Loto I. JuRoìir 3-— Din 3.—=
PoStalaa plačana - Spedizione in abbonamento . postale IL gruppo
Trst, 28. novembra 1946
(tovariši
ste žel! poravnali || pene - _ M ITICI ITOČlfH PO ipj
J
Štev. 45
ENOTNOST
zmaga demokratičnih načel
Naklepi tujega imperializma z našo zemljo so danes splošno • znani. Vsakomur je razumljivo, da vodi edina pot do demokratične rešitve našega vprašanja preko izključitve imperialističnih posegov v naše zadeve, v našo zemljo To dejstvo izhaja tako iz praktičnih razmotrivanj poteka dogodkov, kot iz načelne ugotovitve, da gre prav v reševanju našega vprašanja za borbo med demokracijo in imperializmom, da je treba torej za dosego čim večjega demokratičnega uspeha omejevati imperialistični vpliv do skrajne mere.
Iz razpravljanj v New Yor-ku je nadalje razvidno, da leži ključ do rešitve našega vprašanja v veliki meri v Trstu samem, da je tržaško ljudstvo pri tem soodlocujoč činitelj. To dejstvo velja v taki meri, da anglo-ame-riški imperialisti ne vidijo dovolj jamstva za svoje umazane -interese v statutu samem in v pooblastilih za guvernerja, marveč da žele takoj spočetka še bolj omejiti demokratične svoboščine . tržaškega ljudstva in
jih reducirati na golo besedno igro, s tem pa spremeniti prve volitve, ki bodo v veliki meri odločilne za nadaljni uspeh demokratizacije Trsta, v navadno farso.
Zato trmasto vztrajajo pri nadaljevanju okupacije Trsta; vztrajajo pri tem. da bi nekak j,začasni guverner11 (po Byrne-sovi ali Devinovi zamisli) imel praktično take pravice, kot bi si jih sam s pomočjo oborožene sile vzel. Opažamo torej stremljenja, da se pri nas uvede položaj, ki je za las podoben onemu v Grčiji, da se torej uvede najokrutnejše zatiranje vsega, kar je demokratično, da se uvede gospodarsko in politično suženjstvo, brezpravnost, beda in pomanjkanje.
Proti vsem tem zasužnjeval-nim, izkoriščavalskim poizkusom', moramo postaviti enotni) fronto demokratičnega ljudstva, ki ne odneha od svojih pravit. Postaviti moramo demokratično fronto, ki se vključuje v fronto demokracije vsega sveta in ki je prav zato še močnejša. Taka široka demokratična skupnost je edini zanesljivi branik proti •vsem imperialističnim manevrom pri nas doma, proti praktičnem uvajanju vedno ostrejše-
ga kolonialnega sistema.
Če je izključitev vmešavanja tujega, torej anglo-ameriškega imperializma prvi pogoj za demokratično rešitev našega vprašanja, je jasno, da predstavlja neposredno sporazumevanje med Jugoslavijo in Italijo najboljšo pot do tega cilja. Tak sporazum bi moral nastati ob upoštevanju vseh osnovnih značilnosti jjoložaja in razvoja v' naši pokrajini sploh in V Trstu posebej. priznati bi moral dosedanje si jim je z borbo pridobijo, pomeniti bi moral praktično priznanje etičnega sestava naše pokrajine.
Razumljiva je gonja reakcionarnih krogov vseh barv proti neposrednemu sporazumevanju med dvema sosednjima, na vprašanju najbolj zainteresiranima državama. Razumljiv je odpor, razumljive so spletke onih ifali-janskih reakcionarnih skupin, ki drže v službi tujega imperializma glavne položaje v sedanji italijanski vladi, ki pomenja glavno oviro za demokratizacijo Italije in za uresničenje demokratičnega sporazuma v našem vprašanju.
Če poročajo iz New Yorka o mrtvi točki pri pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo, ni to zato, ker bi ta pogajanja bila nesmiselna, ker ne bi mogla pripeljati do nobenega praktičnega rezultata ali ker je sporazum med Italijo in Jugoslavijo nempgoč, marveč zato, ker so v Italiji krogi (in ti krogi imajo
odločilen vpliv v italijanski vladni politiki), ki na povelje tujega imperializma, katerega sluge so, in v svojem lastnem pri-skledniškem interesu tega sporazuma nočejo in se proti njemu z vsemi umazanimi sredstvi borijo.
Smer, ki jo je ubralo imperialistično reševanje našega vprašanja, ponovno dokazujejo dogodki v Gorici, ki so na eni strani zanimiv znak bistva kolonialne demokracije, po drugi strani pa nov dokaz krivičnosti in nesmiselnosti francoske črte, ki v očitni opreki z načeli in prakso demokratičnega reševanja obmejnili sporov postavlja mejnike v skladu z interesom svetovnega imperializma na o-čitno škodo ljudstva.
Vsa ta dejstva kažejo demo-kratičenemu prebivalstvu Trsta njegove . sovražnike, kažejo mu metode, ki se jih ta sovražnik, v raznih oblikah nastopajoči anglo-amcriški imperializem, poslužuje. Kažejo mu, da demo-krttičen razvoj naše pokrajine ni mogoč brez umika tujih čet, da je demokratična rešitev našega vprašanja mogoča ob istočasni izključitvi imperialističnih posegov.
To vse pa nakazuje nujnost čim širše zasnovane borbe proti tem tujim vplivom in posegom, .boibe, ki je v.iuteresu najširših slojev našega prebivalstva.
Trst ne sme postati nova Malta
ali drugi
Italijanski list »Unità« piše, da je drugi dan zasedanja CK Komunistične partije Italije generalni sekretar Palmiro Togliatti podal poročilo o izidih občinskih volitev v Italiji. Opozoril je na odgovornost Partije, ki izhaja iz uspehov na občinskih volitvah. Ko se je dotaknil gospodarskega
Gibraltar
položaja in obnove Italije, jc naglasil, da bi bila obnova obsojena na neuspeh, če bi Italija postala plen tujih imperialistov, ki bi jo radi spremenili v pol-kolonialno državo. Togliatti je dejal:
Kakor ne moremo dovoliti, da bi Trot postal druga Malta ali
novi Gibraltar, prav tako ne moremo dovoliti, da bi razne druge tuje kapitalistične skupine zagospodarile v naši industriji«
Togliatti je nazadnje naglasil, da si Kcmunistična partija prizadeva, da bi si Italija čimpvoj izvojevala neodvisnost, da bi pa pri tem ne zabredla v nevarni nacionalizem, in da bi zavzela mesto, ki ji pripada v Evropi in na svetu.


iH


Ljudstvo slovenske Istre
hoče Jugoslavijo
Ljudstvo Istre je ponovno povedalo svojo voljo! Na Titovem' trgu v Kopru se je zbralo na tisoče ljudi iz mesta in bližnje okolice. Na zborovanju so nastopili mnogi govorniki in eden izmed njih je dejal: »Naša edina rešitev je združitev z Jugoslavijo, nočemo njenih kamnov med nami in našimi rojaki, naj si jb lrž'jo guvernerja s širokimi po'.blaštili sami! Mi pa hočemo, da še nam da svoboda' in oblast, zakaj le mi sami si bomo znali ustvariti svobodo, katere prej nikoli nismo imeli.« Tako je govoril eden iz ljudstva, in povedal le to, kar misli in čuti večina.
Predobro se zaveda liudstvo, kaj pomeni svoboda in kakšen jo pomen njihove, borbo. Ne samo žalostna fašistična preteklost,
temveč tudi sedanji degoiki v coni »A«, ki je pod ang’.o-ameri-kansko upravo, jim dokazujejo, da je njih pot popoinama pravilna. Ljudstvo, ki > toliko žr tvovalo za svobodo In toliko pretrpelo ni mogoče prava riti * lepimi obljubami in ga na ta način odvrniti od borbe za svoje pravice, V zadnjih dogodkih v Gorici vidi to ljudstvo vrnitev starih 5asoV( fašističnega, torrrja, pròti kateremu šo se . toliko let. borili. Tudi takrat so napadali zavedne Slovence in, minirali slovenske domove. Toda naše ljudstvo se ni borilo, da bi se vrnili stari časi.
Prav zate so se zbrali v Kopru, da povedo jasno anglo-amerikan-skim spletkarjem, da niso zadovoljni z usodo, ki jim' jo priprav-
ljajo imperialisti. Ljudstvo hoče le, da upoštevajo voljo večine in da ne sprejemajo nobenih sklepov, ki bi bili proti njihovim interesom. In ta volja večine jc, da hočejo sami imeti svojo ljudsko obiast in estati gospodarji na svoji zemlji. Naše ljudstvo je miroljubno in hoče živeli v hiiru. Toda zagotovitev mirnega življenja vidijo le v priključitvi k Jugoslaviji, kjer so gotovi, da ne bodo več fašisti nastavljali peklenske stroje. Kljub temu, da imajo v coni »A« odgovorno oblasti na razpolago policijo in še vojaštvo, no morejo vzpostavili reda in zaščititi naprednega slovenskega
človeka.
Pomen m'anìfesfacij v Kopni je v tem, ker jo ljudstvo jasno.povedalo svojo voljo po priključitvi k Jugoslaviji in so jo tudi izrazilo, da se bo brezkompromisno borilo proti vsem poizkusom an gir,-ameriških imperialistov, da hi jim odvzeli svobodo in jim vsilili nedemokratične odločitve.
/
Državljani Sovjetske zveze imajo pravico do dela. To jim zagotavlja ' sovjetska ustava, ki določa plačo po količini in kvaliteti dela.
povsod tako
V Ameriki stavka 400.000 rudarjev
Stavka 400.000 ameriških rudarjev je povzročila v ameriškem gospodarstvu težke posledice. Guverner države New York je proglasi! gospodarsko obsedno stanie po vsei državi New York zaradi pomanjkanja premoga V svojem proglasu pravi, da bo proti stavkujočim podvzel drastične ukrepe.
Jeklarska družba »Carnegie Illinois« poroča, da je odpustila mnogo delavcev in zaprla 33 visokih peči v pokrajini Pittsburg Od vseh 129 visckih peči, ki vedno obratujejo, jih deluje sedaj samo 96.
Britanski minister za prehrano je izjavil, da bo stavka ameriških rudarjev znatno poslabšala prehranjevalni položaj v Britaniji.
Ameriško sodišče je poklicalo na odgovor Johna Lewisa in Zvezo rudarjev Le-w.s predstavlja 400.000 rudarjev zaradi stavke, ki se je pričela in se nadaljuje kljub prepovedi ameriške vlade. Vlada je postavila predlog, da pristane na preložitev razprave pod pogojem, če se rudarji vrnejo na delo. Zveza rudarjev je ta pogoj odklonila.
SPLETKE ANGLO-IRANSKE
PETROLE JSKE DRUŽBE
■	Ministrski predsednik Ghavan
■	El Sultane// Je sporočil, da so volitve dololene za 6. december.
List ,.Rahbar“ objavlja pismo v katerem poroča, da je po deportaciji 'voditeljev ljudske stranke iz mesta Melayer guverner lega mesta pozval predstavnike ljudstva in jim izjavil, da ima nalogo od vlade, naj zagotovi izvolitev v Medyèilis kandidatov Malek Modami in Liz-maila Zafari kot predstavnikov mesta. Zaiugal jim je tudi z a-retdcijo, le mu ne bodo pomagali.
List objavlja tudi pismo sin-dakatov Huzistana, v katerem poudarja, da razdelujejo agenti angloiranski petrolejske družbe volilne izkaznice.
*
NAPOLI. — 11 vagonov Un-rinega premoga za Italijo so v neapeljskem pristaništa ukradli in odpeljali v severno Italijo, kjer jih je, kot je ugotovila policija, kupil industri j alee Magno iz Lombrate.
