slovensko
;3&voro dpm op^a
' Izhaja vsaki četrtek oB 'S. uri popoldne. Rok -piši se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znafia ia celo leto * krone, ra pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema ..Narodna Tiskarna1* v Gorici, ulica Vet-turini St. 9.
XIX. letnik.
V imemi Gospodovem...
Sv. cerkev začenja novo lelo s presvetim imenom Jezusovim predstavljajoč nam novega leta dni v evangeliju, kako je bilo božje dan na osmi dan obrezano in Jezus imenovano. Tako začnimo mi novo leto v Gospodovem imenu in v tem imenu je nadaljujmo!
»Primorski list" izjavlja v svoji prvi številki javno, da hoče započeto delo nadaljevati v božjem imenu. Vse, kar nasprotuje božjemu imenu, naj bo daleč proč od našega lista. Naša stranka naj bo v vsakem oziru nravstvena, katoliška, naj zagovarja vsikdar le resnico in pravico, naj se nesebično poteguje za dobro slovenskega naroda in naj se nikdar ne da premagati od strasti, zavisti in škodoželjnosti. »Primorski list" naj nikdar ne omadežuje svoje zastave, čeprav bi se morda s tem imeli doseči začasni vspelii. To pustimo liberalcem.
Tudi v boji. se svojimi nasprotniki bodi »Primorski list" vsikdar nravstven in se poslužuj le zakonitega orožja. Vse naj se vrši v božjem imenu I Stranka bodi čista! V vseli bojih z nasprotniki imejmo pred očmi besede, ki jih je govoril kralj David svojemu nasprotniku: »Ti prihajaš k meni z mečem in s sulico in s škitom, jaz pa k tebi v imenu Gospoda vojski ni h trum!“
V	imenu Gospoda vojskinih trum se pridobivajo veliki in trajni vspehi. Ako Gospod ne zida hiše, se zastonj trudijo, ki jo zidajo, ako Gospod ne varuje mesta, zastonj čuje, kdor je varuje! Ako nismo imeli v preteklosti vsele! ^ povsod zaželjenih vspehov, bilo je morda radi tega, ker nismo zidali v imenu Gospoda.
S tein pa nočemo reči, da naj naša stranka drži roke križem in naj priča-
Na Skalnico!
Roimil A. P.
Bilo je za časa, ko se lastovke selijo od nas, od koder
»Mrzel veter tebe žene, ljuba ptičica ...".
Jesenski hlad je tudi mene ohlajal, da sem bil čim mrzlejši. Treba torej iti se ogret,
»da smrtno spanje mi ne zagrozi..." Toda kam? — Za lastovkami na južne kraje? — Čez morje v solnčne dežele?
—	Za prijatli?
»Prijatle moje mimo mene Odnesel nagel je korak, kot z gore v dol srdit lijak valove bliskoma odžene ...“
Tedaj kam ? —
»Vodi svojcu sam Gospod nogo.. . Dasi omahuje, pa ne pade.
Ker Gospod drži ga za roko. . .."
V	Gorici, 5. januvarja 1911.
kuje pomoči le od zgoraj. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! V imenu Gospoda klič.mo vse somišljenike na vstrajno delo v novem letu. Snujmo katoliška izobraževalna društva, organi/ujmo mladino, snujmo potrebne zadruge, ki naj obvarujejo naše ljudstvo oderuštva in izkoriščanja ter mu pomagajo v gospodarskem oziru, prire-rajmo shode in tečaje, podpirajmo katoliške zavode, delujmo za katoliške časopise, dopisujmo jim in širimo jih! To je široko polje, ki se nam odpira ob novem letu! Naša zastava mora zavi-hrati nad slednjim mestom in trgom, nad slednjo vasjo in slednjo slovensko hišo I
V	boju z nasprotniki bo naše orožje zakonito, a nikakor ne skrhano. Naše orožje bo oster neč resnice, s katerim bomo pobijali po zgledu Gospoda in po Njegovih besedah kačjo zalego nasprotnikov krščanske misli, ki hočejo zastrupiti naš narod ter mu vzeti moč nravstvenega in verskega življenja. Naš boj velja gnilemu liberal-stvu in oholemu svobodomiselstvu.
Pod zastavo »Primorskega lista" kličemo pogumne može in mladeniče, pogumne žene in dekleta, ki gorijo ža sveto stvar. Na delo za krščansko prosveto in gospodarski napredek poštenega slovenskega ljudstva I
V	imenu Gospodovem naprej!
Politični pregled.
Minlsterska kriza.
Ministerska kriza bode torej kmalu rešena. Nekateri trdijo, da se to zgodi že proti koncu tega tedna. Cesar je namreč z lastnoročnim pismom naročil baronu Bie-nertliu da sestavi novo ministerstvo. Kako |
»On izvlekel je iz jame in iz glčni me krepak: in postavil me na Skalo..."
Da, na Skalnico hočem iti, ki je trdna, ki je gorka; na njej se želim ogreti za dolgi zimski čas: tam je mir, tam ni hinavskih prijateljev, katerih mnog
»pride k meni, laska se in hlini, proč idoč pa roga se mi zlobno..."
Tam — na Skalnici — je kraj, ki z radostjo napolnjuje nemirno srce! Zato
»Kot jelen hlepi po vodi studeni tak žeja mi duša po Tebi ... in Ti življenja si vir zaželeni!"
Torej z gor na Goro!
%
* *
*
A zdaj ne smem biti prepoetično nadahnjen: gremo v klanec nizdol! Ako zdrkne voz le pol metra v stran, pa se nikoli več ne bo treba — ogrevati . ..
bode to ministerstvo, ali parlamentarno, ali pa uradno, to bi imel odločiti današnji dan. Danes so se imela namreč dovršiti češko-nem-ška pogajanja v zadevi sklicanja češkega deželnega zbora. Ako bi bila imela ta pogajanj a ugoden vspeh, potem bi se bil snidel češki deželni zbor že 10. t. m. in Čehi bi vstopili potem v novo vladno večino. V tem slučaju bi bi! potem tudi baron Bienerth sestavil parlamentarno ministerstvo. V nasprotnem slučaju pa, namreč, ako bi se češko-nemška pogajanja razbila, potem bi ne preostalo baronu Bienerthu drugega, nego da sestavi uradniško ministerstvo. Naš notranji politični položaj je torej danes še nejasen, a razbistriti se mora že v par dneh.
Razni listi prihajajo sicer skoro vsak dan z novimi ministerskimi kandidati na svetlo. To so pa zgolj le sama ugibanja in nam ne preostaja drugega nego še počakati le par dni da izvemo pri čem smo.
Čcško-nemška pogajanja razbita.
Včeraj so se nadaljevala češko nemška pogajanja, ki so se pa, kakor potučajo listi, definitivno razbila. Vsled tega sestavi baron Bienerth provizorično ministerstvo. — Državni zbor se snide okolo 17. t. m.
Skupni proračunski provlzorij.
Cesar je potrdil skupni proračunski provizorij, ki sta ga vsprejeli avstrijska in ogrska delegacja.
Spremembe na graškem namestništvu.
Dunajska „Zei!“ zopet poroča, da postane minister za notranje stvari ba-rjon Haerdtl štajerski namestnik, o sedanjem štajerskem namestniku grofu Clary ju pa poročajo, da postane generalni intendant dvornih gledališč na Dunaju.
Vznemirljive vesti iz Portugalske.
Kljub vsem dementijem iz Madrida se vzdržujejo vesti, da je položaj na Portugalskem jako resen in da so vzne-
Pozor! Mimo dveh orjaškili voz — le oprezno! Ne zvrnil bi se rad, še klije v meni mlado življenje, čeprav, že precej
— ohlajeno... Ne bil bi rad podoben Jobu. ki je na gnoju zdihoval:
»Zakaj, nebeški Ti streljalec, za tarčo mene si izbral, ter z ranami tako obdal, da sebi breme sem postal?"
Hvala Bogu, šlo je dobro in srečno mimo »Babjega zoba" in dalje nizdol v dolino... Vesel sem pogledal navzgor
— proti Skalnici in rekel s kraljevim pevcem:
»Podvizajmo k Gospodovi se hiši. v Gospodov lepi hram...
Gospodov dom stoji na skalah tvojih, vsa sreča z njim!"
♦
S kom sem hodil navzgor? — Z neko Lahinjo, ki je doma iz Codroipo, onkraj Tagliamenta; prišla je z nekako
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tebakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: fe se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
1. številka.
mirljive vesti resnične; da se vse natančno še ne ve. je kriva le stroga vladna cenzura poročil.
Darovi.
J. u b i I e j n i darovi za »Slovensko s i r o t i š če".
Nekdo iz Biljane 40 vin., Franc. Cotič iz Vrha od preostalega računa zač cerkvene pevce 1 K 20 vin., Tabaj Avgust, Štandrež 20 vin, Josip Pavlin, Dol. Vrtojba 50 vin., Andrej Pičili in v Gorici I K, Miha Mozetič, Podgora 40 vin., Martin Bratuž v Gorici 50 vin., Neža Čampa v Gorici 40 vin., Marija Leščak v Gorici 50 vin., Franc Novič, krojač v Gorici 40 vin., N. N. iz Gorice 40 vin., za vstopnico k veselici N. N. 40 vin., Saksida Katarina, Gorica 20 vin., Marija Makuc 20 vin., Jožefa Žnideršič v Gorici 50 vin., Viktor Toffoli, trgovec 1 K, Frančiška Kovačič v Gorici 40 vin., Černe Ivan, gostilničar, Sv. Gora 2 K, Frančiška Gorkič v Gorici I K. Štefan Bratuž, trgovec, Kal 1 K, g. Antonija Nardin v Gorici 1 K, Škerl Anton, c. kr. cestni nadzornik 1 K, Frančiška Humar v Gorici 20 vin., Anton Koršič, Gor. Cerovo 40 vin., v nabiralnikih: v gostilni . g. Josipa Gorjanc 1 K, na Sv. Gori v gostilni g. Ivana Černe 3 K 65 vin., in v gostilni Cirila Černe 75 vin., dr. A Pavlica 10 K, M. M. 2 K. Anton vitez Klodič-Sabladoski, dež. šol. nadzornik v p., letnino 10 K, Jos. Čigon, Cerkvenik v stolnici 2 K, tvrdka Mozetič 20 K 10 v.
