, ki se je že nekoliko premikal! samski delavec Martin Škodnik, rojtn 1883. v Golavabuki, ki se je hotel peljati k svojemu gospodarju v Spodnji Dravograd. Pograbil je za vrata, ki so bila žc 2aprta. Pri tem mu je spodrsnila noga na zmrzlini in padel je pod voz. Kolesa st mu šla čez sredo teiesa in so ga popolnoma raztrgala. Škodnik je bil seveda na mestu mrtev. Truplo so odpeljali v mrtvašnico v Slovenj gradcu, kjer so ga po obdukciji pokopali Preiskava je ugotovila. da je zakrivil ponesrečenec nesrečo sam vsl&d neprevidnosti in nima železniško osobje pri nesreči nobene krivde.
k Ukraden bencin. Iz rezervarja za bencin iz tovornega avtomobila na dvorišču špedicij3ke družbe »Balkan« v Ljubljani je bilo ukradeno 60 kg bencina nekoliko pomešanega s petrolejem, v vrednosti 1000 Din.
Sokolstvo.
— Sokol I. v Ljubljani. V soboto, dne 19. t. m. oo 20. uri predava v društvenih prostorih brat prof. I. Bajželj: »Zgodovinski pregled razvoja Sokolstva.« Bratje in sestre pridite polnoštevilno. — Prosvetni odsek.
Društvene vesti.
— Občni zbor podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva za Ljubljano bo
dne 20. januarja t. 1. ob 9. uri v prostorih Kmetijske družbe na Turjaškem trgu. Zborovanje je zelo važno, ker gre za naro-citev zelenjadnega in cvetličnega semena, sadnih in lepoticnik rastlin za člane. —
Odbor.
— Osrednje društvo niž. pošt. In brzoi. uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani priredi meseca aprila svojo prvo javno tombolo, obstoječo z veliko krasnih dobitkov v korist bolnih in onemoglih članov, njihovih vdov in sirot
Šport.
OBČNI ZBOR S. K. PRIMORJE IN NJEGA DELOVANJE V PRETEKLEM LETU.
V nedeljo dopoldne se je vršil v srebrni dvorani hotela Union občni zbor S. K. Primorje. Potek skupščine, katere se je članstvo udeležilo v zelo častnem številu, je bil nad vs« dostojen in prisrčen ter se Je mestoma celo razvil v lepo športno tnanliestacijo za državno edinstvo. Razpravljalo se Je o vseh perečih zadevan o notranjem in zunanjem delovanju kluba povsem odkrito in jasno. Skupščini so prisostvovali tudi zastopniki nadrejenih športnih organizacij, prijateljskih klubov in društev za L. N. P. ravn. Jug, sa L. L. A. P. in S. K. Jadran g. Bar, g. Kempurle za S. K. Slovan, za LAbK g. Zadnik, za S. 1C Slavija g. Goslar ter g. Vovk za društvo Soča — ki so častitall klubu in izročili pozdrave svojih društev. Omembe vreden je govor ravn. Juga, ki je obžaloval napeto razmerje med klubom In LNP, katero pa ije nastalo vsled obojestranske krivde ter končno pozval klub, da tudi nadalje deluje v procvit našega športa. Skupščino je otvoril in vodil poslevodeči funk-cijohar Pretnar K. Poročila klubovih funkcionarjev in sekcijskih načelnikov so bila izčrpna in Jasna. Značilno je, da zveni skoro iz vseh poročil referentov, več ali manj ostre kritike in pritožbe nad delovanjem nadrejenih organizacij, ki se ne zavedajo, da s tem, da delajo klubu ovire", ne škodujejo samo njemu, ampak tudi celokupnemu slovenskemu športu. Po podelitvi absoiu-torija staremu odboru so sledile volitve novega odbora, čigar prezidij je bil Izvoljen z velikim odobravanjem. Častno predsedstvo nad klubom je prevzel gen. ravn. g. Avg. Praprotuik; predsednik: ravn. De Pauiis; poslovodeči podpredsednik:	inž.