Prisotnost tujih čet poostruje —   položaj—^===__
Žalostna usoda hrabrega grškega naroda vzbuja sočutje pri vseh svobodoljubnih narodih sveta. Mali grški nareki, ki je toliko pretrpel pod nacistično okupacijo, je po dveh letih tako imenovanega »angleškega varuštva« popolnoma izgubil svobodo in padel pod novo diktaturo grških monarho-fašistov.
Že samo izkrcanje angleških čet leta 1944., kateremu se je grški narod upiral, je stalo grški narod več tisoč borcev za svobodo. Takrat so je v reakcionarnih krogih v Londonu govorilo, da angleške čete prinašajo v deželo »red in mir« Obljubljali so grškemu narodu, da mu bedo pomagali pri obnovi porušene in opustošene dežele in da prihod angleške vojske sploh pomeni za grško ljudstvo blagostanje. Kako izgleda ta »red in mir« v državi, vidimo danes po dveh letih, odkar so angleške čete začele delati red Grčija je postala naj-bclj nesvobodna država v Evropi (poleg Francove Španije), postala je žarišče nasprotij, ki predstavljajo nedvomno resno nevarnost za mir
Sedanja Tsaldarisova vlada skuša na vse načine odvrniti pozornost od vedno resnejšega notranjega položaja v Grčiji. Monarhn-fašistična vojska je postala nezanesljiva, par-
tizansko odporniško gibanje pa dobiva vedno več pristašev. Grška vlada hoče prikazati se* dan j o državljansko vojno kot posledice vmešavanja tujih sil. Obdolžiti hoče Jugoslavijo, da pomaga partizanom in jim nudi zatočišče. Toda resnica je le, da se partizansko gibanje širi pc vsej Grčiji in se pojavlja v Tesaliji, srednji Grčiji, na Peloponezu in celo na otokih. List »Reynoìd News« piše: »Pomemben činitelj je stališče vojakov grške redne vojske. Zanje se lahko reče, da v vedno večjem številu dezertirajo. Tudi morala orežništva je nizka. Več kot 80 orožniških oficirjev je podalo ostavko, ker orožniki pod njihevo komando ne želijo več borb, ali pa se bojijo sodelovati v ekspedicijah proti kmetem. Izmed 5000 orožnikov se jih je prijavilo samo 300 za nedavmi tečaj namenjen orožnikom. Režim kaže vidne znake bankrotstva, išče britanske in ameriške intervencije in se boji upora v svoji lastni vojski «
Položaj za grške reakcionarje je tako kočljiv. da so mora grška vlada že odkrito posluževati čisto fašističnih metod. Tako je objavi! francoski časopis »Aurore« dnevni ukaz, ki ga je izdal poveljnik glavnega štaba orožniškemu poveljstvu v Tesaliji: »Podvzemite
Arabski Časopisi o anglo-turških vojaških
nočrlih
Izjava turškega zunanjega ministra Hassan Sak-a, ki pravi, da je nujno potrebna ustanovitev arabsko-turškega bloka, je naletela v arabskih političnih krogih na nezaupanje m celo na odpor.
Politična krogi kakor tudi različni novinarji so dobro zavedajo, kaj pomeni ta predlog o ustanovitvi tako imenovanega »vzhodnega bloka« in kaj se , skriva pod krinko »obrambe« Tracije, Epira, Macedonie in morskih ožin.
Časopis »Sand as Shaab« kritizira izjavo turškega ministra in piše: »Izjavo turškega zunanjega ministra niso bile nepričakovane... Vsi ti poizkusi imajo samo en namen, in sicer ustanovitev vzhodnega bloka v katerem bi imela Turčija vodilno vloge, Anglija, pa glavno nadzorstvo in vojaško vodstvo. S tem da ponuja Turčija Arabcem možnost .‘(kupnega bloka in vojaške pogodbo, hoče zopet obuditi čase »otomanskega cesarstva«.
Izjave nekaterih sirijskih in libanonskih časopisov nam jasno pričajo da tamkajšnje ljudstvo ni pozabilo moči »Diemal paša« in da dobro vedo. da hoče Turbila doseči od-čepitev Aleksandreta od Sirije. Dopisnik časopisa »Orient« iz Damaska piše da je mnenje političnih krogov enako mnenju širokih ljudskih množic, in sicer se ga lahko karakterizira s temile besedami- »Ne bo prišlo do sporazuma prej, preden ne bo vrnjen sandža-kat Aleksandreta zopet Siriji».
Tudi egiptovski progresivni politični krogi hudo napadajo izjavo Hassan Sak-a. Znani egipčanski publicist dr. Mandur piše v časopisu »Saud a! Umma« da ie ta izjava delovala na ljudstvo kot atomska bomba. »Turčija ne zavzema in ne bo zavzemala v nešem mednarodnem položaiu tnkeea položaja, ki bi nas privedel dc združitve Razen tega p« se Turčija celo protivi evakuaciji angleških čet iz naše dežele. . Egipt in druge arabske dežele ne bodo nikoli sklenile takega sporazuma. ker so irm znani glavni nameni angleške imperialistične politike. Arabci že v naprej odklanjajo takšno politiko.»	■

»»■■■■■■■»»■»■•■■O —■■■!
nujne ukrepe, da zajamete tolpo, ki je napadla orožniški oddelek v Rahuli. Aretirajte člane družin banditov. Ugotovite in s požigom uničite njihove hiše. 41 brigada bo Okrepila žandarmerijske sile. — Larisa, 10. novembra 1946. _ Poveljnik Glavnega štaba, polkovnik Frangiakadis.«
Da, podobnih ukazov smo dosti čitali za časa fašistične okupacije tudi pri nas. Podpisovati so jih nemški in italitenski fašistični generali (generala Robotti in Roata), izvrševali pa so iih domači izdajalci skupno z okupatorjem. Sedaj so v Grčiji zopet začeli S starimi metodami, dà bi ustrahovali svobodoljuben grški narod in da bi se obdržala na oblasti fašistična klika v interesu anglo-ameriških imperialistov.
Toda vedno nova poročila, ki prihajajo, potrjujejo. da grški narod ne bo klonil. Partizansko gibanje ima oporo pri velini grškega naroda »n borbe se nadaljuieio. Ve« svet pa danes že tudi ve da ie edini pogoj za mir v deželi: umik angleških čet.
Žan.
NOVA ZMAGA LJUDSTVA V FRANCIJI
Churchill: »O. gorje..., da se Je moglo to dogoditi na drugi strani mojega železnega zastora I« (Na volitvah v Franciji so zmagali komunisti)
V Franciji so dne 10. novembra vo'ili mežo, ki bodo 8. decembra izvolili člane Sveta re^ publike (senat). Te volitve so bile u političnem življenju Francije novost. Nova ustava, ki jo jo francoski narod sprejel dne 13. oktobra. določa dve skupščini: Narodno skupščino (parlament) in Svet republike (senat). Svet republike šteje 315 članov, katere volijo posredno. Najprej morajo izvoliti volilne može. Vsakih tristo volileev izvoli enega kandidata, ki se imenuje »veliki volilec«. Ti »veliki vo-IHci«- pa potem izvolijo skupno s poslanci Narodne skupščine 2/3 članov Sveta republike. Ostalih 115 pa jih izbere Narodna skupščina (50), pokrajinska skupščina Alžira (14) in skupščino francoskih prekomorskih dežel (51).	•" •	S
Vendar se Svet republike bistveno loči od starega senata. Prej so senatorji lahko ovirali zakonodajno delo Narodne skupščine. Po novi francoski ustavi pa tega ne morejo več,
ker ima samo Narodna skupščina pravico izglasovati zakone in le njej so ministri odgovorni za svoje delo. Ena izmed važnih funkcij Sveta republike bo. da bodo skupno s poslansko zbornico izvolili novega predsednika republike za 7 let. Novega predsednika bodo izvolili še pred koncem tega leta, tako da se bn Francija v začetku 1947 rešila za-'»nega režima.
Po osvoboditvi sc bile to že osme volitve v Franciji. Politična važnost teh volitev je predvsem v tem, kor so ponovno dokazale, da so napredno sile najmočnejše v državi. Reakcionarji, ki so v prejšnjih volitvah bili poraženi, so obljubljali, da bodo na teh volitvah pokazali svpjo moč. Toda izidi volitev so ponovno dokazali; da je Komunistična partija najmočnejša stranka v državi. Komunisti so dobili 24.700 volilnih mož, medtem ko Ljudsko republikansko gibanje (demokristjani) 24.000, socialisti pa 14.300,	, j j
Zakaj, ifiKaitavljama (^(^Kaca
24. novembra je poteklo 40 let, kar je umrl Simon O re gor lil, slavni sin Primorske, izrazit ljudski pevec, eden najodličnejših slovenskih pesnikov in eden med najvecjimi oblikovalci slovenske narodne zavesti.
Poznamo pesnike, ki prekašajo Oregor-iila po globini in umetniških vrednotah svoje poezije, vendar ni nihče tako zagrabil slovenskih src, gip s nobenega ni segel tako na široko kot Gregorčičev. Ta uspeh izvira odtod, ker je njegova poezija prežeta z globokim, preprostim, jasnim in čistim čustvom, kakor je živelo v slehernem našem človeku. V njegovih pesmih skoro ni ideje, ki bi ne bila umljiva vsakemu bralcu; samo po miravi preprost, vendar pa vzvišen in preroški duh lahko postane glasnik svojega naroda, častni naslov goriški slavček pove tudi, da je
ta ljudski pesnik pel z neko osvajajočo lahkoto lepe, skladne, v srce segajoče pesmi. .
Neskladnost med življenjem in idealom mu je vdahnila otožnost, ki preveva njegovo pesem, da je sorodna tudi najbolj preprosti človeški duši. Močno se približa ljudstvu s svojo socialno pesmijo, v kateri neutrudno uči bratoljublja, zatajevanja samega sebe i/i ljubezni do trpečih.
Nedvomno pa je za nas na j več j ega izmena Gregorčičeva domovinska pesem. Z globoko vero v vstajenje svojega naroda je dvigala duha, ko smo trpeli pod tujo strahovlado, navduševala nas je, ko so se v težki partizanski borbi uresničevale njegove preroške ' napovedi o svobodi, vzpodbuja tias še sedaj, ko nam novi reakcionarji hočejo odvzeti to, kar smo si pridobili po težko preizkušeni borbi.
Antifašistična mladina se bori proti
imperializmu
Plenum antifašistične mladine je na svojem sestanku 24. novembra v krožku Tomasi obravnaval sklepe z II. konference antifašistične mladine ter st določil program za bodoče delo.	■ I.	-
Poudarjala se je zlasti želja po združitvi vse tržaške demokratične mladine, ki se bo le s skupnim delom mogla uspešno boriti proti vsem imperialističnim silam.
Sestanek je otvoril tov. Gasparini, nek drug tovariš pa je prebral organizacijsko-politično poročilo:
Da bo mladina dosegla uresničenje svojih zahtečj. se mora takoj lotiti dela: podpirali mora vse poizkuse za sporazum med Jugoslavijo in Italije ter zahtevati umik tujih čet iz Trsta.
Razkrivati mora Reakcionarje in čim bolj skrbeti, da se ne bi nepoklicani vmešavali v
noše zadeve.
Mladina mora pomagati ovreči star sistem
V	coni B je bil teden knjige, je bil teden tiska, praznik kulture. Udeležilo se ga je vse ljudstvo. Bile so razstave knjig, predavanja o literaturi in pismenstvu, mladina jc širila naše dnevnike, tednike, mesečnike...
To je bilo v coni B.
Medtem' je ameriško vojaštvo zaseglo »Ljudski dom« v Gorici, sedež naše kulture, naših prosvetnih inštitucij, hram našega duini in naše marljivosti, lastnino našega ljudstva. Pripeljali so s seboj nemške ujetnike, jim dali iznesti iz »Ljudskega doma« našo. knjige, časopise, arhive, slike naših voditeljev in predstavnikov, jih vreči na smetišče in zažgati.
