Današnja šlevflka obsega 8 sirani in slane 2 Din. Leto VIL, š*ev. 95. Celje, sobota 29. avgusla 1925. Postnina plačana v gotovinu Naročninas Za, Jugoslavijo: mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: le.tno 240 Din. Posamezna šieviJJca I Din« ^^^_^^^____ v ....... 1 ^^^^H^fl^^^^ ^^^^^^K mK^^^m ^^^^^^ft ^^I^^^k ^^^^^^v ,r?^^^^^^^^^^^l - ^^^^^H ^^^^^^^k fl^^flflr * ^^^^^^& ' '"^^^^I^L. ^^^HKy. v* ^^^^^^^^^^^BB^Ai*^'"' __^____________________________________________________________________________________ \A^rS ___________________________ Isliafa v iorelc, čeme& in *obo*o. Redakcija . uprava: Strossmayerjeva ulica 1, pritl-. Tel.65.—Rač.p.-Č.zavoda 10.666. Oglasi po stalnem ceniku. Poglavje o zapravljivGsti. L-"¦¦' Ves svet tarna dones, da jc dra- ginja neznosna in da nihčc več ne more izhajati s svojimi prejemki. To je res. Res pa je tudi, da so ljudje v veliki men sami krivi, da težko \z- hajajo s svojimi dohodki. Koliko stvari nskupujemo, ki so zapravo popolno- ma odveč v času splošnc gospodarske krize, ko vse stol-;a pod težo davčnih in drugih brcmcn. V prvi vrsti pri- haja v tern pcglcdu v pošiev luksusno blsgo, za katero mečemo težke mili- jone skozi okno, nimamo pa od njega mnogo haska. Da jc res tako, se uvc- rimo, ako sg m&lo poglobimo v šte- viikc, ki jih izkazujejo statistike o uvozni carini za zadnji dve leti. Po statističnih pcdatkih našc direk- cijc carin smo samo meseca junija Ictos placali za uvozno carino na luksusno blago 897.492 Din v zlatu aii 9,872.412 navadnih srebrnih dinar- jev. Ta znesek je relativno majhen mescčni dohodek od carin na uvoženo luksusno bh:go. V mesecu maju smo uvozili veliko več luksusnih f pred- mctov. Zato jg bila tudi uvozna ca- rina veliko veqa, namreč 1 milijon 484.C69 zlatih ali 16,524.762 Din v srebru. To je lep dohodek za državo. Toda da bi bil ta dohodek upravičen, bi morsli iz naše kraljevine istočasno izvoziti več milijard zdrave vaiutc. Leta 1923. smo uvozili v Jugo- slavijo 155.953 kg svile. Za to koli- dno smo plačali inozemstvu samo 109,364.960 Din. Lani jc prišlo k nara preko meJG 182.264 kg svilenih iz~ dclkov, zaradi porasta dinarja pa nas jg to stalo nekaj manj, namreč 1g 103,473287 Din. Lani smo plačali ino- zemstvu samo za krzno \5y2 milijo- nov dinarjev in skoro ravno toliko (14 milijonov 960.781) za razno rez- barsko i filigransko delo iz lesa. Na- kup raznega nakita iz žlahtnih kovin nas je stal leta 1923, 6,796.887 Din, lani pa 7 milijonov 334.995 Din. Za razne pozlačene, posrebrcne in po- nikljane predmetc iz navadnc kovinc, ki smo jih uvozili leta 1924., smo plačali inozemstvu 26 milijonov 647.793 Din. Predlanskim jg prišlo v nsšo kraljevino 40.926 ur, za katerc smo izdali 6 milijenov 799.570 Din, lani pa 14,422.8L0. Za glavnike, gumbe, las- nice in drugo pedobno drobnarijo iz kosti ali kavčuka je dobilo inozem- stvo od nas leta 1924. 10.037.512 Din. Dosi smo pcljcdelska država in proizvaja naša zemlja skoro vsc, kar potrebujemo in tudi kor si želimo, smo uvozili Icta 1923. iz drugih držav za 1,802.060 Din raznegs cvetja in zelcnja za okras. .Predlanskim smo izdali za razne delikatessc, kakor sir, sardine, salame itd. 36,592.772. lani pa zozirom na skok nasega denarja šg več, namreč 39,586.811 Din. Za razne pijsčG smo potrošiii leta 1924. 4,068.578 Din. Tekom predlanskega leta smo uvozili iz inozemstva 151.766 kg raz- nih otroških igrač v vrednosti 10,842.817 Din, iani pa za nsd 12 miüjonov. Kar sg tičc lepotil, jc prišlo lcta 1923. preko mcj k nam 344.357 kg raznega pudra, karmiiia.'mazil in dišav, lani pa skoro šg enkrat toliko, namrcč 627.899 kilcgramov. To nas je stalo nckaj nad 22 milijonov dinarjev, dočim smo predlanskim izdali za 344 ton le- potil l71/2 milijonov. Äko primerjamo te Stevilke s ce- loinim uvozom, ki je lani znašal 8 milijard 309.635.472 Din in izvozom, ki jg leia 1924. dosegel 8.048,845.930 Din, potem ni težko priti do zaključka, ki sg nsm vsiljujc iz tch suhoparnih štcvilk. Tako vidimo prav dobro, ko- liko bi lahko prihranili in porabili dc- nar za drugc, vsg prej nego ncpo- trebne izdatke, ako bi le malo pomislili, za kaj vsg trošimo denar. Prihranili bi si mncgo stotin milijonov diiiarjev na leto, in od tcga bi tudi res nekaj imeli. Več ncgo od luksusa in pretirane mode, IV/\N REBEK: Velekapifal in obrtnšštvo. (Darje.) Sicer pa ne pride vse, kar bi bilo treba, dostikrat do uses vlade. Zato je dolžnost naših organizacij, da vse nepravllno poslovanje državnih in dru- gih funkcijonarjev razglasijo, ter vse storijo, da se elementi, ki so škodljivci državncga ugleda in narodnega imetja, rszkrinkajo. Mi sicer nismo prijatelji neizpros- nega openiranja ali celo obstruriranja v narodni skupščini, pozdravljamo pa vsekakor vsako opozicijo, ki čisti okuženi sistem poslovanja katerekoli oblasti ali posameznc osebe. Razurne S2, da se mora to vršiti lc na podlagi dsjstev, liG pa morda na podlagi zlob- nega sumničenja. PostopanJG velekapilalistov naj karaktcrizira šg ta slučaj: Pri nas v državi imamo kcpitaliste, ki imajo raz- lična podjetja in poleg podjetij še lasten suh kapital. Tern kapitalistom jg posojilo pri Narodni banki na raz- polago insegatudi pridno poslužujejo. Ker ga pa r.e. rabijo za svojg obrato- vanje, nalagajo ta po 6°/o izposojeni denar pri bankßh, katere jim obrcstu- JGJo vloge po 12 do 15% ali s0 vsa) dcslcj fako obrestovale. Oni imajo tcraj nad 100 % čistcga dobička na obrcstih, dočim mora mali človck iz- posojeni kapital obrestovati po 20°/° in še čez. To pa mora vsakega tudi uničiti, ker tako plodonosna in nobena obrt, da bi zamogla plačevati tako visoke obresti. Drug slučaj: Obstoji tudi velc- trgovina, katera ima po nepotrebnem posojilo Narodne banke po 6°/o v rokah. Pri oddaji blaga v isti trgovini se takoj izdaje račun, na katerem je pisano: »Piačljivo takoj, sicer računim 24°/0 obresti«. Komentar k tem štcvil- kam si napravite sami. Da pa bo vrcča polna dokazov, kako sg prezira in neposredno zatira mala industrija in obrt, naj Vanr-navedem stevilke, ka- terc sem povzel iz tajniškega poročila na občnem zboru obrtnega dmštva v Cclju: V \aiu 1924 jc posodila Narodnn banka po 6% slcdeče vsote v ccli državi : 1. Za industrljo.....DIn 231,000.000*— 2. Za domaco all lilšno obrt . ¦¦> 10,000.000'— 3. Trgov. podjetjem ali velotrg. » 165,000.000"— -L Poijedelsklm zadrugam . . » 9,000.000"— 5. Raznlm podjetjem In iistaaov. » 81,000'OOQ'— Skupaj Din 496.000.0001— adenarn. zavodom t. j. bankam Pin 607,000-000'— Tovariši, mislim, da sg Vam do- volj pojasnil, kako silno državna uprava sama podpira veliki kapital. Kajti kdor ima denar Narodnc banke po 6°/o v rokah, a od odprtih računov zahteva 24%. ta ima 18% čistega dobička. In ta 'dobiček, pobasan v nenasitni žep, je moral mali človek s trudom svojih rok zaslužiti za to, da se zlato tele šg naprej redi, lastnik malega imctja pa sprolctarizira. Da tega vsg- občega propadanja naši vodilni držav- niki ne vidijo jg masam naroda nc- umljivo. Za to pa tudi že stojimo na pragu usodnih dogodkov, kajti obrtnik in mali industrijaiec že nc more vgč zmagovati davčnih bremen, ne obre- stovati v svoje podjctJG vložGnc glav- nice in s tem sc začne tudi rušiti v sip in prah obstoječi red. Državi ne bo ustrcžcno ko sg davki nc bodo niogli plačGvati, ravno tako tudi dc- narni zavodi ne pridejo do svojih obresti. ObstoJGča podjetja sg morajo popolnoma ukiniti ali pa jih na novo oživi tujcc s svojim kapitalom, ki že komaj caka, da začuje klenkanje mr- tvaškega zvončka, kateri ima zapeti srednjim pridobitnim slojcm. Morda kornu ni všeč to moje naziranJG, ki sg čujg kakor žalostno petje mrtvaškega ptiča sovg. Toda v tem obeutku me potrjuje dejanski razvoj dogodkov, ki jih s strahom gledamo vsi. (Dalje prihodnjič). Z zadoščenjem ugotavljamo, da se oglašajo novi naročniki, oziroma se blvšl naročniki zopet prijavljajo. Pro- simo prijatelje Hsta, da izvolijo v svojem krogu nanj opozarjati. Politika p Gospod Pašič na Francoskem. Zunanje ministrstvo je prejelo brzo- javko, da je ministrski predsednik Pašič prispel v Evians-les-bains. Pa- 5ic sc je nastanil v hotelu »Royal« in se počuti čisto zdravega. V Evians- les-bains ostane približno 15—20 dni. nato pa sg vrnc naravnost v Bcograd. Ob odhodu iz Karlovih Varov jg po- slal zunanjemu ministru dr. Bcncšu brzojavno zahvalo za prijatcljski spre- jem na Češkoslovaškem. p Nova državna kmetljska stran- ka? V vrsti vprašanj, ki so nastala po obrazovanju vladc radikalov in radičGvcGV, radikale zadnjc case najbolj zanima vprašanjc ustvarjenja vclikc novG jugoslovcnske kmetske stranke. Dasi ta zadcva še daleko ni tako aktuelna vendar dela to gibanje radi- kalom silno skrbi in povzroča precej prikrite jeze na Radiča. Pasebna pa- žnja radikalov se osredotocuje na dej- stvo, da se v enem delu zemljorad- niške stranke kaže očita težnja za spojitvijo s HSS, kar bi spravilo v .1 nevamost tudi moč radikalne stranke, f ker ideje zemljoradništva silijo celo Dr. Fr. llešič: Zakopane, Zakopane, 16. avgusta 1925. Star], raztrgani grobeni Tater gle- dajo z južne strani na Zakopane, to najbolj znano pol'jsko gorsko zdravi- lišče. »Morsko oko«, eno izmod mnogih tatranskih jezer, globoko 54 metrov, jo odtod oddaljeno 31 kilometrov, a do Krakova na soveru bi te potniski vlak vozil G ur. Lomnica, d ruga, naj vis ja go- ra v Tatrah (2634 m) jugovzhodno od Zakopanoga, ni več na Poljskem, am- pak ie že v Gehoslovaški. Ljudstvo, ki biva v Tatrah, nazir vajo Foljaki »gorate« (gorjance). Go- rali imajo svojo narodno nošo, vendar holj mošld nego žensko. MoSki nosijo ozko-krajni klobuk in belo ozke hlače iz nekakega mocnega sukna, močno pGstro izvezene v rdeci, modri in zoleni barvi. Prav znacilen za goralska na- rodno nošo je »serdak*, dolg tel'ovnik ali suknjič brez rokavov iz ovčjo kože s kožuhovino in običajno prelepo iz- vezGii v rdoči in zeloni baryi. Serdak, ki ga nosijo ženske in moški, daje tele- su lepo obliko. Včeraj, na dan Velike Gospojnice, Sem gledal cerkveno procesijo. Dvoje sem v njej opažal", česar pri nas v Ju- goslaviji ni. Nosili so ne samo kip Ma- terc božjc, ampak i kipo raznili drugih svetnikov; na zastavi, ki se je vila meel kipi, se je svetil »bcli orel«, poljski dr- žavni grb. Ženske so nosile v rokali snopiče poljskih trav in cvetlic; to je nekak pol'jski narodni obicaj tega dne, ki ga poljski narod imenuje »praznik Matero^Božje Zelne« (M. B. zeliščne). Hiše goralov so vseskozi lesene, pokrite z deskami." Kažejo poseben stil, ki