SEMANARIO YUCOESLAVP APARECE LOS SABADOS • Dirección: Dr. V. KJUDER tambaré 961, D. 6. Bs. Aires \ CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Cono««ión 2466 EL NUEVO PERIODICO" SEMANARIO YUGOESLAVO Leto III. BUENOS AIRES, 4, JULIJA 1936 Štev. 13« NAROČNINA: Za Jui. Ameriko in ta celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctr« LIST IZHAJA OB SOBOTAH •-rrrremsm Družina temelj države Zgradba, ki ne sloni na trdih težjih, ne more kljubovati času, mar tef se mora prej ali slej zrušiti ali !saJ razpokati; drevo, ki ni v svo-koreninah zdravo, ne more ro-zdravih sadov in tudi dolgo ži-ne more; bolne celice ne more-tvoriti krepkega organizma. Tako tudi družba in država ne mo biti krepka in zdrava, če niso i)eni temelji trdni in če niso njene 0reiiine zdrave; korenine in teme-družbe pa so posamezne družine, katerih je sestavljeno narodno državno občestvo. po več letih eksperimentiranja, :°m katerega so v prvih dobah, ia?i le v nekaterih krajih, skušali Rjaviti celo načela takozvane svo ^e ljubezni ter urediti torej oddaje med spoloma zgolj na nago-podlagi, brez slehernih trdnej-vezi, so tudi v Rusiji prišli do ^znanja, da brez zdrave družine '"di zdravega, življenja in napred-^ sposobnega naroda biti ne more. ^a tem spoznanju, ki se je poro-iz izkustev razburkane porevo-lcionerne dobe, slone novi ukrepi letakih oblastev na področju dru kakega prava, o katerih prihája.io ^aj vesti iz Moskve in ki pomeni-Po vsej priliki le uvod v še te-^'jitejšo spremembo dosedanjih »Hlik. Abesinsko vprašanje pred Zvezo narodov Haile Seilassie je prišel tir jat pravico — Italijanski novinarji vrženi iz dvorane — Južnoameriške države proti nasilnemu osvajanju — Zavijanja evropskih diplomatov tek, Zastopniki 52 držav so se sestali na občnem zboru Zveze narodov v Ženevi, ki je bil sklican na zahtevo Argentinije ter je začel zasedati v torek. Ker se je dr. Beneš odpovedal predsedništvu, je bil za njegovega naslednika izvoljen belgijski zastopnik Van Zeeland. Brž po otvoritvi občnega zbora je bila prečitana spomenica rimske viri de, ki izjavlja, da je "pripravljena sodelovati pri reševanju perečih vprašanj, od katerih je odvisna bodočnost Evrope", da je bila vedno najbolje razpoložena napram Zvezi narodov ter da je imela vsikdar naj boljšo voljo tudi napram... Abesi-niji, vendar pa da je negušova vlada zavračala vsak sporazum. Italijanski novinarji izzovejo incident Ko je argentinski zastopnik končal svoj govor, je stopil na govorniški oder abesinski cejsar Haile Seilassie, kot načelnik etiopske delegacije. Komaj se je obrnil proti navzoč- načelih strogega, a zgolj na ■ '0riJi temelječega komunizma, je ru*ina zarodek kapitalizma, zakon odsev obsovražene lastninske J^vice, ker omejuje osebno svobo-0 *ene, katero podreja zakonskemu tako, da smatra mož ženo za !v°jo lastnino. 2ato so zakonske vezi v Rusiji ta-0 zrahljali, da so zakonu odvzeli ako stalnost; čim sta dva začela {¡j/'"» vodja sovjetske Rusije, pod i, r vplivom se je izdelal načrt za 0 Ustavo in se tudi v družinskem Pravu uvajajo nova načela «ti a. skupaj je to že bil pred pos-"o ' fj^ 2akon, ki je pa takoj prenehal. liojejSe ¿e enemu izmed zakoncev za- 'Vib- 1)0 sv°k°di> Pa P° sPre_ 1 > zadostovala je enostranska Va Pri oblasti, pa je bila zakon- ?'Veza pretrgana. H tem 'Je se je vnesla v družino ži-nestalnost, ki postane za ~ Usodna in kvarna, čim se iz "°jay- razviJe družina ¡t < .J0 otroci. Za narodov razvoj čim se >o tule ULlocl- ¿a narooov razvoj <*to nestalnost pogubna tudi navaja zakonca —- začasna v —~ k oviranju rojstev; otrok nem tako svobodno zamišlje- Takoj nato je dobil besedo argentinski zastopnik J. M. Cantilo. Obrazložil je, da je njegova vlada zahtevala sklicanje občnega zbora >z sledečih razlogov: Položaj, ki je nastal radi italijansko - abesinskega [ spora, je tak, da je pri njegovem re- i ševanju potrebna navzočnost vseh članic Zveze; vsaka naj pove svoje i mnenje in vsaka naj prevzame tudi ¡ svojo odgovornost; vprašanje je temeljne važnosti tudi zato, ker utegne od njega biti odvisen nadaljnji obstoj Zveze sploh. Argentinija žel;, in se v tem pogledu strinjajo z njo vse južnoameriške države, naj Zveza uveljavi načelo, da se nikomur ne prizna pravica do nasilno osvojenih dežel; če bi se pa to načelo ne moglo uveljaviti v okviru ženevske organizacije, bo buenosaireška vlada za čela razmišljati o tem, ali naj Argentinija še nadalje ostane članica Zveze, ali ne. nem zakonu, je samo ovira, ki svobodo omejuje. Iz takšnih zvez med možem in ženo narod seveda ni mogel črpati zadostnih sil za svoje obnavljanje in razvijanje. Zato so sovjetski voditelji začeli najprej misliti na u-metno pospeševanje rojstev z davkom na samce in na družine brez otrok, odločili pa so se .še za krep-kejše sredstva v svrho ojačenja zakonskih vezi. Za razporoko je doslej zadostovala volja samega moža, ali žene same, in pa trije rublji. Sedaj pa razporoke na zahtevo enega sameg zakon, prepovedane in tudi razporo■ ne pristojbine se zvišajo: za prv-i razporoko treba plačati 50 rubljev za drugo 150, za vsako nadaljnjo p.t po 300; očetje pa so tudi po razpo roki dolžni skrbeti za vzdrževan.1" otrok. V tem se vidi že močna težnja -vi /ojačenju družine, težnja, ki se bolj zrcali v prizadevanjih za povečanje števila rojstev. Nič manj ko 3.174 milijonov rubljev bo ruska vlad_a letos izdala za porodnišnice, otroške bolnišnice in v podporah družinam s številnimi otroci. Splav, ki je bil doslej postavno dovoljen v neomejenem obsegu, je prepovedan in se kaznuje razen v slučajih, ko je življenje matere v nevarnosti, ali pa če bi otroci imeli priti na svet s podedovano nalezljivo boleznijo. Spoznanje, da so družine celice, od katerih je odvisno narodovo življenje, je ruskim oblastem narekovala te nove predpise. Te celice morajo biti krepke, ako naj bo čvrst in zdrav tudi ruski narod, glede katerega računajo, da bo črez 35 let štel že preko tri milijonov duš! Neguš, Haile Selassie, ki je v že nevi bra'nil svojo deželo in razkrinkal spletke evropske diplomacije nim, da bo začel govoriti, se je iz-nenada dvignil velik hrušč in trušč. Skupina italijanskih časnikarjev, ki so se nahajali v nqvinarski loži, je začela na vso moč vpiti, žvižgati in tuliti v znak protesta, da se cesarju zavojevane dežele daje beseda v Zve zi. Takšno postopanje fašističnih no vinarjev je seveda vzbudilo upravičeno ogorčenje drugih časnikarjev in delegatov. Tako se na primer romunski zunanji minister Titulescu, čeprav je star diplomat in mora biti kot tak navajen brzdati svoje živce, ni mogel zadržati, da bi ne na moč zavpil: "Vrzite ven te divjake!'' Drugi so začeli ploskati, da bi pre glasili žvižganje izzivačev, in zmešnjava je postala še večja, ko je v novinarsko ložo prišla policija, da odvede Italijane iz dvorane. Fašistični novinarji so se namreč posth-vili po robu, pa so zečele padati pesti na levo in desno. Končno so policaji rogovileže obvladali ter jih odpeljali v zapor. Cesar govori Ves čas divjanja je Hailé Seilassie, prvi vladar, ki se je udeležil zborovanja Zveze, stal nepremično in ni trenil niti z očesom. Ko je bil red spet vzpostavljen, je začel v am-harskem jeziku svoj govor z naslednjimi besedami: "Jaz, Hailé Seilassie I., cesar E-tiopije, prihajam semkaj tirjat pravico, ki pritiče mojemu narodu, in tirjat pomoč, katero mu je pred osmimi meseci obljubilo petdeset držav". Poleg -cesarja je stal prevajalec, ki je vsak stavek sproti spravil v francoščino; njegove besede so di-plomatje poslušali potom slušalk. Cesar je uvodima naglasil, da se je njegovemu narodu dogodila težka krivica in mu sedaj groz'i še težja, ker je v nevarnosti, da ga , druge države prepuste na milost in nemilost sovražniku, kateri ga sistematski uničuje z uporabljanjem barbar skih sredstev. Povedal je, kako niso Italijani spiva imeli uspehov, ko so uporabljali pline za solzenje in pa gorčične pline v sodih, in kako so se odločili za barbarski način ugonabljanja civilnega in vojaškega prebivalstva, ko je abesinska