To se dogaja v coni A.
V	coni B: tako pejmuje »vzhodna«' demokracija kulturo.
v tovarnah ter podpreti nove delavske organizacije.
Nujno je tudi, da brani svoje pravice v vprašanju šolstva, ki jih ogroža ZVIJ.
Tudi v športu naj mladina ubira nova pola ter naj zahteva, da ji vrnejo igrišča, dvorane in telovadno orodje.
Vso mladino je treba organizirati, zaktivizi-rati, jo navajati k bratskemu sodelovanju med Slovenci in Italijani.
Na koncu so izglasovali resolucijo štirim zunanjim ministrom v New Yorku, v kateri zahtevajo:
takojšen umik čet po podpisu mirovne pogodbe, tesno povezavo Trsta z zaledjem, ustavodajno skupščino s popolno 'oblastjo, izločitev vsakega tujega vpliva ter podpiranje neposrednih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo.
V coni A' tako pojmuje zapadna »demokracija« kulturo.
Zažiganje knjig in kulturnih spomenikov je bilo do nedavnega monopol fašističnega pojmovanja kulture. Prvi smo ga okusili primorski Slovenci na svojem telesu, a se je pozneje razširil v Nemčijo in za časa največjega razmaha fašizma pripljuskal s svojimi metodami skoraj vso Evropo. 30. junija t. 1. smo ga zopet okusili tržaški Slovenci in italijansko delovno ljudstvo na svojih kosteh, ko je pred našimi knjigarnami in prosvetnimi domovi fašistična drhal povsem nemotene od kakršnekoli oblasti 7. urnebesnim rjovenjem požigale, naše knjige. Po zadnjih izkušnjah v Gorici se zdi, da so Vudi nekateri predstavniki ZVIJ posegli po tem edinstvenem monopolu. Radi bi vedeli, kje je potem razlika v pojmovanju kulture med fašizmom in zapadno »demokracijo«'? !	.
V borbi za našo šolo
Čudna so pota slovenske šole na Primorskem. Ko je bil v deželi še nacifašistični okupator, so so ustanavljalo naše šole po gozdovih in zakotnih gorskih vasicah, kamor se ni upala stopiti fašistična noga.. Učiteljev ni bilo dovolj in često so morale matere same učiti svoje otroke. Tudi za knjige je bila velika težava. Vendar je naše ljudstvo premagalo tudi v tem' pogledu marsikatero težavo in otroci so imeli svoj pouk.
Prišel je prvi maj lanskega leta. Ljudstvo in bratska Jugoslovanska Armada sta pregnala jn uničila fašizem, dežela je globoko zhdijiala in se oddahnila —svoboda! Pa so prišli zavezniki: »Vse vaše. ustanove bomo spoštovali, obdržali boste lahko svojo ljudsko oblast«, šo obetali na vsa usta od Aleksandra v beograjskem sporazumu do zadnjega zavezniškega oficirja v Trstu To so obetali, dali pa so nam proglas št. 11, ki je ukinil ljudsko oblast.
To je bil začetek. Še v lanskem šolskem letu se je ta politika prenesla tudi na šolo. Najprej je šolsko upravo začel bosti v oči abecednik »Naša beseda« in pa čitanka »Svobodna pola«, čeprav ni imela vojaška šolska oblast takrat še nobenih učnih pripomočkov-v slovenskem jeziku, je vendar prepovedala rabo teh dveh knjig po Šolah, često se je dogodilo, da sla policija in včasih g. Simoni sama pobirala po šolah knjige, da se otroci ne bi iz njih učili. Trdili so, da sta knjigi preveč politični, ker imata sliko maršala Tita in govorita o naši borbi. Ob drugih prilikah pa so se pritoževali, da naše knjige ne pišejo nič o ameriški ali angleški zgodovini. Kaj to ni politika? Torej slovenski otroci ne bi smeli biti poučeni o borbi svojih očetov in bratov, ki so krvaveli za njihovo svobodo, za njihovo boljšo bodočnost? Nasprotno pa bi se morali učiti v šoli o neznanih krajih in neznanih ljudeh oddaljene Amerike, ki je po vsej verjetnosti no bodo nikdar videli. 'Ali naj bi to bila tista toliko hvaljena svoboda pouka ?
Primorsko Ijudstvp sc ni borilo samo zato, da bi se otroci ličili v svojem materinem jeziku; saj to so ponujali 'tudi Nemci, ko so bili v deželi. Teda to daleč ni dovolj. Jezik mora biti predvsem! sredstvo, da otroci laže razumejo učno snov. Ta pa mora biti taka, kot jo1 hoče ljudstvo, ki želi vzgojiti otroke tako, da bodo hodili pc njegovi poli. Mi ne potrebujemo nobenih slovensko govorečih janičarjev, ki bi bili tuji mišljenju iu delovanju svojih staršev in svojega ljudstva. Zate pa je potrebno, da otroci spoznajo žrtve, ki so bile potrebne za našo osvoboditev. Le take bodo mogli pravilno oceniti vrednost seda«-n fosti in se pravilno usmeriti za prifodnost.
Tudi glede slike maršala Tita, proti kateri se je obrnila zlasti letos gonja začasne šolske uprave, si naše ljudstvo He pusti ukazovati. Ne dopušča, da b‘l trgali njegove slike iz knjig in s sten po 'domovih fn šolah’. Tito. to je simbol naše borbe in naše svobode. »Tito, to Je ves naš narod«, stoji zapisano na steni neke hiše pa. Krosu. Ljudstvo to tudi čuti in ve, zato hoče, da zvedo to tudi njegov! otroci in si zapomnijo. Sicer pa Je tudi v tem vprašanju kot z zgodovino naše borba. Tako je letos v Sv. Križu pri Trstu g. Simoni prišel z ljudstvom do kompromisa ped pogojem. da poleg Titove izobesi v šoli tudi slike Trumana in Altleeja. Tudi na- žagi pri Bovcu je dovolil tamkajšnji guverner, da ostane v šoli Titova slika. Morda s& bili tudi tam postavljeni taki pogoji? V tem primeru M slika torej ne bila. več politično nevarna?
Marinčič Ivo
.......................
Dve coni - dvoje pojmovanj
kulture
ryVV>,yywVWV>WyYW
Nova vlada LB Slovenile
Ustavodajna skupščina Ljudske republike Slovenije je na svoji tretji seji soglasno sprejel# naslednjo listo vlade Ljudske ro publike Slovenije, katero je sea* tavil mandator 'Miha Marinko! Predsednik: Miha Marinko. t podpredsednik: dr. 'Marjan Bf& celj,	\
podpredsednik in minister $3 gradnje:lvan Maček, predsednik Kontrolne komisijfi Sergej Kraigher, minister za noirajne zadeven Boris Kraigher,
minister za pravosodje: dr. Jože. Pokorn,
minister za prosveto: prof. U* dì ja šentjurc,
minister za finance: Zoran Poliči minister za industrijo in rudar* stvo: France Leskošek, minister za trgovino in preskrbot. Tone Fajfar,
minister za kmetijstvo in gofr darstvo: Janez Hribar, minister za delo: Tomo Brejc, minister za ljudsko zdravje: dr, Marjan Ahčin,
minister za socialno skrbstvo^ dr. Anton Kržišnik.
Prezldij Ustavodajne skupščine LRS izvoljen na prvem zasedanlu Ustavodajne skupštine
Predsednik: Vidmar Josip, podpredsednika: Kocbek Edvard, in Kavčič Stane,
sekretar: Lubej Franc, člani: Kardelj Edvard, Kidrič Boris, Rus Jože, Zupančič O-Ion, Leskošek Franc, Hribar Janez, Marinko Miha, Brecelj Marjan, Hribernik Rudolf, Dolinšek Tone, Faifar Tone, Ocepek Angela, Avšil Jaka, Maček Janez in Polič Zoran. Eno mesto v podpredsedništvu in tri mesta v članstvu našega Prezklija so ostala nezasedana, da jili bodo v najbližji bodočnosti lahko zasedli predstavniki tistih Slovencev, ki so danes še Onstran meja stare Jugoslavije,
IliffHllllltllHIlililllllllllllilllllilil
BOMBE V P Ai.ESE INI ’r
Skupine arabskih delavcev so delale vso noč ob luči reflektorjev in pod nadzorstvom angleške policije ter vojaštva, da so odstranile ruševine razdejanega poštnega poslopju v Jeruzalemu; razdejanje - /V* bila povzročila bomba, ki je eksplodirala v sredo. BBC poroča, da bodo jutri obnovili v Palestini železniški promet v omejenem obsegu. Promet se bo vršit po dnevi; pre-• kinjen je bil od torka dalje. Vojaštvo bo stalno patruljiralo ofi progi, .	V
M: Duabrojetrn budcj. Vane! i\aj se rna-neš vro vele ujetro?
V: Budej Miče. budcj! Kaj te je prnjeslo hnen u tjo ure?
M: Sn glih ieu mimo jen «n rijeko: Magare stuopen nutr vit kaj delš.. Se buo kej patahinlo, mr v et..
V: Kaj čieš delt? U grunt no muoreS u taken vremijene... Taku videš, sn t_o sijeu. da be uočisto jen spravo tijo bi-jeke
M: Buh ga žijegne. prou niječe genjt, ta buažje deš!
V: Sijedo Miče! Sijede, bš kej pavcu .. M: Grije prou pa kosteh, ta makruta! V: Kaj ne buo! . Cako Miče bš spiu an pažirk..
M: Nej buo Vane, nej! Kaj se bš škuod-vo! Ni ura zdei ta prava ..
V: Na! Jon nagne! Tu te ne buo škucd-lo.. Ta viječuo mašdoa, be škuof uodpravo s takuoa kapelcuo ..
M: Ilce, geh.. Se vide, da paštentaš, Vane.. Tako be to hmalen uogrolo uha!
V: Ualno jen bistro je, ku buažja sou-za!.. Ma... jemš Miče an špenjol mrvet? Uodkr suo uno nrđile z unuoa liruoa guar je bol tiješko uduabot za fajft .
M; Na! Na, le uzme! Sej jest, taku žmirm kej uluovem ti uokoje našeh. Ma kaj te Vane kej fali. ke se držiš nekn taku, u' dvej jebe??
V: Ah! Je vre ane tri dan ke me mar-tra.. Me je moglo prou kej stuopet u križ.,
M: Učaseh smuo rijekle . Vane, dq, buo sin.. Ma dandns, s tue mežerjuoa Vane muoj, grijema zmijerh bel u kroj..
V; Ja Miče, reva buo! Se se prevido kej drv?
M: Neke malga sn uduoabo tn pr Odbore — pa pijetstu. Ma zdej buo drvi, kr jeh bmuo tele...
V: Kaku?^ Sej prave.juoa. da ne pesli-juoa ne sejč, ne prpijelt neč več uod tn-KUarl?
M: Je res, je. Ma nen jeh bjuoa prštilale našo »bratce« uod tndual z Jetalije.. Taku sn brou un Ujeden u cajtngc..
V: Uód ki?? Sej ga ni vit anga bueršta, pa cele Jetalije!?
M: Taku sn brou, Vane.. Tn z Abru-co. z Akvile, da jeh bjuo prštilale.. jen razprtile. trko na glavuoa.
V: Tijebe virjen. Miče. Ma uno je mogo kšen naplst za škerco. Zakaj, uodkr svet staji, suo drva zmjim u Trst uozile Kra-šuce je Čiče.. Neznan, mi-vet mislejuoa zdej Leale menjt..
M: Ja, kaj čiješ? Viš, učijerc sn brou čiješ. da: Letrike ni, zate ke ni uade, jen da uade ni zatu ke ni letrike.. Na! Pej juo pagiunto če se u stane!??