se po Zakopanem knenujo baš za- kopanski. V tem stilu se zidajo tudi go- sposke vile. Rži air pšenice tukaj v gorah ne vidis. Gorali sejejo oves in sadijo krom- pir; to je skoro vse, kar vidiš na po- Ijih; lanu je tudi precej. Kako hladno je podnebjo, se vidi iz tega, da lipa cve>- te sole sedaj, v avgustu. Bogate so pa Pciise: goveje živine imajo gorali dosti; mloka in sira je v izoiblju. Izkupicek iz tega jih odškodujo za to, da rnorajo moko za kruh kupovati. Po naše bi se kraj imenoval »Za- kopano« (torej »—o« mesto poljskega »—gc). Pravljica pripoveduje, da jo v clavnih časih prišel sem poljski kmet in vsejat (zakopal«) zrno; ker je zrno lepo vzklilo, vrtal je tukaj in kraj ime- noval »Zakopane«. Stolp molčečnosti. So ljudje, ki jili prav nič ne skrbi, kaj bo po smrti. Mnogim je vseeno, da- li jih po smrti pokopl'jejo, sežgejo ali pa vržejo v jarek ob cesti. Drugi bi se pa za ves svet ne odrekll sijajnemu po- grebu z muziko, petjem, venci, nagrob- nimi govori in hlinjenimi solzami. Ta- ko ima človek celo po smrti problem, s katerim se mora v. življenju po ne- potrebnem ukvarjati. Tarn daleč na vzhodu, v ogromni in zagonetni Indiji, je pa vera, ki pre- povedujo pokopavati ali sežigati mrli- če. Pristaši te yere obožujejo ogenj in zemljo in zato se jim zdi neclostojno si- ftti božanstvo, da bi se umazalo s tru- plom. Ogenj, voda,. veter in zemlja, vse to jirn je sveto. Kako torej spraviti mr- liče s poti? Kočljivi problem so rešili Parzi — tako se imenuje dotično plc- me — na grozen način. Zgradili so takozvani stolp molcecnosti, kamor po- lagajo mrriče, da jih pozro ptice-ropa- rice. Ge bi imeli opraviti z clivjim na- rodom, bi se nihee ne čudil temu obi- čaju. Toda Parzi so takorekoč vzliodni Evropejci, njihove šege in običaji so drugače prej podobni našim nego in- dijskim. Kot praprebivalce Perzije so jih pregnali Arabci in tako so prišli v severno Indijo. Bombay je sedež njiho- ve kolonije. Parzii so beli kakor mi, pa tudi kulturno so zelo razviti. Poznajo lnalone vse panoge dusevnega dela. Za- nimivo je, da ne najdete nikjer na sve- tu toliko ljudi z očali kakor pri tem plemenu. Ženske, moški, deca — vse nosi očala. Mladeniči hodijo v crnih. salon skill suknjah in visokih lakastih čevljih. Lahko si mislimo, kako se po- čntijo v tej obfeki v noznosni vročini. Tudi zenske so oblecene po evropski modi, seveda ne po najnovejši. Najho- gatejši ljudje v Bombayu niso Angleži, tcmveč lJarzi. Ti imajo najlepso pala- ce, najboljše konje in najgrše žene. Mnogi so dobili tudi angleško plemstvo. In vendar se drže najgršega običaja, kar jih pozna svet. Ob vznožju gore Malabar so si zgradtfi več stolpov molčecnosti. Med stolpi rasto palme in vsa okolica jo spremenjena v njivo večnega miru. Sa- mo da mrfiČGin ne privoščijo tega miru clrugačer kakor v želodcih raznih ropa- ric. Ptic-roparic se je zaredilo v bližinil to gore zelo mnogo. Vajene so že po- grebnih ceremonij tako, da se pokojni- kovi sorodniki komaj umaknejo par korakov, ko že plane jo na mrliča in ga ueusmiljeno razmrcvarijo. Stran 2 »KOVA DOßÄc Stcv. 95. preko moj države. To bi resno ogro- žalo posest radikalov. Vendar pa do- slej še ni nikakih jasnih obrisov take politikc. Gre le za teorije, ker glavni činitelj — Hrvatska seljaška stranka — o tem šc ni razpravljala. p Francozl in Španci v Afriki. General Petain je detinitivno določil za sedež svojega generalnega štaba Meknes, ki je v centrumu armade in je blizu Feza, tako da ima na vse strani najboljše zvqzz. Marša Lyautey pa odpotuje v Pariz, da poda točno poročilo o sedanjem položaju. — Blo- kada rifske obale je sedaj efektivna. Z ozirom na francosko-španski spo- razum so Španci odprli za francoske ladje v svrho oskrbe pristanišči Älge- ciras in Älmeria, dočim so Francozi odprli španskim ladjam pristanišči Oran in Nemours. Pri blokadi sodeluje tudi 12 španskih ladij. Francosko in špansko poveijništvo sta drug od drugegä do- cela neodvisni, vendar pa postopata oba poveljnika adrnirala Hallier in Gucrra popolnoma sporazumno. Alorje je sedaj popolnoma zapuščeno. Vsled blokade je tudi popolnoma prenehala dobava orožja in drugega vojncga ma- terijala, ki se je dobavljalo Rifovcem po morju. — Kakor poroča »Matin«, so Rifovci oropali vse žitne shrambe, požgali hiše in žetev ter zastrupili vse studence, v katere so pometali mrtvece. Celjska kronika. c Pobijanje hazardnlh in druglh prepovedanih iger. Hazardne igre na karte, kockanje za denar in druge prepovedane denarne igre, katerim se redno vdajajo strastni kvartaši ali pa se jih udeležujejo tudi po priliki za- peljani poedinci, so se kljub zakonskim določilom in policijskim odredbam, ki jih prepovedujejo, v zadnjem času zlasti v nekaterih delih države tako silno razpasle, da je to lahkomiselno poče- njanje radi svojih mnogokrat usode- polnih posledic za posameznike pričelo izzivati odkrito zgražanje in odpor po- Stene javnosti. — Da se to zlo, ki po svojem neverjetnem obsegu vprav ogroža temelje današnje družbe in povzroča nesreče, zatre z vztrajnim po- bijanjem, je izdalo ministrstvo notra- njih del varnostnirn oblastim stroga navodila, po katerih so dolžne v tem pogledu poostriti svojo nadziralno slu- Žbo, posvečati posebno pažnjo zlasti javnim lokalom, kjer se običajno zbi- rajo kvartaši ter z vso strogostjo za- kona nastopiti proti vsakomur, ki bi se bodisi z udeležbo na prepovedanih igrah, bodisi z dopuščanjem takih iger pregrešil proti zadevnim določilom za- kona. c Glasbena Matica v Ceiju. Letos bo nameščena na soli Glasbene Matice v Celju še ena nova učna moč za goslanje, namreČ gospodična Vida Je- rajeva iz Ljubljane, katera je absot- virala študije v Ljubljani in se mu- dila preteklo leto na konservatoriju v Parizu, kjer se je spopolnjevala v vi- jolinski igri. Beležimo z veseljem, ka- ko se kompletira učiteljski zbor Gla- sbene Matice v Celju, cigar imena, ki so nam itak že znana, nam v polni meri jamčijo za visoko umetniSko ka- kovost sole. Do danes se je že vpi- sa!o visoko število novih gojencev in gojenk, kar očito dokazuje, da je za ta kulturni zavod v javnosti veliko- zanimanja. Zavod vzdržuje štiri stalne učiteljske moči in štiri pomožne. Lani se je vpisalo 214 gojencev in letos je naraščanje še večje, kakor kaže vpi- sovanje. Vpisuje se vsak dan dopoldne in popoldne. c Prvi domači recltacijski veLer. (Prejeli smo in objavljamo:) Kakor smo že naznaniii priredita mlada celjska literata Žarko Arnšek in Danilo Co- rinšek prvi domači recitacijski večer. VrSil se bo dne 7. septembra v mali dvorani »Narodnega doma«. Recitirala bosta vsak svoje najnovejše umotvore, med temi tudi vsak naiznačilnejše sce- ne iz svojih dram. Oba se kretata v po vojni nastalem kaosu struj erotike in filozofije. Po naravi in seveda tudi po delih sta si naša mlada literata zelo divergentna, kar kažeta najbolje napisa njunima zbirkama: Ž. A : »Ro- dil sem zato vas, da najdete svojcev«, D. G. pa: »Nji, ki sem brez nje zapi- san pogiblji«. — Spored in vse na- daljnje sporočimo prihodnji teden.AG. c Lovci pozor! Celjska podruž- nica Slov. lovskega društva je prejela od sreskega poglavarja v Brežicah vabilo na lov na divie svinje, ki se vrSi v nedeljo dne 30. avgusta t. I. na veleposestvu Rudolfa Hoscheka na Planini pri Sevnici. — Lovci iz Celja se peljejo z vlakom, ki cdhaja po 7. uri in sicer do Sevnice, od tamkaj pa z avtomobili v lovišče. Vračajo se po isti poti. Streljalo se bo samo s krogljo. Srečni strelec obdrži od divjačine obi- čajno trofejo. Ker obeta biti lov zar.i- miv, se vabijo vsi lovci, da se ga v čim večjem števiiu udeležijo. — Tajnik. c ZaČetek šolskega leta na obeh državnih meščanjkih šolah v Celju. Spričo nove odredbe šolskih oblasti se bo na deški in dekliški meščanski šoli v Celju vršila začetna služba božja v petek, dne 4. septembra, a redni pouk se prične v soboto, dne 5. septembra t. 1. Vpisovanje učencev in učenk se bo vršilo dne I. septembra. c S hrvatskega Prlmorja. NaSi ljudje so se že zelo navadili hoditi v hrvatsko Primorje. Zlasti sedaj ob pri- liki sokolskega zleta v Crikvenici je bila večja skupina Celjanov, ki je slu- čajno prišla v restavracijo »Lovački rog« v Selcih, kjer je bila z oskrbo g. Karla Dovečarja izredno zadovoljna. Opozarjamo na današnji oglas rojaka Dovečarja. c Osebna vest. V samostan v Studence pri Mariboru je premeščen iz Celja kapucinski pater Jeronim Streminger, ki je opravljal tu tudi službo vojaškega duhovnika. c Imenovanje pri finančni kon- troli. Za podinspektorja finančne kon- trole je imenovan komisar g. Anton Muc v Celju. c Otvoritev Celjske koče se bo vršila nepreklicno v nedeljo, dne 6. septembra ob vsakem vremenu, na kar opozarjamo vse turiste in priia- telje narave. Prireditev bo celodnevna. Natančen spored bo pravočasno ob- javljen. Otvoritev bo v zvezi z veliko planinsko veselico, godbo in petjem in planinskim sejmom na prostem. c Žrtev zvodništva. V trgovino z belimi sužnjami je bila zapletena tudi 15 let stara Hilda S., katere mati živi v Gradcu, dočim se nahaja njen oče v Celju. Hildo je v Gradcu svoječasno na neki oglas v časnikih sprejela v službo neka babura, katera jo je po- tem speljala v Maribor in jo spravila v zanikemo in slaboglasno kavarnico pri starem dravskem mostu. Od tarn je Hilda, ki ni imela moči, da bi se zoperstavila, odšla naprej in se po- polnoma pogubila. Sedaj pa je pisala svoji materi, ki je omožena v drugem zakonu z Avstrijcem, da se vrača. c Cesta na mestno pokopališče. Sedaj jg cesta iz Čreta na mestno po- kopališče tore? vendar enkrat urejena in Iepo popravljena. Obiskovalci po- kopališča so hvaležni vsem, ki so se za to že davno nujno zadevo količkaj in v kskemkoli oztru brigali. IVANA CANKARJA zbrarii spi- si so začeli izkajati v zelo okusni in estetično izpeljani izdaji v polplatnu in usnju vezani. Priporocamo knjige v okras in ponos vsakemu Slovencu. Naj ne manjka v noberii slovenski hiši ta biser slovenske literature. Knjige so na rpogled v knjigarni Goričar & Leskov- Sek, Celje. V KONCERTNI KAVARNI *CEN~ 7RAL« se vrši vsak večer salonski koncert pod vodstvom kapehiika gosp, Silbersteina. Sport. Tennis-Turnier Mari bor—Celje. V nedeljo dne 23. avgusta 1.1. vršil se je na tenisprostoru celjskega sport- nega kluba v mestnem parku Tennis- Turnier Maribor—Celje katerega zma- govalec je bil Maribor v razmerju 7:6. Rezultat posameznih iger je bil nasle- dnji: Gospoda-single: Bergant—Dürr- j Schmidt 6:2—7:5, Žunkovič—Wipp- Iinger 6 :1—6:5, Roglič—Žunkovič 1 :6—2:6, Berganl -Vrecko 6:2—6:2, Wipplinger—Stössl 6:2—6:2, Vrečko —Wipplinger 6:4—6:4, Žunkovič— Bergant 5:7—6:1—2:3; Dame-single: Pernat -Roušek 6:0—6:0, Ravnik— Ravnikar 6:0—6:1, Pernat—Ravnik 0:6—0:6; Gospoda-double: (Dürr- schmidi—Žunkovič) (Berciant— Roglič) 6:0—4:6—6:3; Mix-double: (2un- kovič — Ravnikar) (Roglič — Ravnik) 2:6—4:6; (Žunkovič—Ravnikar) (Ber- gant.....Ravnik) 0:4. Kakor je iz rezul- tatov posameznih iger razvidno so Celjani zelo častno izvršili svojo nalogo, upoštevajoč, da je sekcija šelc pred enim letom pričela deiovati. S pridnim in vstrajnirn trcniranjem jc pričakovati dobrega uspeha na polju celjskega tenis sporta. Razveseljivo je, da se za ta sport celjsko občinstvo precej zanima, kar dokazuje nedeljski obisk. Nogometna tekma za olimpijski fond. Ljubljanski nogometni podsavez je naložil medklubskem odboru v Celju nalogo, da priredi v ceijskem okrožju nogometno tekmo in sicer je določil S. K. Celje in S. K. Atletike. Medklub- ski odbor je določil terrnin za 8. sept, ob štirih popoldne na prostoru Atle- tikov. Vsi klubi v Celju imajo dosta- viti po tri reditelji. Isti se imajo javiti pol ure pred tekmo pri službujočem odborniku na igrišču. Tekmo sodi g. Ratajc. — Medklubski odbor. Cenjene dop'.snike prosimo, da nam izvo- lijo poliljati krajše, a jodernate opise dogodkov, upoštevajoč skromnejši obseg lista in pa dejstvo, da izhaja list samo trikrat na teden. Zajedno prosimo, da nam gospoda pošljejo dopis čimprej in da ne odlagajo s poroöilom, ker radi tega zadeva trpi. Zaloga čevljev {rStTŠtPažBh, JCelje, HoBaSha 1 Velika izbira čevljev vseh vrst. Čevlje po meri. Popravila intočno. Cene. ^ nizke. Jaz moram tudi poslati upravi lista nekaj naslovov sosedov inznancev,da jim pošlje »Novo Dobo« na ogled. Jos. Ratajc: Početki nogometa. Kapačno je ninenje, ki se pogosto cuj(3 od domacih, sportnikov, da je do- lnovina nogometa, Angtijti. Temu ni ta- ko. Že antične igre kažejo namreč ve- liko sličnost z nogoixietoiu in Angležeai /asluga, da so uredili nacin igre i. i .1- dovršili. Slari Grki, klasično vzgojen narod \- sportnem diüiu, so imeli že celo vr- sto dovršenih .umetnih iger. V Atenah so bife zr^ane klasične igre kot »Epis- ciro-, »Arpasto«, »Teunida«. Vse te igre so bile jako podobne nogoinetu. Od Grkov _so prevzeli vse igre stari Rimljani, od tell pa pozneje Germani. L. 1349. so vpeljali Angleži nogometu poiobno igro, dasi niso imeli žog v da- najnjem smislu, temveč so igrali le s svinjskimi meliurji. Do f. 1387. se je nogomet razširil. že po vseh delili Anglije in tudi v Franciji so se pojavili .početki igre. V Italiji se je- razširil nogpmet nekoliko pozneje za časa Medičevcev. Sredisče sportnega življenja ,|e bila v tem času. Firenca. Ni bilo slavnosti, da ne, bi igrati te jako priljubljene igre. Od XV. stoletja dalje ie nogomet zamrl in se ni pojavil do XVIII. sto- letja, ko se je pojavila tudi prva dovr- šena nogometna žoga. Angleži so bili prvi, ki so to ig-ro ponosno privedli na sportuo polje. V prvih pocelkih. je vTa- dalo zanimanje za nogomet le med di- jaki, ii so ga edini gojili. Že takrat pa so se pojavili tudi prvi zagovorniki ro- kometa, ki so trdili, da se mora tolci žoga le z roko. Vendar pa se je ta igra razvila sele mnogo kasneje., Nogomet sam se je pozneje cepif v dve vrsti: rugby-igro in association- igro. Ta se goji po kontinentu, docim ;je pri Angležih igra rugby bolj pri- Ijiibljena. Angležem gve hvala le, ker so no- gomet modernizirall, prava domovina nogometa pa je Grška. Kino. Kino Gaberje. V čctrtck 27., pe- tek 28., soboto 29. in nedeljo 30. t. m. tretja cpoha »Kraija pctroleja« z gla- sovitim Eddie Polo. Mestnl kino. »Grozote Kanibalskih otokov<^ se razkrijßjo cjledalcem v pc- tck 28., soboto 29. in nedeljo 30. t. m. Sijajni posnetki čarobne lepotc otokov. Vpondeljek 31. avg., torek 1. insredo2. septembra pa se nam nudi »Komedija življenja«. Šipom domdvine. š Letošnji Liubljanski velesejem, ki se otvori svečanostno dne 29. av- gusta, bo nadvse pester in zanimiv. Gotovo zadovolji kupce in najširše sloje našega naroda. Razstava proiz- vodov je bogatejša nego prejšnja lata, občudovanja vredna je požrtvovalnost naših industrijalcev in nekaj veletrgov- cev in obrtnikov, ki so se za letošnji velesejem kljub težki stagnaciji in hudi gospodarski krizi pripravili z najiz- branej3imi proizvodi. Govori se, da bodo na velesejmu csne artiklov iz- datno nižje nego dosedaj, torej bo imel vsak kupec in interesent priliko, da si krije potrebe ne samo iz prve roke, marveč tudi ceneje kot dosedaj. š Permanentne Jegitimacije Ljub- ljanskega velesejma veljajo letos izje- moma tudi za brezplačni vstop na vinski prostor po 6. uri zvečer, na kar zlasti opozarjamo naše občinstvo, da se pri nakupu raje odloči za legitima- cije nego za navadne vstopnice za en- kratni obisk. S Znanl strokovnjak za pisalne stroje Ivan Legat, Maribor, Vetrinj- ska ulica 30, razstavi na Ljubljanskem velesejmu moderne pisarniške stroje. Obiščite paviljon E 24, 26. 833 š Hvalevre'dna ideja. Odbor dru- , štva »Skrb za mladino« je kupil na otoku Krku lep kos sveta, na katerem namerava napraviti za mladino leto- višče, kjer bi mladina preživela vsako leto po oddelkih določeno dobo velikih žolskih počitnic. Tako bi ob morski obali Jadrana uživala zdrav morski zrak, morske kopeli in sabavo pod skrbnirn nadzorstvom. Izvestno bodo društvo pri tem človekoljubnem strem- Ijenju podpirali tudi merodajni faktorji, denarni zavodi in zainteresirani krogi,, ki jim je v resnici pri srcu v današ- njih razdrapanih časih tako živo po- trebna zaščiia in zdravje mladine. g Naši delavci v Franciji, Fran- cosko poslaništvo v Beogradu katego- rično demantira neresnične vesti ne- katerih slovenskih in hrvatskih listov,. ki so poročali, da so francoske oblasti slovenske, hrvatske, srbske in ruske delavce v Pranciji uvrstile V tujsko legijo in jih odposlale na fronto v Maroko. Trancosko posIaniStvo ugo- tavlja, da so take vesti popolnoma ne- osnovane in da uživajo delavci, ki pri- hajajo v Francijo vse ugodnosti in vse svoboščine» kakor delavci drugih na- rodnosti. S Radioaparati v lugoslaviji. P© uradnih podatkih je sedaj v Jugosla- viji 573 radio-aparatov in sicer v Za- grebu 226, v Novem Sadu 133, v Beo- gradu 129, v Ljubljani 51, v Sarajevu 35, v Splitu 32 in v Skoplju 5. Š Nove tračnics na progl Beo- grad—Zagreb. Po odredbi prometnega ministrsiva se je te dni v prvern ra- jonu felezniške proge Beograd—Za- greb pričelo s polaganjem novih trač- nic. Po načrtu se izmenjava tračnic na celi progi izvrši tekom 18 mesecev. Po do-vršeni izmenjavi bodo brzovlaki skrajšali čas vožnje od Beograda do Zagrsba za dve uri. Pozneje še izme- nijo tračnice tudi na progi Zagreb— Ljubljana. š Najnovejši seznam iastnikov čekovnih računav, otvorjenih pri poštni hranilnici v Beogradu in nje- nih podružnicah v Ljubljani, Zagre- bu in Sarajevu je izšel. Je zelo do^ bro urejen in se dobi po minimalni ceni Din 15."— pri poštni hranilnici v Beogradu in pri njenih podružnicah, š Celovški škof in slovenske pritožbe. Pred kratkim se je sloven- ski duhovnik pri škofu v Celovcu pri- tožil, da nima smisla, da ob nedeljah tudi nem5ko pridiga, ker v njegovi sari ni Nemcev in je cerkev pri nernški. pridigi popolnoma prazna. Skof ga je na kratko odslovil: »Wenn's Ihnen nicht recht ist, gehen's über die Alm drüber!« Prijazen gospod je celovški škof. š Slavje gasiinega društva v Mozirju. V ncdeljo dne 23. t. m. jc obhajalo naše prostovoljno gasilno društvo pomembno slovesnost. Gosp. sreski poglavar iz Gornjega grada jc odlikoval 12 članov tega društva s srebrnimi kolajnami za njihovo 251etno zvesto delovanje v društvu. A'lnogi iz- med odiikovancev pa služijo žc po več nego 25 let. Obencm s to slovesnostjo, ki se je vršila na Iepo okrašenem odru sredi trga, je obhajalo društvo lOOlet- nico dveh brizgaln. Ti dve brizgalni Stev. 95 » IS C v A D C ft A « Stran 3 je nabavil bivši trški magistrat 1. 1825. iz Gradca. Obe sta šc danes popol- noma porabni. Po oficljclnem delu te slavnosti se je razvila prav živahna zabava na vrtu hotela Goltnik. Pose- tila so nas v lepem štcvilu bužnja sosedna društva. Posebno pohvalno pa moramo omeniti vrle Šoštanjčane, ki so bili zelo častno zastopani. Njihov izborni moški zbor je dvignil s svojimi lepimi popevkami pomen dncva. Pri- srčna jim zahvalal Slavnostni prostor so prav okusno okrasila dekleta iz trga in okolice. Tudi njim hvala! Vsa prireditev je v moralncm in gmotnem oziru prav dobro uspela, kljub temu, da se je vrcme držalo m#lo kislo. —a— š Hilda avtomobllska nesreča na Bledu. V četrtek ob tričetrt na štiri popoldne se je zgodila pred Parkho- telom na Bledu usodepolna nesreČa. Iz vasi Bled je pridrvel kraljevski to- vorni avto, z druge strani pa je prišel od kavarne Toplice avto italijanskega poslanika generala Bodrera. Pred ho- telom sta oba avtomobila silno trčila. Nesrečo je zakrivil italijanski šofer, ki je pozabil, da se vozi pri nas na levo in ne na desno, kakor v Italiji. Hudo ranjen je Bodrerov šofer Agretti in pomožni šofer Jarc, a tudi Šofer to- vornega avta Stojanovič, dvorni gar- dist Babovič in neki slaščičar so znat- no poškodovani. Vse ranjence so spra- vili takoj v ljubljansko bolnico. š Smrt v gozdu. V Ogečah nad Rimskimi Toplicami se je v torek po- doldne smrtno ponesrečil še le 20 let stari posestnik Jožko Resnik iz Marije Gradca pri Laškem. Šel je v gozd za svojimi delavci, kjer ga je zadela ve- lika smreka, ki je hitela po drči na~ vzdol. Resnik je bil takoj mrtev. Bil je na Laškem in povsod pri znancih zelo priljubljen, S Živa zasuta, a rešena. Na Do- berni pri Trbovljah se je pri odstra- njevanju zemeljskih plasti utrgala zem- lja in podsula enega delavca do vratu, eno delavko pa je docela zasula. Na pomoč je hitro priskočilo okoli 20 mož, ki so zadržali kos hriba, težečega v nižavo, drugi pa so odkopali zemijo in slednjič oba ponesrečena rešili. Ko sta bila delavec in delavka, ki sta od- šla z lahkimi poSkodbami, rešena, so možje popustili in več sto kubičnih metrov prsti se je zrušilo v dolino. ä Romantičen samomor. V Cri- kvenici se je ustrelila 35-letna Kristina Hüverth, soproga sodnega svetnika v Zagrebu. Pred samomorom je okitila Hiiverthova posteljo in sploh vsak ko- tiček sobe s cvetjem, na okno pa je izvesila črno zastavo. Našli so jo težko ranjeno in so jo prepeljali v reško bolnico. 