Za odkupnino novoletnih voščil tvrdka A. F. Andervvald 5 kron.
Bog plačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.!
procesijo, ki so jo vodili trije duhovniki, pa je radi peze svojega telesa zaostajala, ali kakor je sama rekla: »Noi siamo scarti!"
Zgovorna ženica ta Lahinja! Vse je hotela znati od mene — kakor bi ml bila vest izpraševala — od kod sem? S pustih gor? Ali hodim pogosto h Madoni, ker sem tako blizu? E cosf avanti... Srečno smo dotekli enega izmed onih duhovnikov iz Codroipo; ta je bil ves zavit v neki plašč in plaid, okoli ustnic in čez nos pa je imel privezano belo ruto, menda da bi vsled naše gorske burje ne dobil kake ive bolezni... Duhovni gospod me je pogledal, jaz sem pozdravil — ne vem. v kakem jeziku — pa sva se ločila; ostal je zadej, in ž njim moja spremljevalka Lahinja iz Codroipo... Sam sem potem nemoten stopical dalje do »Stopnic" in po njih dospel na vrh do najnovejše bazilike...
(Dalje pride.)
Domače in razne vesti.
Kolonsko vprašanje ne spl. — Nekateri upajo, da bo delo v prid kolonom zaspalo, a v lem se varajo. Tega vprašanja ne pustimo več iz rok. To vpra šanje se mora rešiti. To zahteva pošteno kolonsko ljudstvo z vso resnostjo; to zahteva pravičnost in ljubezen do bližnjega. Res je sicer, da se re?itev tega vprašanja radi nezdravih razmer v deželi in državi zavlačuje, a z dnevnega reda ne izgine več. Naše poslance, ki so nam obljubili pomoči, prosimo, haj vstrajno nadaljujejo započeto delo.
Cesar bolan. V nedeljo ni cesar vsprejel nadvojvod, Ki so mu imeli voščiti, kot po navadi, k novemu letu. Njegov telesni zdravnik mu je to zaradi lahkega prehlajenja, ki si ga je pridobil dne 23. t. m., ko se je peljal pri slabem vremenu iz SchOnbrunna v mesto v odprtem vozu, odsvetoval. To je vzbudilo med Dunajčani veliko razburjenost in tembolj še zaraditega, ker so bili mnenja, da je cesar že dlje časa bolan in da se je zaradi bolezni tudi pustil zastopati -pri otvoritvi delegacij v Budimpešti. Oficijelno poročilo pa se glasi, da je cesar le nekoliko prehlajen ter da se mora zaradi visoke starosti varovati.
Stanje cesarjevo je sedaj v vsakem oziru izvrstno. Lahko prehlajenje izgine bržkone v nekoiiko dneh. Cesar ni v ničemer spremenil svojega dnevnega programa, izostale so le splošne avdijence, radi česar je cesar ostal v SchOnbrunnu. V pond. ob 3. uri popoldne je vsprejel cesar v posebni avdijenci princa Siksta Bourbonskega in Parmskega. —
Tolovajstva v Kočevju. Na novega leta dan so bili v Kočevju na Kranjskem veliki izgredi proti tamošnjemu kaplanu Kopitarju. Popoludne je prišel v slovensko društvo, ki je je ustanovil v Dolgi vasi. Najeti in nahujskani Kočevarji so ga napadli in na nečuven način ravnali ž njim in z drugimi Slovenci, ki so bili v njegovi družbi. Kočevci so Slovence suvali, jim pljuvali v obraz, jih obmetavali s kamenjem in kosi ledu in pri tem žvižgali in trobili. Pregnali so Slovence iz Dolre vasi. Več kakor eno uro so jih bombardirali. Kaplan Kopitar je ranjen pod levim očesom Slovenske žene in dekleta so bila opsovana in opljuvana.
—	C. kr. orožniki in redarji niso storili ničesar v obrambo Slovencev. Po noči so Kočevarji napadli hišo slovenske posojilnice in jo vso ponesnažili s črnilom. Med demonstranti so bili tudi javni uradniki.
Izid voliteVv zavarovalnico proti nezgodam. — Volitve v zavarovalnico proti nezgodam v Trstu so bile izvršene v četrtek. V petek zvečer se je pa /vršil skrutinij.
V	skupini delodajalcev so zmagali italijanski kandidatje zveze delodajalcev, Slovenci so zmagali v razsodišču in v IV. kategoriji, dočim so socijalisti obdržali lil. kategorijo, a izgubili V. kategorijo na korist „Cammera di lavoro".
Zabeleženja vredno je, da slovanski kandidatje niso bili v nobeni skupini delavcev na zadnjem mestu. Kjer niso zmagali, so bili se svojim številom koj za zmagovalci.
Davki. Nekdo nam piše: Gosp. urednik 1 Mi kmetje ne moremo več prenašati bremena davkov v slabih letinah. In vendar se davki nikoli ne znižajo, marveč vedno le višajo in višajo. Kam pridemo. Mari edino kmet je tisti državni sad, iz katerega preša država venomer še tisto malo mokrote, ki jo ima v sebi? Druge tolste in mastne mošnje pa pusti na miru, da se še nadalje debele. Ko se gre za kako novo državno napravo, ki stane milijone, alo, kmet plačaj večje davke. Ko se gre za nove kanone, ko se gre za povišanje plač častnikom, uradnikom, ko se gre za pomnoženje vojaštva: kmet je vedno prvi. — Prav bi bilo, da bi se to enkrat predrugačilo, da bi bil enkrat gospod prvi, ko se gre za plačati in kmet
zadnji. Saj je tako, ko se gre za razne udobnosti. Gospod doseže pri vladi vse, kmet pa malo ali nič. Jaz bi predlagal, da se kmečki davki znižajo in novi dav^l vpeljejo. Tako n. pr.: Kdor se hoče voziti v dvovpreženi kočiji, naj plača od tega davek, kajti mošnjo mora imeti veliko, sicer bi si tega ne špogal. Dalje: Žensko nepotrebno, drago lepotičje naj bo obdačeno, tičja peresa na ženskih klobukih obdačena, razni mufi obdačeni, čevlji iz laka obdačeni, potem lovske puške obdačene, lovski psi obdačeni, psi za luksus obdačeni, cilindri obdačeni, fraki obdačeni, avtomobili in motori za luksus obdačeni, vsaka hranilna knjižica nad 20.000 kron obdačena itd. itd. To bi bila enkrat pametna postava za nas kmete, ko se gleda danes, da bi se mu obdačile še — fajfe. Neh naj se vendar enkrat z višanjem davkov na kmečka ta-mena I	Kmet.
Odšel? — „Edinost“ piše: „Hotel „Zlati Jelen', ki je bil par dni zaprt zarad vprašanja koncesije, ki je bila ugasnila po nekem odišlem članu konsorcija, je zopet otvorjen". — Kdo pa je ta „odišli“ član konsorcija? Mi ga ne poznamo. Poznamo pa neki član konsorcija, ki je pobegnil, in ta je bivši steber liberalne stranke, veliki »liberalni ekonom" Rudolf Konjedic, ki je bil pri »narodnem piruhu" Slidbahn-Hotelu »Reprdsentant des Hauses" ter je prvi gospodarsko liberalno politiko privedel ad ab-surdum na polomnjeni solkanski »Mizarski zadrugi". Kako je mogoče pisati o človeku, katerega zasleduje sodnija, da je odišel! ? O, če bi bil kedo naših, bi mu „Edinost" gotovo ne delala takih priklonov 1
Železnica iz Gorice v Červlnjan. Železniško ministerstvo je izročilo ko-nečna dela za to železnico inženirju Picha iz Prage; on je bil napravil tudi prvotni načrt. Delo prične v kratkem.
Nagrado za uzorne bleve v zne:.ku po 300 K je izplačal deželni odbor posestnikoma Antonu Tavčar iz Krepelj in Alojziju Stic iz Pliskovice. Ti nagradi je omenjenima posestnikoma prisodila pregledna komisija.
Vojaški nabori se bodo vršili letos in sicer: v Gradišču 7. in 8. marca; v Korminu 9. in 10. marca; ^ Goriči za mesto 12. in 13. marca; v Ajdovščini. 15. in 16. marca; v Kanalu 17. in 18. marca; v Gorici za okolico 20., 21 , 22., 23., 24., in 27. marca.
Izgubil Je nkltdo na živinskem trgu v Gorici dne 29. decembra m. I. zlato uro s srebrno verižico. Kdor bi jo bil našel, je naprošen, da jo odda našemu uredništvu, kjer mu bode zagotovljena primerna nagrada.