Debelak Miljutin; H. podpredsednik: dr. Birsa; L tajnik Koman Stane; H. tajnik: Saksida VU blagajnik; Zajc VI.; knjigovodja; Birsa P., gospodar: geom. Kalin L; odborniki: dr. Košiša, Premelč, dr. Pretnar, Šinkovec in Pretnar Kazimir. Revlzl-jonalni odbor: predsednik: ravn. Stubelj ter cdbornika dr. Šapla in Košenina. Predsednik razsodišča: dr. Pegan. Pq volitvah je povzel besedo inž. Debelak ter v markantnem govoru začrtal bodoče smernice in delovaflje kluba. Orisal je delovanje kluba in njegove smernice od ustanovitve do današnjega dne, začrtal smernice udejstvovanja posameznih sekcij ter prešel končno na spor llirlja-Priraorie, čigar žalosten glas se Je raznesel že preko naših mej. Spor je pričel skoro že z ustanovitvijo kluba ter Je prekoračil že vse dopustne meje. S strani Ilirije se je skušalo rešiti spor potom podsaveza — ali metoda je bila neprikladna; aabrana igranja, denarne globe in pa kondicije, ki segajo direktno v avtonomnost kluba kot takega, so pač povsem neodgovarjajoča sredstva, ki vzbujajo samo neljubo reakcijo. Na žeijo, da se vpostavijo normalni odnošaii, se je izjavila Ilirija negativno. V imenu prezidila pa svečano izjavlja, da bo odbor še enkrat In to zadnjič napravil prvi korak za sporazum na način, da položi vsak roko na srce in prizna, da ni brez krivde. Brez pogojev in pridržkov — odkritosrčno, kot Je to oblčal v športnem življenju, naj bi se končal ta spor. Koncem Je skupščina izvolila za častnega člana dr. Birso za za*lu**< “ s* Uh ie pridobil aa klub
Gospodarstvo.
Zadruge pa takse
in pristojbine.
Zadruge so gospodarske organizacije šibkejših slojev; kmetov, obrtnikov, delavcev in uradnikov. Njih namen je na principu vzajemnega sodelovanja pospeševati gospodarstvo svojih članov, ne pa delati za dobiček. So torej nekak protiutež kapitalističnih podjetij, ki delajo za dobiček. Zato so že v sicer nedemokratični Avstriji uživali zadruge nekatere davčne, taksne (kol-kovne) in pristojbinske ugodnosti, v bivši demokratični Srbiji pa so bile proste vseh davkov, taks in pristojbin. Vsled tega in še posebej na prošnje zadružnih zvez ter na pritisk kmetskih poslancev je prejšnja vlada s proračunskim zakonom za leto 1922/23 razširila na vso državo oni del srbskega zadružnega zakona, ki se nanaša na oprostitev od davkov, taks in pristojbin. Toda ker imamo v vsaki pokrajini drugačne davke in takse in ker so bili nekateri vpeljani že po vojski in vrhutega v proračunskem zakonu ni bilo taksativno navedeno, katerih davkov in taks so zadruge proste, niso vedele niti zadruge niti davčne oblasti, pri čem so.
Na ponovne intervencije je izdal finančni minister dne 25. XII. 1923 štev. 43322 rešenje s približno sledečo vsebino:
V smislu določil člena 95. in 98. srbskega zadružnega zatarna in člena 262 fin. pror. zak. za 22/23 itd. oproščam plačevanja taks vse zadruge in njih zveze od najmanj 20 zadrug, ako po določilih svojih pravil ne dele na zadružne deleže dividende^ ne dajejo čla-nom upravnih in nadzornih odi/* rov tantijem in ako v nobenem primeru ne morejo svojih rezervnih zakladov razdeliti med člane:
Za vpis načelstva v zadružni register, za legalizacijo podpisov načelstva in za legalizacije prepisov pravil; za objave v uradnih listih, da je zadruga vpisana v register; za legalizacijo sprememb pravil in 2a vpis spremenjenih pravil in sprememb v načelstvu v zadružni register ter za objavo v uradnih listih; za prijavo sodišču o prenehanju zadruge in za razglas prenehanja v uradnih listih; za uradni razpust zadruge in pritožbe zoper razpust; za legalizacijo podpisov likvidatorjev in za vpis v zadružni register; za prijavo oblastem o izvršeni reviziji; za izdajanje računov, pobotnic in blagajniških potrdil državnim in samoupravnim oblastem; za potrjevanje obligacij (zadolžnic) zadružnikov, kadar jemljejo posojila od svojih zadrug; za predlaganje letnih računov državnim oblastem; za odprte isn tekoče račune, ki jih imajo zadruge pri poštni hranilnici in državni hipotekarni banki; za prošnje zadrug na državne oblasti, da se jim izda izpiske iz računskih in drugih knjig; za oglase zadrug v zadražnih listih; za obresti na vloge (deleže?). Če te ne presegajo obrestne (eskontne ali lombardne?) mere Narodne banke in Če se te obresti ne ravnajo po doseženem dobičku; za vse vloge, prošnje, prepise zadrug, v kolikor spadajo v prvo tarifno postavko. Ta oprostitev se nanaša na vse zadružne zveze in njih zadruge, ki so včlanjene v glavnem zadružnem siavezu v Beogradu (v Sloveniji Zadružna zveza v Ljubljani, Zadružna zveza v Celju in Zveza slovenskih zadrug \ Ljubljani). Vse ostale takse, ki so jih zadruge proste, veljajo samo za zadruge v bivši SrbijL
Lepo je od finančnega ministra, da je priznaj te ugodnosti zadrugam. Ni pa lepo od njega, da je oprostil srbske zadruge od vseh taks, razven onih, ki jih je mogoče prevaliti na privatne osebe ali na člane, prečanske pa samo od nekaterih manjših, večje in krivičnejše takse pa bodo po vsej priliki morale plačevati.