V: Da nijebe vre tri tijedne cmoko deš, be mrvet me šlo u glavuoa.. Ma taku..
M: Grije ben mene! Ga ni anga uordna! Zdej mamka luč. zdej uada. pej nazaj ano jen driigol! Taku, da je snuče. ta stara zabla zijeprt špinuoa jen je noče panuače uoda prti jekla jen šla čije« škafuoa dual pa usen kuartijerje.. Tako je bjo, ku majpotop, da smuo mogle dave use ustet, mijest jen pit uaduoa na kuort..
V= Ante ni strela!? Tiida čijcn, da je tuaja Pepa šla u loft!
M: Kaj ne buo šla! Celo paletjo u take stršne suše smuo še zalivale z nbržinkuoa. Zdej pej, ke je uoade, da te še u hiše kaple na glavuoa. juo huode reva jeskt u štirnuoa.. •
V: Vijore mone, da suo tje gepudje prou u pasijebne šule hodile, za bet bel na-umno.. Se vido kaj delajuoa tn pa gmaj-nh? Gline, brinje, kamje.. use čistejuoa taku, da buo bdrja še uno malo zijemle nabrala kr juo je uostalo..
M: Ben videš!? Gmajne čistejuoa jen delajuoa ceste za huadet na špš.. Dual ■ pej pestijuoa buoge le',: brez strehe nd glavuoa! De be ti vido, je še use kukr je uostalo uod hond) rzdjano..
V: Ma, ne Miče! Jest sn vido palače gspuojske dual, ke suo jen še vrata zazidale S ceglame.. Se vido In cije uod trnvaja z Uopčen u une vije nastrane!? Kaj se bajijuoa. bùrje al držijuoa kšne zverine nutr??? -
M: Ja, te riječen jest Vane. duaste sn sveta uobrijeu ma taku zazidano vrata sn vido samo u.. Triješte Libera.. !
V: Aaaa. se vido Miče!!? Ma, iigne jen Pesmuoa tje čakole. me rajše kej pavej, kaku grije kej tn u Novajcrke..?
ki: Ilce, geh! Usek sijebe bljuoa menda šle jen se buo menda nazaj zauleklo za ano tri mesce.. Maa,.. naše ledje be se moglo sij el eh več* zanijest na našo komandante jen prjatlo..
V: Miče! Ma, kaj mene pravoš??
M: Aa, ne mislen li jebe Vane, ne! Da be blc use ku se ti.. Ma suo take ke ne zaetuopc juoa.. jen ke ri ječijejuoa, da ne bljuoa šle več nakamr*-pašlušt našeh .. jen te rajše grejuoa a! uostarijuoa. al uosmicuoa.	.	.
(Nadaljevanje na 12. stiani.)
Ko obišče človek junaško Istro, se ne sme bati umazati čevljev z zemljo, ki rodi Istranu vioo, češnje in oljke Tuj si Istranu in tuj mu ostaneš, če se izogiblješ klancev s tistim značilnim jesenskim kleja-stim blatom. In tudi Istra ti ostane tuja in nepoznana
Tužna Istra! Tako so pisali o njej literati. Tužna Istra! Tako smo mislili o njej, ko je še nismo poznali tako, kot smo jo spoznali pozneje. Tužna Istra bi bil le — leposlovni izraz, ki je že odslužil in sodobni literati so ga zamenjali z novim: junaška Istra! »
Prisluhnil sem govorici to naše zemlje. Srečal sem delavca na cesti, ki vodi v Bertoke. Dejal mi je: »Trideset in sedem let že ti-pim, s solzami sem se v mrzli tujini umival zato, da bi postal sam gospodar, na svojem. Mojim otrokom so v šoli dajali denarne nagrade zato, da bi starši goverili italijansko. Pa se nismo dali, mi Istrani!«
Vse je dala Istra za uničenje fašizma. Slišal sem to-le zgodbe: Kocjančičeva družina je bila lačna. Mož. žena, dva otroka in še oče in mati že dolgo niso jedli. Brez zajtrka je še šlo, brez kosila teže. Proti večeru je prinesel stari cčc od nekod pest fižola in prgišče- koruzne moke. Ko se je iz sklede na mizi kadila vroča godla in so lačne oči buljile v »hrano«, je zaropotalo po vratih. Vstopili so partizani, premočeni, trudni in lačni. Niso vprašali po jedi, toda lačni so odstopili vročo godlo onim, ki so bili bolj lačni, ki so se borili za srečnejšo Istro.
Dolgo so se borili, brez milosti za sovraga in brez milosti tudi zase. In njihov boj je rodil srečnejšo Istro. Zdaj prisluškujem govorici te Istre.
Nekaj novega je prišlo med istrske holme, nekaj novega, kar vztrajno zakriva sledove tužne Istre. Jesensko sonce gorko obseva temno modre sadove zrelih oljk, ki jih prav te dni pobirajo. Zdi se mi, da prav tako sije sence iz oči Istranov, ko se z njimi zapleteš v »pogovor. Istrska pesem, pet in dvajset let dušena, se spet glasi izpod latnikov prijaznih dvorišč in zgublja v brajde nad vasmi. To-le mi je rekel is trnki Italijan od morja: »Naš jezik poznajo tukaj vsi, sedaj se učimo mi njiho-
Ureditev zakonske zveze ____v novi Jugoslaviji___________
. w' 'r’l> ' *	i T'
V Jugoslaviji je bil med prvimi zakoni sprejet noV zakon o zakonski zvozi, ki Ureja vso probleme, ki nastanejo s sklenitvijo zakonske zveze med možem in ženo. V stari Jugoslaviji je to vprašanje u-rejalo šest različnih zakonov, katerih predpisi so bili v glavnem posneti, oziroma prikrojeni po predpisih posameznih ver. Vsaka pokrajina je imela svoje predpise, kar je povzročalo veliko zmedo in neurejenost. Pripadniki ene vere niso imeli e-nakih pravic kot pripadniki druge vere, kar jo imele za posledico menjavanje ver. Razen tega so bilo pretežno verske norme močno zastarele in niso ustrezale današnjemu naprednemu duhu in današnjim potrebam. Naša ljudska oblast se je zavedla važnosti tega problema in je takoj pristopila k njega reševanju. Tako smo kaj kmalu dobili zakon o zakonski zvezi, ki je res moderen, današnjemu duhu in potrebam ustrezajoč zakon, ki je na področju zakonskega prava ustvaril red ter uvedel pridobitve narodnoosvobodilne borbe, namreč enakosti vseh državljanov ne glede na vero, spol, starost in narodnost.
Osnovne principe nove ureditve razmerja med možem in ženo je postavila že jugoslovanska ustava, ki je uzakonila moderno načelo, da je zakonska zveza pod zaščito države in je torej le država upravičena sama urejati vse probleme tega razmerja. Ta nadomestitev cerkvenega prava s civilnim je imela za posledico uvrstitev dveh določb v ustavo, in sicer da se zakonska zveza sklepa samo pred državnimi organi in dà v vseh sporih odloča le sodišče. Zakon o zakonski zvezi pa je poleg teh dveh principov uzakonil še možnost razveze zakona. Osnovni principi naše- nove zakonodaje na področju zakonskega prava so torej: obvezno predpisana civilna poroka (ki pa seveda dopušča vsakemu, da sc poroči tudi cerkveno), možnost razvezo zakona in pristojnost ljudskega sodišča za vse zakonske spore. -
Da je zakon veljaven, morajo biti izpolnjeni gotovi pogoji, zunanji in notranji. Zunanji pogoji sc tičejo oblike sklenitve zakonske zveze. Veljaven zakon se tako sklepa samo pri tistem ljudskem od-boru, ki vodi matične knjige in v či"or območju imata oba bodoča zakonca svoje bivališče. Oklici so odpadli in jih sploh ni. Zakonca pa morata pristojnemu ljudskemu odboru sporočiti namen sklenitve zakona in pristojni organ moia uradno raziskati in ugotoviti, ali je sklenitev zakona v smislu predpisov dopustna in možna. Za veljavnost poroke je končno Sc potrebno, da poročnemu aktu prisostvujejo predsednik ljudskega odbora, matičar in dve priči.
Poglavitno za veljavno sklenitev zakonske zveze pa .je, da dve osebi različnega spola pred pristojnim organom izrazita svoje soglasje, da skleneta zakonsko zvezo. O drugih notranjih pogojih zakon ne govori, temveč našteva samo tako imenovane zakonske zadržke. Če je pri enem zakoncu tak zadržek podan, povzroči to neveljavnost zakona in se smatra kot da ta sploh ni bil nikdar sklenjen. Popolnoma jasno je, da je zakon neveljaven, če ni prostovoljen in je bil kdo prisiljen k sklenitvi oz. sc je nahajal v zmoti. Sorodniki, n. pr. teta z nečakom, zet in tašča, bratranci med seboj ne morejo skleniti veljavnega zakona Enako tudi ne slaboumne osebe in osebe pod 18. leti in kar je popolnoma jasno, že poročene osebe. To so v glavnem notranji pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za veljavnost zakonske zveze. Razen v teh primerih, ko je podan kak zakonski zadržek, pa je sklenjeni zakon neveljaven, če ga zakonca nista sklenila z namenom skupnega življenja in če je bil ob poroki eden zaročencev v zmoti glede bistvenih lastnosti drugega zakonca. Težka bolezen, protinaravne navade, spolna nesposobnost, nosečnost žene z drugim, nečasten poklic predstavljajo nekaj primerov takih bistvenih lastnosti., ki imajo za posledico neveljavnost z konske zveze. Seveda te potrebno vse to okolnosti za razvcliavljanie zakonske zveze uveljavljati prod sediščem «s tožbo'.
Notranje razmerje med zakoncema temelji na treh principili, zvestobe, vzajemne pomoči in popolne enakosti. Mož in žena sta v zakonski skupnosti popolnoma enakopravna in imata enake pravico ter dolžnosti. Stare določbe, po katerih je bil mož v družini absoluten gospod 'r s pravico odločanji! o vsem in po katerih je imela žena te skromne pravice do gospodinjstva in delno do vzdrževanja, so odpravljene. 1*0 novih določbah odločata oba zakonca o vsem sporazumno, tudi o bivališču, gospodinjstvu ter celo imenu, (smeta se namreč tudi sporazumeti, da obdrži vsak svoje dotedanje ime) in napram otrokom so njiju pravice in obveznosti enake. Premoženje, ki ga ima en zakonec ob sklenitvi zakona, astane njegova last, v zakonu pridobljena imovina jo last obeh. Posebnost v razmerju med zakoncema pa je v tem. da ima vsak zakonec — tudi mož — pravico zahtevati nd svojega življenjskega tovariša, da ga razmeram primerno vzdržuje, če je brez posla ali za delo nesposoben.
Zlobni klevetneži veliko govore, da je mogoče zakonsko zvezo razdreti kadarkoli, tako nekako kot, odpovedati stanovanje. Da pa temu ni tako, dokazujejo podrobni in strogi predpisi novega zakona, ki torno določajo, kdaj je možno In do-
vega. Zakaj ne bi skupaj peli o naši svobodi pesem, da bi jo veter ponesel na valove koptskega morja in z njimi doli v Italijo, jo bodo slišali ljudje, ki jim zloba sveta zakriva veliko resnico.
Pelin in robida bohotno rasteta na ruševinah hiš, ki jih je v Cezarjih razrušil fašizem. Iz teh robid in pelina tudi govori uporna zemlja in ljudje. V požganih Marezigah pokrivajo obnovljeno šolo. Pionirji ne morejo pozabiti radostnih dni, ki so jih uživali v koloniji na Bledu V Buržanili pod Marezigami obirajo oljčne sadove. Požgane Šmarje odstranjujejo sledove fašistične kulture, ki se je proslavila z razdejanjem vasi. Ljudje si pomagajo s prostovoljnim delom. Ustanovili so obnovitveno in nabavno prodajno zadrugo. Organizirali so prosvetno drnštvc', knjižnico in večerni tečaj za pravilno pisanje in čitanje.