Zelo važno za Izsoljenoe. — Iz Amerike poročajo Rafaelovi družbi, da so delavske razmere po vsej Ameriki, zlasti v Zjedinjenih državah vedno bolj neugodne. Na vseh krajih in koncili so stavke, dela se ne dobi nikjer, plače so silno slabe. Zaradi stavk in pomanjkanja dela je draginja vedno večja. List za izseljence „Ave Marij:*" kliče: Rojaki, nikar ne hodite v Ameriko! Primite se doma svojih kmetij 1
Obsodba laških razbijalcev. —
Minoli četrtek,	petek in soboto	je	bila
pred tržaškim	sodiščem	sodna	obrav-
nava proti 16 razbijalcem, ki so povodom izleta	puljske N.	D. 0.	v	Trst
razbili razne	napise m	šipe	na	slo-
venskih zavodih ter razdejali kavarno »Minerva", ki je last Slovenca. Obsojeni so bili:
Alojz Dukič na deset mesecev težke ječe in v plačilo škode lastniku kavarne Minerva v znesku 1968 K 50 vin. — Cezar Ancona na tri mesece težke ječe in povračilo stroškov. — Henrik Miller na sedem dni zapora in povračilo stroškov. - Aloj/. Morassi na tri tedne zapora. — Genaro Russo na šest mesecev težke ječe, na povračilo stroškov in izgon iz naše države. Henrik Fabris na šest mesecev težke ječe in povračilo stroškov. — Albert de
Santi na štiri mesece težke ječe in na izgon iz naše države. — Marij Juriza na en dan zapora. — Toženci: Taglia-pietra, Madriz, Tornč, Vidali, Leiler, Nuzzi in Valle so bili oproščeni.
Otrok padel v ogenj. — Na Opčinah je postavila žena posestnika Vremec svojega triletnega dečka sedeti k precejšnjemu ognju na ognjišče. Medtem ko se je za nekoliko odstranila, pa je je deček padel v ogenj ter se hudo opekel. Uvedla se je sodnijska preiskava.
Burja v Trstu. — Z veliko silo je obiskala s prvim začetkom tega leta strašna burja Trst. Do 100 km hitrosti na uro je imela v torek. Mnogo nesreč je provzročila. Mnogo voznikov je precej težko ranjenih. Neki deklici, ki je uslužbena pri neki tvrdki se je pripetila občutljiva nesreča. Revica je imela nalog od svojega gospodarja, da nese večji denarni znesek na nek denarni zavod. Komaj je bila nekaj časa na prostem, pripiha močan sunek burje, ki jo vrže na tla. V tem ji je izpadla iz rok torbica, v kateri je bil denar. Torbica se je pri padcu odprla in papirnati denar je začel kar frčati iz nje. 300 kron v papirju je odletelo in revica je od gospodarjev prisiljena, da plača na ta način izgubljeni denar.
Tudi na ladijah v pristanišču je burja napravila precejšnjo škodo.
Pomanjkanje mesa v Trstn. — V Trstu so mesarji imeli v pondeljek mesnice zaprte, ker se niso mogli zediniti glede cene z založniki na debelo. Hoteli so imeti še nadalje mesnice zaprte, a namestništveni svetnik je to preprečil s tem, da je izdal odlok, vsled katerega bi se kaznoval vsak mesar, ki bi imel zaprto mesnico, z globo do 1000 K ter bi se mu odvzela koncesija. V torek pop. so bile mesnice zopet odprte, a meso so podražili za 16 v za kg.
Posestnika potopili. V Trstu so zaprli gostilničarja Justa Boleta na Trsteniku, njegovega brata Srečka in dninarja Giacominija, ker so osumljeni, da so iz sovraštva vrgli v vodnjak na Greti blizu Trsta posestnika Jožefa Bana, ki je utonil.
Napad na orožnike. V Žbandaju pri Poreču je 20 kmetov napadlo orožniško postajo ob priliki, ko dveh orožnikov, ki sla šla na praznike domov, tli bilo navzočih. Kmetje so metali kamenje v hišo in vpili: Pridite vun, če imate pogum I Seveda ni bilo nikogar vun, pač pa se je položaj popolnoma izpremenil, ko sta se ona dva orožnika vrnila. Orožniki so 12 kmetov aretirali. Govori se, da je bil napad dogovorjen, da se maščujejo nad orožniki. Ljudstvo je v onih krajih še jako sirovo in orožnike črti, ker imajo vedno veliko opravka z različnimi zločini in prestopki.
Aretacije zaradi veleizdaje v Pulju.
Iz Pulja se poroča: Policija je lokale tukajšnjega italijanskega Ijudsko-izobra-ževalnega društva in italijanskega športnega društva „Edera" preiskala in zaplenila imenik članov športnega društva, v izobraževalnem društvu pa je zaplenila več raznih tiskovin. Nato so bile tudi hišne preiskave pri treh članih imenovanih dveh društvih, ki so jih aretovali in izročili sodišču. Čuje se, da so jih zaprli radi veleizdaje.
Duhovnik prišel pod vlak. — Vojaški kaplan Tesar je prišel, ko se je vračal iz Schluderbacha na Tiroskem od pogreba vojakov, katere je sneženi plaz zakopal, pod vlak, ki ga je razmesaril. Ponesrečeni duhovnik je namreč hodil po železniškem tiru.
Izvoz vina 1. 1910. — Leta 1910 seje izvozilo potom morja«97.615 lil vina in sicer: lz Trsta45.889 lil, iz Pulja 13.485 hi in iz Reke 38.410 lil.
Dunajski papežov nuncij odstopil. Sv. oče je sprejel odstop dunajskega nuncija Granito di Belinonte, ki je kot
vzrok odstopa navedel zdravstvene razloge. Tako pišejo laški liberalni listi.
Viničarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtičnih delih. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 31. oktobra tega leta. Sprejme se 6 učencev v starosti 16 let naprej. Viničarski učenci dobe brezplačno hrano in stanovanje in v denarju po 10 K na mesec. Prošnje, katerim je priložiti krstni list ali pa domovnica, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija na Kranjskem) do 15. januarja 1911. Sprejmejo se tudi mladeniči iz Primorskega.
Dve častni nagradi, razpisani po pevskim zboru »Glasbene Matice" vsako po 100 K, je priznah »Glasbena Matica" g. Emilu Adamiču za »Tri večerne 1 pesmi" in skladatelju J. Novaku za »Balado", s sopranskim samospevom, mešanim zborom in orkestrom.
Na razpis je došlo 11 skladb. Pošiljatelji nenagrajenih skladb dobe iste z neodprtimi kuverti nazaj, ako nam pošljejo »motto" in naslov, pod katerim naj se jim vrnejo.
Velika megla v Milanu Te dni je bila v Milanu gosta megla, vsled česar se je pripetilo več nesreč. Sedem oseb je padlo v vodo, od teh so tri utonile. 60 oseb je bilo povoženih.
Boj med policijo. in anarhisti v Londonu. V torek je doznala londonska policija, da se nahajajo v neki hiši najnevarnejši vodje anarhistov. Policija je obkolila hišo. Anarhisti pa so začeli iz hiše streljati na policijo. Boj je trajal- ves dan. Konečno so anarhisti zažgali hišo, se podali na streho ter so s strehe streljali na policijo. Streha je začela goreti in se je-udrla. Anarhisti so našli v ognju strašno smrt.
Listnica uprave: G. Eržen Ivan, Cerkno 621 Naročnino prejeliI Plačano za I. 1910 in 19111 Srčna hvala!
Listnioa uredništva: H r i b o d o I-ski: Nismo prijeli ničesar.
Mestne novice.
POZORI Poživljajo se vsi oni načelniki slovenskih družin, živečih v goriškem mestu, ki niso dobili naznanilnic in sploh popisovalnih pol za ljudsko Štetje, kakor tudi vsi oni mestni Slovenci, katerim so znane kake nezakonitosti, ki so se vršile pri ljudskem štetju, da se prej ko prej oglasijo pri odboru za ljudsko štetje v ulici sv. Ivana št. 7 v prostorih „Slov. delavskega podpornega društva" in sicer ob nedeljah in praznikih od 10 —12. predp. Ob delavnikih pa od 11.—12. predp.
Ljudsko štetje. — Ljudsko štetje se je vršilo in se še vrši te dni v Gorici v znamenju največjili pristranosti in neredov. Je vse polno slovenskih hišnih posestnikov, ki niso dobili popisovalnih pol, je prav mnogo takih hišnih posestnikov, ki so dobili sicer popisovalne pole, a brez naznanilnic, ki imajo zapopasti najvažnejše podatke za ljudsko štetje in za narodnost mestnega prebivalstva. Premnogo laških hišnih gospodarjev ni vročilo slovenskim strankam, stanujočim v njih hišah, naznanilnic. Opozarjamo vse te stranke in vse slovenske hišne posestnike, katerim niso bile v redu vročene tiskovine za ljudsko štetje, da se priglase pii odboru za ljudsko štetje, ki bode znal poskrbeti, da se pride v okoin vsem tem 4 laškim lumparijam.
Stoletni jubilej na Kostanjevici v Ooricl. — 6. prosinca t. j. na dan sv. Treh Kraljev se dopolni sto let, odkar prebivajo na Kapeli redovniki sv. Frančiška. V spomin na to ter Bogu in Ko-stanjeviški Materi Božji v zahvalo za dobrote in milosti, ki jih prejema tu red sam in po redu verno ljudstvo, bo
na Kapeli	prvo	nedeljo	po sv. treh
Kraljih t.	j. 8.	prosinca	ob deseti	uri
pontifikalna sv. inaša, katero bo opravil prevzvišeni knezonadškof mons. dr. Frančišek	Sedej sam.	Ob enem	bo
tudi slovenska	pridiga,	popoludne	ob
štirih pa italijanska in nato blagoslov.
Trije kralji so uže prišli. Nastanjeni so v ^Centralu". Čast smo imeli govoriti ž njimi sinoči. Da bi videli njih krasne iz samega škrlata izdelane obleke. Imajo s seboj veliko spremstvo, ki zna na pamet rajsko lepo peti. Jutri, na praznik sv. Treh Kraljev se pokažejo goričkemu občinstvu na odru v „Centralu“ in sicer ob 4. uri in pol popoludne. To bo lepol Menda ne zamudi nihče prilike jih obiskati.