Nočemo sumiti, da je finančni minister v petem letu ujedinjenja nalašč napravil razliko, mislimo pa upravičeno, da se gospodom v ministrstvu še ni zdelo vredno seznaniti se s prečanskl-mi zakoni. Le na ta način si je mogoče razlagati neenakost in površnost zgornjih odredb.
O tem vprašanju, ki povzroča zadrugam zadnja leta neverjetne sitnosti, M se moglo še marsikatero pikro napisati tako na naslov Beograda, kakor tudi na naslov naših finančnih oblasti, katere, se zdi, da so bolj papeške* kot je papež sam* vendar o tem ob drugi priliki.
c*
KINO ..MATICA
Jjid Georse. vodja asUT
»Dvolični mož"
Politični Igrokaz po romanu »The masquerader“ v 7 del.
15h 16. januarja 1924.
Živinski trs.
Dunaj, 14. jan. (V tisočih avstrijskih kron.) Voli 17.5, biki in krave 12-17. drobnica 9—13. Promet slab. Dogon (2550, od teh 790 glav iz Jugoslavije) 'za 850 slav slabejši od prejšnjega tedna, zalo pa cent za približno 1000 avstr, kron višje pri kg.
Trz s svinjino (n mastjo.
Zagreb, 14. San. Mast 37, slanina 40—41. papricirana slanina 42, svinjske salami 80—100, prekajena slanina 30—40, prekajena šunka 55—60, amerikauska mast 33 do 34 dinarjev.
Beograd, 14. jan. Mast 35—36, slanina '30—31, prekajena svinjina 30- 32. prekajena šunka 60—70, svinjska salama 90—100 dinarjev za 1 kg na debelo.
Praga, 13. jan. Mast 14—14.50 češkoslovaških kron.
Milan, 13. jan. Mast 10.80, amtri* kanska 7.50, slanina 5—9 Hr.
Borzna poročila.
Beograd, 15. januarja. Devize: Dunaj 0.1230—0.1235, Budimpešta 0—0.36, Bukarešta 43.50—44, Ženeva 1520—1524.50, London 373.75—374, Milan 386.50-3S7.50, New York S8.20—88.3U, Pariz 383.50—385, Praga 257.20—257.S0, Solun 165—172.	—
Valute: lire 3S3—3S5.
Zagreb, 15. januarja. Devize; Dunaj 0.1225—0.1245, Budimpešta 0.305 do 0.as5, Bukarešta 0—45, iralija, izplačilo 386.50—389.50, ček 385.50—388.50, London, Izplačilo 371.50—374.50, ček 370.50—373,50, Nev York, ček 87.25-88.25, Pariz 332.30 do 387.50, Praga 255—256, Sofija 0—67, Švica 1520-1530. Valute: Dolarji 85.25 do 87.25, avstrijske krone 0.1235—0, češkoslovaške krone 252—0,' francoski franki 375—3S0, romunski leji 41.50—44.50, iire 3S2J50—385.50.
C u r i n, 15. januarja. New York 578.50, London 24.5:J. Pariz 25.80, Milan 25.60, Praga 16.80, Budimpešta 0.0207, Bukarešta 2.90, Beosraa 6.55, Sofija 4.10, Dunai 0.008125, avstrijske krone 0.00815.
Praga 15. Januarja. Dunaj 4.76, Berlin 8.05, Rim 150.75, avstrijske krone 4.78, lire 151.75. Budimpešta 12, Pariz 154.25, London 146.80, Nev/ York 34.70, Curfh 601, Beograd 39.7i
Dunaj lo. januarja. Devize. Bet*-grad 806—810, Berlin 15.90—16.50, Budimpešta 2.41—2.51, Bukarešta 352—354, London 301.500—302-500, Milan 3134—3)46, New Vork 70.935- 71.185, PaTiz 3082-3098. Praga 2070-2080, Sofija 502—506, Curili 12.275—12.325. — Valute. Dolarji 70.860 —71.260, bolgarski levi 480—488, iiemške marke 15.30-15.90, funti 299.700-301.300, francoski franki 3045-3075, lire 3100-3J20, dinarji 797—803, romunski leji 346—350, švicarski franki 12.260—12.340, češkoslovaške krone 2062—2078, madžarske kroi'e 2.07-2.27.