In še sem hodil skozi vasi in prisluškoval govorici Istre. Povsod delo,.povsod na--pori, in vendar povsod radost in veselje. Da, to ni več tužna Istra, to je junaška in odločna zemlja, -k* ne pozna odmora, ne oddiha, zdaj ko gradi Le 6 dni sem hodil po njenih blatnih klancih. Dodobra sem se seznanil z njenp rjavo zemljo, zemljo, ki je dala Istranu poguma, dn Je vztrajal v velikem trpljenju, pa sem jo vzljubil tudi jaz. In ko so mi ob slovesu dejali v neki vasi: »Uvala li tovariš za dobro besedo«, sem čutil, da me je vzljubila tudi ona — Istra.
Večen dolžnik ti ostajam. Večen dolžnik zato. ker ne morem in no bom mogel opisati tvoje vztrajnosti in žilagcsti, kot jo občutim Nekaj pa lahko zapišem in to tudi storim: Tužna si bila Istra, tužna, ker ti je rezal svobodo tuiec. Toda ti si verjela v svojega Veli Jožo. ki ho nekega dne pometal v morje vse sovražnike. Vase si zaprla bol, molče trpela, dokler nisi v zgovornem jeziku udarila. Danes poješ in vriskaš, zboruješ in delaš svobpdna za boljšo bodočnost.
Daleč-sem že bil od Istre, mene pa jo še vedno spremljala Istrska ponarodela pesem: »Druže Tito...«
Pagon Andrejev Ogarev.
pustno zakonsko razmerje razvezati. Videli smo. da je mogoče pri sodišču zahtevati razveljavljenje zakonske zveze, če pred sklenitvijo niso bili podani vsi potrebni pogoji za njeno veljavnost. Čim ->a je zakon en krat veljavno sklenjen, ga je mogoče razvezati samo. če so zato pedant ros upravičeni razlogi. Ločitve zakona od mize in postelje, po kateri sta bila zakonca dejansko ločena, zakon pa je ostaj v veljavi z vsemi svojimi posledicami, (nemož-nost ponovne poroke) sedaj ni več. /a razvezo so predpisani strogi pogoji, irida, čim so ti podani, sodišče zakon tako razveže, da sta zakonca popolnoma prosta. Vsak zakonec vloži lahko pid sodišču tožbo na razvezo zrkonske zveze samo v zakonu naštetih primerih, tako v primeru prešuštva drugega zakonca, če mu zakonski drug streže po življenju, ga res težko žali. grdo z njim ravna, nečastno živi ali je neozdravljivo duševno bolan. Zakonec sme nadalje pri sodišču zahtevati razvezo, če ga je njegov zakonski drug zlobno, t. j. brez upravičenega razloga zapustil, če jo neznanokam izginil in ni dve leti o njem nikakega sledu ali če je bil obsojen na več kot tri leta odvzema svobode. Razen s tožbo pa je. mogoče doseči razvezo zakoryi tudi še na drug način. Če postane skupno življenje med možem in ženo zaradi neskladnosti narav, trajnega nesporazuma, sovraštva ali drugega podobnega vzroka neznosno, lahko oba zakonca pri sodišču sporazumno predlagata razvezo zakonske zveze, navajati pa morata zato razloge, katerih obstoj in utemeljenost mora ugotoviti sodišče.« Sam snorazum med zakoncema zn razvezo torej ne zadošča, ker se mora s pticami, listinami in drugimi dokazili ugotoviti obstoj razveznega razlega. Kot iz tega vidimo, je razveza dopustna samo v primerih ko sc zato podani res tehtni razlogi.
Razveljavljanje zakonske zveze ima za posledico, da dobi vsak zakonec popolno svobodo, svoj prejšnji priimek, razveze nekriv zakonec pa ima ’"'avico zahtevati primemo vzdrževalnino, če brez svoje krivde nima sredstev za življenje.
'Iz gornjih izvajanj vidimo, kako napreden in res dober je novi zakon o zakonski zvezi, ki že velja v vsej Jugoslaviji. Njegova velika zasluga je v tem, da je tudi v zakonskem pravu uvedel končno veljavno red in enotnost cerkveno nravo nadomestil z državnim, omogočil razveze in u-vedel popolno enakopravnost moža * ženo. Na ta način je zakonska zveza ▼ novi Jugoslaviji urejena tako. kakor u-streza potrebam države in željam naprednega ljudstva.
GOSPODARSTVO
Delavske zadruge
Leta 1903 so se zbrali tržaški delavci ter so si ustanovili svojo konzumno zadrugo. S požrtvovalnim delom in z veliko zavestjo vzajemnosti, so iz male zadruge ustvarili ogromno zadružno organizacijo, ki se danes lahko postavi za zgled delavstvu celega sveta.
Naravno je, da so tržaški delavci na te svoje zadruge ponosni in da jih je nemilo zadelo, ko so jih jim fašistični vlastodršci iztrgali iz rok in sami zagospodovali v niih.
Prišla je druga vojna in tržaško delavstvo se je vrglo z velikim zanosom v boj proti^ fašizmu in doprineslo velike žrtve v osvobodilni borbi. Pričakovalo je s pravico, da se bodo želje domačega delavstva vsaj pri reševanju domačih problemov upoštevale in da bo dano de! \ stvu zadoščenje za preslane krivice. Toda mesto zadoščenja in priznanja priborjenih pravie. se delavstvu delajo nove krivice.
Olede Delavskih zadrug ■ je domače delavstvo pričakovalo, da se mu bo vrnila njegova last-
nina, zbrana skupaj z velikimi žrtvami. Toda delegati, postavljeni za nadzorovanje delovanja zadrug, to stvar zavlaču-čujejo v nedogled, namesto da bi 'takoj sklicali občni zbor. ki naj bi izvolil novo upravo iz samih članov. Ker pa delegati niso pokazali nobene volje za demokratizacijo uprave zadrug, je začel med člani pokret za sklicanje občnega zbora.
Prišlo je do velikega zborovanja članov Delavskih zadrug v Miljah, kjer je članstvo pokazalo svojo veliko zrelost in disciplino. Delegati sami. ki so prvotno mogoče dvomili o mirnem izidu zborovanja, so končno priznali, da se je zborovanje vršilo v duhu visoke zavesti članstva, ki ve kaj hoče in ki je odločno voditi borbo za svojo pravico do kraja.
Zborovanje v Miljah ne bo o-stalo osamljeno. Članstvo je povsod v valovanju in sestanki so se in se bodo vršili tudi drugod, z eno samo zahtevo, in to je:
Vrnite nam naše in kar nam je bilo vzeto s silo.
Rob.
Gnoieme s stročnicami
Že nekajkrat smo chiavili v teh stolpcih članke o ze’eniSeniu ali gnojenju s strojnicami Zeleniš sam ne izho''ša zem’ie. on jo samo obostati z oraran°ko snovio. s hnmu«cm in rtu^k^m k* ca stročnice zb:r«jo na koreninah in ko-r«minicah v drobnih Komolixkih.
Zeleniš naiho|ie usne va tam, kier naide že v zem'ii dovoli hranilnih snovi Ce fe pa zorni!« tvp več iz^rnana ii je treh« dodati umetnih cfoniii v obliki ka’i'eve so'i (pred nrašenieml fosfem« kisline kostno ali Tomosovo moko in dušik • čilski soliter, pol kvnn-tala na ho.
Kakšne vrst. zeleniša unorabl'amo
Rdečo deteljo, srrašico. volčji bob. be'o deteljo poljski erah itd. Najboljši ze'eniš in na'bolj poceni v naših krai:h je rdeča detelja ali inkarnetko Nieno seme se dobi povsod ''n 30 dkc ga je dovoli za ha. Ona da 'udi nni-več ze’eniša Navadno se zadnia košnia de*e|!p ne pokosi, ampak povoha in nodorie. Najbolje ie ves ze'en!š podora ti
Takoj za n'o ie mlada grašica, ki pa ’o ie treba mnogo ve* na ha (I^Okcl in teže dobi. Ona zbere mnogo več dušika in zaleze za 6 d či’skesra solitra.
NalhoUša rast1 ina za zeiemš je volčji bob. ker da največ zelene gmote in privzame največ dušika.
Iz sledeče tabele je razvidno, kateri zeleniš ie donosnejši: Nj-v-ski grah zaposli v zemlji okoli 222 k« dušika, enako 14 q čilskega solitra: modri volčji bob 40kg dušika. 12 čilskega solitra: beli volčji bob 182 kg dušika. Il q čilskega solitra: rumeni volčji bob 142 kg dušika, 9q čilskega solitra; kosmata grašica mešana z «ajdo in olinato repico 90 kg dušika, Gq čilskega solitra.
Najplodnejši zeleniš, njivski grah, se pri nas ne dobi. treba ga bo pa preskrbeti. Poleg njega pa bi bil zaradi obilne gmote, ki jo nudi, najbolj priporočljiv beli ovčji bob.
Za enkrat prideta pri nas v P°' štev le inkamatka m grašica, predvsem zaradi tega, ker se seme laže dobi in ker so kmetovalci na nje bolj vajeni. S tem' Pa še ni rečeno, da ne bi poskušali tudi z drugimi zelcniši, kakor X njivskim grabna, ki se ga dobi
v Bosni in belim ovčjim bobom. Njivski grah pride v poštev pri boljši zemlji, ovčji bob pa pri peščeni.
Za zelenišenje pridejo v poštev tudi vse vrste detelje.
Kdaj zelenišimo?
Spomladi sejemo , kvečjemu jaro grašico v czimino pa švedsko deteljo ali belo deteljo. Navadno jih bomo sejali na strii iščet takoj ko spravimo žito s polja. Na stmišče sejemo grašico, volčji bob ali niivski grnh V vinograd setemo poleti med 15. juliiem in 15. avgustom volčii bob ali njivski grah, v septembru pa grašt-co.
Ta zeleniš, ki se do zime močno razvije, se jeseni, pozimi ali spomladi podkoplje ali podorje.
Inkarnatka se zaerje šele spomladi ker se do zime slabo razvije.
Svetujemo kmetovalcem, da se že sedaj pobrigajo za seme omenjenega zeleniša, da ne bodo v sezoni za setev ostali brez semena.
Čok Stanko.
JhncUfalU nasveti
Ravbar Lado, Sežana.
Vprašanje: Kdaj je najuged-nejši čas za sajenje smokev in kako naj se jih sadi? — Alf se to lahko napravi s potaknicami? — Kakšen način je najuspešnejši? — Kakšna zemlja jim najbolj ugaja?
Odgcvcr: Fige se sadijo na ta račia da se mladike, ki požene j . !z figovih korenin ob figovem grmu ali deblu, odsečejo od korenin teke. da na mladikah ostane še •daj korenin.
Te trn » dike se potem presadi jo tako. kakor drugo sadno drevje.
Sadijo se lahko tud! mladike brez korenin, ni pa gotovo, da se iste vedno primejo. Smokve je trt ha presajati zgodaj spomladi predno poženejo, v močno in vlažno zemljo.
Če želimo, da bi smokve po gnale mladike iz korenin, dvignemo korenine proti vrhu zemlje take, da skoraj molijo na površine in korenina bo takoj pognala mladike.
Ko prideš v Jugoslavijo, vidiš že na prvi pogled, kako vse dela, kako popravljajo ceste, mostove, porušena in požgana poslopja, kako vstajajo zopet tovarniški dimniki in razrušene delavnice Po mestiti so izložbe bogato založene, trgovine polne ljudi, iz delavnic čuješ šum in ropot, a kavarne in gostilne so v času delovnih ur prazne.
Tujcu, posebno tistemu, ki pride iz Trsta, se zdi čudno, da so gostilne in posebno kavarne prazne, toda to je znak, da ljudje nimajo časa postopati in zapravljati čas, marveč da delajo in ustvarjajo.