A nele tri kralji, ampak tudi pevci šaljivci so prišli v Gorico. Pa kako znajo peti I Za poč't! Prosili smo jih sinoči, naj zapojejo! Ja, trebuh nam je hotel počiti od smeha! Kdor ima želodec pokvarjen, naj pride jutri v „Central“. Gotovo mu ga denejo pevci šaljivci na mesto. Kralj Baltazar je rekel: Tako se nisem še nikoli smejal, kakor danes! — Sicer pa pravijo, da kdor se ne bo smejal, plača groš za „Slovensko sirotišče“.
Torej v »Central" jutri.
Vabilo k veselici, »Slovenskega Sirotišča" ki se bo ponavljala na praznik sv. Treh Kraljev 6. jan. ob 4. in pol pop. v veliki dvorani »Central". Vspo-red: 1. „Ave Maria". A. Foerster. Tro-glasen ženski zbor sč spremljevanjem harmonija; 2, »Razglašenje Gospodovo". Zložil *** Dva prizora s petjem. Prvikrat na slovenskem odru. Sodeluje 50 oseb; 3. »Oblačku". Dr. G. Ipavic. Poje oktet »Slov. bral. in podpornega društva" v Gorici. 4. »Rožmarin". Priredil F. Ferjančič. Poje ženski izbordruštva »Skalnica". 5. »Pomlad in jesen". St. Pirnat. Poje zbor »Slov. bral. in podpornega društva" v Gorici. 6. Kvartet tujih šaljivcev. Vstopnina s sedežem v prvili dveh vrstah po 2 K, v naslednjih dveh vrstah po 1 K, v ostalih vrstah po 50 vin. Stojišča 20 v.
Ves čisti dobiček je namenjen »Slovenskemu Sirotišču" v Gorici.
Voz zm&stll ženo. — V torek popoludne je peljal kmet Ivan Nardin, stanujoč v Gorici v ulici Grabizio, velik voz listja z griča sv. Marka nad Št. Petrom domov. Spremljali sta ga njegova žena Frančiška in njegova dekla. Kolovoz, po katerem so morali z griča nizdol, je jako strm in skrajno slab, tako da so morali na več mestih voz pridržavati. na eni strani mož, na drugi pa imenovani ženski. Prišedši na eno takih slabih mest, se je voz hkratu nagnil na stran, kjer sta bili ženski in se je zvrnil na nju. Dekla se je slučajno rešila, ne pa gospodinja, ki je ostala pod vozom mrtva. Nesrečnica se je nahajala v blagoslovljenem stanu in zapušča sedem nedoraslih otrok, od katerih ima najstarejši še-le 14 let.
Sploh so poljske poti v mestni okolici jako slabe in se mestni inuni-cipij za nje prav nič ne zmeni. Le ob volitvah slepijo mestni agitatorji ljudi, posebno Podturnce, s tem, da jim bodo novi mestni očetje zboljšali poljske poti. —
Za posestnike psov. — Tukajšnji municipij opozarja lastnike psov, naj naznanijo pse ter naj plačajo tozadevno takso najkasneje do 15. februvarja 1911 in sicer ob uradnih dneh od 9. do 12. ure predp. Pozneje nabavljene pse se mora zglasiti najkasneje osem dni po njih nabavi.'
Iz goriške okolice.
kr Iz Šmartnega v Brdih. — Za
božične praznike je prejel naš preč. g. župnik žaljivo in nesramno pismo brez podpisa. Vsebina tega pisma kaže, da ga je pisala zlobna roka. V pismu očita našemu prečastitemu g. župniku, da je
v adventu »šinfal" uboge zaradi nečistosti, med tem ko je bogatim enake pregrehe spregledaval, da celo podpiral. Dalje imenuje nesramnež v pismu večkrat hudičeve bogatine, katerim gre naš g. župnik vedno na roke. V pismu so razžaljeni tudi drugi pošteni farani.
Vsi farani, razun nekaterih nestrpnih liberalcev, so ogorčeni nad tem očitanjem. Ti nestrpneži bi radi, da bi se naš preč. g. župnik od nas poslovil. Seveda, tak dušni pastir bi jim bil po godu, ki bi ne pridigoval, kvečjemu, ako bi ob nedeljah namesto evangelija bral kak odlomek iz »Soče" ali »Slov. Naroda". To bi mu kadili.
Vsa očitanja so izrodek sovraštva.
V tolažbo in zadoščenje za ono nesramno pismo rečemo našemu ljubljenemu preč. g. Župniku: Ni ravno slabo tako sadje, katero ose ližejo in obletavajo. —
Nesramnežu pa, kateri je gotovo do grla v gnoju nečistosti, rečemo, da drugič se ni treba skrivati za brezimno pismo.
Toliko za danes. Prihodnjič morda koga požgačkamo. Več faranov.
g Iz Prvačine. (Tatvina.) Naj brž e da so se rihemberški tatovi preselili k nam, kajti v noči od nedelje na pon-deljek so nas obiskali. Ulomili so namreč v domačo' trafiko in odnesli 120 K. Seveda ni o tatovih sledu. Ugiba se marsikaj, a ve se ne prav nič gotovega. No, ako ne more goriška policija s svojim velikim policijskim aparatom zaslediti ulomilcev v Gorici, toliko manj moremo mi, ki nimamo tiste policijske prefriganosti. To je pa res čudno! Več tatvin v Gorici, več tatvin v Rihembergu, sedaj tatvina v Prvačini, o tatovih pa ni sledu. A se smejejo prefrigani zlikovci! A plačilo ne uide.
g Iz Mirna. Naše županstvo z županom - tajnikom Urbančičem na čelu ne gre na roko Občinarjem kakor bi moralo iti. Pred časom se je oglasil posestnik pr; županu - tajniku in prosil, da bi mu županstvo potrdilo neko prošnjo, da bi dobil dotičnik nekaj sadnih dreves brezplačno ali po znižani ceni. Mogočni Urbančič pa je dotično stranko na kratko odslovil rekši: „To ne spada k delom županstva." Najbrže zato ne spada k delom županstva tako potrdilo, ker dotična stranka ne drži fraka županu Urbančiču. Tako pospešuje naše županstvo sadjerejo med domačimi sa-djerejci. Slabo spričevalo!
g »Divji Lovec" vMirnu. — »Kat. del. društvo", oziroma njegov odsek »Orel" je priredil dne 26. XII. pr. I. igro »Divji Lovec", ki je prav lepo uspela. Igrali so sami domači igralci, ki so svoje vloge jako dobro pogodili. Tudi oder je bil za to igro ves nov in lepo urejen. Igra se ponovi dne 15. t. m. ob 4. uri pop. v »Društvenem domu". Ker je ta dan popoldne v Mirnu tudi običajen cerkveni shod »Bratinja", se pričakuje obilne udeležbe. Posebno se vabi člane naših okoličanskih društev, da se v obilnem številu udeleže te naše prireditve.
g Št. Andraž. — Kat. izobr. društvo »Naš Dom" bo v imelo v petek, na dan sv. Treh Kraljev ob 3. uri pop. v društvenih prostorih svoj tretji redni občni zbor. — Člani naj pridejo vsi. Na dnevnem redu je: I. poročilo starega odbora o delovanju društva v preteklem letu, 2. volitev novega odbora in 3. slučajnosti.
g Dolenje Oerovo. Če smrtna kosa vzame kakega zemljana, obide one, ki so ga poznali, čut usmiljenja in mrtvemu truplu izkazuje tudi neznanec čast, ki mu gre. Vsako morebitno sovraštvo mine ob mrtvaškem odru in tudi krivice, ki bi jih bil pokojnik komu storil, jih ta pozabi in odpusti Konečno se mrliču priredi pogreb.
V vsaki občini, kjer so normalne razmere, je za to poskrbljeno, da se za po-
greb pobriga tudi županstvo, da so za po-kopanje mrličev potrebne in za to poklicane osebe na pokopališču. Le šentflorjansko županstvo se temu neče privaditi. Zgodilo se je večkrat, da so morali ljudje, ki niso za to poklicani, spuščati mrliče v grob. Tako je bilo tudi 30. decembra min. 1., ko so pokopali na našem pokopališčn neko ženo. Oprijeli so se tega žalostnega dela ljudje, ki so spremili pokojnico k večnemu počitku. Pomagal je med drugimi tudi njen zet. Ko so spuščali krsto v jamo, je enemu možu zdrčnila vrv in krsta je padla v jamo. Lahko si je predstavljati ogorčenje okolo stoječih, ko so to videli. A to ni prvi tak slučaj. Pred kratkem so imeli tudi pokopati nekega mrliča. Ko je bil čas, da se krsta spusti v jamo, ni bilo nikogar, ki bi to storil. Tako se zgodi skoraj pri vsakem pogrebu. Tu se vidi, kako daleč sega libe-ralstvo našega županstva. Niti mrtvi naj bi ne imeli tega, kar jim gre!
g V Grgarju, dne 29. decembra. Dočim so drugi kraji na Goriškem napredovali s pomočjo državnih in deželnih podpor, je bilo do najnovejšega Časa pri nas v tem oziru žalostno. — Pred leti se je zgradila pot v Zagorje, za katero sta država in dežela prispevali, in to je bilo menda vse, kar smo Grgarci dobili, dasi je pri nas potreb tudi mnogo.