vojska začela obkolje-vati Makalle ter se je italijansko poveljništvo zbalo poraza. Na leta lih so Italijani instalirali posebne razprševalce gorčičnega plina, ki so obsežne pokrajine pokrili s smrtonosno meglo, v kateri je moralo pogini ti vsako bitje; preko deset tisoč o-seb je na ta način podleglo v strašnih mukah. Ta pekelnski dež, kateremu se ni bilo mogoče ubraniti, je V Zedinjenih državah so odkrili tajno družbo "črno lepijo", ki je že možnp razpredla svoje mreže, šteje baje 7 milijonov članov in je zagre-éila že razna grozodejstva. Na sliki vidimo uniformo "črnega viteza" in pa državljana Pooleja ki ga je dala legija umoriti. zagotovil Italijanom zavojevanje de žele. Cesar je nato obrazložil, kako so Italijani že dolgo pripravljali vpad v njegovo deželo in kako so svoje namene samo hinavsko prikrili s sklenitvijo prijateljske pogodbe. Naglasil je tudi, da bi Italija ne bila mogla izvesti svojih osvojeval-nih načrtov, da ni Laval, francosKi zunanji "minister, prepustil Abesinije požrešnosti italijanske vlade, za to, da bi si zagotovil njeno prijateljstvo v Evropi. Spletkarilo se je proti Abesiniji, preprečila se je mož nost, da , bi se spor rešil potom razsodišča in ko je bilo že gotovo, da hoče Italija na vsak način vojno ter je abesinska vlada hotela nakupiti v Evropi orožje, s katerim naj bi se branila pred napadalcem, je cela vrsta evropskih vlad prepovedala izvažanje vojnega materiala v Abesi-nijo, dočim je Italija smela svobodno pošiljati čete, orožje in munici-jo skozi Sueški prekop v Vzhodno Afriko. Etiopija napram Italijanom ni i-mela drugega orožja nego svojo pravico in pa obljubo petdesetorice držav, ki so ji zagotovile^ da napadalec ne bo zmagal. Kakšno pomoč pa so dale te države Abesiniji? Vsak krat, ko je Zveza nai-odov hotela res kaj prirtiernega ukreniti v zaščito napadene dežele, je neka evropska vlada (namréC francoska) splet karila tako, da je vselej ostalo Í3 pri namenih, dasi je na zunaj izjavljala, da hoče izvrševati obveznosti, katere ji nalaga pogodba Zveze narodov. Abesinski vladi se ni dovolilo, da bi ^porabljala džibutsko želefcnico za prevažanje municije, ^italijanska okupacijska vojska pa sedaj svobodno razpolaga s to železniško progo. Sedaj se govori, da se bodo s&nkei je ukinile, ker da niso obrodile uspeha. Kako naj bi obrodile uspeh, če se niso nikoli izvajale z namenom, da bi napadalcu res škodovale. "Obnavljam svoj protest proti kršitvi pogodb, katere žrtev je postal moj narod", je dejalneguš, in vprašujem 52 držav, ki so obljubile A-besiniji pomoč, kaj nameravajo sedaj storiti zanjo. Zastopniki sveta! Prišel sem v Ženevo, da izvršim najbolj žalostno dolžnost, ki more do-ieteti vladarja. Kakšen odgovor naj sedaj ponesem svojemu ljudstvu?" Cesarjev govor je naredil globok vtis in občinstvo, ki je seji prisostvovalo z galerij, je burno odobrava lo njegova izvajanja. Kaj pravijo druge države? V torek in naslednje dni so govorili tudi zastopniki drugih članic Zveze. Povečini so se "izrekli za odpravo sankcij obenem pa tudi za to, da se priključitev Abesinije k Italiji ne prizna. En sam zastopnik — delegat Južne Afrike — je zahteva!, naj se sankcije še nadalje izvajajo in naj Zveza ne kapitulira pred Italijo, ki je prekršila svečano dane obljube. Razprave se še nadaljujejo, več ko verjetno pa je, da bodo dovedle do naslednjega zaključka: sankcije bodo ukinjene in Italiji se formalno ne bo priznala pravica do Abesinije, vsaj toliko časa ne, dokler se "abesín ska zadeva" ne pozabi. Abesinski na rod pa bodo svobodno tlačili in iz-žemali fašistični tlačitelji. Tako se bo evropska diplomacija izmotala 'z zadrege. RAZNE VESTI Roosevelta je demokratska stranka spet izbrala za svojega predsedniškega kandidata pri volitvah, ki se bodo vršile v novembru. Roose-velt je imel v radiu govor, v katerem je povedal, da bo nadaljeval s sojo gospodarsko politiko ter da bo skrbel za spoštovanje svobde. Njegov govor je poslušalo več milijonov oseb. Do krvavega spopada je prišlo blizu Cetinja med orižniki in kmeti. Orožniki so seljakom, ki jih je bilo ok rog 1000, zaprli pot, ko so hoteli v Cetinje na protivladno demostraci-jo, pa so začeli pokati streli in je osem oseb obležalo mrtvih, dočini jih je bilo 30 ranjenih. Etavkovno gibanje v Franciji se še ni popolnoma poleglo. V Saint Nazairu so stavkujoči zasedli pet vojnih ladij, ki jih tam dokončava-jo, ter razobesili rdeče zastave. Ker oblasti niso posredovale, so se delav ci naslednjega dne spet preselili na kopno. V Toulonu pa so štrajkarji zasedli poslopja treh bank ter se v njih utaborili. Vodja makedonskih revolucionar-cev A. Nikolav je pri Pix-otu v Južni Srbiji, ustrelil iz zasede dva jugoslovanska orožnika. Drugi so ga zasledovali ter ga s strelom težko ranili. Nikolav je izvršil napad z namenom, da bi povzročil poslabšanje odnošajev med Beogradom in Sofijo. Nicaragua je sporočila v Ženevo da izstopa iz Zveze narodov; to Je že šesta ameriška država, ki se je naveličala Zveze in evropske diplomacije. V španski pokrajini Galiciji so i- meli v nedeljo glasovanje, s katerim se je prebivalstvo izreklo za samoupravo. Iz Afrike so se začeli vračati večji oddelki italijanskega vojaštva. Vsak odpuščeni prostak dobi 200 lir iu bronasto spominsko svetinjo, poleg tega pa sme obdržati tudi uniformo. Kje bo delo dobil, tega pa nikomur ne povedo. Varšavski brzovlak je skočil s tira tekom svoje vožnje proti Poznanju; deset potnikov je zgubilo življenje in ranjenih je bilo veliko. 59 milijonov frankov je daroval John M. Rockefeller, sin svetovno-znanega bogataša, za obnovitev ver-sailleskega dvorca, reimske katedre in fointaibleauskega grpdu. V znak hvaležnosti mu je francoska vlada podelila veliki križ častne legije. Grofica de Covadonga, ki je poročila sina bivšega španskega kralja, zahteva razporoko, ker da se ne razume z možem. Mož se pa ne razume z njo in je izjavil, da bo zahteval razveljavljenje zakona. Pa so toliko pisarili, da sta se vzela iz velike ljubezni, vkljub nasprotovanju dona Alfonsa.. Abesinska delegacija je predlagala, naj se aneksija Abesinije ,ne pri-pozna ter naj Zveza narodov priporoči svojim članicam, naj abesinski vladi posodijo 10 milijonov funtov šterlingov, da se ho mogla še nadalje boriti za neodvisnost svojega nn-roda. Abesinci seveda ne računajo z možnostjo, da bodo denar dobili, pač pa nameravajo s svojim predlogom zavlačevati razprave ter preprečiti, da bi se abesinsko vprašanje kar tako na lepem pokopalo. Naj še omenimo, da je "junaško" obnašanje italijanskih novinarjev, Vi smo ga zgoraj omenili, vzbudilo veliko navdušenje v civilizirani in kul turni Italiji, obenem pa hude napade proti Zvezi narodov in posebno Se proti Titulescuju, katerega fašistični tisk na nedopustne načine zmerin, grozeč obenem z represalijami, ker se je drznil nazvati italijanske novinarje — ta cvet, ki ga fašistična kultura pošilja v svet — z divjaki. Stran 2 NOVI LISI ARGENTINSKE VESTI I v; Razprodaja semenskega krompirja Poljedelsko ministrstvo je otvo-rilo na krompirjem trgu poseben register, v katerega bodo vpisovali vse one, ki bi želeli dobiti krompir za seme; v seznam bodo tudi zabeležili, koliko semenskega krompirja vsak želi in kakšno površino zemlje namerava z njim posaditi. Prijave se sprejemajo do 15. avgusta in interesenti morajo položiti 25 pesov jamščine za vsakih 100 kg zahtevanega krompirja. Poljedelci bodo morali dvigniti krompir do 31. oktobra, plačajo pa ga lahko tudi na obroke do 31. oktobra 1937; v takšnem slučaju pa se jim zaračuna jo tudi obresti. eneral Riccheri umrl V torek je umrl v Buenos Airesu general Paulo Riccheri, organizator argentinske vojske. Pogreba, ki sa je vršil v četrtek predpoldne, so se udeležili vsi člani vlade s predsednikom republike na čelu, ter mnogi drugi vojaški, civilni in cerkveni do stojanstveniki. Prebivalstvo Rosarija Po zadnjih uradnih podatkih šteje mesto Rosarijo de Sta. Fe že 508.472 prebivalcev; po važnosti in prebivalstvu je Rosario drugo mesto v Argentiniji. Vlak zavozil v avto