Jugoslavija se ne obnavlja Iz posojil ali kreditov, dobljenih v inozemstvu, marveč iz lastnih sredstev, iz udarniškega dela svojih narodov brez czira, ali so to kmetje, delavci ali deloma inteligenca.
Da obnova težko‘porušene zemlje kot je Jugoslavija, tako hitro
napreduje, se moramo zahvaliti treznosti, požrtvovalnosti in razumnosti jugoslovanskih ljudi, ki so se brez obotavljanja odzvali klicu maršala Tita Jugoslovani si morajo sami ustvariti svojo bodočnost 'n z lastnimi silami zgraditi svoje gospodarstvo, ako hočejo ostati res svobodni in neodvisni Zato v Jugoslaviji ni nezaposlenih: kdor hoče delati, ima dela na pretek.
Porušene tovarne popravljajo in gradijo nove. Danes so prodajalne polne domačih izdelkov. Tekstilno blago je večinoma domačega izvora. Lončena in steklena posoda kakor tudi plugi, kose in drugo poljedelsko orodje so tudi proizvodi domačih tovarn. Sicer ie uvozila Unrra precej poljedelskega orodja, predvsem strojev. ali v glavnem so preplavili trg domači izdelki. Tudi usnjene izdelke, krzno in podobne predmete proizvajajo doma.
Ni še vsega dovolj za domače potrebe, toda naglo se bližam» času, ko bo Jugoslavija skoro popolnoma neodvisna od inozemstva.
Tudi razni clektiomehanični izdelki so domačega izvora. Težka industrija, ki ima svoj sedež predvsem v Sloveniji in Bosni, se tudi uveljavlja, in njeni proizvodi so dragocen doprinos pri obnovi zemlje. Tako je na primer letos izšel iz jugoslovanskih tovarn prvi avtomobil, kateremu bodo v najkrajšem času sledili drugi v serijah. Kako velike važnosti je ta pojav za jugoslovansko gospodarstvo, bo pokazala najbližja bodočnost, posebno pri obnovi. Vse to je plod truda delavcev in deloma inteligence po mestih. toda za njimi ne zaostajajo tudi kmetovalci, ki so letos kljub suši, kakršno v nekaterih predelih ljudje ne pomnijo, pridelali toliko, da bo dovolj za domačo potrebo. Tudi kmetje so dosegli te uspehe samo zato. ker so doumeli potrebe reorganizacije kmetijskega gospodarstva. Uporaba traktorjev je bila mogoča v večini primerov zarodi tega, ker so
se kmetje združili v Delavnih zadrugah, katerih je v državi okoli 350 z nad 100.000 ha orne zemlje in z obdelavo ogromnih poljedelskih posestev.
Na trgih, n. pr. po Srbiji, Bosni in Hrvatski ni krompirja v takih množinah, kot ga je bilo ▼ normalnih letinah, prav tako primanjkuje zelenjave, toda vendar prihaja na trg dovolj povrtnine za kritje najhujših potreb prebivalstva, in sicer po zmernih cenah.
Francosko-čsškoslovaškl dogovor
Podpredsednik češkoslovaške vlade Fierlinger in francoski odpravnik poslov Lazanest sta v Pragi podpisala francosko-češkoslovaški sporazum o restitu-ciji. S sporazumom je določen način, kako bo vrnjeno pravičnim lastnikom češkoslovaško premoženje, ki so ga Nemci odnesli v Francijo, ali v francosko cono Nemčije in Avstrije, ter francosko premoženje, ki je bil» odpeljano v Češkoslovaško.
Češkoslovaške ceste bodo imale svoje številke
Češkoslovaške ceste bodo dobile številke po načinu, ki se je že v mnogih državah obnesel. Dosedanja označitev češkoslovaških cest je bila izvedena v različnih barvah, kar je zlasti ponoči zelo motilo orientacijo. Istočasno s tem bodo češkoslovaške ceste razdeljene v I. ali pa II. kategorijo, približno take kot je običajno v mednarodnem prometu, to je po važnosti posamezne ceste.
Danes ima Češkoslovaška Republika 7.000 km cest, na katerih morajo biti izvršena večja ali pa manjša popravila, ker se v letih okupacije ni nič popravljalo in so ceste zaradi velikih transportov zelo obrabljene.
Poljski premog za Češkoslovaško
Na Poljsko je bilo odposlanih 800 tovornih vagonov, ki bedo pripeljali v Češkoslovaško 16.000 ton premoga iz premogovnega ba-
Traktorske postaje, raztresene
po vsej državi, nudijo kmetovalcem pomoč pri obdelavi zemlje. Napori jugoslovanskega delovnega ljudstva so že sedaj kronani z uspehi, kakršnih zaman iščemo v drugih sosednih državah. Razumevanje potrebe dela In delo samo sta najdragocenejši kapital, s katerim razpolagajo jugoslovanski narodi za napredek svoje zemlje.
zena Katowice na Poljskem in to v smislu sporazuma, ki je bil sklenjen med obiskom češkoslovaškega ministra za industrijo Laušmana na Poljskem.
UJM bolgarskih delavcev na 6R
Na posvetovanjih .ki so jih imeli zastopniki češkoslovaškega prometnega ministrstva za prevoz poljedelskih delavcev iz Bolgarije na Češkoslovaško na Dunaju je bila določena železniška proga in napravljen vozni red. V 12 posebnih vlakih bo pripeljano na Češkoslovaško 11.000 bolgarskih delavcev, s svojimi rodbinami, ki bodo pomagali češkim in slovaškim kmetom. Ker so bolgarski kmetje odlični in prvovrstni delavci, bo s to akcijo zelo pomagano češkoslovaškemu poljedelstvu, ki zlasti tipi na pomanjkanju delovnih moči.
Praga — središč« evropskega letalstva
S svojo ugodno zemljepisno lego in glede na posebne težaive, ki so danes v evropskem prometu. je postala Praga središče evropskega letalstva. Danes ima Praga 12 letalskih zivez na vse strani sveta. Tedensko trikrat ali pa dvakrat je Praga povezana » sledečimi mesti: 8 Parizom. Zii-ridhom, Amsterdamom, Kopenhagenom, Stockholmom. Brusljem, Beogradom. Vai-šavo. Moskvo, Londonom in New Yorkom. V teh dneh je bila odprta nova linija Praga—Oslo. Promet na vseh liniiah je zelo živahen in vsa mesta v letalih so za več tednov imprej zasedena.
S. C.
«■•■»•■•■«•«•■■•••■•■•■«••■•••••■■•■•■«s
Gospodarske vesti
iìCÌIHJ
ZANIMIVIH POGLEDOV
u h&zlime vćcLe
Pri pokopu rokopisa se je rodil pisatelj
Angleški pisatelj W, E. Henley (1849. 1903) Je spisal 1874. svojo prvo povest «V bolnišnici». Ni dobil založnika niti ko Je ponujal, rokopis in se odpovedal ho. norariu. Sklenil Je uničiti rokopis. Izumil je zanj posebne vrste pogreb. Zn. vil Je rokopis v povoščeno platno, za. pečatil zavitek, povabil nekaj prijateljev k-reki Thcmse, so postavil k ograji, vib. tel zavitek nekaj kratov po zraku in ga izpustil. Zavitek ni padel v vodo, pač pa na glavo nekega mimoidočega gospoda. Ta se Je zazjezil, prišel Je redar in cela družba Je morala na stražnico. Henley Je priznal tn“ svbi obieštni .čin. Gospod Je nato odtegnil tožbo, izjavil, da sam založi povest, bil le namreč žalostnik. In tako Je. prišel Henley v angleško literaturo.
Kitom preti iztrebljenje
Norveška vlada Je izdala zakon, ki določa varnostno dobo za kite, za te velike morske sesalce, da Jih reši po. polnega iztrebljenja. Lov na kite se vrši od 1. decembra do 31. marca. V dru. gilf mesecih Je prepovedan. To naj bi upoštevale vse zainteresirane države. Kitom preti resna nevarnost, odkar upo. rahljajo lovci eletrikb, ki omogoča* ce. neno in hitro pokončevanie celih čred.
Literarn« posebnosti
Človeški duh Je ustvaril tn pa tam spise, ki so igračkanje in predstavljajo ne. kako brezplodno delo. Grški pesnik . ditirambik Lasos (konec C. stoletja pred Kr.) Je spisal slavospev na boginjo Ce. res in odo na centaure, v obeh ni bilo nobene črke: p. — Portius Jo spes. nil »pugna porcorum» (svinjska bitka), v tej pesmi se pa začenja vsaka beseda s črko: p. 'N. »
Španski dramatik Lope de Vega (15G2-1635} 'Je istfiiat pet novel, prvo brez črke: a, drugo brez: o, tretjo brez: i,
četrto brez: o in zadnjo ; brez črke: u.
V večnem ledu tiskana,..
Angleška ekspedicija na Južni tečaj, ki Jo je vodil Shackleton, Je prezmovala v Južni Vlktoriil. Zaradi stalne teme te. čajne zime se Je lotevala moštva pobi. tost. Bati se Je bilo česa hujšega. Da Jih odvrne od brezplodnega razmišljanja, le preiskal vodja >adJo in našel nekaj zabojev svinčenih črk in ročni tiskarski stroj. Predlagal je sprcmeljcvalccm, naj se lotijo sestavljanja knjige, sami naj Jo pišejo in sami naj Jo tiskajo. Kuhar Je bil nekoč stavec. Risar Marston Je skr. bel za različne lesoreze. Knjigo so tiskali na pisemski papir le v 50 izvodih. Spomladi 1908. Je bila knjiga «Aurora Australis» dotiskana
ZAKONI SE SKLEPAJO V NEBESIH
SPISAL LEON ANDOR z
Dr. Karman piše svojemu prijatelju:
Dragi Ladko! Prekipevajoč veselja Ti naznanjam, da mi je slednjič uspelo prijadrati v srečno zak -sko pristanišče. Meja nevesta je angel, ki ga je Bog nalašč zame ustvaril; čudno jo le to, da se nisva bila deslej še srečala.
Dragi prijatelj! Po taki ženi sem hrepenel vse svoje življenje. Ni izšolana glasbenica, da celo nerada govori o glasbi, toda ona čuti, rana preživlja glasbo z dušo in telesom, se veseli, joče in trpi Njena duša je za glasbo deviška, neobdelana greda, ki jo treba šele oplemenititi. Jaz sam jo hočem v tem izobraziti, za to vzgojiti, da se bom ponašal ž najbolj glasbeno izšolano ženo na svetu.
Seveda, spoznala sva se pri nekem koncertu. Sedel som na svojem navadnem mestu in pobožno posluša;! božansko Beethovnovo glasbo. Slučajno sem se, ne vem, kako je prišlo, ozrl na svojo sosedo Lepa, pla.yplasa. mlada đajna, izredna prikazen. Vsa zamaknjena je poslušala glasbo, na obrazu se ji je izražala odkrita,bol usteča so se ji zdaj pa. zdaj krčevito stresla, v očeh so ji je lesketala solza. Da bi kdo na tak način užival glasbo, še nisem nikdar doživel.
Ko se je soseda prepričala, da jo opazujem, je nekoliko zardela od sramu in si takoj obrisala z majhnim robcem solze, ki so ml bile tako drage.
Tako sva se bila seznanila.
Seveda sem jo spremil domov. Od tedaj se srečujeva skoraj vsak dan. Ali naj se spuščam v podrobnosti? Ko sem se docela prepričal, da sva idealen par — še nikdar me ni doslej nikdo poslušal tako sveto vneto, ko sem govoril o glasbi — sem so zaročil z Elo. Drugi teden bo poroka. Pripravila sva si prijazno majhno gnezdece, kjer bova prirejala vsak teden enkrat svojim pri-ateiljem glasbene večere. Seveda samo izbrano, klasično glasbo. Jazz in druga taka moderna ropotija — izključena. Na Te računam brezpogojno.	—
Objema Te Tvoj iskreni prijatelj
Dr. Karman.