Prosili smo, da bi se uravnal potok Slatina, ki dela ob deževju veliko škodo. Voda gre ob hudih nalivih čez nasipe iiT preplavi skoro vse naše polje. Vlada nas je uslišala in dala napraviti načrt za uravnavo Slatine od mosta na skladovni cesti do iztoka v požiralnik »Kloštre". Vlada in dežela sta nam obljubili podporo v ta namen, starešinstvo se je zavezalo, da pokrije občina primanjklaj in da bo skrbela za vzdrževanje dela in včeraj je bila tu na licu mesta pod vodstvom g. dvornega svetnika grofa Attemsa komisija, ki je obhodila svet in prašala, ali ima kdo proti načrtu kaj ugovarjati. Izid komisije je vsestransko povoljen, in pričakujemo, da v kratkem Času začnemo z delom, kar mnogi težko pričakujejo, kajti letina je bila slaba in ljudstvo je potrebno zaslužka.
Tudi vodovod, ki nam je potreben kot ribi voda, se začne graditi v kratkem, tako se vsaj nadejamo. Tudi to vprašanje'je vže povsem zrelo. Žal, da so nekaterniki v zadnjem času vložili proti vodstvu pritožbe, ki so pa brez podlage.
g Iz Sovodenj. (N e s re ča v mali družini). Delavčevo družino Ivana Tomšiča v Sovodnjah je zadela ta teden huda nesreča. Družinski oče Ivan Tomšič je šel — kakor po navadi — v torek na delo v tovarno v Stračicah. Opoludne je šel na četrt vina, a se je pri mizi zgrudil na tla. Pričujoči so ga vzdignili, a kmalu na to se je spet zgrudil. Zadela ga je kap. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer je še isti večer umrl zapustivši udovo in 4-letno deklico.
Ko je oče ležal v goriški bolnišnici na parah, se je zgodila doma še hujša nesreča. V sredo zjutraj je udova po Tomšiču zavrela vodo za prašiča. Vzela je kotel z ognjišča in ga postavila na sred hiše v svrho, da dene vanj otrobi.
V	tem času pa se je približala vreli vodi 4 letna deklica, edinka, ter padla vanj. Opekla se je tako hudo, da je drugi dan, v četrtek, umrla za opeklinami.
Pač huda nesreča za revno delavčevo družino. Uboga udova je zgubila v treh dneh moža in hčerko edinko.
g Obsojeni „Sokoll“. V' četi tek je tuk. okr. sodnija obsodila oseška »Sokola" Mirkola Cigoj in Leopolda Topli-kar na 24 ur zapora ali 10 K globe zaradi razžaljenja časti, izvršenega pri znanem napadu na »Orle" proti tamoš-njemu g. kuratu.
Na 10 oziroma 14 dni zapora sta bila obsojena kojščanska »Sokola", brata B., ker sta pred časom na surov način napadla na cesti kojščanske »Orle". »Soča", kdo napada, kdo draži ?
Iz ajdovskega okraja.
a V Sv. Križu na Vipavskem so bile te dni občinske volitve, pri katerih so liberalci z vso silo zmagali v dveh razredih. »Soča" vriska veselja zaradi tega. A povedano bodi, da se je od 900 vpisanih volilcev udeležilo volitev le 200, in da se naši volilci po veliki večini niso udeležili volitev, ker poznajo znanega križkega tajnika nehvaležnega človeka, ki preminja prepričanje kakor kameleon barvo. Več ne rečemo!
a Rlhenberg. Vsakemu učitelju in vzgojitelju bi morala biti verska in nravna vzgoja njemu zaupanih otrok glavna in edina skrb. To je njegova sveta dolžnost; kajti ne zadostuje, da znajo naši otroci le malo čitati, pisati in računati, marveč je vzgoja srca poglavitni del vzgoje, od katere naj bi imel gojenec v poznejših letih kako korist. S poučevanjem samim se pri otrocih ne doseže toliko, kot z lepim iz-gledom. Tako bi morali tudi učitelji svojim učencem dajati dober vzgled in ne dajati povoda, da se celo mali šolarji opotekajo nad učiteljevim slabim vzgledom.
Naš g. učitelj bi moral torej ob nedeljah in praznikih obiskovati cerkev, da ga vidijo naši otroci. Tudi paziti na njih zadržanje med sv. mašo in pridigo je njegova dolžnost. Čemu tega ne stori?! Mari ne šteje tega med dolžnosti učitelja I ? Tako mlačno in polovično izvrševanje svojega poklica ne pripomore prav nič k temu, da bi ga Občinarji radi imeli. G. učitelj, morda niste do sedaj vedeli, kaj je v tem pogledu vaša dolžnost? I Sedaj smo vam jo mi povedali in upamo, da nam ne bode treba se še enkrat pritožiti.	Občinarji.
a Vel. Žablje. — Čitali smo v »Prim. Listu", da se je pojavila v neki občini na Goriškem živinska bolezen na gobcu in na parkljih. Kmalu potom pa se je pri nas pojavilo par slučajev take bolezni. Ne vemo, če je naše slavno županstvo kaj odredilo, da bi se ta bolezen ne razširila, kajti dejstvo je, da se do sedaj še nič ni storilo od strani politične oblasti. Bolezen je nevarna. Zapreti bi se moral tuji živini uhod v občino, živina v občini bi ne smela priti skupaj itd. Bolezen se da lokalizirati, dokler ni še hudo razširjena. Prosimo torej.
Iz kanalskega okraja.
ki Županska doba v Kanalu je
končala uže meseca oktobra lanskega leta. V seji je neki starešina predlagal, naj se razpišejo nove volitve. A zdi se, da se je našemu g. županu županski stolec tako priljubil, da se ga ne more iznebiti. Zdi se,4da bodo prihodnje volitve jako burne. — Sklenjeno je bilo pod županom g. Križničem, da se ustanovi v Kanalu otroški vrtec in javna ljudska knjižnica, a je ostalo vse na papirju. Vzrok vsemu temu ve edino g. župan. — Tudi je uže pred leti bilo sklenjeno, da se napravi v Kanalu javna tehtnica. Ker bi se pa utegnilo zgoditi, da bi kmetje svojo živino in drugo blago pred prodajo stehtali in bi vsled tega znali zahtevati primerno ceno, bi lahko prišel naš mesar zaradi tega v škodo. Zaradi tega je boljše, da nimamo javne tehnice v Kanalu.
Id Nesreča. V noči od torka na sredo ponesrečila sta blizu Plavi dva voznika s Tolminskega. Kako je nastala nesreča, se ne ve. Voznika sta bila hudo poškodovana. Prepeljali so ju v goriško bolnišnico.
ki Letina na Kacalskom sploh je bila v obče zelo slaba. Vina se ni pridelalo
popolnoma nič. Vzrok temu ni bila le pcro-nospora, ki se je letos posebno razširila, ampak tudi spomladna toča, vsled koje se je začelo grozdje tako sušiti, da so kar celi grozdi odpadli sulii s trte in so posestniki ob trgatvi zdrave jagode odbirali s suhih grozdov, ako so hoteli napraviti vina vsaj za pokušnjo. — Žito je zaradi vednega deževja večinoma poleglo in je dalo jako malo zrnja. — Krompirja se je pridelalo v obče polovico od lanskega, ker je v zemlji gnjil. — Češp so posestniki še precej pridelali, a je bila cena jako nizka. — Sadja je bilo po dolini jako malo, po hribih pa nič. — Zaradi velikega pomanjkanja krme v preteklih letih so gospodarji morali večino živine prodati. Letos imajo sicer veliko sena, pa živine ne. Zaradi tega se na Kanalskem širi revščina in ljudstvo je primorano iskati zaslužka v tujini ali pa odhajati trumoma v A meriko. Razumljiva je torej splošna prošnja, naj bi se vendar enkrat prjčelo z gradnjo ceste iz Avč proti Marija Celju, — Zaradi vednega dela po cestah in železnicah v raznih deželah so naši posestniki v tej zadevi zelo iztirjeni, in prihodnji gospodje podjetniki cest naj bodo gotovi in prepričani, da bodo pri gradnjah, bodisi cest, mostov ali vodnih naprav imeli vedno na izbero vse polno izurjenih delavcev, ki komaj čakajo zaslužka v domačem kraju, da jim ne bo treba iti iskati kruha v tujino ki Ustrelil se je v Kanalu v noči od pondeljka na torek vojak, doma nekje s Krasa. Ob 1. uri popolnoči je prišel z božičnega dopusta, ob 2. uri si je uže nastavil puško na trebuh, sprožil in kroglja mu je predrla telo. Nezavestnega so prepeljali v goriško bolnišnico, a ravno pred bolnišnico je umrl. Vzrok samomora je baje la, ker je samomorilec izvedel, da oče ne da gospodarstva njemu, marveč drugemu bratu, ki je baje prišel iz Amerike. Vmes pa da je bila Še nesrečna ljubezen.
ki 0 kanalskem sadjarskem dru štvu riam pripoveduje očividec, da nudi na svojem vrtu kmetovalcem najlepšo priliko, kako naj se goji na polju pleve! in kako naj se ravna s sadjem in drevjem, da bo popolnoma zanemarjeno.
ki S Kanalskega. — V kanalskem okraju je začelo splošno gibanje zaradi cest. Med tem ko so občine in njih zastopniki s cestnim odborom vred spali mnogo desetletij, so se sedaj, po do-znanju vspehov sedanjega cestnega odbora vendarle vzdramili in zahtevajo vsi od kraja občinske in skladovne ceste. Opozarjamo na to prebivalstvo kanalskega okraja, da je vspeh postopanja cestnega odboia tak. da bode vsem vstreženc, kajli za vsa cestna dela nele v kanalskem okraju, ampak tudi za celo našo deželo je uže določen lil od države potrjen natančen program in dela se bodo izvrševala kakor je v programu določeno. Vsem hkratu pa ni mogoče vstreči, ker manjka povsod denarja. O cestnih razmerah nam ie obljubljen daljši dopis.
ki Ali sme župan odklanjati podpore ? Ko je pred dvema letoma meseca junija velika povodenj napravila silno škodo na občinskih cestah, prosilo je županstvo Deskle cestni odbor podpore v namen, da se popravi občinska cesta od Deskelj proti Sv. Gori. Cestni odbor je dovolil županstvu Deskle v ta namen 400 K podpore. Stavil pa je pogoj, da mora biti delo pravilno izvršeno ter pregledano po enem cestnem odborniku ter da mora obenem županstvo podati cestnemu odboru natančen izkaz družin, in to vsled sklepa cestnega odbora. Vedeli je treba, da enako zahtevo stavi tudi deželni odbor vsem občinam, kojim dovoljuje deželne podpore, ter da se podpore izpla čujejo šele po dobljenem izkazu družin. Gosp. Konjedic, župan iz Deskelj, pa je to podporo cestnega odbora svojevoljno od-odklonii trdeč, da je župan gospodar občinskega premoženja in da je za župana pre-pcniževalno, ako je župan pod kontrolo cestnega odbora. Cestni odbor je to odpoved vzel rra znanje in obenem podporo uničil.