Na ulici Terrero, kjer seče cesto proga vzhodne železnice, se je v ne-deljo ponoči dogodila težka nesreča. Vlak, prihajajoč iz Morena, je tam zadel v zadnji del avtomobila, ki je baš v onem hipu vozil črez tračnice in čigar voznik nevarnosti ni zapazil, ker je bila zapornica odprta. Trčenje je povzročilo, da se je avto vžgal; Domingo Berrutto in Jo .sé Persano, ki sta se nahajala v vozilu, sta pozneje umrla v bolnišnici na posledicah zadobljenih opeklin, dočim sta José Berruto in Guida Giovaneso, dobila le lažje poškodbe. Sedela sta spredaj ter imela srečo, da ju je sunek vrgel iz vozila, ko se je dogodila nesreča. Krojaški mojster Dipl. v Buenos Airest, Izdeluje obleka po najnovejšem kroju, iz naj* boljšega blaga ter pC t nizki ceni JOSIP FAGANEL SOLIS 1235 (blizu Constituciona, TJ. T. 23—1696 Čajanka v "Taboru" Jutri, v nedeljo 5. julija popoldne, bo v "Taboru", ul. Paz Soldán 4924, družabna zabava, na katero so vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva, ki želel preživeti par uric v družbi rojakov in rojakinj. V .slučaju prav hudo slabega vremena, ¡se bo družabna zabava vršila naslednjo nedeljo. Začetek ob 4.30 popoldne. ---- Težka avtomobilska nesreča Kakšnih30 km od Córdobe se jo pripetila huda pi-ometna nesreča. Omnibus, prihajajoč iz Ville Marije, se je tekom vožnje vzrnil in so bili pri tem trije potniki ubiti, dva pa težko ranjena. Nesreča se je zgodila, ker je privozil po cesti nasproti drug avto, ki je z močno svetlobo oslepil šoferja nesrečnega omnibu-sa. Parlamentarni spor Spor, ki je izbruhnil v poslanski zbornici v zvezi z vprašanjem razve ljavljenja mandatov iz buenosaireš ke pokrajine, doslej še ni rešen. — Zbornična manjšina je še par krat ponovila izvršni oblasti svojo zahtevo, da se odsotni poslanci s silo privedejo v poslansko zbornico ter se na ta način doseže sklepčnost sej, vendar pa je vlada vsak krat to zahtevo zavrnila, razlagajoč, da je not ranje polit, ozirov želeti, da zakonodajna skupščina sama reši ta spor tako, da bo prav. Končno se je vlaJda odločila za drugačno postopanje; dr. Roca, podpredsednik republike, in dr. Gallo, rektor buenosaireške univerze, stn bila pooblaščena in naprošena s strani državnega predsednika generala Justa, naj bi pomirjevalno vpli vala ter skušala rešiti spor med ljud sko fronto in konservativci; z njunim. posredovanjem naj bi se spor spravil z mrtve točke. Toda kako? Sprva je šel glas, naj bi oni poslanci, katerih mandati so sporni, sami odstopili; «por bi se s tem rešil in konservativci bi morali biti tudi vsaj deloma zadovoljni, ker bi s tem ljudsko fronto prikrajšali za veselje, da je njihove nepravilno izvoljene pristaše izključila iz zbornice. Začetni optimizem, da bo na tej podlagi mogoče doseči sporazum ter da bo potem zbornica lahko nadaljevala svoje prekinjeno delo, ie pa kmalu izginil, ko so konservativci izjavili, da o kakšnem odstopanju njihovih poslancev ne more biti govora. Posredovalca imata prav nehvaležen posel in doslej jima je uspela doseči samo začasno prekinitev sej v obeh zbornicah kongresa; s tem sta vsaj ustavila bombardiranje vlade z neuslišanimi zahtevami zbornično ^ ip y y i|i y y ^ y \f\f\j\p \p \f \f y ^ ^ ^ Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. N. Alem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149-59 ► Predstavnik za celo Južno Ameriko PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE - ZAGREB POŠTANSKE ŠTEDIONICE - BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODAR. BANKE LJUBLJANA BANCO DI ROMA - GENOVA Pošljite Vaša denarna nakazila v stari kraj, samo tem sigurnim potom BRZOJAVNO! Z AVIJONOM! Z POSTO! NAŠ ODDELEK PAROPLOVNIH POTNIH KART, JE NAJHITREJŠI IN NAJCENEJŠI VRELEC za nabavo pozivnih ali pa povratnih paroplovnih potnih kart, za kakoršmiokoli linijo. NE NASEDAJTE NIZKIM PONUDBAM Ker bi bilo potovanje še dražje NIKAKIH POTE2KOC Naše uradne ure: od 8 112 do 7 zvečer; ob sobotah do 12 112 Sigurnost! Brzina! Uslužnost! Poverjen je! /> ^ A A A A .A Ai i^V ^ A A A manjšine po uporabi nasilnih sredstev proti konservativnim poslancem, ki seje bojkotirajo. Kako in kdaj se bo spor rešil, tega sedaj, ko to pišemo, še ni mogoče predvidevati. Žalostno je, da čaka med tem v parlamentu na rešitev mnogo nujnih zakonskih predlogov, ki bi bili potrebni odobritve v splošno državno korist. Žalostna statistika Ministrstvo za zunanje zadeve je pred nekaj dnevi objavilo podrobnejše poročilo o žalostnem položaju v katerem se nahaja republika, kar se javnega zdravstva tiče. Bolnišnic je premalo, zakonski predlog, ki bi imel rešiti to pereče vprašanje, pa že dobri dve leti spi nepravično spanje v arhivih parlamenta... Kakšen je položaj, o katerem govo rimo? Številke naj imajo besedo! Računajo, da je v Argentiniji 150-000 jetičnih, za katere pa je v vseh javnih zdravstvenih zavadih komaj 4.3000 postelj; umobolnih je okrog 54.000, v zdraviliščih pa je prostora za komaj 14,000 takšnih nesrečnikov; 114.800 oseb boleha na malariji in za drugimi nadlogami, ki se pojavljajo-v močvirnatih krajih, šele sedaj pa se bo otvorilo prvo zdravilišče za takšne bolezni; okrog 6.000 slepcev in 8.500 gluhonemih je prepuščenih lastni usodi ali pa skrbi sorodnikov, in na desettisoče je slabo razvitih otrok, za katere nima država nobenih sredstev. Žalostna statistika pač, ki kaže, da čakajo državo na tem polju socialnega skrbstva še velike in nujne naloge. Smrtna kosa Po dolgi in mučni bolezni je v četrtek preminul rojak Henrik Kra-vanja, lastnik znanega penziona — Viena —, doma z Bovškega, skrben in delaven-družinski oče, star 39 let. V Argentinijo je prišel pred približno desetimi leti in zapušča tu žalujočo vdovo in 10 letno hčerkico. Pogreb se je vršil v petek ob 10 uri dopol. iz hiše žalosti na pokopališče Chacarita. Z našega poslaništva Kr. Poslaništvo v Buenos Airesu (Charcas 1705) želi izvedeti naslov izseljenca Franca Rigele, iz Maribora. Kdor bi zanj vedel, je napro-šen, da ga sporoči na zgornji naslov. Proslava Vidovegat dne V proslavo Vidovega dne, našega narodnega praznika, je Sokolsko društvo ki se je .vršila v sokolski dvorani ul. San Juan 782 in pri kateri so sodelovali tudi češkoslovaška sokolska društva iz Buenos Airc-sa ter iz Ville Dominico in pa Ruski Sokol. Bogati spored je obsegal zanimive točke, ki so se izvajaje ob splošnem odobravanju navzočnega številnega občinstva; nekatere so se morale, na zahtevo, ponoviti. Sledila je animirana prosta zabava s plesom, ki je trajala do ranega jutra. * Kakor druga leta, tako je Vidov dan proslavilo tudi letos «Jruštvo "Kosovo" v Puerto La Plata s skupno večerjo, katero so se, poleg članstva, udeležili tudi zastopniki raznih drugih organizacij. Predsednik društva g. Peter Ka-belič je v lepih besedah obrazložil pomen Vidovega dne ter je pozval navzočne, naj se dvignejo ter počes-tijo s tem spomin na one borce, ki so padli na Kosovem polju in pa v bojih za veliko Jugoslavijo. Pozneje so se oglasili k besedi tudi starosta Sokola Buenos Aires I. dr. Kosta Veljanovič, predsednik Jugoslovanske izseljenske zaščite arh. Viktor Sulčič, g. Jovan Toškovič, g. Josip Jakus iz Berissa in končno še društveni tajnik Slavko Galetin, kateri je v kratkih potezah obrazložil dosedanje delovanje "Kosova". Vršila se je nato prosta zabava, tekom katere se je plesalo naše kolo ter so se prepevale lepe jugoslovanske pesmi. Opica namesto otroka. Majorie Kies ma'n v Miamiju je "osrečila" svoje oboževalce z novo modo: kupila si je mlado opico, katero razkazuje v otroškem vozičku Drobne vesti Iz razlogov javne varnosti je bil lani v avgustu zaprt Franc Cenčič iz Borjane pri Kobaridu. V zaporih pa se mu je pošrečilo izrabiti ugodno priliko, ko je moral nekaj nesti na podstrešje, ter je zbežal in ga niso več ujeli. Sodišče ga je odsotnosti obsodilo na 4 mesece in 15 dni zapora. Na tržaškem pokopališču so postavili nagrobni spomenik župniku Jožefu Jurci, ki je dobil kasneje ime Giorgi. Umrl je, dne 30, maja, Ivan Gor-jup, bivši predsednik političnega društva "Edinost" v Trstu in sodelavec pri vseh važnejših slovenskih gospodarskih in političnih ustanovah tržaških Slovencev. Imel je 7S let. Njegovo truplo so pokopali na Proseku, v njegovo rojstno vas. Pokojni je bil sin uglednega proseške-ga posestnika in trgovca. N. v m. P.! V Pože'nelu pri Podbrdu je ubila Himen Preteklo soboto sta se poročila g. Héctor Corso in gčna. Aloizija Fab-čič, doma iz Št. Vida pri Vipavi. Ob veliki udeležbi sorodnikov in prijateljev, se je vesela svatba vršila v hiši rojaka Ludovika Misleja v Villi Devoto. G. Corsa, ki je po rodu Ar-gentinec, je že mnogo let iskren prijatelj naših priseljencev in ga je videti skoro na vsaki/prireditvi, pa tudi "po naše" jo že nekoliko zavije. Mlademu paru čestitamo in želimo mnogo zadovoljstva in sreče v no vem stanu! Šahovniski turnir Za šahovski turnir, ki se vrši v D. K. D. Ljudskem odru, vlada znatno zanimanje pri vseh ljubiteljih te plemenite igre; vpisalo se ,je 18 igralcev in partije se igrajo dva krat tedensko. Stanje je bilo 1. 