Berlin 15, jan. Dunaj 60,598.000, Milan 191.520.000.000, Praga 125.186,000.000, Pariz 189.525,000,000, London 17 bilijonov
955.000.000.000, New York 4,189.500,000.000, Curih 742.1-10,000.000, Beograd 48 mHijard
378.000.000.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani
»*••	v	•«<
.. estiia v u
pride v
KINO TOPLI
Noč<hMe karnevala
m................    •	•
Elegantna društvena drama v 5. dej. v glavni ulogl
krasotica Natalie Kovanko.
Krasne« življenja polne slike svetovnoznanega
Karnevala v Nlzzi.
Najlepši kraji ob morski obali, veličastni parki, v katerih razprostirajo večletne palme ponosno svoja košata peresa. Razkošno zidane In bogato opremljene vile, ležeče ob morju * monumentalnimi okraski. — Od mirnega in tihega morja nas peljejo slike nenadoma v severne mrzle in z večnim snegom pokrite plauiue.
Dejanje drame silno napeto in dlrljivo I
GODBA: FANTAZIJA MARTA, sklad. Floltov; MflNON LE5CAUT (op.) Puccini: H-MOL SlN-P ONI JA. sklad. Schubert,- MO NA USA, sklad. Šebek.
Sreda 16., tetrtek 17., Petek 18., sobota 19. Januarja.
Kili Jiiiii ii“.
KINO TIVOLI
ffllnPjevatlca iz l/t j San Francisca**
C j	«	glavni vlogi
|l {	Magda Kennedy
B ;od 14. do 16. jan.
X
»narodni dncvhSS
Sterv. 13T
tifiary. Marger	13
La Bohčme.
Prizori iz ilvijenia ciganov.
(Nadaljevanje.)	»
»Pojdite torej,« je rekel Aleksander, »zmaga je naša; mala brez dvoma ni kruta, a napravite r.a začetek naivep obraz!«
»Tega mi ni treba priporočati.«
»Potem mi dajte malo tobaka,« je rekel Aleksander,- »in pojdite ter sedite poleg nje!«
»Moj Bog!« je rekla deklica, ko se je vSedel Rudolf ob njeni strani, »kako je vaš prijatelj ču-jen! Govori kot lovski rog.«
»Je pač glasbenik,« je odgovoril Rudolf.
Cez dve uri sta se Rudolf in njegova tovarišica ustavila pred hišo na rue Saint-Dans.
»Tu stanujem,« je rekla deklica.
»Dobro, draga Lojzka, kdaj in kje vas bom zopet videl?«
»Jutri zvečer ob osmih pri vas.«
»Zares?«
»Na mojo besedo,* je odgovorila Lojzka in .nastavila svoja sveža lica Rudolfu, ki ie vgriznil naravnost v te lepe sadove, zrele od mladosti in zdravja.
Rudolf se je vrnil domov pijan in razposajen.
»Oh,« je rekel, letaje z velikimi koraki po sobi; »to se ne more kar tako končati; moram delati verze.«
Prihodnje jutro je našel njegov vratar v sobi kakih trideset listov, na čelu katerih se je samotno nahajal nek aleksandrinec.
Tega dne se je Rudolf proti svoji naravi zbudil Zelo zgodaj in vstal je takoj, čeprav ie bil malo ipal
»Oh!« je vzkliknil, »danes je torej veliki dan... A čakati moram še dvanajst ur... s čim naj izpolnim teh dvanajst večnosti?...»
Ko mu je bil pal pogled na njegovo pisalno mizo, se mu je zdelo, kot da vidi, kako trepeče njegovo pero in mu pravi: Delaj!
»Oh, da, delaj, fuj taka proza!... Nočem tu ostati, tu smrdi po črnilu.«
Namestil se je v kavami, kjer ie bil gotov, da ne bo srečal prijateljev.
- »Videli bi, da sem zaljubljen,« je pomislil, »in bi si že v naprej izposodili moj ideal.«
Po kratkem obedu je tekel na kolodvor in vstopil v železniški voz.
Čez pol ure je bil v gozdu Ville-d’Avray.
Rudolf se je izprehajal ves dan po pomlajeni naravi in se je vrnil v Pariz šele, ko se je stemnilo.
Ko je bil Rudolf uredil svetišče, ki bo sprejelo njegov idol, se je primerno napravil in zelo žal mu je bilo, da se ni mogel obleči v belo.
Med sedmo in osmo uro je bil v mrzličnem pričakovanju, v počasni mučilnici, ki ga je spominjala na njegove stare-dni in stare ljubezni, ki so ga bile očarale. Potem je po svoji navadi sanjal že o veliki strasti, o ljubezni v desetih zvezkih, pravi lirski pesnitvi z luninim svitom, solnčnimi zahodi pod vrbami Tako je bilo vsakokrat, ko je pripeljal slučaj žensko pred njegova vrata, in niti ena ga ni zapustila, ne da bi bila odnesla na čelu avreolo in na vratu ovratnico s solzami.