Občinarji imajo še vedno cesto razdrto in zahtevajo povrnitev podpore od g. župana. Kak bo konec tega spora, bomo svoječasno obvestili čitatelje „Primorskega Lista".
ki Mladega 9 mesecev starega čistokrvnega juiička nntervaldskega plemena, sina izvrstne mlekarice, ki daje do 18 litrov mleka, ima na prodaj g. deželni poslanec Miha Zega v Kanalu. Pri njem si tudi lahko ogledajo naši posestniki kako mora biti urejen pravilni živinski hlev.
Iz tolminskega okraja.
t Iz Baške doline smo dobili dopis, ki se bavi z občinskimi volitvami na Grahovem ter odgovarja dopisniku, ki se je v tej zadevi oglasil v naši številki 51. iu 52. preteklega leta. Pravi, da kdor pozna položaj v grahovski občini, ve tudi, kdo bi moral reči zavoljo kompromisa, ki se je sklenil, najprej „mea culpa". Odločno odvrača od sebe in somišljenikov zaznamovanje z renegati in poturicami, ker se prištevajo kršanskim socialcem in dobro poznajo krščanska načela, katera dejanski izvršujejo. Poznajo pa tudi gospodarska načela, ki so pogosto z verskimi ne-razdružljivo spojena, in katera treba tudi vpoštevati. Žal bi mu bilo, ako bi dale volitve povod k razporu v družini, v isti stranki, ter priporoča, naj bi se opuščalo, kar bi lahko brez potrebe razburjalo Občinarje. — S to objavo naj bi bil za zdaj konec tem »nesporazum Ij en j eni" v grahovski občini.
t Podbrdo. (Zločin.) V noči med 2. in 3. t. m. je bil na tukajšnji postaji — po mnenju komisije — ubit Andrej Cenčič iz Rabadišč pri Logjeh v kobaridskem kotu. Imel je več ran in bil vržen čez železniško ograjo v Bačo. Čudno je, da je imel pri sebi večjo vsoto denarja, in ni bil okraden. Novo leto torej se je v gornjem Baškem koncu slabo upeljalo — O zločincu ni sledu.
Iz cerkljanskega okraja.
c Utonil Je v potoku Cerknica blizu Cerkna nek posestnik menda Klobovs iz Labinj. Najbrže da je v temni noči padel v vodo in utonil. Našli so ga dne 2. t. m.
Iz sežanskega okraja.
s Sežana. — Sežanci ne vemo čemu so laški napisi na železniški postaji. Mogoče zato, da izzivajo Slovence. Ako bi južna železnica čakala, da bo vozila sežanske Lahe v Trst ali proti Dunaju, bi ne zaslužila niti za mazanje koles. Čemu torej tako postopanje? Kakor smo čuli, se je naše županstvo uže pobrigalo, da bi se odstranili, a zaman. Južna železnica hoče imeti Lahe v Sežani pa je »fertig", če tudi bi jih ne našel, ako bi jih opoldne z lučjo iskal.
s Burja na Krasu. — Burja gospodari sedaj na Krasu kakor uže mnogo let ne. Vse se stiska v tople kape in kožuhe, stare mamice in očetje pa se za ognjem grejejo. V nedeljo, v pondeljek in v torek je strašno divjala. Pričakujemo mnogo snega, ako neha hurja
s Iz Tomaja. — Uže več let zaporedoma poveličujejo naše čč. šolske sestre v šolskem zavodu „Elizabetišče“ božične praznike s tem. da nas vabijo v svoje u/.orne šolske zavode k lepim božičnim veselicam, ki so prišle tako v navado, da se nam zde prazniki brez teh lepih veselic pomanjkljivi. Tako je bilo tudi ietos. Na praznik sv. Stefana po blagoslovu smo napolnili veselično dvorano v samostanu in z nestrpnostjo smo pričakovali, kedaj nam zadone prijetni nedolžni zvoki naših ljubljenih malih. Bilo nas je v dvorani toliko, da
smo se do dobra spešali. A ni nam bilo žal, kajti užitek, katerega smo imeli pri veselici, je bil popolen. Lepo, ubrano troglasno petje spremljano s harmonijem je prijetno donelo po dvorani ; zlasti nekateri soprani so bili izborni.
Seveda so bile glavne točke obširnega vsporeda igre, ki so bile moj-stersko izvedene. Igra „Marijin otrok" je marsikaterega do solz ganila. Baronica Potoška (gojenka Ivana Jurca) in pa Lucija, njena hči (gojenka Porenta Ana) sta prav dobro izvršili svoji ulogi. Iinako ciganka sta jako dobro posnele žensko cigansko prefriganost. Lepo je bilo. Druga igra „Na Betlehemskih poljanah" je bila krasno izvedena. Na odru se nam je prikazala velika skupina pastirjev s starim pastirjem Ecehajelom (gojenka Jurca Ivana), katere je iznena-dil angelj in jim oznanil veliko čudo, da se je rodil Odrešenik sveta. Kmalu na to se nam je nudila krasna slika: Jezušček v jaslicah, zraven Marija (gojenka Omahen Marija) in Jožef (gojenka (Macarol Kristina) potem cela vrsta pastirjev, visoko gori pa so gledali doli angeli in peli rajsko lepo. Krasna slika, ki nam ne pojde zlahka iz spomina.
Veselice je vsakokrat zaključilo šaljivo srečkanje.
Veselica se je ponovila dan po sv. Štefanu (katero je posetilo skoro 20 duhovnikov) in pa na novega leta dan. Vsakikrat je bila dvorana nabito polna.
Hvala čč. šolskim sestram, ki so nam pripravile tri lepe popoldneve.
To pot smo si ogledali tudi uredbo šolskih zavodov. Reči moramo, da je zavod uzoren, vsega priporočila in zaupanja vreden. Učne moči izborne, vodstvo (č. sestra Beatrika, prednica) moj-stersko, snaga zasluži prvi red. Zavod je prepoln šolskih otrok s cele dežele. Mnogo jih je tudi iz Trsta, in celo Lahi dajejo deklice v ta slovenski zavod.
Ogledali smo si tudi »Gospodinjsko šolo", ki je piepotrebna za naše gospodinje. Sem naj pridejo pogledat nekatere naše gospodinje, kaj zmore pridnost, čednost, ubogljivost in take-le lepe lastnosti. Posestniki, ki zmorete žrtvovati malo svoto za svoja dekleta, le sem ž njimi. Se ne bodete kesali, ne vi ne vaše hčere.
Čč. šolskim sestram moremo le čestitati na krasnih vspehih njih nesebičnega delovanja v blagor človeštva.
s Kreplje. »Gospodarsko društvo" je imelo dne 11. decembra min. 1. svoj redni občni zbor. Prometa je bilo v minoleni poslovnem letu za 47.139 K 94 v. Deželni odbor je izplačal pri zadnjem zasedanju dovoljeno podporo. Ravnotako je društvo dobilo od poljedelskega niinisterstva dovoljeno podporo. Društvo je kupilo blizu železniške postaje Dutovlje - Skopo ležeče, 3625 m- obsežno pogozdeno zemljišče na lepi legi za 400 K V prihodnji pomladi si zgradi društvo lastno zalogo za približno 3000 K. Drugo leto pa dozida še druge prostore, ki bodo služili društvu za promet.
Iz komunskega okraja.
kr. Iz zapadnih Brd. — Sad libe-liztna je »Sokol", sad nevere je tudi »Sokol". Tako je vsaj pri nas. Odkar se je pri nas v Brdih ugnjezdilo nepotrebno zlo »Sokol", ki je družinam v gorje, mladini v pogubo, ni več miru. Mladina postaja neubogljiva, zapravljiva, topa do dela in mrzla do cerkve, do Boga. do dušnih pastirjev. Kam pridemo. Sicer te ljulike ni mnogo, a kolikor je je, je toliko strupa. Mesto da bi mladeniči ob nedeljah popoludne prišli k blagoslovu, gredo popivat, nič jim ni več sveto. »Sokol" in »Sokol" ta je njih bog, vkljub temu, da o pravem sokolstvu nimajo niti pojma. Njih voditelji seveda, niso angeljčki, in napravijo iz nezavednih mladničev kar hočejo. Kam pripelje ne-
zavednost in nahujskana neumnost, je pokazal uboj v Kozani. Mladeniči nis& bili slabi, a zapeljivci so nestrpno prežali na svoj plen, na še nepokvarjene mladeniče. In glejte! Nahujskali so jih, parkrat so bili v njih družbi, in že so izvršili umor. se pretepali in kamenjali tako, da bodo imeli opraviti s sodnijo in da prej pošteni, neomadeževani bodo sedaj sedeli kakor zločinci pred sodniki-Mladeniči, ta pot ni prava, ta pot ne bo služila vašemu blagru, ta pot pelje v propast dušno in telesno Vzglede imate pred očmi. Preč od liberalnega sokolstva, preč od sovražnikov Boga, cerkve in duhovnikov, če hočete biti neomadeževani, če hočete imeti mirno vest in če hočete, da bodete na stara leta zdravi na duši in na telesu.