7. 1936 naslednje: > Mirko Turel 3 točke in pol; po 3 točke imajo: Silvan Pečenko, Rudo'f Leban, Anton Hace, Aloiz Žetko, Alojz Ferfolja, Gabrijel Srebrnič, Alfons Vuga; po 2 točki: Andrej Vodopivec, Oto Turel, Josip Živec in Srečko Kodrič; Josip Krpan 1 in pol; Marij Krušič 1, Rudolf Guštin in Humbert Baučar vsak po pol, Edvard Strosar in Josip Hiača: nobene. Nova Slovenska Gostilna "Gruta de Postumia" Dobra postrežba, čisti in zračni prostori, zmerne cene. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnika Ivan Gašperšič in Ludvik Dekleva i la gostilničarka Tončka Tence, stara 54 let, mati ugledne in splošno priljubljene družine. V poženelu pri Podbrdu je ubila težka skala 24-letnega Ivana Bizjaka doma iz Velikega Ožbolta. 24-letni Boris Makuc je bil javljen oblastem radi tajnega bega čez mejo. Doma je iz Vipolž. Radi tajnega prehoda meje je bila obsojena 64 letna Marija Obid, z Orehka na 3 mesece in 15 dni zapora. Radi žganjekuhe, tihotapstva in žalitve fina'nčnih stražnikov so morali odgovarjati pred sodiščem v Gorici: Amalija Lisjak, stara 51 let in Danila ter Vladimir Nusdorfer, stara 25 in 20 let iz Rihememberga. Obe ženski sta se uprli straži. Lisjak je dobila 2 leti, 2 meseca in 20 dni zapora ter 1.400 lir den. kazni, Vladimir 1.256 lir, Danila pa je bila o-proščena. Pišejo o velikih manifestacijah in veselju na goriškem in tržaškem o priliki zmage. Pravijo, da je prisostvovalo Mussolinijevemu govoru, ki je bil prenašan po radiju in vsem ostalim manifestacijam na goriškem 160 tisoč ljudi, v Trstu pa 127 tisoč, med temi 65 tisoč organiziranih. V samem Št. Petru na Krasu pišejo da jih je bilo 3 tisoč. Obmejni fašisti bi radi razširili imperij proti vzhodu V nedeljo 17. maja je bila v Spodnji Idriji maša zadušnica za vojakom Ludvikom Kogejem. Imenovani Kogej je zbolel v Abesiniji in je na posledicah umrl. Maši zadušnici in ostalim cerimonijam, ki jih fašisti prirejajo ob takih prilikah, je prisostvoval baje tudi goriški prefekt, poleg vseh lokalnih oblasti, milicije, fašističnih organizacij itd. Prisóst-vovati so morali seveda tudi ruda-irj, kolikor jih je še tu. Po slovesnosti pa sta se peljala mimo dva jugoslovanska motociklista in Italijani so kričali nanju in za njima: — Morte a Jugoslavia — smrt Jugoslaviji. Tako in podobni izpadi so zlasti pogosti v zadnjem času, ko vidijo priseljeni Italijani po afjriški "zmagi" posebno moč fašizma in I-talije in hočejo na vsak način meje italijanske države raztegniti tudi da leč preko vse Slovenije. AV. FOREST 621 CHACARITA Dve šibi za vipavskega kmeta Pred kratkim je v okolici Šempa-sa in Oseka divjalo hudo neurje in toča, ki je prišla izpod ("lavna in pokosila pridelke. Sedaj pa napovedujejo, da bo prišlo v iste kraje vojaštvo na letne vaje. To bo za našega kmeta za točo druga šiba božja, tako da mu za jesen, ko bo čas za pobiranje poljskih sadežev, ne bo ostalo popolnoma nič. Nov potujče-vaini načrt Z našimi ljudmi nameravajo kolonizirati Abesinijo? Beograjski dnevnik "Vreme", «a) večji list v Jugoslaviji, je objav|' članek, v katerem pravi, da je i*8'1' janska vlada po osvojitvi AbesinU6 sklenila kolonizirati to zemljo Pre<* svem s političnimi kaznjenci in 1,3 z onim prebivalstvom, ki se ne ču" italijansko. . , n "Abesinija", piše omenjeni ust, , ma torej postati oni veliki kotel1(1 naj prekuha slovanske barbare tcr da jih, ločene od matice in od rod ne grude, zagotovo in brezobz¡rn° spremeni v Italijane. In kakor n3"1 in zagotavljajo prejete vesti, gre pred vsem za Slovane, Slovence Hrvate. Na tirolske Nemce ne n"8'1' jo, najbrž zato ne, ker bi takšna Pfi' selitev naletela ne samo na protesl danes zavezniške Avstrije, tudi na proteste Nemčije." * Vest, ki jo je objavil beogra^.1 list, nas ne more presenetiti-prav dobro vemo, da fašizem n' Saj ¡Icol' ni izbiral sredstev, ko je stremel tem, da bi naše ljudi dokončno 0^6 pil od naroda, kateremu pripadaj0 da bi jih raznarodil. Sedaj se ponuja prilika, da to svoje delo 1)9 daljuje z večjimi izgledi na uspeh 1,1 tudi z večjim dobičkom zase. Naši ljudje naj gredo opravli5 najbolj trdo, nehvaležno in tudi &' varno delo pionirjev v zavojeva"0 deželo! Popolnoma odcepljeni od jega naroda, daleč proč od državf' v katero bi spadali po svojem jeZ' ku, po svojih šegah in po svoj'11 čuvstvih, presajeni med sovra?11" 'jjj razpoloženo ljudstvo, ki bo v videlo zastopnike zavojevalcev, koJ navezani na belopolte Italijane ^ na :rne Abesince — se bodo g°t0\'. prej raznarodili, nego če bi os še nadalje na svoji rodni grudi, prav preganjani in tlačeni, Tako računajo po vsej prilik1 Rimu. S spretnimi in dobro preračun^1' mi sredstvi bi se dalo takšno presP' Ijevanje obmejnega slovenskega hrvatskega kmetskega ljudstva Julijske Krajine močno pospešiti-"" Zadostovalo bi, da se že itak nezfl0' sno gospodarsko stanje še poslal' na drugi strani pa da se kot vabil ponudijo ugodni pogoji za koloni2'1 torje v Abesiniji. G. P. D. v VILLI DEVOTO Jutri, 5. t. m., ob 3. uri pop v dr"" tvenih prostorih, ul Simbron & ■ članski sestanek, katerega udelež' se je dolžnost vsakega člana. Odb»r' sssssimassssisisisis^sS^ Krojačnico Obiščite L. UŠAJ • Tu boste v vsakem ozáru najbolje postrežem GARMENDIA 4973 Bs. Aires — Paternal SVOJI K SVOJIM! FILOMENA BENEŠ-BILKOVA Slov. babica Bivša prva šefinja v prask' fe' nišnici ter s prakso v bolnici J nández, se priporoča vsem Sl°v .fl Sprejema penzionistke iz mesta ¡ireáflf žele v popolno oskrbo. — Ce"eS0re)"\j nizke, postrežba prvovrstna. — „iih ~ od 7. do 21., ob nedeljah in P'/*" „cij« do 20. — Vprašajte za ""forr" preden greste drugam M Legenje brez bolest^*« KROJAČ Izvršujem vsa v to stroko od 9 10—28. Delo prvovrstno, »padajoča dola, Obleke od t 55 do 120. Hlač« itno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave m P MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. NOVI LIST Stran 3 ^I!IIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIW SLOVENCI DOMA IN DRUGOD ^ = VESTI IZ DOMOVINE POLITIČNI POLOŽAJ Dočim se je Jugoslovanska radikalna zajednica organizirala ter si izbrala osrednje vodstvo, se v zadnjem času opaža tudi močno gibanje drugih političnih skupin, ki niso zS-stopane v sedanji jugoslovanski vla di. Tako pripravlja Jugoslovanska na cionalna stranka,, ki se je spet zbudila iz večmesečnega mrtvila, ustanovitev — "nacionalne fronte za zaščite državnega in narodnega edinstva" — kakor je pred nedavnim naznanil dr. Kumanudi v Skop-lju. To "nacionalno fronto" naj bi tvorili JNS, pohorci, pristaši bivše-?a ministrskega predsednika Jevti-«'a, Stefanovičevi demokrati in člani takozvanega narodnega delovnega kluba, v katerem je tudi nekaj Slovencev. Za vodjo te fronte kandidirajo Petra Živkoviča,. Tudi razne skupine, ki niso zasto Pane v narodni skupščini, si prizadevajo, da bi ustanovile "opozicio-nalno. fronto", ki naj bi jo tvorili bivši samostojni demokrati, Davido vičevi demokrati, zemljoradniki Jo-ce Jovanoviča in nekateri člani biv-*ega glavnega odbora nekdanje radikalne stranke. Ta