5 Grozno neurje v Banatu. Dne 25, avgusta je divjala po Sremu in Banatu strašna huda ura. Posebno je trpela okolica Subotice. Orkan je bil tako silovit, da ga ne pomnijo niti najstareiši ljudje. Prinesel je ogromne množine vode, ki so se razlile po vsej subotiäki ravnini. Nižji deü mesta so povsem pod vodo. V glavni ulici kra- lja Aleksandra je orkan razdeja! hišo. Velike so žrtve v okolici. V Starem Šivcn je porušen zvonik reformirane cerkve. Ubit je en človek. Tu je vihar izruval veliko staro drevo s korenina- mi vred. Porušila se je neka hiša in je bila pri tem ubita ena žena, V srb- skem Miletiču so utonile 3 osebe, ki so se na Solnu vozile. Velesemenj v Subotici. ki bi ga bili imeli otvoriti, je sedaj nemogoč. Vsi sadovnjaki, vino- gradi in njive s hmeüem so pokon- čane. Škoda je ogromna. Gotovo vsa Vojvodina, posebno severni kraji, so odrezani od ostalega sveta. Promet je bil prve dni popolnoma ovrt, a sedaj se polagorna boijža. 5 Strašna iievlhta v Gorici- V pondeljek zvečer je nastala nad Go- rico in ckolico straSna nevihta. Silen vihar je odnesel streho juŽnega kolo- dvora, vojaSnice na Tržaški cesti \\\ številnih poslopjj, ki se nahajajo v kolodvorski bližini. Vihar je izrul mno- go dreves in telegrafskih drogov. Me- sto ie bilo zavito dalje časa v nepro- dirno temo, ker je «iektrični tok pre- nehal delovati. V Štandreža je vihar porušil nekatere barake, pri Čemur je bilo dvoje človeSkih žrtev. Več oseb je bilo ranjenih. Na mesto nesreče je prihitel vojaški oddelek in Zeleni kri*, ki je nudil ranjencem prvo pomoC. Škode je naci miljon Mr. š Morskega psa so ujeli ribiči v Kraljevici. Zapletel se jim je v mreže in jih je divje trgal, ter bi bil morda j še ušel da ga niso ustrelili slučajno navzoči vojaki. Psa so prenesli na Su- šak, od tu pa na Reko, kjer so ga razstavili. Dolg je Stiri metre. š BlazneŽ umori] svojo ženo. V Velikem Bečkereku se je te dni od- gral pretresljiv slučaj. Rada Čobanov, na katerern so bili že dalje časa opa- žati znaki nenormalnega stanja, je v napadu hipne blaznosti zaklal svojo ženo Miciko. Blaznež se je nato mirno vsedel poleg svoje žrtve ter ji breziz- razno gledal v obraz. § Pet mornajev je utonilo. Na mali ladjici je iz Zirja v Zlarin pri Dubrovniku odplulo na odprto morje pet mornarjev. Na morju jih je zalotil vihar, ter vrgel čolnič ob pečino. Vseh pet mornarjev je utonilo, rešila se je samo neka deklica, ki je bila tudi v čolnu. 3 Nad 50.000 kvadratnih metrov gozda je zgorelo te dni v okolici Sarajeva. Požar so z veliko težavo zaduSili, da se ni razširil na bližnje gozdove. š Velik miiii pogorel. V Lazarevu pri Velikem Bečkereku je pogorel mlin tvidke Kunz & Wolf, eden največjih mlinov v Banatu. Škoda znaSa več milijonov dinarjev. š CELOVŠKA GIMNAZIJA. Po 67. Jetnem- poročilu je bilo v šolskem letu 1924/25 med 578 dijaki in dijaki- njami 541 Nemcev, 2 ItaKjana in 35 Slovencev. Preje je študiralo na zavo- du rned 450—50U dijaki po 70—80 Slo- vüiicev; danes bi jih moralo biti po šte- vilu prebivalstva vsaj 100 odnosno 200, ako upostevamo, da na obeh ostalili gimnazijah v Beljaku in Št. Pavlu do- lnalega ni Sl'ovencev. Zanimivo pa je, da je na celovški gimnaziji obiskovalo pouk slovenščine 74 Nemoev, vsekakor radi sosedstva z Jugoslavijo, saj slo- ven skega jezika na Koroškem Nemci ne priznavajo. H MAR1B0RSKA KMETIJSKA ÖOLA. Po odredbi ministrstva za po- Ijcdelstvo in vode bo letošnje šolsko Teto sprejotili na srednji kmetijski šoli v Mariboru 40 novili gojencev. Predava- nja s?e pricnojo na tem zavodu 1. sep- tembi'a. s NOVA ŽUPJM1JA V STUDEN- CIH PRI MARIBORU? Kapucini pri Sv. Jožefu pri Mariboru bi radi usta- novili novo župnijo za Studenoe, ki so sedaj del mariborskc magdalenske žup- ni jo. Viožili so prošnjo tudi na občinski odbor v Studencili, ki pn }<¦> i*1 •' viTiko voeino odklonil. Š VELIK PÜZAK V BEUÜRADU. V nedeljo zveeei* je buknil v Beogradu v "JL.irtwigovi in Princa Gjorgja ulici velik požar. Pogorelo je 50 do 60 trgo- vin. Požar je nastal opol'noci v neki pe- kaviji in se je zelo hitroi razširil. Požar so ouii'jili šele v pondeljek v jutro. Cllo- ve.skih zrtev ni bilo, pač pa je zelo ve- lika iiiaterijama Skoda. Pri gašenju je poleg oMTijegaseev sod el ova lo tudi orož- ništvo in vojaštvo. JN ARODNA ENGIKLOPEDIJA S. H. 8. ad prof. Stanojeviča. Abonente Narodne enciklopedije tvrdke Biblio- grai'ski zavod. Zagreb, opozarjamo, da Narodno enciklopedijo dobijo v knji- garni Goričar & Leskovšek, Celje, v preclpračilu po Din 40.— za zvezek, ter priporočamo predplačnikom Narodne enciklopedije, da se v svrho prinesitve predplačila v knjigarni Goričar & Les- kovšek, Celje blaffovolijo oglasiti. — Knjigarna Goričar & Leskovšek. Tetkn: Ali zopet nova bluza in novi f čeveljčki, draga Rožica? NetaKinja: Motite se, tetka Klara! Samo novo pobarvano sote reči, kar sem storila včeraj sama z Bfgmnsowiffni barvaml za tka- nineinnovo vilbi*a barvo za usnje - j ä TUNEL ZA RAZKUŽEVANJE. j Na beogradski železniški postaji so zgradili velik desinfekcijski tunes, s katerim bodo desinficirali vagone. Slicni tuneli se zgrade tudi v Skoplju, Sarajevu in Splitu. Š 2000 PROŠENJ ZA LOČITEV ZAKONA V BEOGRADU. Beograjski časopisi poročajo, da leži pri duhov- nem sodišču za pravoslavne vernike okol'i 2000 prosenj za ločitev zakona. To je posledica današnjih nebrzdaniii razmer, ko si Ijudstvo samo srečo uni- čuje. Š NOVO ŠTETJE PREBIVAL- STVA. Poeetkom meseca oktobra se prične novo štetje prebivalstva v naši državi. Poslednje stet je se je izvršilo Iota 1921. Z evakuacijo con, ki so bile pod italijansko okupacijo, so nastale velike številčne spremembe in se je vslecl tega pokazata potreba novega stetja. š VELIKA J)IVIDENDA SLAD- KORNEGA PODJETJA. Bilančna se- ja sladkorne tvomice v Čupriji je skle- nila, da se izplača dividenda 60 Din na delnico, dočini je fani znašala dividen- da le 16 Din. Sladkorna industrija to- rej pri nas izvrstno uspeva, zato pa morajo konzuinenti drago plačevati sladkor. Spričo takih razmer je tudi razumljivo^ da so se producenti slad- korne pese odločno postavili po robu sladkornim tvornicam, ki so se branile plačati sladkorno peso po višjih cenah. i PLITVIÜKA JEZERA KOT NA- R(JDNI PARK. Drnštvo za ureditev in olepsanje Plitvičkih jezer dela na to, da se celo jezersko področje zakonito zaščiti in proglasi za Narodni park. Društveni tajnik dr. Marko Eisenhuth je sedaj kdelal v to svrho potreben za- konski načrt. i REŠKA ŠK0FIJA. Pred krat- kiin so bile dolooene meje nove škofije na Reki, ki obsega tudi voroški, jelšan- ski in trnovski dekanat. Prvi reški škof bo najbrže dr. Karel Mecchia, sedanji genoralni vikar tržaškokoperske ško- fije. i SPOMENIK DIOKLEGIJANU. Znani arheolog don Frane Bulic je iz- dal v časopisih obširen poziv za pri- spt'vke, da se postavi cesarju Diokle- eija.nu primcrcn .spomenik na KucJn- sko-Mravinskem Libovcu v Dalmaciji, kjor je baje Dioklecijanov rojstni kraj. i Z BEOGRAJSKE UNIVERZE. V poletnem semestru je bilo na boo- grajski univerzi vpisanih 5645 shisa- teljev, med temi 1345 ženskih. Posa- meznc fakultete so imele slušateljev: pravna fakulteta 1602, filozofska 1481, teliniska 1465, medicinska S2,^ polje- delska 198 in teoloSka 71. i ZOPET LEPA DEDSClxNA IZ AMERIKE. Mestno županstvo v Bakru je dobilo od nasega konzuHata v Valpa- raisu v Juziii Ameriki obvestilo, da je 4. julija v mestu Goncepcion umii Martin Katalinic, rodom iz Bakra, ki si je pridobil v Ameriki premoženje, vredno več milijonov cilenskih pesov. Vse premozenje je zapustil svojemu bratn Antomi Kataliniču in svojim se- sliam. Örecni dediči, ki žive v Bakru, dobe tepe milijone dinarjev. Anton Ka- talinic je siromak, ki L& živi njegova papiga. On hodi z njo okoli in ona pri raznih lotorijali dviga na slepo številke s kljunom. Sedaj je pa še za svojega gospodarja dobro. potegnila. i STEKEL VOLK GA JE ÜGRIZ- NIL. V celoA'skem Pasteurjevem zavo- du se ju zgodila strašna nesreča. Tja so bili pripefjali pastirja s planin, ki ga it1 vgriznil volk. Volka so ustrelili in so našli, da je bil stekel. Za to so pa- Htirja zdravili. On pa ni möget strpeti v zavodu. Imeli so hude muke, da so orjaskega moža zadržali. Ko ga je še ži?]ia nagovarjala, da naj ostane, je pa- ¦stirja popadla steklina. Prijel jo je za laso in jo začel strahovito tepsti. Ko je prihitelo nekol'iko paznikov, da so oteli ženo, se »je trenutno udal, potlej pa jim je ušel in zacel razsajati po zavodu. Nastala je huda panika. Karkoli je mož dobil v roke, vse je unicil. S težavo «o ga ukrotili in zaprli v celico za ne- ozdrayljivo bolne, kjer se je nekoliko iimiril. Proti vcčeru je jel znova besne- ti. Raztrgal je železno posteljo in na- j pravil vrzei' v vrata. Tu se mu je potem | posrecilo priti na prosto, kjer je stra- > hüvito razsajal, dokler ni prišel neki paznik z debelim cepcem in ga tako ndaril, da je postal nezavesten. Takega so prenesli v drugo celico in zaprK. Prnfi nrlßhpln^fi deluJe s koiosaim'm riUII UUKUClUall uspehom samo 50-16 »Vilf^nnW Pai« kar priznavajo vsi "VllldllUV bdj« strokovnjaki. - Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah Proizvaja: Kem. pharm. laboratory Mr. D. VILFAN, Zagreb, Ilica 204. A. č s Pridobiyajte nam naročnikov ali nam pa na dopisnici pošljite naslove znancev, o katerih mislite, da bi si list naročili. S tem si ne nakopljete nikake dolžnosti Za dobro voljo. Dokazovanjc bogoslovccv. V neki bogoslovnici so imeli si~ cer izvrstnega bogoslovca, ki je imel navado, da je na vsako vprašanje od- govoril: »Tu je dvoje možnosti«. Ka- kor je pri dijakih že navada, so imeli seveda tudi tarn bolj slabo hrano; po- sebno juha ni bila nie prida. Ob sklepu šolskega leta je prišel v zavod škof. Opozorili so ga na tega bogo- slovca. Skof ga je hotel spraviti v zadrego z njegovima »dvema možno- stima« in mu je zastavil vprašanje, v katerem je bila po njegovem mnenju zgolj ena možnost. Vprašal ga je: »Kaj bi storili, če bi vas pozvali k porodnici v samotnem kraju, ki ji tudi novorojenček umira. Nikjer v bližini ni vode — po njo hodijo pol ure daleč. Preden bi jo kdo prinesel, bi otrok umrl nekrščen. Na oknu pa bi stala juha. Bi-li ga Vi krstili z juho ali ne? Po daljšem premišljevanju je bogoslovec odvrnil: »Vaša Eminenca, tu je dvoje možnosti!« — Vsi so ostrmeli, najbolj pa škof, ki je bil trdno preverjen, da je zgolj ena možnost. »Če bi bila juha taka«, je nadaljeval bogoslovec, »kakor jo ima- mo v lemenatu, bi otroka krstil, ako pa bi bila kakor jo ima Vaša Eminenca, bi mu dal samo zadnje sv. mazilo«. Pravijo, da so potem imeli boljšo juho. * Raztresen ženin. Profesor X govori na domači po- jedini povodom svoje zaroke: »In tako upam, da lahko pozdravim cenj. goste tudi pri svoji poroki — in tudi tebe, moja najdražja Elvira!