Prijatelj mladine.
kr Fojana. — Izobraževalno društvo v Fojani se tem potoin iskreno zahvaljuje gospodoma Mihi in Jankotu Zamar, ki sta društvu darovala 6 K. Bog ju živi I
Dne 1. t. m. smo imeli v društveni sobi zanimivo predavanje, katero je obdržal g. Alojzij Kodermac iz Nebla. Pri nas se zadnji čas opazuje lepe uspehe v izobrazbi in nadejamo se, da bode zanimanje za izobraževalno društvo še raslo.
kr Iz Brd. — Zadnji dopis iz Brd 17. dec. 1910, ki je povedal želje g. župnika v Šlovrencu — je zadel ne-n a me n j en e zelo v živo, kakor nam sporočajo. Znani hinavski katoličan je pokazal svoj strup s tem, da je poslal »Primorcu" nek dopisič, kterega mu je uredništvo zelo odščipnilo — dasi ni navada, ako ne gre zoper hudičeve klerikalce. Vprašamo pa g. župnika, ali ni mož, ki je trdil, da kdor je pisal v časnike, je „’na figura porka" deležen kaj klerikalnega hleba? Ali ni mogoče mislil svojo trditev obrniti sam na sebe?' Kar je pa g. župnik rekel glede županstva — povemo mu, da ima prav in zopet pravi To bo mogoče sam župan potrdil, ki je napravil »Silvestrov večer" na račun... Obč. tajnik je šel v Kormin 30. dec. iskat — kupovat masla za Silvestrov večer na račun .. morebiti šlovrenskega blata.
G. župniku kličemo — ustrajajtet Na meji stel Pokažite, da liberalna stranka, ki je protiverska in protina-rodna sme sicer skladati pesmi kakort »Polenta e fažoj — eviva Sfiligoj l“, ni pa poklicana braniti slovenske mejet (Opomba: Dokaz je poštni pečat, ki ima na prvem mesta Dobra nel Coglio — poštar je pa sin županov.)
Za kratek čas.
Nova iznajdba. A.: „Čital sem v nekem listu, da je nekdo v Ameriki izumil srajce brez gumb". — B.: »To ni nič novega. Saj jih nosim jaz že več časa brez gumb, ker mi jih nikdo ne prišije!“ —
Ker ni bil vreden, da ga soln-ce obseva. Bilo je vročega popoldne. V solncu je prepekalo, da se je kar kadilo iz zemlje. V tem času pride v vinograd gospodar, da bi se prepričal, koliko dela je napravil hlapec, ki je okopaval trte. Pa glej šmenta I Mesto da bi hlapec bil pri delu, zagleda ga gospodar ležečega v bližnji senci. »Grdoba grda", zareži gospodar na hlapca, „ali sem te poslal v vinograd za to, da se valjaš po senci?! Ti nisi vreden, da te solnce obseval' — Hlapec pa odgovori gospodarju mirno: »Ne jezite se; saj prav zato, ker vem, da nisem vreden da me sobice obseva, prav zato sem se pred njim skril v senco".
podpirajte slov. šolstvo
“ v Gorici! —
Priloga ..Primorskemu Listu" št. 1. z dne 5. januvarja 1911
Drobtinice.
Srbski princ Jurij v francoski armadi. — Srbska vlada je naročila srbskemu poslaniku v Parizu, naj stori potrebne korake za vstop princa Jurija v francosko armado. Princ Jurij bi začetkom februarja vstopil v neko višjo francosko vojaško šolo.
Velike tatvine v vojaškem pre-skrbovallšču v Sarajevu so odkrili pred nekaj dnevi. Manjkajo ogromne količine ovsa, ki ga je pokradel infan-terist Jaschke. Fant je o pravem času pobegnil in ga še niso dobili. Nekaj sokrivcev so zaprli.
Sam sl Je pel pri pogrebu. Vsekakor je nenavaden dogodek, da mrtvec pri pogrebu sam sebi poje. No, to čudo so doživeli prijatelji in znanci umrlega italijanskega črevljarja Pietra Ficco-a v Washinglonu. Bil je za žive dni strasten ljubitelj glasbe ter je imel sam krasen glas. S prvim svojim prihrankom si je kupil gramofon, fristil si je tudi napraviti gramofonske plošče lastnih pesmi. Ker je spoznal, da mu ob smrti ne bodo mogli peti pevci, kakor je to navada v njegovi domovini, je odredil v oporoki, da mu mora pri pogrebu igrati gramofon. In res, ko so spuščali krsto s pokojnikom v grob, začul se je iz gramofona pokojnikov glas, s kojim je pel „Ave Maria" od Gounoda in serenado. Gramofon in 72 plošč, ki jih je zapustil Fietro Ficco, bodo poslali v Italijo njegovi materi.
800.000 kg pisem za New Tork. Iz New Yorka se poroča: Letošnja božična pošta je piesegla vse prejšnje. Pet parnikov je privozilo v Nevv Vork pošto, katere že sama pisma so tehtala 800.000 kilogramov. Pisma so bila zapečatena v 21 690 vrečah ter jih je bilo nad 20 milijonov.
6ospodarske vesli.
Za Izvoz primorskih vin v prek-morske dežele. V petek 23. m. m. je imel medpokrajinski odsek za izvoz vina iz Trsta v prekinorske dežele sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o delovanju ožjega odseka; 2. Perspektiva za izvoz naših vin in izjava avstrijskega vinarskega kongresa; 3. Predlog, tičoč se ustanovitve magazinov v Trstu za izvoz naših vin; 4. Posvetovanje o tem, kako naj bi se zagotovila primerna količina tipičnih, za izvoz primernih vin; 5. Predlogi, kaj naj bi se ukrenilo, da bi se dosegel praktičen namen z dosedanjim proučevanjem in 7. Slučajnosti.
Pravi in ponarejeni med. — Ponarejanje živil je danes že zelo običajno; čim lažje se odjemalca zmoti, tem obširnejše se ponavlja; da pa se s tem poštenemu producentu hudo škoduje, ni treba posebej povdarjati.
Med živila ki se zelo lahko ponarejajo, prištevati je v prvi vrsti med, to pa le zaradi tega, ker večina odjemalcev ne pozna kakovosti, bistvenih lastnosti naravnega medu; zahteva se le, da je med sladek, in če je vrh tega še lepo svetel, se ga smatra za izvrstnega, in se plačuje tako drago, da presega tri- in štirikratno vrednost. Tak med pa je čisto lahko »pridelati"; treba je čebelam le *r obilni meri krmiti sladkorno vodo, katero preneso v celice in jo, ko se je nepotrebni del vode izpuhtel, kakor med pokrijejo, goljufivi čebelar pa to potem zvetra in trgovci ga prodajajo kot najfinejši izlrčan med (Schleu-derhonig) za pravi med visoko presegajočo ceno, odjemalci so pa tako nevedni, da tak med na škodo poštenim čebelarjem kupujejo. Povdarjati se pa mora, da se tako ponarejanje ne vrši v majhni meri, ampak kar po vagonih. Ali bi bilo drugače mogoče, da pride vsako leto toliko akacijevega in lipovega medu iz Ogrske, če bi se ne godile lumparije?! Res so tam razsežni gozdovi
lip in akacij: toda pomisliti se mora, da tam tudi ne teče vsako leto med raz drevje, in da je paša tudi ravno tako odvisna od vremenskih pogojev, kakor pri nas, ko imamo komaj vsako četrto leto res izdatno pašo. Posebno občutljiv je akacijev cvet, ki le potem kaj da, ako je vreme vlažno, mirno brez vetra, ne mrzlo in tudi ne preveč vroče; kar se pa tiče lipe, se dozdajšnja vsakoletna pričakovanja do izdatne lipove paše tudi niso uresničila, ampak je bila v lipovem cvetu navadno taka vročina, da je večino cvetja požgala. Na videz imajo taki ponarejalci nekaj čebelnih ljudstev, ker bi sicer bila goljufija le preveč očividna, za odjemalce tujih dežel pa še teh ne potrebujejo.
Kako pa da v drugih deželah ne teče toliko medu kot na Ogrskem?! V katero trgovino koli prideš, povsod ti je na razpolago ogrski med in če količkaj pomisliš, boš uvidel, da bi morale potem takem čebele v brentah nositi med domov! Takih zlatih časov pa menda na Ogrskem tudi nimajo! — Trgovci računajo pri tem seveda /. nevednostjo odjemalcev in delajo lepe dobičke; Zaradi tega tudi ne dobiš lahko trgovca, ki bi tvoj med prodajal po taki ceni, kakor ponarejenega, ker bi pri prvem premalo zaslužil. Treba pa je nekaj storiti, da se ljudi poduči; če bodo odjemalci le enkrat razločevali pravi in ponarejeni med, da, če bodo le enkrat vedeli, da ima la trgovec pristno strd, oni pa nezanesljivo, kupovali bodo pri prvem, saj je vendar že vsakemu prirojeno, da bo raje kupil pristno blago kakor popačeno, če je tudi dražje. Žali-bog pa poštenim potom ni mogoče vsako leto toliko pridelati, da bi se lahko vsem postreglo! Mi moramo pomagati našemu poštenemu pridelku do veljave, drugače res ostane čebelarstvo šport, ki je vedno pasiven. Ta naloga pa ni tako lahka, kakor bi si kdo mislil; niti strokovnjaku navadno ni mogoče reči, ali je pokazani mu med pristen ali ne, in kolikokrat sem moral ostati odgovor na tako vprašanje dolžan ! Če bi si mogli pomagati z analizo, bi nam bii zakon od 16. jan. 1896 št. 89 iz leta 1897 državnega zakonika jako dobro došel; ta namreč med drugim zahteva, da se odjemalca s popačenim ali ponarejenim blagom ne sme motiti; toda začasno nimamo zanesljivega sredstva ugotoviti, kako se razločuje pravi med od ponarejenega. Za sedaj nam ne ostane nič drugega, kakor odjemalce seznaniti, kake lastnosti kaže pravi med, bodisi pri uživanju, bodisi pri shranjevanju i. t. d.