»Imela bi rajši klobuk ali čeveljčke,« so mi rekli prijatelji.
A Rudolf je ostal trdovraten, in do sedaj ga niso mogle ozdraviti številne šole, v katerih je bil. Še vedno je pričakoval ženo, ki bi mu hotela biti idol, angela v baržunasti obleki, na katerega bi mogel po svoji mili volji nasloviti sonete, napisane pod vrbinim listjem.
Slednjič je Rudolf slišal biti »sveto uro«; in ko je brenel zadnji udarec na kovini je mislil da vidi Amorja in Psiho, ki sta plezala na njegovo stensko uro, da se objameta s svojimi marmornatimi telesci V istem trenotku je dvakrat plašno potrkalo na vrata.
Rudoglf je šel odpirat; bila je Lojzka.
»Vidite, da sem držala besedo,« Je rekla.
Rudolf je spustil zastore in prižgal novo svečo.
Med tem je bila mala odložila šal in klobuk in položila oboje na posteljo. Pri pogledu na blestečo belino posteljnega perila se je morala nasmehniti in skoraj zardeti
Lojska ]e bila bolj graciozna kot lepa; njen sveži obraz je nudil pikantno mešanico naivnosti
in porednosti Bilo je kot motiv iz Greuze-a, predelan po Gavamiju. Vso privlačno mladost dekličino je naravnost povzdigovala toaleta, ki je, dasl zelo preprosta, pričala o oni prirojeni umetnosti koketerije, ki jo znajo vse ženske od prvih plenic do poročne obleke. Sploh pa je bila Lojzka, kot'je bilo videti, posebno študirala teorijo poz in se je postavjla pred Rudolfom, ki jo je promatral kot umetnik, s. celo kopo zapelji vili poz, ki so bile v umetuičenju češto bolj ljubke kot v naravnosti: njene noge, obute v fine čeveljčke, so biie dovoli majhne... celo za romantika, ki je vnet za' andaluške in kitajske miniature. Kar se tiče rok, ie njihova nežnost pričala o brezdelju. Res se ji že šest mesecev ni bilo treba bati zbodljajev igle. Z eno besedo, Lojzka je bila izmed onih lahko-krilih ptic selivk, ki si napravijo gnezdo iz kaprice, cesto pa tudi radi pomanjkanja za en dan ali bolje za eno noč v mansardah v quartier latin-a in tam rade prebijejo nekaj dni, če se jih le zna obdržati s humorjem ali z židanimi trakovi.
Ko se je bil Rudolf pogovarjal eno uro z Lojzko, ji je pokazal za zgled skupino Amorja in Psihe.
»Ali nista to Pavel in Virginija?« je vprašala.
»Da,« je odgovoril Rudolf, ki ji ni hotel v začetku oporekati z nasprotovanjem.
»Dobro sta posneta,« je odgovorila Lojzka.
»O joj!« je pomislil Rudolf in jo pogledal, ubogi otrok se ne spozna o literaturi; »Prepričan sem, da se omejuje na ortografijo srca, ki ne pozna ne pik ne vejic. Kupiti ji bom moral Shomonda.«
Ko je Lojzka med tem tožila, da ji je nerodno v obuvalu, ji je vljudno pomagal sezuti čeveljčke.
Naenkrat je ugasnila luč.
»No!« je vzkliknil Rudolf, »kdo je vendar upihnil svečo?« Vesel nasmeh mu je bU odgovor.
Cez nekaj dni je srečal Rudolf na cesti enega svojih prijateljev.
»Kaj pa delaš?« ga je ta vprašal. »Ne vidimo te več.«
»Bratim se z intimno poezijo,« je odgovoril Rudolf.
Nesrečnež je govoril resnico.. Zahteval je od Lojzke več, kot mu je mogel dati ubogi otrok. Bila
je piščal, glasov lire ni zmogla. Govorila je tako-rekoč narečje ljubezni, Rudolf pa je na vsak način hotel govoriti njen lepi jezik. Tudi se nista razumela.
Če~z osem dni je srečala Lojzka na is tein plesu, na katerem je bila našla Rudolfa, plavolasega mladeniča, ki je večkrat z njo plesal in jo na koncu večera spremljal domov.
Bil je dijak v drugem letu, govoril je prav dobro prozo zabave, imel lepe oči, zvonko grlo.
Lojzka ga je prosila za papir in črnilo in je napisala Rudolfu pismo, tako-le sestavljeno:
»Ne rajtaj več name, Te pozdravlja za vedno.
Zbogom
Lojzka.«
Ko je čital Rudolf ta list zvečer, ko je prišel domov, je naenkrat umrla luč.
»Glejte,« je rekel Rudoli, kot bi premišljal »to je sveča, ki sem jo prižgal oni večer, ko je prišla Lojzka: končati je morala z najino zveza vred. Če bi bil vedel, bi bil izbral daljšo,* je pristavil na pol v jezi, na pol v žalosti in spravil je list svoje ljilbice v predal, ki ga je imenoval včasih katakombe svojih ljubezni.