Ela piše sveji najboljši prijateljici:
Draga Katinka! Zahvaljujem se Ti za Tvoja voščila. Torej da tudi jaz! Kaj deš na to? S Slavkom je seveda vse konča.no! Saj vendar ne morem večno čakati nanj! Že tako sem mu žrtvovala polovico svoje mladosti. Mo; ženin, profesor za petje, dr. Karl Karman je ljubezniv dečko in me naravnost obožuje Dobila sem, ne vem več od koga, brezplačno vstopnico k Beethovnovemu koncertu in na tem koncertu sva se spoznala ip to zarad nenavadnega naključja. Imela sem nove čeveljčke, ki sem sl jih bila prav tisti dan kupila. Brezvestni trgovec me je pregovoril za par, ki je bil za številko manjši od mojih navadnih. In ti čeveljčki so me neznansko tiščali vas večer. Preživljala sem prave peklenske muke, medtem ko so igrali na odru Beethovnova dela. Obraz se mi je skremžil od bolečin in neukrotljiva jeza me je silila v jok. Neznanske-bolečine sem si utegnila olajšati le tako, da sem potegnila zdaj pa zdaj noge iz čeveljčkov. Pri taki priložnosti mo, je pogledal moj sosed, zardela sem do ušes, on se je pa razumevajoče nasmehnil in mi šepnil v uho: »Nikar se ne sramujte, draga gospodična! Tudi meni se je že pripetilo;, da so mi pri podobni priliki zalile solze oči«
V odmoru se mi je predstavil in me pospremil do doma. Najel je avto in bil ves čas obziren, da ni niti z najmanjšo besedico omenil medpotoma mojih čeveljčkov. Pozneje sva se zaročila.
Karl je, kakor že omenjeno, zlata duša. Eno napako pa le ima: in ta je njegova strast do glasbe. Vedno in večno govori le o glasbi, kar postaja precej dolgočasno. V zakonu ga bom že odvadila. Prihodnji teden se poročiva. Nameravam prirejati enkrat na teden čajne večere: le nekaj najožjih prijateljev, izvrstne plošče, nekaj jazzov... Upam', da prideš!
Sprejmi najprisrčnejše poljube od
Svoje Ele.
Trajanov steber
Kako So rešile gosi rimski kapitoJ, snio se učili v šoli, kako so pa ob.
tV ;it(
se le izpod nlega izlita . po forumu in bližnjih ulicah čela povodenj nagnusnih podgan, ki, sp sc bile v tem varnem zavetju neznansko raz. varovale podgane Trajanov steber množile. Meščani so bili ogprčcni hude nesreče, Je manj znan dogo- na delavce, ki s* tedaj pojasnili, da
«Jek, čeprav se Je vršil v novejšem času. Trajanov steber so postavili Rimljani na čast cesarju Trajanu 1. 113. po Kr. na forumn. Steber Je s podstavkom vred 32 m visok. Pred leti so Jo pojavilo pred stebrom kakih 200 delavcev z motikami; lopa. tami in dvigal!. Meščani so menili, da Je oblast naročila čiščenje stebra. Čudno se Jim Je zdelo, da go. vore delavci angleški Jezik, Ko so delavci odkopavali* vznožje stebra.
imajo nalog izkopati steber in ga spraviti na ladio, ki Je že čakala v pristanišču. Nekdo je bil namreč v pismu iz Italije prodal steber ame. riškemu milijonarju, strastnemu zbi. rateljn umetnin. Amerikanec Je ta. koi odposlal strokovnjaške delavce na lice mesta, doma Je pa v svojem parku že pripravil prostor, kamor naj bi postavili steber. Podgane so torej ohranile Rimu svojevrstni spomin na cesarsko dobo večnega me. sta.
Potrjen pregovor
Staro ljudsko resnico, da Jeza sta. ra, so potrdili znanstveniki. Dognali so, da nstavijo žleze, k! izločajo za presnovo važne sokove, svoje delovanje, kakor hitro se začne človek ieziti. Tem sokovom Je odkazana na. loga, da pospešilo razpad hranilnih snovi in gradnio novih celic. Cc se vrši presnova počasneje in ne tako te. melito, vrednost porabe za prehra. no pade zelo globoko, organi se ne obnavljalo, koža slabi, gube nastala. Jo, lasje ne dobivalo barvila. Pojavi starosti nastopajo torej pri jezi In pri stalni duševni, otožnosti.
demokracija...
prava sUka izkoriščanega ame,
rišk**'*6*-
Ko so ga pred nekaj meseci vprašali v Parizu, kaj misli o problemu črncev v ŽDA, je pisatelj B. Wright dejal:
»Ni problema črncev, obstoja samo problem belokožcev! Zavisi namreč samo od teh, da ga rešijo. Belokožcev je 180 milijonov nasproti 15-im milijonom črncev. Oni imajo v rokah vso moč, oni so vse. Smo kdaj slišali o črncih, da izrabljajo belokožee? Je pač problem belokožcev, ker ga ti postavljajo vsak dan.«
V čem se ta problem dotika črncev? Ameriški črnec je recimo Amerikanec. Po 18-em zakonskem dopolnilu ima vse pravice zapisane. Priznani so mu: rasna enakost, pravica dc‘ delà, volilna pravica, čast nositi orožje, pravica svobodnega življenja v okviru velike demokracije. Kako je v praksi s tem? Rasna enakost? Ta celo na evropskem bojišču ah ha atolih* Tiliega oceana ni obstojala. Volilna pravica? Senator Bilbo iz države Misisipi se je pred nedavnim izjavil, kako se zavzema za to, da bi jo za črnce preklicali. Jean —« Paul Sartre. Paul Bringuier, Michel Gor-dey in še drugi so pojasnili Francozom, kako se s pomočjo taks in predhodnih preizkušenj odstrani vsaka udeležba črncev pri volitvah. So pa še druga sredstva, o katerih se niso upali govoriti: neposredna grožnja, osebna, v stanovanju. Senator Balbo si je upal. In vendar nekaj nezaslišanega! V času zadnjih volitev v državi Misisipi se je našel črnec, ki se je_ drznil voliti... Morda jo obupal nad življenjem.
G. Byrnes hrani v Evropi svobodne volitve, volitve brez ovir, splošne. G. Byrnes ve dobro, da je v njegovi državi 15 milijonov ljudi, ki ne volijo. G. Byrnes bi se inorai, preden se postavlja Za varuha tujih ljudstev, pobrigati za to, kaj se dogaja v njegovi lastni hiši. G. Byrnes zapira v svoji deželi oči jn ušesa, v Evropi odpira usta.
Največje trpljenje ameriškega črnca je psihološkega izvora. Dokler ne bo ameriški črnec uspel omejiti določiti in obvladati zlo, ki se ga loteva, bo vedno žrtev manj vrednega obsega. Psihološko, vzeto se zdi nemogoče premagati ta manj vredni kompleks. Zakaj če: bi črnci tudi vedeh za obstoj ključa, nimajc dovoljenja, da bi se ga polastili. Individuelno vzeta je to morda do neke mere mogoče. Manj vredni celoti črncev stoji nasproti nadvredna celota belokožcev. Tako zavisi odstranjenje ene celote od odstranjenja druge. Na nesrečo
— in tu tiči vzrok nemoči — je nadvredna celota specifično ameriška. To je notranja tvorba, ki ne potrebuje mentorja. Je atavistična, geografska, sPcntana. To je reakcija — vizuelna, latentna, čudna.
Teoretično vzeto so socialna pomagala. So sindikati, Trade-Unions**, Ltibour par-ty** itd. 750.000 črncev je včlanjenih v Trade-Unions; skoro vsi so s severa. Toda te organizacije so negrofobne. Na jugu, kjer živi 9 milijonov črncev, organizacije nimajo uspeha. Lahko si mislite: če bi se posrečilo tem črncem povzpeti se do pravih državljanov, če bi mogli glasovati in priti do javnih služb, bi dve tretjini teh služb prišlo v njihove reke.
In cerkve? Teoretično vzeto pridigujejo črncem lepo besedo, o božjem namenu. Trudijo, se pritegniti k sebi množice črncev in jih združiti. Preskrbujejo jim neznatne službe v krajih, ki se od njih odvisni. Vsa cerkvena politika stremi za tem, da drži črnce v neki otroški vdanosti in pokorščini da jih laže vodi in izrablja. Prezbiterijanski duhovniki, zbrani v Har-mony (Južna Karolina), so bili odločili, da, ker ni kraljestvo Gospodovo od tega sveta, njegova cerkev nima pravice uničiti, spremeniti ali obsoditi kot napačno eno izmed človeških političnih ali civilnih ustanov ... Ker so dolžnosti, ki pritičejo gospodarju in sužnju, razložene v sv. pismu prav tako kakor one staršev in otrok, moža in žene, obstoj suženjstva nikakor ni proti božji volji... — Spomenica »Družbe anabaptistov« kraja Charleston, naslovljena na skupščino Južne Karoline, se je začenjala s sledečimi besedami:
Podpisani ne verjamejo, da bi sv. pismo sploh kdaj načenjalo vprašanje suženjstva. Jezus Kristus, ki je našel tako dejansko stanje y družbir v kateri je živel, ni niti v prilikah poskusil reformirati ga in je to vprašanje prepustil ljudem v re-,:'šitev.« ■	r,-. .... riJ
Metodisti so na svojem zborovanju soglasno izrekli, da suženjstva, kakršno je v ZDA, ne smatrajo za moralno zlo. Vse te resolucije so že stare, toda če so umrli' ti-sti. ki so jih sestavili, veje njihov duh še vedno od iste strani.
Za katerokoli cerkev je črnec dober otrok in večno otrok. Otrok, ki se smeje in poje. Tako predstavo vsaj imate v Evropi. Obrnete gumb na aparatu in zvoki jazza vam udarijo na uho... in vesele pesmi; tedaj si govorite: »Ameriški črnec je srečen ko otrok!« Kolika prevara! Nasprotno, zopet razširjajo v ZDA, da so najbolj demokratične dežele negrofobne, bolj
r~
-------- ■"
anti-črnske kakor ZD. V takih razmerah ne more ameriški črnec hiti v najbolj skritem količim svojega srca gojiti upanie. da je tam preko Oceana dežela, kjer smatrajo črnca za enakovrednega človeka. Oni črnci, ki so častno nosili orožje na evropskih bojiščih, bodo mogli samo potrditi razliko v postopanju in življenju, in še to le v svoji sredini... Gorje onim starim borcem. ki si bodo dovolili izraziti svoja čustva! Od njihovega povratka v ZD so jih že več kakor 45 linčali. Neki Francoz — ne belokožec. ki se je pred kratkim vrnil iz ZDA, kjer je bival štiri mesece, je dejal: »Huje je kot pod nemško okupacijo v Parizu.«
„Veliki črnci44 in socialno življenje
Je nekaj slavnih in bogatih črncev. Toda kakšno pasje življenje. Prišli so do veljave po neutrudljivem naooru. Priti do veljave v njihovem nrimaru pomeni samo, da je bila njihova veljava priznana, v kolikor je spadala k petju in muziki. Nii-hOvà eksistenca — eksistenca črnca — so ni spremenila v enakem razmerju. Psihološko trpljenje bo trajalo do smrti. To je usoda vseh črncev, od najbednejšega do najsrečnejšega. Kar se tiče materialnih življenjskih pogojev v velikih mestih, izvirajo iz ghetta...***
New York je n. pr. razdeljen v pet okrajev. Večina črncev — okrog 500.000 — živi v Manhattanu, sredi med dvema milijonoma belokožcev. Njihovi življenjski pogoji so žalostni in obupni, 53% vseh zločinskih dejanj gre na račun mladih črncev. Vpijejo: »Črnci so divjaki, primitivni, krvoločni, imajo zle nagone.« To je pač očivid-no laže reči kakor: »Dajmo malo reda, malo
higiene v ta ghetto; odprimo kredite za vzgojo in izobrazbo teh črncev. Dajmo jim pravico do dela povsod!« Kar se je storilo v tem oziru, je nezadostno. Vsako lete pa se selijo črnci z juga v New York, kjer iščejo svobodo in visoke iluzorne plače. Nemogoče je. da bi obogateli, zakaj trgovati morejo le izključno med seboj. So nekateri, ki so prišli do velikega bogastva. Bila je na primer ga. Walker, ki je iznašla sredstvo, ki pobeli kežo črnca, in sredstvo. ki omehča njihove lase. Svoje tajne za • izdelavo teh kozmetičnih sredstev je pred svojo smrtjo pi’odala. Najbogatejši ameriški črnec M Sheppard je prišel do svojega bogastva kot podjetnik pogrebnih svečanosti črncev. — Toda tudi vsi organizatorji ilegalnih loterij služijo denar!