opozieionalna fronta bi bila pripravljena tudi sPrejeti vlado, če bi ji bila ponude-na; za slučaj pa, da bi se to zgodi-'o. je v njej močna skupina, ki zago yarja stališče, da je treba vstopiti v sedanjo Stojadinovičevo vlado. Na drugi strani pa se snuje tudi "narodna fronta svobode", p0 zgle- najem NoVa ¡n moderno odda v se urejena hiša za RESTAVRACIJO najbolj razvijajočem se buenos-reškem okraju, v Villi Devoto, kjer je naseljenfih mnogo rojakov. Wdno ugodna prilika za podjetnega človeka. Pripravno tudi za dve manjši družini. H' • --— ^.'sa obsega: Velik salon, dvorišče, 2 so- veliko kuhinjo, kopalnico, vestibil, ,tpanišča; obsežno zemljišče s pokritim iščem in dvema 'igriščema za krogle. Pojasnila pri lastniku Ludoviku Misleju Tinogasta 5137 — 5139 Villa Devoto Umetniška kovačnica in mehanična delavnica Specializirana v oknicah, metaličnih Pročeljih, železnih vratih, vestibilih, ograjah itd. itd. CUCIT & HUMAR toplo priporoča slovenskim izseljen-^fn za vsa v stroko spadajoča naročila BOULEVARD BALLESTER 425 Villa Ballester TOVARNA MOZAIKOV TEOLINDO RODRIGUEZ Specializirana v vseh vrstah »lazaika — Imitacije marmorja Kancesijonar portlandskega cementa "SAN MARTIN" skladišče gradbenega haterijala Añasco 2783 ^S. AIRES U. T. 59-1925 Postaja Paternal p0Z0R! POZOR! kova slovenska gostilna l^. . "Venezia Giulia tu P,1 in zračni (prostori, pripravni fljj' ^a svatbe. Poseben prostor za Vedno sveža domača hrana Hoj , — Cene nizke — J«kon» ne priporoča lastnik JOSIP LAH du takozvanih "ljudskih front" v Španiji, FPanciji in drugod. V tej smeri deluje agrarni levičar dr. Dra goljub Jovanovič sporazumno z mar ksistom Pavlovičem in prof. Div-cem. ZBOROVANJE JUGOSLO VANSKIH KNJIŽEVNIKOV Osrednja vodstva srbskih, hrvatskih in slovenskih PEN-klubov, med narodnega društva književnikov, so imeli v Zagrebu sejo, na kateri so razpravljali o položaju književnosti v Jugoslaviji ter soglasno ugotovili, da je ta položaj slab radi nezanima-nja javnosti in brezbrižnosti javnih organov. Zato zahtevajo, naj oblasti — toliko državne kolikor samoupravne — podpirajo književnost: naj se v to svrho sprejme zakon o knjižnicah, naj se književno ustvarjanje podpre z nagradami itd. Ugotovili so nadalje, da je svoboda književnega ustvarjanja nujen pogoj za vsako umetniško književno delovanje. Zastopniki jugoslovanskih književ nikov so tudi odobrili resolucijo, ki se glasi: "Da se v prihodnje izognejo vsaki možnosti medsebojnega nesporazuma, ugotavljajo trije jugoslovanski centri PEN-kluba, zbrani dne 20. maja na medklubskem sestanku v Zagrebu, da soglasno priznavajo slo. venski kulturi, književnosti in jeziku vse pravice do samobitnega obstanka in vso potrebo, da se jim ustvarijo pogoji za nemoteni svobodni razvoj." 60 LETNICA ROJSTVA IVANA CANKARJA Dne 10. maja letos je preteklo 60 let, odkar se je na Vrhniki rodil I-van Cankar, vodilni pisatelj slovenske moderne literature. Ta najodlič-nejši slovenski pisatelj je umrl-star 42 let in počiva že 18 let pod zeleno rušo. V pisateljstvu se je udejstvc-val dobrih dvajset let in pustil nam je skoraj dvajset debelih zvezkov zbranega dela. Nekoč omalovaževano Cankarjevo delo je ena tistih red kih literarnih ladij, ki plovejo pod slovensko zastavo po morju evropske in svetovne literature. ODŠKODNINA KONFINI-RANIM POLITIKOM Državni svet je konec maja, na svoji plenarni seji, odločil, da so po litične konfinacije nezakonite. Paragraf 12. zakona o zaštiti pač dovoljuje konfinacijo od strani poli-tično-upravne oblasti, toda le na podlagi razsodbe rednega sodišča in samo radi potepuštva, pijančevanja in podobnih deliktov, nikakor pa ne sme politična oblast izrabljati tega paragrafa proti svojim političnim na sprotnikom. Ker so bile torej konfinacije, ki so se odredile tekom zadnjih let, nezakonite, bodo posamezni politiki, ki so bili konfinirani, dobili naknad no odškodnino. TUJSKI PROMET Po računih odseka za turizem pri ministrstvu trgovine in industrije, je znašal donos tujskega prometa v Jugoslaviji leta 1930 skupno 605 mi lijonov dinarjev, lani pa 827 milijonov. Z domačimi turisti je promet večji nego z inozenskimi, kar je razumljivo zaradi valutnih kriz, ki ovi rajo inozemski tujski promet vsepovsod. Od inozemskih turistov je prišlo lam na oddih v Jugoslavijo največ < -ehoslovakov (67.037), Avstrijce-^ okrog 57 tisoč, Nemcev 29 tisoč, I-tahjanov 12 tisoč, Poljakov in Madžarov približno ravno toliko, Francozov okrog 9.000, Angležev 7.244, Amenkancev 3.518. VESTI S PRIMORSKEGA Hud udarec za Trst V času od 20. do 25. maja se je vršila pod predsedstvom samega Mu ssolinija v Rimu seja, katere so se udeležili finančni minister, prometni minister, podtajnik za trgovinsko mornarico in zastopniki paro-plovnih družb. Na tej seji so sklepali o reorganizaciji trgovinske mornarice z ozirom na nove razmere in potrebe. Rezultat teh pogovorov je bil, da je predsednik vlade diktiral sledečo rešitev. Ves pomorski promet se osredotoči v štirih družbah. 1. Družba "Italia" s sedežem v Genovi absorbira vase prejšnjo tržaško družbo "Cosulich" in prevzema ves promet s potniki ter vse red- 1001 - Vogal Céspedes HUDA NESREČA V vasi Pakoštane pri Biogradu na morju so se trije otroci, dva dečka in ena deklica, v starosti od 6 do 8 let, igrali na vrtu. Med igro so na vrtu našli staro italijansko bombo, ki so jo začeli premetavati. Bomba' je eksplodirala in razmesarila vse tri otroke. Detonacija je prestra šila vso vas, ki se je zbrala na kraju nesreče. Žalost je bila nepopisna. Matere in očetje so omedlevali od žalosti. Uvedena je preiskava, kako je bilo mogoče, da se je taka nesreča šgodila v Dalmaciji, kjer ni bilo fronte. Zadnje čase se namreč take nesreče v Dalmaciji pogosto dogajajo, saj sta se dve taki nesreči že pri petili v vasi Zlarinu, ena na Braču in sedaj v Pakoštanih. V vseh primerih je bilo ubitih in razmesarjenih po več otrok. STRELA UBILA OČETA OSMIH OTROK V vasi Male Lipelne v fari škoci-jan pri Turjaku je nevihta zahtevala 29. maja smrtno žrtev. Strela je namreč ubila uglednega posestnika, 37 letnega Jožefa Adamiča, ki zapušča ženo in osem otrok. Adamičeva družina je bila v petek popoldne na polju na delu, ko se je nebo naenkrat pooblačilo ter je pričelo treskati. Zena in otroci so pobegnili domov, Adamič sam pa je stopil pod bližnji hrast. Med grmenjem je treščilo v hrast in v Adamiča, strela je udarila Adamiča naravnost v desno stran ter nato v srce ter šla po vsem telesu v zemljo. Adamič je bil takoj mrtev. SREČEN DEDIČ Erast Suraževski je služil kot poročnik v carski gardi. Kot emigrantu v Jugoslaviji pa se mu ni dobro godilo. Poizkušal je to in ono, toda nikjer ni bilo niti tolika zaslužka, da bi se moglo pošteno živeti. V Beogradu ga je poznalo vse kot pro dajalca psov in mačk. Nekaj časa mu je še šel ta posel, toda sčasoma mu je zmanjkalo odjemalcev. Lotil se je nato prodaje listov. Zaslužek je bil tudi tu boren in Struževskemu ni bilo zameriti, če jemarsikdaj pri-služeni dinar izpremenil v "vodko" kot pa v kaj drugega. Sedaj pa ga je iznenada doletela sreča. Umrla mu je teta, grofica Zaleska, ki je zapustila njemu in njegovi sestri Tatjani lepo vsoto 10.000 dolarjev. Ker je pa Tatjana nuna v nekem samostanu v Vilni in se je kot taka odrekla svojemu delu dediščine, dobi Suraževski vseh 10,000 dolarjev, ali vJugoslovanskem denarju okoli 560,000 dinarjev. Srečni dedič, ki je na račun dediščine že prejel 10 tisoč poljskih zlotov, je seveda o-pustil svoj dosedanji posel in se ba-vi sedaj samo še s "čaščenjem" prija teljev, ki mu čestitajo k njegovi sreči. . ne proge za Severno, Južno in Srednjo Ameriko, ki so ga doslej opravljale družbe "Italia" "Cosulich" In "Navigazione Libera Triestina". 2. Druga družba je "Lloyd Triesti no" s sedežem v Trstu. Tej se poveri ves promet z deželami onstran Sueškega prekopa, namreč promet za Afriko, Azijo (onstran prekopa! in Avstralijo, ki je bil doslej v rokah samega Lloyda ter družb "Ti-rrenia", "Navigazione Libera Triestina" in "Societa Veneziana di navigazione". 