Ko je bil Rudoli nekega dne pri Marcelu, je pobral s tal košček papirja, da bi si prižgal pipo: na njem je spoznal pisavo in ortografijo Lojzkino.
»Imam,« je rekel svojemu prijatelju, »pravopis iste osebe; samo da sta v njem dve napaki manj kot v tvojem. Ali ne dokazuje to, da me je bolj ljubila kot tebe?«
»To dokazuje, da si neizkušen,« mu je odgovoril Marcel; belim ramam in belim rokam ni trebi znati slovnice.«	r>-
IV.
Ali Rudoli ali Turek po sili.
Izobčen od negostoljubnega gospodarja, je Rudolf živel že dalje časa bolj nestalno kot oblaki in se izpopolnjeval po svojih najboljših močeh v tem, da je hodil spat brez večerje ali da je večerjal, ne da bi šel spat; njegov kuhar se je imenoval Slučaj in stanoval je često v hotelu »Pod milim nebom«.
Poslano.
*
Razglasili so me kot protidržavnega m razupltega človeka, ker nisem hotel biti stepo orodje nekaterih samoljubnih gospodov. V prizorih so napram meni zavratne Intrige In dosegli da se proti meni kazensko postopa, ne da bi mi dah priliko obrambe.
' Zadeva sama po sebi spada pod kompetenco sodišča. Ker se Jo smatra za uradno tajnost mi je onemogočeno vsako po-stopane toliko časa, dokler ne dobim točnih podatkov, kakor n. .pr. čas in Ime gospoda, ki Je to iznesel, katerega slutim samo iz raznih govoric, ki krožijo med ljudmi. Zadeva ie hacijonalne naravi, kakor tudi osebne časti, brez ozira na to, da ima za poedinca lahko najtežje posledice. Zato prosim generalnega ravnatelia državne uprave Južne železnice g. Derocco, da uvede disciplinarno preiskavo proti vsem prizadetim, kjer naj se doiene resnični krivec, odnosno krivci.
Dognal sem tudi, da se vodi proti naši celi rodbini neka čudna gonja, ki izvira najbrže iz osebne mržnje kakega prijatelja temne preteklosti, ki hoče s tem sebe prati. Začela se Je pri centralnem nadzorniku gospodu Gostiši, ki Je z izgovorom, da sera
7a vcphlnn uredništvo ne odgovaria,
obiskoval laške šole, odklonil moj sprejem v službo. Enako obdolžltev Je zabrusil v obraz očetu, ki Je moral iz svoje revne plače podpirati sina v Campobasso, kjer je bil interniran 10 mesecev po prevratu, najbrže tudi radi »italofilstva«. Centralnega nadzornika g. Gostiša prosim za pojasnilo, od kod Je dobil te »točne informacije«?
Dalje sem dognal da izhajajo napram meni zgoraj navedene obdoliitve od ljudi, ki so po svoji preteklosti najmanj upravičeni soditi o meni. Danes se skrivajo za raznimi čitalnicami. Uspelo Jim Je preriti se v naši državi do precei važnih mest, kjer se sedaj trgajo za še gorkejša mesta na ta način, da ovajajo poštene ljudi kot — protinarodne!
Vse to jim Je omogočeno s tem, da skrivajo svoie intrige In maščevalne naklepe za razne »službene ozire«, v katere naš takozvant »mali človek« irtma vpogleda, ker veljajo v najpogostejših slučajih za »uradno tajnost«. Tako je omogočeno tem Junakom, da vršijo nemoteno svoj peklenski posel, ne da bi bili za to komu odgovorni. Ne čudim se. da nas danes ravno ta khka, ki nas Je nekoč ovajala kot ruso-in srbofile, ovaja kot antidržavne elemente.
Nimam namena komu škodovati In razkrinkavati prošlost... Ker ta zadeva ogroža eksistenco cele rodbine, sera primoran braniti se.
Nisem aktiven strankar, odkar sem spoznal žalostno lstino, da pri nas »odvisen človek ne sme Imeti »volih misli« (Abd.), četudi pazno zasleduje politično življenje. Zato me hočejo napraviti za proti-narodnega človeka in sicer ljudje, kakor n. pr.: bivši renegat, ki še danes slovenski ne zna, katerega brat preganja naše revno ljudstvo v Primorju: dalje človek, ki se pri vsaki priliki baha, da se govori v. njegovi družim izključno, nemški in še par drugih pijancev precej nečedne preteklosti
V interesu Javnosti, kakor tudi naše konsolidacije Je, da takega kalibra ljudi ki hočejo biti ;pri nas center »narodnega življenja«, razkrinkamo. KaJU ti so . pravzaprav med narodom pravi netilci ptoti-državnfega razpoloženja! Zato prosim vse bivše tržaške sokolske brate, kakor tudi druge prijatelje hi znance, da ral pošljejo od županstva potrjene izjave, v katerih naj navedejo našo preteklosti Dahe prosim g. Skuka in druge znance, s katerimj smo največ občevali, da podajo enake izjave, v katerih naj točno opredelilo duh, kateri Je vladal v naši rodbini da mi b° s tem omogočena eventualna sodna pot.