(Konec prihodnjič.)
Župnik Euelpp o zdravljenju živinske kuge ua gobcu in parkljih. —
O živinski kugi na gobcu in parkljih, ki se je pojavila v nekaterih krajih ter se grozno razširila, je pisal pokojni mnogoz&služni župnik Kneipp sledeče: »Živali, ki so bile v prvem Stadiju te bolezni sem pustil zdraviti na ta način
* jl
v tooric
Priporoča pr n. slavnemu
vi »j n •
z vodo: Določil sem dva hlapca ali dekli, ki sta se morala postaviti eden na desno in drugi na levo stran živali. Oba sta imela škaf mrzle vode in primeroma precej trdi krtači. Celo žival se potem umije in skrtači. Začne se pri glavi ter krtači potem hrbet ter strani na desno in levo. Krtačo se mora hitro in pogosto zmočiti v mrzli vodi, tako da je v teku štirih do pet minut, največ pa v desetih minutah cela žival umita in okrtačena. Potem se žival dobro pokrije s suhim, debelim suknom (konjsko odejo), ki je dvakrat ali trikrat skupaj zgrnjena, in v kratkem času začno živali tako hlapeti, da vstajajo hlapovi kakor dim kvišku. Tako se postopa z vsemi živalmi. Živali se navadno tudi začnejo tako potiti, da jim kar pot stoji na koži. Ako je vročina zelo velika in žival suha, mrzlica pa precejšnja, potem se umivanje ponovi. Žival se sme umivati dvakrat ali trikrat na dan, Ako so vse živali umite, potem kmalu, nastane v hlevu velika para, ki razširja grozen smrad. Če so živali postale suhe, potem naj se v hlevu odpre vsa vrata in okna, da se pokvarjeni zrak odpravi. Vsled takega ravnanja pojenja kmalu vročina in v dveh ali treh dneh izginejo mehurčki, ki so nastali vsled izločevanja raznih'bolezenskih snovi ter so v šestih do sedmih dneh živali zopet popolnoma zdrave."	„SIov."
Loterijske številke
31. decembra
Trst............... 52	84	87	8	38
Odlikovana mizarska delavnloa s stro Jevlm obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
J	Zaloga pohištva
ji|g..j	lastne delavnice.
cerkvena dela, spovednice,
klopi’ okvirJe»
? J §kJ klečalnice itd. m' ■	Vsakovrstna
■“	.Ir'-	dela	za	stavbe.
Podpisani priporočam veleč, du- ' hovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi 1 svojo izvrstno
krojaško delavnico
ft Izvršujem točno in pošteno ■ po najnovejših vzorcih.
Josip Smet,
krojač
nasproti „Šolskega Doma", 1 GORICA (Križna ulica.)
| Jl
i, ulica sv. Antona 7.
:č. duhovščini, cerkv. oskrbništvom, p. občinstvu čebelno - voščene sveče, zvitke, kadilo, med itd. 60 (14-12)
Prva sloveiiHka trgovina z jedil- [j uim blagom	W
Anton Kuštrin, 0
v gobici n
Gosposka ulica štev. 25 JL
priporoča slavnemu občinstvu v T mestu in na deželi svojo veliko pj trgovino raznega jedilnega in ko- V
lonijalnega blaga.	1
Vse blago prve vrste. V
Cene zmerne in nizke. Postrežba uj točna in solidna. Na željo tdje- I malcev v mestu se blago do- fj stavlja na dom.	T
Pošilja se po železnici in pošti, fj
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in itroke. Nflročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
VIKTOR T0FF0LI
= (SORICA =
Velika zaloga oljkinega olja iz naj- ,
  ugodnejših krajev _________
IV Jedilno olje po 1*04 K IMer
Jedilno fino	K 1-04	Marsigiia . .	. K 1-28
istrsko „	„ 1-12	Bombay . . .	. „ 1-20
Corfu „	„ 120	Bari . . . .	• „ 140
Puglie „	,, 120	Lucca . . . .	. „ 1-60
Jesih vinski		najfinejše . .	• « 2--
		Milo in luči.	
Priporočam čč. duhovščini in cer: kvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-minario 10.	Telefon	176.
Svoji k svojimi =s= Svoji k svojimi
St&roznana narodna trvdka:
Anton Iv. Pečenko
Zaloga vina, piva, kisa in žganja.
— GORICA, ulica Jos. Verdi 26, —
postreže pošteno in točno 8 pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s plzenskim pivom »PRAZDROJ« iz sloveče češke »Meščanske pivovarne« v sodčekih po ‘A, */j, '/» in •/, hi	'
in v steklenicah po '/, 1; z domačim p r i s t n i m tropinovcem 1. vrste lastnega pridelka, ter belim in črnim vinskim kisom.
S odček i p iva po '/« h 1 t. j- 12 '/, I so posebno pripravni za kak vese li . domači dogodek, kakor: poroka, godova n j o, krst i. t. d., ker sega lahko postavi n a mizo in nastavi.
Naročeno dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države Iranko goriška postaja. Cene zmerne.
Anton Potatzky~]
naslednik JOSIP TERPIN.
1 v Gorici, na sredi Raitela hli. itv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kapovaliiče nirnberikega ln drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. j
Potrebičine
za pisarne, kadilce Ir popotnike.
Najboljše Šivanke in Šivalne stroje. ! Potrebščine za krojače in črevljarje. Svetinjice, rožni renči mafine knjižice
Hišna obuvala za vse letne Im.
Posebnost: saiisaa za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
m
„Ljubljanske kreditne banke“
 se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. — —
J illoge na knjižice obrestuje po ¥•/„%, vloge v tekočem računu po dogovoru.
F
u
Delniška glavnica K 5,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	—Rezervni	zaklad K 450.000.
- = = 1	= = == PODRUŽNICE: Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. — ■■	   =
Prosiva zahtevati listke!
O
•a
c*
&
cd
P
o
p
o
K*
M
O
P
n
u
o
M
o
tu
Največja trgovina z železjem
KM!BBXO & MIBO
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (Traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
C e u c nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
Prosiva zahtevati listke!	B
Prave švicarske ure
zlatnino in srebrnino itd. nakupite najbolje in najceneje pri tvrdki
Aleksander Ambrožič
GORICA, Korso J. Verdi 26.
Istotam se izvršujejo popravila v to stroko spadajoča točno in po najnižjih cenah.
9
»
p
►
»
9
Odlikovana pekarija ^ in sladčičarna ^
K. Draščik |
v Gorici na Kornu ^
(v lastni hlll)
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za blrmanoe ln poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina ln likerje na drobno ali orig. buteljkah. Pri* poroča se sl. občinstvu. One Jako nizke.
Oznanilo.
Podpisani pekovski mojster priporočam slavnemu občinstvu, zlasti cenjenim gostilničarjem svojo PEKARNO. Prodajam izvrsten kruh in razno drugo pecivo. Postrežba je točna in poštena, da se ne bojim tekmovalcev.
Valerij Simčič,
pekovski mojster p. Dobrovo v Brdih.
DkIbduIcb cerMI) posod In cerkvenega orodja
Fr. Leban Gorici,
Megistratns ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkr enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja la prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
f
JVfa^nanilo.
»Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 41,°0 (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 514°i0 (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
er
f Goriška zveza
"XQ
t
t
I
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
pri nakupi kmetijskih potrebščin in pri prodni ‘V* v/vj kmetijskih pridelkov, v v/v-
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKAUŠČE JOS- VERDI ŠT- 32-
M)©"'
*******
»Kmečka Banka" v Gorici,
= ....... na	Kornu	št.	12	1
eskomptuje menjice pod jako ugodnimi pogoji.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter jili obrestuje čisto po
•	=—	43|4°|0	=====
Načelstvo obstoji iz gg. . I)r. Alojzij Franko, predsodnik, Ivan Saunig, veleposestnik in župan v Biljah, podpredsednik, Fran Obljubok, veleposestnik in iupan v Kojskern-Krasno, Ignacij Križman, nadučitelj v Dornborgu, Alojzij Bandelj, veloposostnlk ▼ 1’odgori.
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izbčr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic. .   :...... ..	..	__
Za mnogobrojna naročila se toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
B9QQOOOOQQOOQQOQQQQQQQQQC
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
•
I
I
Trsklno (štokflševo Jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim ln splošni telesni slabosti. Izvrna steklenica tega olja na ravnomene barvo po K 1*40, bele barve K 2.
Trsklno keleznato Jetrno olje Raba tega olja je sosebno pri-poročljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Traktno Jetrno olje se železnim Jodecem.
S tem oljem ee ordravijo v kratkem ia.n > gotovostjo vse kostne boleioi, lleini otroki, golke, malokrvnost itd.
Cen» ene eti klenice je 1 krono 40 vinarjev.
n.mmi.u nn« kitereira naročam direktno Iz Norveglje* preišče se vedno v mojem kem. laboratorjn prodno se napolnijo steklenice. Zato zamorem Jamčiti svojim ČČ. odjemalcem glede čistote ln stalne sposobnosti za zdravljenje.
Cristofoletti jeva pijača iz kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju a trsklnlm oljem
Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska .Narodna Tiskara* (odgov. L. Lukežič) v Gorici.