3. in 4. družbi sta "Tirrenia" z glavnim sedežem v Napolju in Adri atica" z sedežm v Benetkah. Ti dve družbi si razdelita promet po Sredozemskem morju in s Črnim morjem ter trgovsko zvezo s severno Evropo. Tržaško mesto je s tem zadel hud udarec. Določeno je sicer za posredo valca med Italijo in Abesii/jo (fašistični listi govore radi tega o "cesarski nalogi Trsta"), vendar pa to ne odtehta zgub, ki jih mora utrpe-ti. Tržaški Lloyd se mora odpovedati svojim starim zvezam z Egiptom, Palestino ter z Egejskim in črnim morjem. Po tridesetih letih delovanja bo nadalje ukinjena "Navigazione Libera Triestina", najhujša zguba za Trst pa je v tem, da družbo Cosulich požre pomorskoplovna družba "Italia". Radi vsega tega bo močno trpel že itak skrčeni promet tržaške luke in mnogi uradniki, delavci in prista niški težaki bodo ob delo in zaslužek. Tržaški "Piccolo" izraža nado, da bodo velike prekooceanske ladje "Sa turnia", "Vulcania", "Neptunia" in "Oceania" morda tudi v bodoče pristajale v Trstu, gotovo pa to ni in najbrž tudi verjetno ni preveč. Posledica nove uredbe bo, da bo mnogo manj ladij obiskalo tržaško luko, pa si torej lahko predstavljamo, kaj to pomeni za gospodarsko življenje tega mesta. Tudi se nič ne ve, kako bo v bodoče z ladjedelnicami; verjetno pa je, da bodo posledice Mussolinijevih u-krepov usodne tudi zanje. Iz obupa je zažgal hišo Posestvo Franja Brijca v Kodro-vem priRihembergu bi bilo moralo priti te dni na dražbo. Posestnik si je vsa zadnja leta zaman prizadeval da bi se rešil svojih dolgov. Pred dnevi se ga je lotil obup. V noči od 3 na 4. maja se je prikradel na podstrešje sosednje bajte, ki je bila pri -slon jena na njegovo hišo, ga polil s petrolejem in zažgal. Tako vsaj poročajo italijanski listi. Ogenj se je naglo razširil še na njegov dom >a ga kmalu z vsem, kar je bilo v njem, popolnoma uničil. Škodo cenijo na 80,000 lir. Nesrečnega Brijca so a-retirali. Za pomorsko univerzo v Trstu V rimskem parlamentu je imel poslanec Coceani (nekdaj KocjančičJ govor, v katerem se je zavzemal za ustanovitev pomorske univerze v Trstu, ki naj bi združeala v svojem okviru trgovinsko in gospodarsko, ladjedelniško in strojno ter pomorsko visoko šolo. MODERNO ZDRAVILIŠČE TALCAHUANO 1060 Cenjenim jugoslovanskim priseljencem naznanjamo, da se jezasebna klinika preselila iz ulice Ayacutfho 1584,v poslopje ul. Talcahuano 1060, kjer je že začela poslovati in se je o njej tukajšnje časopisje zelo pohvalno izrazilo. V večnadstropni, smotreno v to svrho preurejeni u. T. 41 Plaza 4985 hiši, se je vse tako spretno in prikupno uredilo, da diha v tem modernem zdravilišču povsod topla domačnost; tu ne udarjajo človeku v nos oni ostri vonji po hudih zdravilih, ki so tako karakterističnf za bolnišnice in razne klinike, a ki na bolnikovo razpoloženje kaj radi neugodno vplivajo. »» Expreso „G0RIZIA Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle vxllaroel 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 TOČA NAD METLIKO Iz Metlike poročajo, kolikšno škodo je povzročila v metliški okolici huda toča, ki je padala v pondeljek 19. maja. Pomlad je bila lepa, april je s svojo močo pognal vse žito v močne in visoke bilke, z majem je prišlo solnce, zdaj h koncu maja pa se neprestano menjavata dež in soln ce, kar slabo vpliva na rastje. Prišla pa je tudi že parkrat toča, ki pa ni napravila škode, ker je padala med dežjem. Zdaj pa je prihrumela nad Metliko huda toča, ki je v nekaj minutah pokrila polja, da so se kar pobelila. Padala je toča brez dežja, zrna so bila večja od lešnikov, in deset minut je padala in razbijala po strehah in klestila po sadovnjakih in vinogradih, škoda je velika. Bolnik, ki ga skrb za zdravje privede v zdravilišče na ulici Talcahuano 1060, ima vtis, da prihaja v prikupen in topel dom. v katerem tudi izurjeno osobje skrbi za kar najlepšo postrežbo, da si je človek ne more boljše želeti. Zdravilišče je opremljeno z vsako vrst.i modernih zdravniških aparatov; tako na pr. za žarke "X", za ultravioletne in ultra-rdeče žai-ke, za diatermio itd. Razpolag,i z dvema moderno urejenima kirurškima oddelkoma, izmed katerih služi eden za nujne slučaje, ima čedno urejene sobe z eno, dvema, tremi in štirimi posteljami, posebne sobe, v katerih se lahko shajajo in zabavajo okrevajoči pacienti, prostrano teraso in obširno dvorišče za izpre-hajanje in solnčenje, razpolaga s centralno kurjavo v vseh prostorih itd. itd. Zdravilišče ima posebne sekcije za razne vfste bolezni ter razpolaga s sodelovanjem najbolj uglednih specialistov iz buenosaireških univerzitetnih krogov za vsakovrstna zdravljenja in operacije. Naj tu posebe omenimo oddelek za ŽELODČNE BOLEZNI, v katerem prejemajo bolniki, poleg ostale oskrbe ter direktnega kirurgiškega ali medicinskega zdravljenja, tudi posebno hrano iz moderno urejene kuhinje. Na stotine je naših ljudi, ki bolehajo na želodčnih boleznih in prav veliko je šlevilo slovenskih in hrvatskih izseljencev, ki so z uspešnimi operacijami in z drugimi postopki, izvršenimi s strani specialistov tega zdravilišča, spet zadobili popolno zdravje. Zdravilišče ima poseben ODDELEK ZA Pogled z dvorišča na poslopje, v katerem sel nahaja PORODE, kamor se noseče ženske spre- ~ »nnum.«» jemajo v popolno oskrbo. Opozorimo naj MODERNO ZDRAVILIŠČE ¡udi Jna oddelek za zdravljenje ženske neplodovitosti, ki beleži že prav lepe uspehe, saj nje se tu vrši, po predhodnem natančnem pregledu so razne pacientinje, po deset in celo dvanajst letni moža, po preizkušenih metodah, na podlagi vitaminov neplodnosti, postale končno srečne matere. Zdravlje- in lokalnega leienja. Najnovejše pridobitve zdravilske vede se aplicirajo tudi v moderno urejeni sekciji za vse vrste SPOLNIH BOLEZNI. Prav posebno pa treba podčrtati dejstvo, da je to zdravilišče pristopno tudi in posebno za take, ki nimajo natrpanih denarnic, kakor je pač slučaj za skoro vse jugoslovanske priseljence. Zdravljenje in tudi popolno oskrbo dobi bolnik v tem zdravilišču po tako zmernih cenah, da se mu res ne izplača zatekati se v bolnišnice, kjer je včasih, radi navala, obsojen na dolga čakanja in kjer tudi ne more pričakovati tako individualnega zdravljenja in postrežbe, kakor v Modemom zdravilišču. Bolniki lahko sprejemajo obiske ob katerikoli uri, kar v bolnišnicah ni dovoljeno, pa tudi to je okoliščina, ki je vsega upoštevanja vredna, ker v večini slučajev močno vpliva na bolnikovo duševno in s tem tudi na njegovo zdravstveno razpoloženje. V vsakem slučaju, ko čutite, da z vašim zdravjem ni vse v redu se lahko z mirnim srcem in s popolnim Kotiček cfne izmed operacijskih sob MODERNEGA ZDRAVILIŠČA zaupanjem zatečete v "MODERNO ZDRAVILIŠČE", katerega upravitelj je naš rojak dr. Kosta Veljanovié títrana 4 NOVI LIST N>y\v/\v/ ZA POUK IN ZABAVO VITAMINI Naše hrana sestoji iz beljakovin, maščob, ogljikovodikovcev, vode,, rud ninskih snovi, vitaminov in lipoidov. Vsaka izmed teh sestavin mora biti v naši hrani zastopana v pravilni meri, če hočemo, da ostanemo zdravi. V zadnjih letih se najbolj zanimamo za vitamine, ki so neobhodno potrebni za človekovo zdravje, O vitaminih, teh skrivnostnih or ganakih spojinah, je'danes že precej znano in vsak dan še odkrije znanost kaj novega o njih. Dosedaj so izsledili pet glavnih vitaminov, katere so zaznamovali z zaporednimi črkami abecede. Vitamin (A) je zlasti važen radi tega, ker povzroča pomanjkanje tega vitamina razne bolezni. Zato se imenuje tudi pritinfekcijski vitamin. Vitamin A deluje v splošnem tako, da postane človeško telo mmv go manj spremljivo za razne nalez-ljuve bolezni. Ureja pa tudi rast in krepi telo. Pomanjkanje vitamina A povzroča zlasti očesno vnetje in Kploh očesne bolezni, človeku zadostujeta na dan dve in pol tisočinki grama vitamina A, da se ne pokažejo bolezenski znaki radi pomanjkanja tega vitamina. Vitamina A je največ v živalskih maščobah, toda ne v vseh. Največ ga je v surovem maslu. V cenejših vrstah maščob, n. pr. v loju ga ni nič. Iz tega sledi, da je vrsta maščobe, nje kakovost večjega