Zalog, dne 15. januarja 1924.
Kralj Karol železničar Zalog, postaja ob]. HI, p. Dev. M. v Polju.
SPLOŠNA KNJIŽNICA
St.
1. I. Albreht: Ranjena gruda, povest, broš.
2. R. Murnik: Na Bledu, povest . .	.
3. 1. Rozman : Testament, ljudska drama .
4. C. Golar: Poletno klasje, izbr. pesmi .
5 F. MilCinski: Fridolln Žolna, humor. „
6. Dr. Lavo Čermelj: BoSkovlčev nauk, „
7. Utva: Andersenove pripovedke, .
8. Gaboriau: Akt št. 113, roman , Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije ,
L Albreht: Andrej Ternonc, povest ,
Din 12 vez. Din 17
, 9. ,10. ,11. ,12. ,13. ,15.
»	16	9	9	22
•	12	a	9	17
M	20	9 ■	a .	26
9	8	9	n	13
9	16	9	9	23
n	12	9	9	17
■ 9	22	9	n	28
9	24	9	9	30
n	6	9	9	11
n	12	n	9	17
•	12	n	9	17
9	10	9	n	15
9	15	9	9	21
E. in I. Goncourt: Renče Mauperln, rom. »
Cene ae razumejo breg poštnine.
Marijin trg 8 in ps vseh knjigarnah.
mesa
Oajejte^hjove OLIVER
amerikanske pisalne stroie po zelo ugodni ceni, kakor tudi razne rabllene stroje
pri tvrdki
FRANC DAR,
LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje št 5, telefon 407.
L. Mikuž
Ljubljana,
Mestni trg 15
Izdelovatali
dtinikov
Zalet«
sprehajalnih
palic.
Popravila točno in solidno
Odvetnik
Anton Bulovec
ie otvorll svolo
odvetniške pisarno
v Ljubljani. Sodna ul. e.
Pridne In aanesUlve
raznašalke
sprelme uprava
narodnega Dnevnika".
n
*
Tovarna na delali ISfe za nastop 15. februarja 11.
saldakontlstlnjo
starejšo, zanesljivo moč, zmožno slovenskega in nemškega jezika in strojepisja.
Ponudbe z navedbo zahtevane plače pod ..Zanesljiva", na upravo ..Narodnega Dnevnika".
Pozori	Pozori
ZIMSKI
VOZNI RED
vseh železniških, poštnih In avtomobllnlh prog v Sloveniji s priključitvijo na inozemske proge, z kurzno karto Slovenije v merilu 1:47S.000.
3e ravnokar izšel I
Vsebina:
^■«8»
1. Splošni del: Cene za poštne vožnje. Železniška tarifa za prevoz potnikov in prtljage Maksimalna tarifa za izvoščke. _ Kolkovine
Konzulati. Poštne pristojbine. rnaiojDine za železniške nosače. Važne telefonske številke, ti 2elezaiški voza! redi: Direktni, spalni in jedilni vozovi Odhod in prihod vseh potniških vlakov. Pregled vseh železniških prog.
III. Pocestni vozni redi: Poštni, avtomobilnl
IV. Seznam posta).
V. Priloga: Kurzna karta Slovenije v merilu 1 : 475000 z vsemi železniškimi progami in postajami, vse poštne in avtomobijne proge, vse poštne urade z označbo, če ima pošta brzojav oziroma telefon.
Dobi se v vseh knjigarnah In trafikah za ceno 8*— Din.
Direktna naročil« sprejema
Zvezna tiskarna In knjigarna
v Ljubljani, Wotfova ul. it. 1.
o3°   ■
MALI OGLASI
Cene oglasom do 20besed Din S*—; vsaka nadaUna beseda 25 para s davščino vred.
pesnika Valentin Vodnika v krasnem okvirju naprodaj. Ogleda ae jo lahko v upiavi lista.
Mig loitsriitke
išče v .vseh pisarniških poslih izurjena gospodična v Ljubljani ali bližnji okolici. Gre tudi za nekaj tednov brezplačno. Ponudbe pod »Spretna pisarniška moč« na .upravo lista.
hrilu iHailn.
30 letni uradnik s 100.000 Din premoženja, se žeH seznaniti v svrho ženitve s 22—25 letno gospodično neomadeževane preteklosti Trgovsko naobraiene s premoženjem imajo prednost Dopise pod »Ženitev 65« na upravo. Tajnost zajamčena.