« je za- ključil, obračajoč se k nevesti. Kaj je basen. Učitelj: ->ÄIi mi lahko poveš, kaj je to: basen?« Učenka: >Basen je, ko ... če na primer osel lisico kaj vprasa . ..« Sredstvo proti morski bolezni, »Kaj pa ste storili na potovanju proti morski bolezni, g. Natiačcn?« »Milostiva, vedno som si izbral na jedilnem listu najcenejšo jed«. * Dober učenec. >Mojster, pravkar se je oglasil neki mož in rekel, da vas pošteno premlati, čc mu pridete v roke.« >In kaj si mu odgcvoril?« »Kakor ste ^naročili: Da vas žal ni doma in da naj pride drugič.« * Olroška politika. Mala Mira joka. Oče jo skuša potolažiti z bornbonom. Mira ne joka več in oče ji obriše oči z robčkom. Pa se oglasi Mira: »Ne briši mi oči, papa, ker bom še več jokala.<; * Ovinkarstvo. V gnječi reče neki gospod spre- daj stojecemu, ki mu je stopil na nogo: »Gospod, koliko ste stari?« »Kaj vas pa briga?« >Briga me, ker bi zdaj že lahko stali na lastnih nogah < * Pijanček v krčmi. »Ne morem se prav spomniti, mi je-li žena rekla, da smem spiti 5 briz- gance in ostati v gostilni do 11. ure, ali 11 brizgancev in ostati do 3. ure? * Pismo iz letovišča: »... Vsako jutro me vzbudi mu- kanje mladega bika in tako pohite moje misli k Tebi, moj dragi možck...« Stran 4 »NOVA DOBA« Stev. 95 JESENSKI Mcdnarodni vBlBsejin y Ppogi 6. do 13. septembra (925. Središčesrednjeevropske trgovine in industrije. Posebna jugoslovanska razstava. 5O°/0 znlžana vožnja na češkoslovaških in jugosl. 2elcznicah. ago/ znižana na avstr. železnlcch, BrezplaCnl viznm za potovanje na CeskoslovaSko. Pojasnila in.lecjitimacije daje: Čefikoslovaškt konzulat, Ljubljana Slloma Company, Ljubljana. GoriCar & Leskoviek, Celjc. J5ösp«tfai»stw©. g Število razstavljalcev na leto- šnjem velesejmu. V. Ljubljanski vele- SGJm bo nudil sila pestro sliko. Iz Slovenije rastavi 442 tvrdk, iz Hrvat- ske 54, iz Srbijc 14, iz Ävstrije 21, Čehoslovaške 37, Francije 6, Italije 23, Nemčijc 30, Rusijc 3, Švice 5, Äme- rike 13, Anglije 7, sküpaj toraj 653 tvrdk, od tch 134 iz inozemslva. g OpozorHo razstavljalcem vele- sejma. Ravnateljstvo velesejma prosi razstavljalce, da bi bili z opremo do- deljenih koj in razvrstitvijo rastavnega blaga žc v petek, due 28. t. m. popol- noma gotovi. Je v interest! razstavljal- cev samih, kakor tudi sejmske uprave, da se v soboto dopoldne o priliki otvoritve reprezentira odličnim gostom letošnji velesejm kompletno dovršen. g Uradni tečaj dinarja. Finančno ministrstvo je določilo za September te-le uradne tečaje dinarja: napoleon- dor 216 Din, turška lira 242, angleški fund 271, dolar 5580, kanadski dolar 55"30, zlata nemška marka 13'30, polj- ski zlati 10, avstrijski suing 7'85, 100 franc, frankov 262, 100 švicarskih frankov 1083, 100 italijanskih lir 202, 100 belgijskih frankov 254, 100 ho- landskih goldinarjev 2250, 100 romun- skih lejev 28'50, 100 bolgarskih levov 4060, 100 danskih kron 1293, 100 nor- veških kron 1045, 100 švedskih kron 1500, 100 peset 805, 100 drahcm 86, 100 Kč 16550, 1 milijon madžarskih kron 785 Din. Ti tečaji veljajo od 1. do 30. septembra. g Dve mHijardl člstih dohodkov. Tc dni so dogotovili predlog prorac'una Uprave državnih monopolov za leto 1926/27. Po tern predlogu bodo znašali v prihodnjem proračunskem letu sku- pni prihodi Uprave monopolov blizu 3 milijarde, natančno 2.896,000.000 dinarjev. Monopol tobaka prinese 1.637,000.000 dinarjev, monopol soli 366,650.000, petroleja 122,250.000, vži- galic 142,800.000, cigaretnega papirja 128,700.000, saharina 2,000.000 dinar- jev čistega prihoda. Prihod iz prodaje taksnih znamk in vrednostnih papirjev bo znašal najbrže 530,000.000 dinarjev. Tihotapske kazni in drugi prihodi dajo 7,500.000 dinarjev. Izdatkov bo okoli 1 milijarde dinarjev. Cistega dobička bo ostalo potem 2 milijardi dinarjev. g Dotok tujega kapitala v Jugo- slavljo. »Berliner Tageblatt« piše o naši carinski tarifi in ugotavlja, da podaja dobro podlago za dalnji razvoj industrije v Jugoslaviji. List meni, da je bilo to dejstvo zelo hitro opaženo v inozemstvu in tudi v Nemčiji. Sedaj se nahajajo, kakor piše list v Beogradu zastopniki dveh uglednih nemških sku- pin, ki se potegujeta za ustanovitev novih industrijskih podjetij v Jugosla- viji. Ena skupina želi ustanoviti novo veliko tvornico tkanim, druga pa tvor- nico kmetijskih strojev. g Padanje žltnlh cen. Z zunanjih tržišč prihajajo poročila, da cene žitu polagoma slabijo. To se opaža zlasti na Dunaju v Budimpešti, Pragi in tudi pri nas, dočim v Ameriki neprestano fluktuirajo. Poročila o rezultatih žetve so vse ugodnejše. Tako si velike iz- vozne prebitke obetajo v Evropi Polj- ska, Rusija, Bolgarska, Rumunija, Ma- džarska in naša kraljevina, ki bo po izjavah izvozniških krogov imela letos znatno večjt prebitek za izvoz nego lani. g Izseljeniška kvota za Ameriko. Ameriški konzul je poslal ministrstvu za socijalno politiko seznam onih oseb, ki dobe potne liste v letošnjt kvoti za izvelitev v Zedinjene države. Teh oseb je 210, in sicer 105 inozemcev, rojenih na našem ozemlju in 105naših državljanov. Kvota, ki odpada na našo kraljevino, velja za dobo od junija 1.1. do junija 1926. Osebe, ki dobe sedaj potne liste, so zaprosile zanje že pred dvema letoma. g Znižanje železniških tarifov. Prometni minister Radojevič je izjavil novinarjem, da se 1. septembra t. 1. zniža železniška tarifa za prevoz pot- nikov in blaga za 25 do 30 odstotkov. g Štajerski vinarski in sadjar- ski odsek Kmet. družbe je na izred- nem občnem zboru sklenil soglasno prositi ministrstvo prometa, da zniža takoj prevozne tarife za pakovano sadje na mero, kakor se računi za sadje a rinfuza iz sledečih vzrokov: 1. Tarifi za pakovano sadje so previsoki in ovirajo živahno trgovino v državi sami, kaj šele izvoz. Tako stane n. pr. vagon pakovanega sadja Maribor —• Beograd 5040 Din, rinfuzo pa samo 3510 Din. Sadje v zabojih stane 4290 dinarjev, rinfuzo pa 2520 Din. Za po- samezne posiljatve sadja so prevozni- ne neznosne, ker stane vsakih 100 kg tovora 200 Din. Zanimivo je tudi, da stane n. pr. vagon jabolk rinfuza iz Užic, Vranja ali Skoplja v Maribor sa- mo 3510, dočim stane že iz Maribora do Beograda 3520 Din. 2. Pri pako- vanem sadju v zabojih se vagoni ne pokvarijo, dočim trpe občutno škodo pri rjnfuza pošiljatvah radi zabijanja desek, stebrov itd. 3. Z zni.?.anjem pre- vozne tarife za pakovano sadje na stopnjo a rinfuza bi tudi naša lesna trgovina in industrija imela dobiček, ker ki se porabilo mnogo več desek in zabojev kakor dosedaj, Saj se rabi za vagon jabolk v zabojih 2—3 m2 lesa. g Razveseljiv napredek naše tek- stilne industrije. Kljub velikim težko- čam, s katerimi se mora naš gospo- darski živelj še vedno težko boriti, zaznamuje naša domača tekstilna in- dustrija vendar že prav lep napredek. V Mariboru (Slovenija) je ustanovil leta 1922. velik češkoslovaški koncern za predelovanje bombaževine, ki po- seduje 2 predilnici, 3 tkalnice in 2 in- dustriji za spopolnjenje, tekstilno pod- jetje >A1ariborska tekstilna tvornica«, beljenje in likauje. Tarn se izdcluje blago lastnega izvora, tvornica pa prevzema tudi tuje surovine proti zmernemu plačilu, da jih prcdela'ler jih dobavi istotako okusno izdelane in prikrojcne kot lastno blago. Podje- tje je bilo opremljeno z najboij mo- dcrnimi stroji in pomagali, da zamore s tern stroške kar najboij znižati. Sto- rilnost beljenja znaša 3 milijone me- trov na leto. Tehniško vodstvo je poverjeno izborni češkoslovaški tvrdki Leuzendorf in Waengler (Hohenelbe), katera se zamore z mirno vestjo uspo- rediti z najboij znano trvdko SchrolL Da je tehniško vodstvo svoji nalogi kos, o tern se je zamogel naš poro- čevalec sam prepričati. Kot nestrokov- njak ni bil nič manj zadivljen nad v resnici izvrstno kakovostjo izdelkov, ki jih je posebno odlikovala okusna izvršitev in snežna belota. Podjetje uporablja namreč za beljenje samo permutirano vodo t. j. vodo, ki je reducirana na ničlo stopinj trdote (popolrioma snažno vodo), kar je ravno za beloto in za varovanje bombaževih nitk najveqega pomena. Letos je podjetje napravilo v Varaždinu tkal- nico z 200 tkalnimi stoli, da na ta način ustanovi temeij za brezkonku- renčno izdelovanje blaga ter zadosti naročevanju naturelnega in apretirane- ga surovega molina. To je v tern slučaju takozvana vestiKalna industrija, ki združuje predilnice, tkalnice in in- dustrije za spopolnjenje, s čimer od- padejo običajni meddobički, karizdelek naravno zelo pocenjuje. Že samo vsled tega je mlademu podjetju, na katero smo pa že danes lahko ponosni, za- gotovljen hitri napredek. 821 g Izredno ugodnl izgledi za naš izvoz. Naši izvozniški krogi smatrajo, da bo mogla letos naša kraljevina iz- voziti posebno izdatne količine kme- tijskih pridelkov. »Jugoslovenskemu Lloydu« je izjavil neki izvoznik, da po računu Udruženja izvoznikov pre- ostane za izvoz okrog 80.000 vagonov pšenice, okrog 3000—4000 vagonov suhih sliv, okrog 120.000 vagonov tur- ščice in velike množine ostalih pri- delkov. g Načrt zakona o izenačenju davkov. V finančnem ministrstvu je izdclan načrt zakona o izenačenju davkov za vso državo. Načrt prouči najprej minister, nakar ga predloži ministrskemu svetu. Vprašanje obda- čenja še ni končnoveljavno rešeno. V tern ^pogledu sta izdelana dva pred- loga. Eden o osebnem dohodninskem davku, drugi o mešanem davku, kakor je bilo doslej v Srbiji. Verjetno je, da bo sprejet drugi predlog. g Drobni podatki o našl indu- striji. Po statistiki lanskcga leta je bilo v naši državi 8146 industrijskih podjetij, ki so obsegala 25 različnih industrijskih panog. Pri vseh podjetjih se je pripetilo 7297 nesreč, od teh 144 smrtnih. V stavkah je izgubilo 5155 delavcev 622.944 delovnih ur, kar pomeni okrog 4 milijone škode. g Delavske place v Beogradu. V Beogradu phčujejo navadnim de- lavcem-dnGvničarJGm 35—60 Din, ko- pačem 35—60 in zidarjem 70—100 Din na Dan. »BUDDHA« čaj na Ljubljan- skem velcsejmu, oglejte si H paviljon št 461—465. Ljudska presses a. 1 Univerzitetni observatoriji na Avali. Bcogradska univerza je prejela tri vagone materijala za svoj obser- vatorij, ki ga gradi na Avali. Materijal obstoji iz raznih optičnih in mchanič- nih naprav, ki so potrebne za obser- vatorij. Obscrvatorij se otvori v teku te jessni. 