pomena kakor pa količina. Zato ne smemo pretiravati in uživati preveč masti, ker so potem prebavila in zlasti žolč preobremenjeni. Bo- lje manj maščobe, a tista prvovrst- ALKOHOL na. Zanimivo je, da ima bučno olje mnogo tega vitamina, oljšno olje pa j nič, pa četudi je najfinejše kako- j vosti. Mnogo vitaminov A se nahaja tudi v svežem mleku, rumenjaku jajc in v živalskih jetrih, pa tudi v razni sveži zelenjavi, v paradižnikih, zelju in cvetači, dalje v lešnikih, orehih in ovsu. Vitamina (B) razločujemo dve vrsti. Vitamin B, ki se imenuje tudi beri-beri vitamin, varuje človeka pred živčnim vnetjem, takozvano beri beri bojeznijo. Ta vitamin najdemo zlasti v rižeVih luščinah, v kvasu, črnem kruhu, svežem sočivju in sadju. Vitamin B2 pa varuje človeško telo pred raznimi kožnimi boleznimi. Nahaja se v kvasu, sočivju, v svežem mleku in jajcih. Vitamin (C) preprečuje skorbut in se zato imenuje antiskrobutni vitamin. Tudi znana pomladanska utrujenost je posledica pomanjkanja tega vitamina. Kakor imajo vsi vitamini to lastnost, da se ne obdrže dolgo in da hitro razpadejo, tako je zlasti občutljiv vitamin C, ki razpade takoj, kakor hitro dotično živilo kuhamo, sušimo ali konzerviramo. Vitamina C je največ v raznih seme nih, v mladi zelenjavi, v limonah, pomarančah, krombirju in svežem mesu. IN UMRLJIVOST Plošno je naziranje, da so žensue bolj trdožive nego moški in res je dolgo časa v odločilni dobi med 40 in 60. letom umiralo več moškoh nego žensk. L. 1900. je bilo to razmerje približno 180:100. Po vojni pa je nastala v tem pogledu sprememba. V številnih evrop skih državah, pa tudi v Zedinjenih državah, je umrljivost moških nenadno nazadovala, tako da se je ize načila z žensko umrljivostjo. V nekaterih deželah, kakor na Bavarskem, pa se je zgodilo celo to, česar v zgodovini umrljivostne statistike še niso bili zabeležili, da je postala ženska umrljivost večja nego moška. Dr. Bendel iz Norimberga meni da je vzrok temu v nazadovanju alkoholizma v vseh evropskih deželah. ŽENSKI KOTIČEK Dete brez oči V neki vasi v bližini švicarskega mesta Chauz de Fondsa se je rodila pred kratkim krepka deklica, ki je v grozo svojih staršev prišla brez KROJACNICA IN TRGOVINA "MOZETIČ" Ima v zalogi vsakovrstno zimsko blago za obleke, kakor tu di vsake vrste moškega perila. Osorio 5025 — Bs. Aires (Paternal) Vitamin (D) je važen, ker prepre čuje nastopanje angleške bolezni ali rahitis pri otrocih. Zato se imenuje tudi protirahitični vitamin. Ako pri manjkuje otroškemu telesu vitamina D, ne more več odlagati zadostno množino apna v kosteh in zobeh in zato se začne okostje mehčati. Vitamina D najdemo največ v svežem mleku, surovem maslu in v jajčnem rumenjaku. Vitamin (E) se imenuje tudi ste-rilnostni vitamin, ker povzroči njega pomanjkanje neoplodnost. O tem vitaminu še ni dosti znano. Vemo sa mo, da ga je mnogo v medu^mesu, pšenici in ovsu. Dasi znanost vseh skrivnosti okoli vitaminov še ni razkrila, vemo vendar že toliko, da se zavedamo, kako neobhodno potrebni so človeškemu telesu. Zato pa je tudi potrebno, da uživamo čimveč svežega sadja in zelenjave, kajti v teh živilih je največ vitaminov. oči na svet. Na mestu očesa ima komaj opazno odprtino, dočim je druga stran popolno gladka. Novorojenko so v bolnišnici takoj operirali, toda ta operacija je potekla, brezuspešno, ker zdravniki niso mogli odkriti nobenih organov vida. Otrok nima drugače nobenih telesnih napak in je kakor rečeno, zelo krepek, obenem tudi znatno težji nego otroci v tej dobi Po zdravniškem mnenju ni nobenega upanja, da bi mogla deklica kdaj spregledati in je obsojena v večno temo. Nepričakovani obiski Prav tedaj, ko najmanj utegne>, ko še ni pospravljeno, ko otroci najbolj divjajo in so najbolj umazani, ko se vprav odpravljaš ven — pa dobiš goste! Kaj storiti? — Narobe bi bilo, če bi se začela opravičevat:', otroke tepsti in umivati, če bi se hotela preoblačiti in bi goste pustila same. Prav pa je, da ničesar takega ne storiš, da se le nasmehneš in poveš, kako je, saj sleherni človek ve, kaj so otroci in da otroci razmečejo igrače. Kar vpričo gosta mirno pospravljaj, mirno uredi o-troke, saj gostom brez dvoma ne bi bilo prav, da 'bi se hišni red radi njih spreminjal. Dekleta in gospe, ki še nimajo svojih otrok, bodo vesele, ko bodo videle otroke take, ka-ršni so v resnici, kdor pa ima sam otroke, bo pa vse razumel, če bi bil pa kak gost tako trapa&t, da bi se zgražal radi nerednosti in razposajenosti otrok, pa nikar ne žalujmo za njim, če nas radi tega ne bi več obiskal. — Nikar ne skušajmo preslepiti gosta z drugačnim videzom svojega doma! Dajmo, da gost ne pride k nam le skozi vrata, marveč da zares stopi v krog naše družine. — S čim postrežeš? Pametna gospo dinja si s tem vprašanjem ne bo-belila glave. Kar je pripravljenega za domače, to naj da tudi gostu. Kak priboljšek, nekaj jajec, kaki p'iš koti — so pa tudi brž pri rokah, da gostu malo bolje postrežemo. Ka ko žganje, kak liker naj bo za take prilike v hiši, kako sadje, fyaka maža za na kruh. Pomni, da je le tedaj gostu všeč v naši hiši, če "ne delamo ceremonij" z njim! Zobozdravnika Ora. Dora Samojlovich de Falicov ZA KRATEK CAS Potrpežljivost "Moja draga," je rekel mož, ','ti vendar ne pričakuješ, da boš kdaj ¡ naučila tega psa, da te bo poslušal!" "Zakaj pa ne?" je odvrnila žena. "Samo malo potrpežljivosti je treba — Pomisli, kako trmast si bil ti, ko sva se poročila!" Odgovornost Učitelj: "Zdaj sem vam natanko pojasnil pojem odgovornosti. Nu, Marko, ali bi nam lahko povedal kakšen zgled?" Marko: "Od mojih šestih gumbov na hlačah je ostali le še eden. Na njem visi vsa odgovornost." Uštel se je "Zadnje dni se mi zdite hudo raztreseni, gospod knjigovodja. Pri vsa ki priložnosti se uštejete." » "Oprostite, gospod šef, toda ljubezen človeka popolnoma zmeša... O, če bi se smel nadejati, da dobim roke vaše gospodične hčere..." "Vidite, že spet ste se ušteli." PREK0M0RSKA POSTA MALI OGLASI KO RABITE ODVETNIKA za kakršnekoli pravne nasvete, obrnite se na pisarno M. D. Hočevar, Traductora publica nacional, Calle Tuoumán 586„ Buenos Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s tem zavarovali pred izrabljanjem ter ne boste padli v napačne roke. — Istotam se PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKUMENTI KDOR ŽELI SPOZNATI SAMEGA SEBE, svoje hibi» in »posebnosti, svoj zn;>-čaj, svojo bodoče in ptereklo življenj«', naj se obrne na priznanega grafologa. Zadostuje napisati lastnoročno ime in priimek, dan, mesec in leto rojstva ter poslati v pismu en peso na naslov: GRAFOLOG, Calle Tucumán 586 Buenos Aires. — Pišite lahko v svojem materinskem ali pa v kakem drugem jeziku. Dr. Félix Falicov Dentista Migliaji za hišne gospodinje če hočeš preprečiti, da postane steklo neprozorno zaradi vlage v o-bliki pare, ki se na njem ustavlja, namaži ga s cunjo, pomočeno v vodo, kateri si dodala nekoliko glicerina, nato pa posuši s čisto cunjo. Rdečica na nosu izgine, ako ne ješ prevročih, ne prezabeljenih, ne pre-sladkih jedi, pač pa mnogo zelenjave. Poleg tega se moraš dosti gibati, da pospešiš krvni obtok. Večina madeža izgine z marmorja, če jih izpiraš z oksidirano vodo — agua oxigenada —. * Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U T. 59 La Paternal 17ÍI * A tz Evrope dospejo V JULIJU: 5. Aurigny 6. Neptunij 7. Gral. Osorio . ' | 10. And. Star in H. Patriot Proti Evropi odplovejo V JULIJU: 9. H. Brigade in Cabo Sto. Tome j 10. Neptunia in Vigo 11. Aurigny FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RA DALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 in 1407 D. Sud NAiZNANILO. Sporočam, da sem se preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. BERTA C E R N I č, Dorrego 1583 (pol kvadre od Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 3588. ROJAKI!! PRI 2IVCU v znani restavraciji, bost« najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lepi prostori, pripravni z» svatbe — Prenočišča. — Sobe za prenočišče prenovljene ¡n na novo opremljene. Rojakom se priporoča lsetnik EMIL ŽIVEC PATERNAL 0sorio 508i Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu. z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna- ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 818Z **************************** t TOVARNA MOZAIKA \ * .........