Vef boljiili gisitoilof
se. sprejme s 18. Januarjem na dobro domačo hrano. Naslov v upravi lista.
vsako množino lepega, zdravega krompirja. — Najnižje ponudbe samo za vagonske naklade prosi na naslov Franjo Golič, Celje, in to dne 1!., 16. ih 19. januarja l l
Slabilnoin
na bencin, s 6 konjskimi silami, se proda ali zamenja a manjšim. Ponudbe pod »Motor« na upravo Hala.	____
Soh.
neopremljeno, prosi vhov, išče zakonski par brez otrok; zame-aja tud) sedanjo svojo lepo sobo, Dunajska cesta. Ponudbe pod ..PlaČa dobro, “ na upravo
Mdo
za ženine in neveste) Izdeluje se vsakovrstna salonska garderoba za dame in gospode, najmodernejše vsakovrstne toalete po meri. Cene zlnatno znižane, Strankam, ki prineso blago same,- ista postrežba. Brata Brun-skoie, Ljubljana, Židovska ul. 5.
Hiiait sobo
z souporabo kuhinje —• proti dobri nagradi — iščem za takoj ali s t. februarjem. Naslov v upravi »Narod. Dnevnika«.
OlnUki vozim
že rabljen, so ceno proda. Naslov pove uprava »Narodnega Dnevnika«.
Plavolasi ilatt.
ki hrepeni po iskreni ljubezni in lepem Življenju, naj se javi pod šifro »Brez ljubezni ni sreče«, na upravo lista.
Stamaiie
ca, solnčna legi
prostorna, solnčna lega, sredi mesta se le proti odškodnin, zamenja. Ponudbe pod „Zame-na“ upravo tega lista.
Manje Meblo« soba
obstoječe, iz dveh sob in kuhi. nje se išče v sredini mesta. Plača se dobro. Ponudbe pod »Stanovanjska beda« na upravo lista.
Meblo« solu
se išče v sredini mesta za dva gospoda, ki sta celi dan odsotna. Pismene ponudbe pod »Tone-Jože« na upravo »Narodnega Dnevnika«
Kupil
fotografi čni aparat 6X9, z selo dobrim objektivom. Ponudbe prosim na upravo pod »Model«.
Halbe, iednijd ii
n “■
Kdo bi vzel v službo .kot praktikanta mladega, izobraženega gospoda, absolventa 6 realke, izurjen strojepisec, sin tovarnarja, nekoliko veščega že v pisarniških poslih. Ponudbe pod šifro ..Ugodeno” na up. 1.
metale sliko
(5 komadov) se radi preselitve prodajo po ugodni ceni. Naslov pove uprava »Narodnega Dnevnika«.
Libke sili.
lepe za eno ali dvovprego proda Albin Koman, Viimarje 33,
p. Št. Vid nad/Ljubltano.
'Izvesek, se kupi. — Ponudbe
ISC»
stanovanje, 1 »oba s kuhinjo, za mlad zakonski par. Pismene ponudbe na upravo pod »Stanovanje 10«.
Dn zasebna uaM
s pisarn iš o prakso, zmožna knjjgovods va, korespondence In vseh 'pisarniških del, iščeta primerne službe. Dopise na: ..Mlada gospoda**, poštno ležeče Slov. Bistrica.
Slo MM'
zobna pasta Vas more popolnoma zadovoljiti
a posebnim vhodom, na. perife-. riji mesta se odda pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod ..Ugodno” na upravo lista.
Miom sobo
išče za takoj boljša gospodična event. tudi s hrano. Ponudbe pod »Mir« na upravo Usta. :
Ml
bi se z Inteligentnim, vsestrai sko naobraženim dekletom ti pod 20 let v svrho postne): ženitve. V poštev prihajajo one z neomadeževano pretekli etjo. Premoženje postransl stvar, ker je zasigurana prvov stna eksistenca. Glavni pogo harmonija duše in telesa, veUl postava In zdravje. Star se 25 let, zelo izobražen, prijeti zunanjosti , Ponudbe samo sliko, Id se diskretno vrne, n se vpošljejo na upravo „Na Dnevnika** pod šilro „Semir, mis 444“. Anonimno v koš,
Zapisan
se išče 1 večja aU z raanji' sobi v siedini mesta z elektr. razsvetljavo in separiranim vhodom Ponudbe z navedbo cehe pod ..Januar" na Aloraa- Co„ Ljubljana.
M napil
večja množina, se proda. Kje pove uprava »Narodnega Dnevnika«.
Stil motor
na bencin in petrole| s 21/, konjskimi silami se proda. PoU-ska cesta it. 13. Sv. Petra prtOr mestie.	\	-