1 Razstava jugoslovenske knji- ževnosti. V Beogradu se je vršila skupščina »Knjižarskega udruženja SHS«. Poleg drugih profesijonalnih vprašanj je bilo sklenjeno na skupščini, da se priredi prihodnje leto razstava srbsko-hrvatsko-slovenskeknjiževnosti. Bil je izvoljen poseben pripravljalni odbor. 1 Slavlst prof. Vondräk umrl. V i Brnu je umrl profesor slavistikc na tamošnji univerzi dr. V. Vondräk v 66. lGtu svoJG starosti. Profesor Vondräk je bil svetovno znana kapaciteta v vprašanjih cerkvene slovenščine, ter je zaslužen tudi po svoji primerjajoči gramatiki slovanskih jczikov. 1 Pokret za etlčno kulturo. V Sarajevu deluje žc vcč let sola Mi- lcnka Vidovica, pedagoga in velikega idealista. Slušatelji te sole dobijo v kratkeni času in po najboljših metodah toliko naobrazbe, da polagajo srednje- šolske izpite. V Videvičevo Solo za- hajajo najrazličnejši učenci. Uspehi te sole so presenetljivi. S šolo je pa združen tudi velepomemben pokret za eticni preporod. Nedavno )o. bil dovr- šen kongres za ctično kulturo, ki je obravnaval sledeča vprašanja: potreba ljudske prosvete, šolska reforma, re- ligija in morala, o značaju v šoli in društvu, o potrebi večje prosvettie in političiiG organizacije v narodu in o ulogi žene v družabnem preporodu. 1 Učiteljski ročni katalog. Prav- kar je izšel učiteljski ročtii katalog, ki bo učiteljstvu posebno dobro služil pri izračunavanju place, povišic, pen- ziJG itd. Obsega vse obrazce in na- vodila, kako je opremiti prošnje za službeiia mesta. Podroben je pouk o draginjskih dokladah s posebnimi ta- belami. Pregleden je izčrpek o voznih udobnostih na železnici. Natančna so vsa navodila za vojaško službo. V za- pisniku so dalje vsi obrazci in navodila za prošnje za vpokojitev. Vdove in sirote dobe vsa navodila, kako jim je ¦ BIBB« ¦!L¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ fVeletpgovina .Slop' I B ¦ a Dežman & Wagnei» a priporoča spscErijs'Hü in kolonijnlna blago. - Lastna prožarnn. V zalogi vedna sucža pražcna hawa. g BB«»«Bmi»«aB«"""»«"*H"BDI ¦ B ¦ Zastopstvo: I flncuum Oil Company, Zagreb I i V zalogi pztrolej in bendn. postopati, da dobe vdovnino in koliko jim pripade. Kdor se službeno seli, dobi vsa navodila za sestavo selit- venega računa v katalogu. Dalje vse- buje katalog točna navodila o dav- kih, ki jih mora plačevati učiteljstvo, in zelo praktičen izčrpck vsehšolskih in osebnih taks (kolekoviua), s katcrimi imajo opraviti učitelji. Ob sklepu je pregled, statistika vsega osnovnega šolstva v naši državi itd. Dinar v Cstrihu dne 27. avgusta dne 28. avgusta 9225 9 225 Devize v Zagrebu Dne 27. avgusta: Dunaj 783—793 Berlin 1528—1338 Budimpešta 009 Milan 20923—211'63 London 270 88—27288 New-York 55*5ö—56'16 Pariz 262—266 Praga 16488—166'88 Curih 1081-25—1089-25 Bruselj — Dne 28. avgusta: Dunaj 783- 793 Berlin 1325 — 1335 Budimpešta 0*07845—0*07945 Milan 20918—211*58 London 270 88—27288 New-York 55-57—56-17 Pariz — Praga 16496—166-96 Curih 10815—10895 Bruselj 2505— 254*5 i Ceniki na razpolago! j 10-1 BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB A. B. Susen je gob za prodajo. Kmalu se začne glavna sszona za gobe. Zanimanje za gobarstvo se v Slovenijilepoširi, posebno odkarimamo prvo praktično knjigo z izbornimi na- ravnimi slikami. (Naše gobe. Navo- dilo zaspoznavanje užitnih in strupcnih gob. 75 barvnih slik. Sestavil Ante Beg. Slike priredil Drag. Humek. Založila Jugoslovanska knjigarna. Dobi se v vsch knjigarnah po 100 Din v platno vezana.) 2alibog pa v južnih pokrajinah naše državc še skoro prav nič ne po- znajo gob. V naši državi imamo vse pogoje za gobarstvo, to je ugodno podnebje in dovolj gozdov. Äko bi bilo poznavanje in praktično izkori- ščanje gob pri nas tako razvilo, kakor je v sosednjih državah n. pr. v Čcho- slovaški, Italiji, Franciji in Nemciji, bi lahko dobivala naša država vsako leto za gobe do 500 milijonov dinarjev. Lansko leto ni bilo posebno rodovitno leto za gobe, vendar se je izvozilo iz Sloveniji približno sto vagonov suhih gob, za kar smo dobili okrog 25 mi- lijonov dinarjev. Ta svota bi se lahko podvajsetorila, ako bi tudi naše južne pokrajine (Srbija, Bosna in Hercego- vina, Slavonija in Crna gora) vsaj v enaki meri eksploatirale gobarstvo kakor v Sloveniji. Naši izvozničarji pošiljajo največ suhih gob v Južno Ämeriko (Brazilijor Ärgentinijo, Bolivijo, Čile itd.), toda naš izvoz silno ogroža Italija s svojo konkurcnco. Trcba je torcj, da storimo vse v izpodbijanje italijanske konku- rence. Amerikanci namreč zahtevajo, da imajo suhe gobe čim svetlejšo barvo in da so rezane na tanke lističe. Naše gobe so sicer dosti bolj mesnate, sočne in aromatične kakor italijanske, toda italijanske gobe vse- bujcjo vgč lesnih snovi (celuloze) tcr imajo vsled tega tudi posušene bolj belo barvo kot naše. Vrhutega pa Ita- lijani suše gobe le na solncu ali s po- močjo elektrike, dočim pri nas suše gobe največ na peceh ali celo v pečeh ter se sploh premalo pazi na svetlo barvo. Res je, da so v naših krajih jesenski dnevi, ko raste največ gob, večinoma megleni ali deževni, dočim imajo v Italiji še vedno vroča solnce, toda zato še ni trcba, da bi sušili pri nas gobe le na pečch ali v pečeh. Za izvoz pridejo zaenkrat v poštev le sledeče vrste suhih gob: 1 gob an i (jurček ali globanja, bronasti goban, kostanjevka in brezov goban), 2. kuk- rnaki ali šampijoni (poljski, trav- niški in gozdni), 3. vse vrste smr- čkovalimavrohov. Vsaka tch treh vrst se naj posebej suši in posebej proda, ker suhi kukmaki in smrčki imajo vedno višjo ccno kot gobani. Sbv. 95. »NOVA DOB« « Stran 5 Da bomo suhe gobe lahko in do- bro prodali, ravnati se moramo po sledečih pravilih: Gobe se naj nabirajo Ie v suhem vremenu, ne pa mcd dežjem ali ne- posredno po deževju, ko so gobc na- pojene z vodo, sc tcžko režcjo in sušc, oziroma postancjo rjavc. Tudi sc mo- kre gobe lahko žc čez noč pokvarijo, ako jih takoj ne razrežejo in raztrosijo za sušenje. 2. Utrganc gobc naj se takoj na mcstu obrežejo in osnažijo, nato šelc položijo v posodo. Scvc jc treba tudi od polžcv objcdenc dele odrezati. Pri tern je treba paziti, da nc lcže Hstiči drug vrh drugega, ker v tern slučaju dobe temnc naroge. Pri starih, a sc trdnih gobanih, se spodnja plast pod klobukom (plodiščc) odlušči in zavržc. Äko smo prinesli šcle zvečer gobc iz gozda, da jih nc moremo takoj raz- rezati, naj se vsaj izložijo iz posodc tcr razpostavijo vsaka zase na hlad- nem in zračnem prostoru. Äko bi pu- stili gobc čez noč v posodi ali sploh na kupu, bi sc lahko vncle, oziroma bi se razširili med njimi črvi. 4. Nabirajmo le manjše, to je šc trdne gobc, dokler sc klobuk šc nc vda pod pritiskom prsta. Stare, že mehkc ali črvive gobe so gnusne in ncporabne. Da ne riosimo takih gob brcz koristi domov tcr nc okužimo ž njimi šc zdravih, prcrcžimo vsako sumljivo gobo čez polovico klobuka. Prestare ali črvive gobe pustimo v gozdu, da izpade iz niih seme za pri- hodnjo leto. 5. Äko jc dovolj gob, naj se re- žcjo in sušijo le klobuki, ker koreni so splošno manj vrcdni. Lc popolnoma trdni in zdravi koreni se smejo sušiti. Premladc in predrobne gobe bi bilo Skoda pobirati za sušenje, ker premalo izdajo. Pustimo jih še nckaj dni rasti, ker vsak goban potrcbujc do popol- nega razvoja najmanj pet dni. Da nam mladih gob drugi ne pobercjo, pokrijmo jih prav previdno s suhira listjem. 6. Za nabiranjc gob vzemimo pie- tene košare, koše ali škatije, nikakor pa niso za take namene rutc, vrcčc, predpasniki. nahrbtniki ali mrcžc, ker v takih posodah sc gobc zmečkajo, postanejo neokusne tcr se tudi naglo kvarijo. Praktični gobarji si omislijo posebne zložljivc škatljc iz močne Ie- penke, prevlečcne s platnom. Take škatlje se nosijo zložene v obliki sol- skc mapc pod pazduho. Take praktične zložljive škatlje izdeluje prav trpežne knjigovez Ivan Jakopič v Ljubljani, Cankarjevo na- brežje. 7. Za sušenjc določcne gobe jc treba prav dobro osnažiti, nikakor pa jih nc smemo pred sušenjem oprati. Manjšc gobe režemo kar celc, to jc tako, da sc na lističih korena tudi drže lističi klobuka. Večjim gobam pa sc najprej odrcžc koccn tik pod klobu- kom, nalo pa sc razreže koren po dolžini, klobuk pa po sredini. 8. Gobc za prodajo je rczati na čim tanšc lističc, zato pa jih ni treba sušiti tako cvrsto, da bi sc li- stiči drobili, temvcč se shranijo, ko so še nckoliko prožni (upogljivi). Med sušenjem se morajo Iističi vsaj enkrat previdno obrniti, da sc na obeh stra- neh enakomerno posušc. 9. Najboljšc sušenjc je na solncu ali potom clektrike. Ker pa clektričnih sušilnic še nimamo, a tudi stalnih, za- dostno toplih, solnčnih dni jeseni na- vadno pogrešamo, pomagamo si s su- šenjem na svetlih in zračnih podstrešjih, podih, kozolcih itd. V sili se smejo sušiti gobc tudi na pečeh, toda ne smejo biti preveč razgrete. Na peč se razprostre nekaj deščic (trcsk), na te se razgrnc snažen papir ali pletcnina iz slame oziroma trstikc, na te pa sc raztrosijo lističi gob. Vedno pa je treba lističe razmetati tako, da ne leže drug na drugem. 10. Želeti bi bilo, da bi sc v vsa- kem kraju, kjer raste dosti gob, usta- novila zadruga, ki bi postavila posebno sušilnico (tudi se take sušilnice lahko naročc žc izgotovljene iz Ävstrije, oz. Nemcije, kjer jih poznajo pod imenom »Pflaumendippen«. Na takih sušilnicah sc lahko razen gob suši tudi razno sadje, posebno češplje. Za prvo silo pa si lahko vsakdo sam napravi pri- mitivno sušilnico za gobc. Na solnčnem kraju se zabije v zemljo par stebrov, v stebre se pritrdi več vrst daljših klinov ali lat, na kline pa sc položijo gladkc deske druga vrh druge, na katere natrosimo razrezanc gobe. Ccla naprava je podobna policam, kakršnc imajo peki za kruh. Deskc se poljubno prestavljajo višje ali nižje, da pridejo vse gobe na solncc. 11. Posušenc gobc naj se hranijo v vrečah, ki se obesiio na suhem in zračnem prostoru, najbolje na pod- strcšjih ali skednjih, kamor ima zrak pristop, a ne prihaja dim ali prah. Za shrambo so tudi pripravne pletene ko- šare, nc smemo pa zapirati suhih gob v škrinje ali zaboje, kamor ne prihaja zrak. Kjer ni pripravnih shramb, tarn store sušilci najbolje, da posušenc gobe čimpreje zaneso k nakupovalcu. Na vlažnem ali brczzračnem prostoru hranjene suhe gobe začno plcsniti, oz. dobe zatohel dun in okus. Takšnih gob nihčc ne kupi, saj šc za dorn niso porabne. Za domačo uporabo se lahko suše vse užitne gobe, razen mlečnic (užitna sirovka, pcčurka ali hruševka), in po- sebno vodenih in sluznastih (maslenka, slinavka ali ovčarka, polževkc, tintnice itd.) Tudi se smejo gobc za dom po- ljubno rezati in sušiti, torej tudi v pe- čeh, odprtih pečicah, v sušilnicah za sadje ali Ian itd. Zahtevate - li povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih „Novo Döbo" Diletantje iz Gorenj in okollce ponovijo dne 30. t. m. v prid gasilnega društva v PaŠki vasi prekrasno igro »Miklovo zalo« točno ob pol Štirih pod kozolcem g. Franca Irmana, dve mi- nuti od postajališča Paška vas. Po igri se bode vršila vrtna veselica, medigro in veselico svira godba. — Pridite vsi domačini in sosedje od blizu in daleč. — K obilni udeležbi vabijo diletantje iz Gorenj in okolice. 