♦ ■i J Teolindo Rodríguez Specializirana v vseh vrstah mozaika. Imitacije marmorja skladišče + gradbenega materiala ♦ t Cement "San, Martin" Ugodne cene ♦ AÑASCO 2763 -V ' )y A \ Vi/1 1 > > y w uKÍ: i a s \* \r/T \ o ¡JT\\j V''.-v» t " jX PATE RNAL — U. T. 59-1925 MODAS WILMA" Nudimo cenj odjlemal-kam veliko izbero klo bukov, torbic, svilenih bluz in fantazij. Izdelujemo fine in na-vadne obleke. — Cene zmerne. PRINČIČ & KUKANJA 1468 Rivera 1476 Maksim Gorki: U 11 Med tujimi ljudmi (Poglavje iz knjige spominov veli- Konec. z pred. štev. "Peškov Aleksej. Tako. Veš kaj, bratec, nekoliko se boš že moral brzdati, nikar preveč ne razgrajaj! Nekoliko boš že smel, preveč pa ne sineš, sicer se te bodo naveličali ljudje. To je že tako. Ali ni res, o-troci?" Veliko glasov je veselo odgovorilo vsi skupaj: "Res 1" "Vi vsi najbrž le malo razgrajate?" "Vi vsi najbrž le malo razgrajate?" Dečki so se muzali in odgovarjali: i ■ ' • ' "Ne! Mi tudi veliko nagajamo! Še preveč!" škof se je naslonil na stol, me stisnil k sebi in rekel tako začudeno, da so se zasmejali vsi — še učitelj in pop: "čudna reč, prijateljčki, še jaz sem bil v vaši starosti prav tak velik nepridiprav! Od kod to pride, prijateljčki?" Otroci so se smejali, škof jim je števil vprašanja, jih spretno zapletal v pogovor, da je moral vsak izgovarjati drugemu, in je s tem dvignil splošno veselje. Končno je vstal in rekel: "Lepo je pri vas, razgrajači,'a že je čas, da se odpeljem." Dvignil je roko, da mu je zlezel široki rokav na pleča, blagoslovil nas je in na široko prekrižal: "V imenu Očeta in Sina in svetega Duha blagoslavljam vsako vaše dobro početje! Z Bogom!" Vsi smo zakričali: "Z Bogom, vladika! Zopet pridite!" Kimal nam je s svojim meniškim klobukom in pravil: "Bom, bom prišel! Pripeljal vam bom knjig!" " Ko je splaval v svoji dolgi črni obleki iz razreda, je rekel učitelju. "Pošljite jih za danes domov!" Menje je peljal škof za roko v vežo in mi rekel tiho, sklonjen nad menoj: "Daj se brzdati, saj se boš? Saj razumem, zakaj vse to počenjaš! No, pa z Bogom, bratec!" Bil sem hudo razburjen, neko posebno čuvstvo mi je vrelo v srcu. še takrat, ko je poslal učitelj vse sošolce domov, mene pa pridržal in začel govoriti, da moram biti zdaj priden in tih kakor miš, še takrat sem ga rad in pazno poslušal. Pop si je oblačil kožuh in mrmral prijazno: "Od danes nadalje moraš biti pri mojih urah navzoč! Da. Moraš. To-da-da boš sedel mirno! Da. Mirno." KROJACNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, BUIinflhurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500"! Jaroslav Hašek: Doživljaji nesrečnega vlomilca Preden se je stemnilo, se je vlomi lec šejiba pustil zapreti v hišo štev. 15. Izvedenec v ropanju podstrešij je danes nameraval otvoriti svoje delovanje v bogatejšem delu mesta. Dotedaj je delal le v siromašnem predmestju, kar mu je prineslo ie dva predpasnika, tri spodnja krila in od moljev objedeno ruto. Sodnij-ska vrednost vseh teh predmetov je znašala okoli šest mesecev in neki jud mu je za vse skupaj dal eno krono. šejba je stal, naslonjen ob vrata v kleti in poslušal, kako se je vra-tarica oddaljevala, potem ko je u-gasnila luč in zaprla hišna vrata. Po vsem se je zdela mlada, zakaj ko je korakala od vrat v svoje stanovanje, je tiho popevkala predse, šejba je smatral to za dobro znamenje. Vrhu tega je bil danes popoldne srečal voz séna. Spet dobro znamenje. Potem je zagledal' dimnikarja in mu z roko poslal poljub. Ta prinaša srečo. Potegnil je iz žepa steklenico črnega ruma in pil. Črni rum, to je predmestje. Tu bo drugače. Predpoldñe si je ogledal novi delokrog in opaz/il, da leži do prvega nadstropja preproga. Vse je kazalo, da biva tu precej bogat sloj, ki ima na kašči kaj. Recimo postelje, obleke. Na ta sen o sreči je poteg- nil pošten požirek ruma in sedel na stopnico pri kleti. Bil je truden, zakaj danes so ga v predmestju ob reki lovili policaji, šlo je za ročni vozič bez naslova, ki je stal na ce-či brez voza. Ušel je, Bog bodi zapeljal par korakov, že je moral steči brez voza. Užel je, Bog bodi za-hvaljen, toda bil je ko razbit. Ni je pravice na svetu. V vaseh te lovi o-rožnik, v mestu policaj. Šejba je spet naredil požirek in vzdihnil. V hiši je vladala tema in tišina. Tu pri kleti ni bilo ne vroče ne mrzlo, toda ko je šejba slišal, kako je njegov vzdihljaj prodrl skozi nočno tišino nekam do tretjega nadstro pja , se je stresel od mraza. Prišlo mu je na misel, kaj bi se dogodilo, če bi ga zalotili. Če bi ga vsaj zaloti li pred začetkom zime, naj bo. Prebil je že več zim v ječah. V nekaterih kaznilnicah so že uvedli centralno kurjavo. Tam ti je toplo, naješ se do sitega, le žganje pogrešaš. Kaj za kajenje že kje izbrskaš. V kleti se je oglasila mačka. Šejba je imel na jeziku, da bi poklical: "Čiči!" pa si je premislil. Zakaj bi se brez potrebe podajal v nevarnost? V hiši zdaj gotovo niso še vsi spali, slednjič bi ga lahko slišala vra-tarica in — konec. Morda bi ga še celo nabili. Slišal je, kako je mačka hodila za vrati sem in tja ter mijavkala, kako se je nekje splazila med premog, ki se je ropotaje usul s kupa. Preklemanska mačka! Razgraja in ljudje na cesti bodo še mislili, da je v kleti tat! Misel, da bi ljudje utegnili misliti, da je hotel ulomiti v klet, se je šejbi zdela sramotna. Izropati klet, to zna vsak, toda opleniti podstrešje! Od nejevolje se je premaknil in ponarejeni ključi v njegovem žepu so zažvenketali. Mačka za durmi se je prestrašila, šejba je čul, kako je tekla proč in prevrgla težek predmet. Hrum, ki ga je povzročil ta udarec, je odmeval po vsej hiši. Potuhnil se je in prisluhnil. Po hiši je hrumelo, potem pa polagoma potišalo. Ni bilo čuti ni glasu. Pomiril se je in pil iz steklenice, če bi ga po nesrečnem naključju zalotili, naj bo vsaj steklenica prazna. Saj mu ne bi pustili, da izpije. V hiši je zadonel zvonec. "Zvonijo vratarici," je mislil Šejba in se spet potuhnil, kakor da bi nič naokoli ne hotel videti. Iz vrataričnega stanovanja se je zasvetila luč; potem se je oglasilo klopotcanje copat in šumenje krila. Vratarica je odprla. Šejba si ni upal dihati, da ne bi obnil pozornos ti nase. Snop luči se je zlomil ob ograji v pritličju, padel prav dol in sto ril prav nasproti šejbi belo liso. "V kleti sem slišal šum," je rekel neki glas na hodniku, "zdi se mi, da so tam tatovi". "To so mačke, gospod svetnik," je odgovorila vratarica, "vsak da" razgrajajo po kleti. In kaj šele ^ podstrešju. Tam razbivajo, kakor ^ bi hudiči svatovali." Šejbi je od srca padel kamen. je, kako je šla vratarica v svoje s*3 novanje in kako je v drugem na^' stropju zaškripal ključ v ključav»1' ci. Ta šum je porabil, da se je PJ'e' tegnil in pil rum. Luč je izginila in vladala je P° polna tema. Šejba je premišljal 0 svojem pohodu. Sklenil je, da se v pozni uri splazi na podstrešje, odpre, nagrabi, kar se splača, P0^1 ka do jutra in čim odprejo hiš'1" vrata, plane ven. Stražniki ob času le redko hodijo po ulicah- ' nO izkupičkom bo poplačal hi'aV in stanovanje, ki ga je že teden ^ dolžan. Stanuje pri revežih, ki ve<*° o njem marsikaj, kar bi mu škodilo. Tik pred zimo bi jim to 5 odpustil, a zdaj hoče še uživati P'° i ne stost. Značilno je, da se človeK da rad zapreti, ko vse zeleni. Šejba je bil nekako mehko raZ\ položen in ko je spet slišal, da nli'\ ka v kleti mijavka, se ni več rtiC premagati in je skozi ključa v» , tiho poklical: "čiči!" Mačka Je p) tekla k vratom in zamijavkala- ^ Šejba je čul, kako je prasala i» ; posedla pred vrata in predla. 0 no se. je v kleti sama dol£oCaS1.lž'c!;i se je zdaj razveselila, da je 11,1 ^ družbo, najsi jo je od nje ločil» 11 premagljiva ovira. Konec sledi: I7DAJA- Konsorcii "Novega Lista" UREDUJE: F> /iktor Kjuder.