1334 Opjrissnljena la soba se o d d a 1. septembra v Oaberju St. 66, Ievo. B&_^B ^H^fS ^H*!^H ^ft A8 IH J^ hH -1 za veselice in razne drage prireditve izvršuje po najnižjih cenah Zvezna tisHarna v Celju, XXI. poročilo Hmelj. društva Zalec, 26. 8. 1925. Nürnberg, 26. 8. 1925. Dovoženih 200, prodanih 120 bal. Tržni hmelj po 350—420 M, Ho- lcdavski po 390—465 M za 50 kg. Srednjevrstni hmclj slabcjšc. Mirno. XXII. porocüo Hm. dn Žalec, 28. 8. 1925. ob pol petih zjutraj. Nürnberg, dne 27. 8. 1925. Proda- nih 200 bal. Čvrstejše. Nckoliko vcč povpraševanja po vseh lepo- barvnih vrstah. Ccne od 400—475 M za kg. Razgled po siretu. r Eno pravilo zadostuje. Neki možakar je lovil ribe in pri tem po nerodnosti padel v vodo. Neki pri- jazni pasant skoči za njim, ga potegne na suho, položi na hrbet in začne poleg njega premišljcvati. Prihitclo jc nekaj radovednežev, ki so ga vprašali: Kaj cakate? Zakaj nc poizknsitc oži- veti tega človcka? Za oživljcnjc jc predpisanih 16 pravil, se je odrezal rcšilec s posebnim naglasom. Poznam vsa ta pravila pa sc ne rnorem tre- notno spomniti, katero je prvo. Mcd tem pa je prišel k sebi oni mož, ki je bil padel v vodo. Slišal je zadnjc besede in rekel slabotno: Je-li med vašimi pravili tudi požirek žganja? Rešilcc odgovori: Da, gotovo. Utoplje- nec: Potem drugih pravil ne potre- bujemo. r Kje največ dežuje? Lctna vi- šina dežja, izražena v milimentnih, je sledeča: Pariz 510, Londom 642, Bclin 597, Dunaj 491. Najmanj dcžujc v Kairi, kjer je višina 54 milimctrov, najbolj v francoski koloniji Guyana, 3300 mm v mcstu Cayenne. Sled Tolmezo z 2435 mm, Pisa z 1244, Rim z 800, Neapelj z 850 in Turin s 789. Upamo, da tudi Celje nima nizke številke. r Šahova igra in kaznjencl. Na Nizozemsketn so vpcljali šah v ječah kot sredstvo za poboljšanje zločincev, Znani šahovski mojstcr Citroen jih po- učuje. Družba za naravno poboljšanje kaznjencev je ugotovila, da je blažilni uspch tega pouka zclo vclik in da se kaznjenci rcsnično poboljšujejo. Takega bl rabili! Iz Madrida po- ročajo, da jc pastirja Ramona Lalasa zadela strcla, a on je čez tri dni, ko si jc opomogel, ugotovilo, da vidi skozi zid. Zdravniki so fanta izkušali in postavili prcd zaklenjcn kovčeg s 377 predmeti, ki jih ni še nikdar vidcl. Ä sedaj jc vse natanko opisal. Ta bi bil za detcktiva ali carinika. Kako si to mlsll Čudak. Dvajset tisoč bankovcev po vzorcu papirnatega denarja v Kolumbiji je hotel naročiti v Lipskem pri neki tiskarni inženir J. S. Clemcntc Lote. Tiskarna je na- ročilo odklonila, ker ni bilo državno. Policija jc Lota prijela in sodiščc ga je obsodilo na sedem mesecev zapora. r Vse dalje več morskih psov se pojavlja v Severnem morju. Danec Pless-Scsmidt, ki namerava prepoto- vati Atlantski ocean s čolnom-dajakom in se sedaj trenira za to ogromno raz- daljo v Skageraku, pravi, da ga je na vožnji v Christiansand celih enajst ur zasledoval izredno velik morski pes, ki ga je večkrat skuSal napasti. Par- krat je bila nevarnost, da prevrne zver čolnič. Ako bi se to zgodilo, bi bil iz- gubljen. V malem danskem kopališču Gilleleiu je napadel manjši som pla- vača in ga nevarno ugriznil. Tudi s parnikov so že opetovano videli cela krdela teh groznih zveri, ki so se jele pojavljati zaradi gorke vode celo že v iužnih norveških fjordih. Oblastva in Iisti v Skandinaviji svare kopalce, naj bodo previdni in naj se ne oddaljijo preveč od obale. r Vulkan je oživel. Na otoku Santorin v grškem morju se nahaja že davno ugasli vulkan, o katcrem si nc bi bil nihčc mislil, da bo šc kedaj dcloval. Dne 13. t. m. pa se je pričelo iz ugaslega žrela zopet kaditi in kmalu je sledil strašcn izbruh. Ker je otok majhen, je zavladal mcd prebivalstvom grozen strah in vse se izseljujc. Vlada jc dala beguneem na razpolago več ladij. r Več Igre otrokom I Profcsor T. E. Sullenger je proučil otroke, prive- dene pred mladinsko sodišče v ame- rikanskem mcstu Omaha. Našcl je, da 88 izmed vsakih sto otrok, ki so kaj grešili in bili privedeni pred mladinsko sodišče, stanuje pol milje ali več da- leč od najbližjega otroškcga igrišča. Kot iek proti zločinom mladinc pripo- roča prof. Sullenger več igrišč za otroke, ccnzuro kincmatografičnih slik, manj potcpanja po ulicah in mcšane družbc brez nadzorstva, več zdravega gibanja in izletov in manj slabih zgle- dov pri odraslih. — Taka vzgoja bi bila tudi pri nas potrebna, ker mla- dina postaja vse dalje bolj divja in brez srea. r Conrad von Hötzendorf je umrl. V Mergentheimu na Würten- bcrškcm je umrl nagle smrti dne 25. t. m. načelnik generalnega štaba bivše avstro-ogrskc armade, Čonrad von Hö- tzendorf. Bil je rojen leta 1852 v Pen- tzingu pri Dunaju kot sin polkovnika in je v vojaški službi kaj hitro napre- doval. Bil jc velik prijatclj in pristaš bivšega avstrijskega prcstolonasled- nika Franca Ferdinanda in seveda hud sovražnik Srbije, ki jo je hotel na- pasti že za časa prvc balkanske vojne, a mu politične razmere takega podje- tja niso dopuščale. Leta 1917 je prišlo mcd njim in mcd ccsarjem Karlom do neporazuma, radi čcsar je pustil gc- ncralni štab in prevzel povcljstvo na Tirolskem. r Romunski kralj Ferdinand, vla- dar naše sosedne in zvezne države, je praznoval dne 26. avgusta 60-let- nico svojega rojstva. r Stavka baučnih uradnikov v Parizu. Bančni uradniki v Parizu že stavkajo skoro mesec dni, ker jim uprave bank niso dovolile povišanja plač. Značilno je, da je javnost na strani uradništva in se poštno urad- ništvo izjavlja solidarnim, ter noče odpravljati bančnc pošte. Sedaj so bančni ravnatelji uvideli brezplodnost stavkc in so uradništvu obljubili iz- boljšanje stanja. Zagotovili so jim tudi, da jih ne bodo preganjali, a da bi jim dali plačo za čas stavkc, o tem pa ne marajo čuti. ; r Smrtna kazen za špekulacije z valutami v GrČij!. Prav neverjctno sc glasi časopisna vest, da je grška vlada odredila za špekulacije z valu- tami smrtno kazen, a korenito je vse- kakor to sredstvo. r Velika nesreča na morju. Na parniku Mackinal, na katerem je bilo 675 izletnikov, zlasti mnogo otrok in žensk, je eksplodiral pri Newportu parni kotel. Srcdnji del parnika je bil popolnoma razdejan. 23 oseb je bilo smrtno ranjenih, 75 pa težko. Vojne ladje, ki so mancvrirale v bližini, so prišle na pomoč ter so resile, kar jc bilo mogoče. r Morska tla se dvlgajo v bli- žini Gaskonskega zaliva na Franco- skem, poročajo pariški Iisti. Poveljnik transportne ladje »Loiret« je zapazil približno 100 milj od sredlšča Ga- skonskega zaliva ncpričakovano veliko valovje, ki se je dvigalo proti severu. To ni bilo umljivo, ker je morje na onih krajih globoko 4000 do 5000 m. Zato je odredil da naj sc izmeri mor- ska globina. V njegovo začudenje se jc pokazala mera 40 do 100 metrov. Raziskovanje globočine jc trajalo vec ur in se je izvršilo na raznih krajih v morju, kjer so ga smatrali za 4000 m globoko. Zgoditi se jc moralo torcj v morski globini nekaj izrednega, morda vslcd potresov ali iz kakega drugega vzroka. S to zadevo sc bavijo sedaj strokovnjaki. r Nesrečna domlslica otroka. V okolici mesta Valdepcnas na Spanskem se je odigrala strašna tragcdija. Ncka kmetica je v navzoenosti svojega 7-let- nega sinčka pripravljala za večerjo koštrunovo glavo, ki jo je v to svrho osmodila nad ognjem in jcj iztaknila oči. Deček, ki je ves čas verno opazil njeno delo, je pozncje ko je bil sam doma, hotel napraviti to, kar jc mati napra- vila s koštrunovo glavo, z glavo ko- maj enoletnega bratca, ki jc spal v zibelki. S kuhinjskim nožem mu jc iztaknil oči in mu hotel potem odre- zati še uhlje, ko se je ravno oče vrnil domov. Zapazivši njegovo strašno po- čctje, je mož iz jcze in obupa zgrabil dcčka in ga trcščil v zid s tako silo, da mu je zdrobil črcpinjo. r Štirikrat trojčki. V Valcsclli di Porto Tolle na Italijanskem jc kmetica Bondcsan Kristina rodila trojeke, vse tri ženskega spola, ki se z materjo vred dobro počutijo. Bondesan je stara 28 let in je imcla prej žc 3 porode in sicer vsakokrat trojčke. Od vsakega poroda jc ostal samo po cn otrok živ. Od poroda do poroda sta pretekli redno 2 leti. r Abd ei Krim se ženi. Po časo- pisih širi vodja vstaških Marokancev Äbd ei Krim, ki povzroča Francozom toliko prcglavic, v propagandne svrhe vest, da se v kratkem oženi s hčerko tuniškcga bega. r Poslednj] carjev dvorni mini- ster ustreljen. Kakor poročajo iz Pc- trograda so ustrelili boljševiki posled- njega dvornega ministra ruskega carja Nikolaja, 90-lctnega Frederiksa. Ceülje iz debele kravine, dobro okovane Din 160'—. iz črne ali rjave teletine Din 155'—, iz finega boksa Din 185"—, črni cevlji za deco Din 31--, damski polučevlji iz teletine Din HO1—, iz boksa Din 175--, iz ševro Din 205*— pro- daja veletrgovina R. StßFmBcki, CbIjb. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Cenik zastonj. Trgovci engros cene. St ran 6 > N O V Ä DOBÄ« Stsv. 95. /ZsAi/r/ia CEL)E lmt*jB tow v ttrotot na- &#**&* najhttnjt h W$ ttifßvtns ktikQti Soso- pbfa trgop$te, iototo in artdaütotlskortttc&njig*, emOte fltf, 49 najamet- n$ßega barvnega Htka. Najbotjc arejena KNJIGOVEZNICA Izvršuje httro in Bolkbt* knjigoveika dtla od naj- prtprmteße do najflneßu Mala hiša z vrtom, v mestu Celju ali celjski okolici (ne več kot četrt ure od mesta oddaljena), s© kupi. Ponudbe z navedbo cene je poslati na upravo »Nove Dobe« pod »Mala hi5a«. Čevlje za solarje in solarke močne in trpežne, kakor tudi telovadne čevlje kupite po nizki ceni pri tvrdki St. StraSek, Kovaštea ul I. Dve učenki ali ena gOSpOdiČna se sprejmejo na hrano in stanovanje. Na razpolago glasovir. VpraSa se v upravi. Dilak ali dllakinia se sprejme v vso oskrbo. Naslov v upravi. Hirt Pofzner-]eva im kleparsko podjetje izvršujG ysabaspstna staubn a in planteFijsha hleporsha dela. Cene zmerne. Postrežba točna. Proračuni brczplačno radc- volje na razpolago. 2—1 Riboloüshi predflieti vsake vrste na dehelo in na drobno. Ob öasu loya sulcev, v zalogi: palice za !oy na razdaljo, valjki, valjanje vrvce, trnki, kosi za vado. ob- tezüci. Vsi predmeti so angleške, francoske a!i nemške izdelave. Bogata izbira. Adolf PER1SSICH, Celje SlomSkov trg 3—4. Dijakinjo najraje gimnazistinjo se sprejme. Glasovir v hiSi, Naslov v upravi. Stara prvovrstna vijolina se ceno proda (1350 Din). Kje, pove uprava. Najboljše, najtrpežnejJ5e in naicenejše dežnihe yseh vrst, za- jamčeno solid- nega domačega izdelka po naj- nižjih cenah nudi le Dežniliarna 30S. 3RÜH3EH CELIE, Kralja Petra cesla it. 25. Popravila in preobleke izvršuje točno in solidno ! Na drobno! 10-10 Na debelo! „INKRA" in.dLustr>ij sl kravat D. CerSini & &omp- Celje. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. Cene konkurenčne! 13 3 Išče se 3 knjigouodkinja ki je obenem zmožna tudistroiepisjain stenografije. Reflektira se samo na mar- ljivo moč, ki dokaže večletno prakso. Nastop takoj ali po dogovoru- Prednost imajo one gospodične, ki so bile že za- poslene v specerijski stroki. Ponudbe je poslati upravi lista pod šifco ,Služba\ IGNÄC ŠIMENC ščetarsfvo K^ÄLIÄ oda. Naslov v upravi. 3-3 iAnt. Lečnik O uvar in juvelii* O Ceäje, Elavni Irg St. 4 (fiirej Pacchiaffo). M. Ropas, Zaloga novih ter preigranih klavirjev in pianin, samo prvovrstnih tyrdk. Vsa po- pravila in uglašenja točno in strokov- njaško- Uglašanje klavirjev in pianin. 3—2 s Javno skladišče in prevozna družba d. d. Y CeljU - SlOYenija Telefon iuterurb. št. 48. Bančni konto: Prva hrvatska štedionica, podružnica Celje, Ljubljanska kreditna banka, podr. Celje, Celjska posojilnica d. d. Celje. Mednarodni transport!. Javna, carinska in Spedicijska skladišča spojena z last- nim tirom z državno železnico. Carin- sko posredovanje. Reklamacije in inka- so. Prevozi. Transporti lesa in hmelja, zavarovanje vseh transportov. Razna zastopstva. Najboljše zveze s tu- in inozemstvom. Kulantni pogoji. Najcenejše oferte. Trgovci mesta Celja in okolice se opozarjajo nato podjetje, ki deluje v svojem delokrogu najceneje izmed vsehšpedicljskih 2 tvrdk v Sloveniji. Ob začelku šolskega leta kupite po zelo znlžanih cenah: obleke za dečke, klobuke, sportne čeplce, nahrbtnike, čevlje, nogavice, periio, gobe in vso manufakturno robo v manufakturni in modni trgovini FR. HEUTZ, CEHE, BHBLlfl FETHfl E. 3. 2 mlajša dijaka se sprejmeta na hrano in stano- vanje. Poizve se v upravi lista. Cement, Ms. angieße in lk- zijsH« briete YAor tndi premog in dr4a, rezana in se^ana, Hupij najcen&le pri Fr. pajman, Cdic jIAatija GubčeVa 2. 3-3s flnton hečnik optik CEL3E. im 11 i 4 (prej Pscchlaffo). 4—1 s BEL AK & INÜRET CELJE, PREŠERNOVA ULICA 3. Zgradbe elektr. central, električne instalacije, telefonske, signalne in zvonöne naprave. Popravila eiektr. motorjev, generatorjev in transformatorjev. Vodovodne instalacije, to- piovodne naprave, naprave kopalnih sob, klosetov, sesaik. Popravila centralnih kurjav. kotlov in raznih armatur kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila izvršjjje točno, solidno in po konkurenönih cenah. Sefce pri Criävenici (Tiru. *Primorje). Restavracija »Pension Lovački rog«, Selce (Hrvatsko Primorje) ima 40 privatnih, garantirano čistih sob, katere se nahajajo vse v najbližji bližini. Soba z eno posteljo stane Din 12—15, soba z dvema posteljama Din 24—30. Občina poseduje lastno mo- demo kopališče z 90 kabinami. Selce ima krasno lego in zelo čist zdrav zrak. — V restavraciji se vodi izvrstna, v Primorju znana naiboljša kuhinja. — Kot strokovnjak se priporoča Karos fiovečar, ßjußifefji fofografsßega sporfa zahtevajte naš pravkar izišli fotografski cenik: TUoderna fofograflja s slovenskim fotografskim izrazoslovjem. Nafnoyejie In najbolfde blago. Najsölidnejse cene. Nalskrbiiejša postrežba. DROGERIJÄ SÄNITAS CELIE. Stev. 95. NOVA DOBA« Stran 7. CEL]SKA POSOJIENICA !>: Stanje hranilnih olog Din40,000.000-—. V lastni palači Narodni dom (na oglu v pritličju). SprejeiTia liranilne vlogc no hraniine fenSiaS^ce lit teRoCI Stanje alacnio« in rezer. Din 4,000.000'—. račun ter J1H f zplačiije točno in nudl za f ste nöjöoijse obrestovanje In največjo varaost. Ixvrsuj e vse dename, Kredltne In posojilne posle. Kupuje In prodaja dcvlzeinvalute. Podružnica v Šoštanju na Glavnem trgru- smeRceoes' 9ELESE3H1UUBLMBB PÄYIL JTONT 3S 24, 26. IDfln isCGflt, meHflRK, «laRIBOR, VETRINJSKA ULICsl 30. S T R O J 4 — 1 TELEFON 434. Odda se gosttlna „NARODNI DOM" v Konjicah v n a i e m. 2 Informacije daje ČITALNICA v Konjicah. 1 NiBWtMSNiSn FRANJO VEHOVAR 10 TOVAKNA POHIŠTVA 6 CELJE, KERSNIKOVA ULICÄ, priporoča svojo bogato zalogo izgotovljenega raznega pohištva iz najboljšega materijala po konkurenčnih cenah, ki je boljše kot iz inozemskihtovarn. Izdelujem po naročilu: ;spalne:sobe, je- dilnice, salonske oprave, biljardne mize v vsestranko zadovolj- nost. Za kavarnarje, hotelirje in gostilničarje imam v zalogi najnovejge ig^alne mize ter sepriporočamzaobilnanaročila F* Vehovap. Razpis službe. Z novim šolskim letom je razpisano tlieStO ŠOl- SRegd SlUge na deški okoliški osnovni soli. Pogoji po dogovoru. Prošnjiki naj vlože svoje prošnje z navedbo svojih po- gojev v šolski pisarni okoliške sole v Celju do 15, sept. 1925, Krajni šolski svet * za celjsko okollco. (¦ttCOM ¦IBIBI -PBCijafna dplaunica . za vodovodne in- stalacije, zdravstvene kopelne napraye in centralne kurjave G. GftilDT, CEL3E, VODNI- KGUfl UL. G, priporoČa svojo veliko zalogo po konku- re nčnih cenah. Pro- računi rade volje na razpolago. Cene nizke! Kralja Petra cesta 5 ""^„1" Zadnji modeli za jesen in zimo ¦ Največja izbira kakor tudi moderniziranje na iste po najnižjih brezkonkurenčnih cenah samo pri FRANC CERAR, Gosposka ul. 27 -----------------kamor se je sedaj tvrdka preselila.---------------— Za veselice na prostem pripofočava: Lampijone v narodnih bar- vah, serpentine! konffete, papirnate krož- nike9 dopisnice za šaljivo pošto, vstopnice (v blokih, tridelne), svilenS in kreppapir. Nadalje opozarjamo za birme na našo veliko zalogo i^olitveiiikov v raznih vezeh. Izbira velikanska. Goričar 8 Leshavseh ^< kpouq petra c. 7,9. Kleparslvo, vodovodne fnšta« ladle in itaprava strelovodov Franio Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE Sprejcma Vsaddazgoraj omcnjcttih stroH H^Hor tudf popraVHa Postrezba tocua. Ccttc ztncrne. SoHdna izVršitcv. 401 100-42 Nahrbtnike Vaeh YP»t palice Ribiške potrebščine Igralne karte Telovadne čevlje Otro&ke vozičke Razglednice vseh vrsi Vse v««8te pisarniške potrebftčine kupite najceneie pri Žalne trake Nagrobne vence Rožne vence (molke) ^Okraske za krste Zepne noie En škanje D. M, C. predmete Flor nogavice Inserirajte v „NOVI DOBI"! Kramar & Mislej Celje (Prica & Kramar) CeBje Stran 8. NOVA DOBA« Štev. 95. i xhhbik IB I HfrMBH OS YKk. Hl^HLj j^Sw H fl wj ifl. ^B' Mam,''HBMflBTffi* JE PREPEČENEC NAJBOLJŠE VRSTE 10_, Ostane svež, je hranljiv in poceni.-------— Dobite ga v vseh večjih pekarnah, specerijskih in delikatesnih trgovinah. Zatilevajte poVSOd SUHOR! — Izdeluje In prodaja na debelo: K. ROBÄÜS, MARIBOR, KoroSfta Cesfa 24. JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNIC A GELJE Usianovljena leia 18S9. V NARODNEM DOMU, I. NADSTR. Usianovljena leta 1889. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Hipotekarna posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne polož- nice na razpolago. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVN1GA, ŠMARJE, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Gaberc & Oidenšek, Celje Telefon št. 15. * Agenturna in komisijska trgovina z žitom, moko in deželnimi pridelki. Mlevski Udelki iz prvovrstnih mlinov in žito vedno po 2 najugodnejših cenah v zalogi. 4 Dob! SB povsad! Za usa naša uina js najboljša in najbolj ppiporočljtoa RnripnckffS hidn nnrin nnuCiiiJHu nidiu uuuu Zdravilni, kraljev vrelec za kisla vina. Gizela vrelec za stara sladka vina. Vinu daje najboljši obus in je zdraunisfto priporoEBiia. Zaloga: Drago Žnidarič, Celje (Javno skladišče) Ramnoseš&a industrijsba drulba Razlagova 7 V Celju Razlagova 7 Telefon 67. Ustanovljena 19Q6. Lastnl kamnolomL Izdeluje ysakovrstne nagrobne - špomenike iz marmorja, gra- nita, sijenita i. t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kam- noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpriprostejše do najmodernejše oblike. Za- htevajte načrte in proračune. Cene feakor povaod! Samo lasina proizvaja! ]. KULLIGH, hamnosBshi mojster Aškerčeva ul. 8 CEDE Aškerčeva ul. 8 priporoča svojo velIRo zalogo prvovrslnlh nagrob- nlfai spomenikov iz različnega marmorja, Sved- skih granUGV, sijenitoV, kakor tudi iz umetnega karnena od preproste do najfinejše izdelave. Prevzema vsa Stattbna In cerkvena dela iz poljubnega kamena, ixdclavo rodbinsUth nagrobnin sporne« nlkovv mausolej t. t. d. Prevzema predelavo starih spomenikov, pozlačenje napisov itd. Zaradi lastnega sodelovanja ter najmanjše režije najnižje in brezkonkurenčne cene. Ploščo za pohlšlva (umivainike, nočne omare, kredence i. t. d.) v vseh barvah. Izvrstne reference! 4—2 Risbe in proračuni brezp'acno! nnnnnnnnnnnnnrrirTTnn>-T^nrTinnnnnnnnnnnrTnsTnnnnnni^ n a t immnnrn Q ;po:so;aK i kolesarji ! i^ozioit \ Še pred izdajo novega carinskega tarifa sem prejel večjo množino koles ter oddajam, dokler bo trajala zaloga, iste po znižanih cenaSi in to: IPAG-kolo.........Din 1950'— oz. kron 7800'— ORIGINAL PUCH-kolo . . . . » 2250'— » » 9000'— WAFFENRAD-kolo od 2200 Din do . » 2375'— » » 9500*— 4-1 Velika zaloga vseh delov kolesinšivalnih strojevpo najnižjih cenah. Anton Neger, mehanik, Celjey GosposkauS. 32. _ ZEDDDDLLJLJL1I. n " H 'l 9 K » innnnrTnnnnninnnnDaDDDDDDDriaiia^LXJuuuuDa^ Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti 1 Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI DOP stavb. in krcditni zadr. z om. zavczo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 8%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. 63-52 Iz malega raste veliko! Pupilarnowaren la Jawnokortoten donarni zavod oeljmkega mesla Mestna taranilnica celjska üstanovlfen* let* 1864» — Mi frsjnim državnlm nndzorstvmu. Vrednost rozervn/h z&kladov «fttf Kron 25,000.000*—. IV lct»tn.i palači pri kolodvopuu . V^B»rannBdH5illP<>«tl««|»vr«itlefona!Knl©nlneIo,hllro tni*>C- | no. Usodno obroaiovAnjo. Polasnlla lu nmwveU t>reapl«*ao, Za hranilns vloge jamči mesto Grije s celim svojim premoženjern in 2 vso svojo davčno močjo Tiska in izdaja Zvezna tiskarna v Celju. Za tiskarno odgovarja Milan Četina v Celju. Urejuje Vinko V. Gabore v Celju.