»Srečni ste lahko«, je R. Wright-u dejal na koncu reporter francoskega časopisa, »ker vam ostaja intelektualna domena!«
Intelektualna domena? Komično? AH veste, koliko je črncev na ameriških univerzah? Na univerzi Yale (v mestu Hartford, državi Connecticut ZDA) dovolijo na primer včasih enemu, včasih d vem* ..vpis; na univerzi Hàrwàrd (v Cambridge ZDA) je prav tako; v Princetonu ni bilo nikdar dovoljeno črncu stopiti na univerzitetna tla; v Južnih državah se to vprašanje ne postavlja: »Never negroes ;— Nikdar črncev.«
Taka je zapadna demokracija v zapadnih državah. Bog nas je obvaruj !
Richard Wright:
* atoli - koralno v krogu zgrajeno otočje. ** Delavske organizacije ♦♦ Del. stranka *** ghetto - nekdaj židovska četrt; tu misli četrt, kjer prebivajo črnci.

25. »Obrnimo!« je zavpil Sprague. Nihče ni odgovoril, le Kriš se je na žive in mrtvo trudil, da bi opogumil slabiča.
»Ne morem več«, j'e nadaljeval Sprague in v njegovem glasu so bilo solzo.
»Tudi z nama jo taka, pa vendar rineva naprej«, je povzel Kriš.
»Nazaj, ne naprej! Obrnite čoln!«
»Vesla v roke, pa veslajta!«
26. Tedaj je Sprague potegnil samokres in nameril na Kriša: »Ce ne obrnete čolna, Vas ustrelim!« Kriš se je pa takoj znašel jn odločno rekel: »Ako ga takoj ne odložite, Vam ga vzamem in zdrobim glavo z njim.«
Medtem je pristopil Cok in zavihtel sekirico ...
»Sprague«, je reke IKriš, »samo 30 sekund odloga! Spravite samokres in pričnite veslati!«
27. Sprague se je hipec oJx>lavljal, se nato hripavo zasmejal in segel po veslu.
Po dveh napornih urah so pristali ob nizki obali in zakurili ogenj, časa za počitek pa ni bilo mnogo, ker je jezero že zmrzovalo. Vso dolgo noč so so vsi premrli od mraza znova ubijali z valevi, dokler niso zjutraj popolnoma onemogli zavozili v odtok jezera.

tiščala peči, dočim sta se Kriš in Cok z vesli upirala ob ledene skril Voda se je v toku strjevala m čoln je tvoril jedro ledenega splava.
29 Nekega večera v mraku so zaslišali pred seboj skrtajoče bobnenje. Pot jim je zaprl ledeni jez, na katerega je tok neprestan), grmadil nove ledene plošča Nenadoma so zagledali na bregu lučce. Ko sc sc jim
približali, se je njihov splav ustavil; reka Yukon se jo uklonila nepremagljivemu mrazu in se za 6 mesecev obdala z ledenim oklepom.
Tri dni sta Kriš in Cok prenašala poldrugo tono težko opremo v kočo na bregu. Toplcmer je kazal 65° mraza.
30. Ko je bilo delo končano in so bili vsi zbrani v topli koči, je Sprague pekličal Kriša, rekoč; »Dimač, vaš mesec še ni pri koncu, pa vas kljub temu plačam do poslednjega dne. Srečno!« Kriš je stisnil pesti.
Tedaj je pristopil h Krišu Cok in mu rekel, naj ga počaka pri Lešjem rogu. Cez pol ure se je Cok ree prikazal in povedal, da je z bivšima gospodarjema pošteno obračunal. Denarja sta imela za mesec dni življenja in za orožje. Cok je predlagal, da gresta na lov na lose. »Ampak«, je ugovarjal Kriš, »pravem t», da nimam pojma o levu.«
Cok je dvignil svojo čašo: »Pristen mesojedec «, drugega te bom pa že naučil.«
Danes priCenJomo z drugo povesno >z Knjiiie „Valeni oiush'
Homec grofa
Jflante.firisla
Ko se je v hosti dela! dan, sta sedela tesno objeta na stari podrti smrek’ V zeml;enici je bilo zatohlo in tc noč se jima ni ljubilo spati In prvič, odkar sta bila mož in žena, je Galja začela pogovor o prihodnosti.
— Petja, — je rekla — Kaj pa, ko bo kcnec vojne in ne bova več partizanila kaj bova takrat počela? Kje bova živela?
— Doma, — je prostodušno odgovoril Peter, ki je imel v mislih domače- mestece.
— Ali se boš Ictil učenja? — je previdno vprašala in se obzirno približala tistemu vprašanju, ki jo je najbolj skrbelo.
— Ne vem. Nisem še o tem razmišljal, — je odgovoril Peter in se obrnil proč da bi v mraku Galja ne opazila, kako je zardel — Najprej moramc tisti čas dočakati
— Saj ga dočakava Petja. — je rekla. Dočakava ga gotovo! In je potrebno, da ga dočakava. Jaz pa že zdaj razmišljam, kako bova tedaj živela
— Kako na, živiva kakor vsi ljudje...
s- Ljudje žive na razne načine .. Ljudje so različni.
— Ne. — je s prepričanjem rekel Peter. — Ne. ni mogoče! Po takšni vojni, po 'akšnem gorju.. Ne. Galja, motiš se. Ljudje bodo živeli dobro, pravilno. Kajpak, go vorim o naših sovjetskih ljudeh Vzemi na primer- mene. Saj vem: ti se še vednc bojiš zame. Ali ni tako, da se bojiš?
— Ne, Petja, ni- da bi se bala...
=— Ni res govori naravnost. Bojiš se ne, strah te je.
Galja je molčala Res se je še vedno bala, samo ni hotela tega reči.
— No vidiš, molčiš. Pa naj bo. Nisem užaljen. Saj razumem vse.. tudi to ... Jaz pa ti pravim ne boj se. ne misli o tem. Kar je bile. je minilo in se ne povrne več. Jaz s«m ozdravel. Galčuška Ali se spomniš takrat, na naši svatbi sem rekel, da je »grof Montekrist« umrl in da ga ni več. AH misliš, da sem to rekel samo zaradi lepšega?
—	Ne, tega ne mislim
—	Ko bo konec vojne, pojdeva domov. Dom je zdaj velika beseda Dem. domov, doma... Ko bijem Nemce, vem: to je zato, ker so napadli moj dom naš dom. Čeprav sd ga iznakazili, zbili, porušili, odvzeli nam ga no bodo. ker tega ne dopustimo. To je vendar naš. a ne njihov dem. Ko bo konec vojne, ga bomo očistili, prebarvali, pospravili In bomo v njem živeli. Ali me razumeš Gal-ke. Ne govorim posebej o naši hiši, ki stoji na ulici Karla Marksa, ali o tvoji ki je na Zeleni gori. — ne, pri tem mislim na vse hiše, na naše mesto, na vsa naša mesta To vse je naš dom. vse tc je moj dom... Ali razumeš? Ti se pa bojiš, kako bom živel v tem domu Po nepotrebnem se bojiš. Zakaj glavno je, da razumeš, da si doma Kdo pa bo doma razsajal? Kdo bo sam sebi kradel? Ko bo konec vojne, pojdemo domov, Galka. To bo velik in čist dom. bogat, prostoren in lep. V njem bo veselje in radost živeti. Takšnemu domu pa bodo tudi stanovalci primerni: čisti, lepi veseli, skrbni gospodarji, dobrosrčni do gostov, zvesti prijateljem, ljubeznivi z otroki, strašni za sovražnike. Skratka stanovalci bodo vredni novega doma. In takšna bova tudi midva. No. ali se še bojiš?
Galja je odkimala z glavo, se zasmejala s tihim, radostnim smehom in rekla s prepričanjem, ki ji je privrelo iz srca:
Nc, ne bojim se.
II. DEL
V juniju 1911. leta
Tradicionalni abiturientski ples oficirske šole v Braun-schvveigu, posvečene spominu feldmaršala Mcltkeja, se je začel točno ob devetih zvečer 21. junija 1011. leta.
Komaj se je umi kazalec na zašiljenem stolpu starinskega poslopja mestnega magistrata, dotakni! številke »9«, in so zvonovi z ubitim glasom odpeli odgovarjajoče število potrkavanj, se je v na stežaj odprtih vratih slavnostne dvorane pokazala skupina gostov, ki jih je sprejel sam ravnatelj šole, urni, za spoznanje šepajoči generalmajor voj^Taube. V ogromni beli dvorani z balkoni in izrezljanimi stebri jo stalo mirno kakor na paradi sedem sto gojencev šole. Čakali so na razglasitev cesarskega ukaza o sprejemu pet iri osemdeset orice med njimi v prvi olicireki čin nemške vojske.
Von Taube in gostjo — dva generala in nekaj polkovnikov generalnega štaba — vsi v paradnih uniformah, s sabljami in odlikovanji, so zavzeli svoja mesta za dolgo mizo, pekrito z zelenim suknom Vsi navzoči so stoje in s svečanostnim molkom • poslušali osebni ukaz kajzerja Viljema o povišanju gojencev, ki so dovršili šolo leta 1911., v oficirje.
Slavnostni tuš je preglasil zaključne besede ukaza In cficielni del je bil končan Gojenci petero mlajših razredov so odhajali v skupinah in vsak razred je šel na večerni izprehod od tam pa v velike skupne spalnice.
V spremstvu svojih poveljnikov in učiteljev so dečki čvrsto stopali po širokih stopnicah navzdol, uravnavaječ se s (reterò po predpisu na levo in prizadevajoč si. razločno poudarjati korak.
Gcjenci višjih razredov in pet in osemdeset novih oficirjev so ostali v dvorani kjer se je imel začeti ples. Iz sosednih sob so se usuli skozi na stežaj 'Hlprta vrata meščanski gostje, ki po vojaških predpisih niso smeh prisostvovali razglasitvi vojaškega ukaza BiH so to roditelji povzročiteljev slavnosti — solidni meščani Braunschweiga in okoliški graščaki ki so si bili svesti pomena slovesnih trenutkov, niihove dostojanstvene obilne soproge, plavolase in modrooke hčerke kakor tudi nnh sorodniki, prijatelji in znanci.
Na balkonih je zagrmel vojaški orkester na pihala da se :e oc’omni lestenec ki so bili z njega sneli prevleke, nemirno zamajal. In pari so zaplavali v vaPku Von Taube in njeeovi gostje so pokroviteljsko dedali, kako mladina pleše. Nehote so se morali spomniti svoje mladosti in tisteea lavnega abiturientskega plesa v prav tej dvorani ko so bili sami povzročitelji take slovesnosti...
Ko je bil p'es v naivečjem razmahu, je k von Taubetu nag'o pristopil adjutant in mu nekaj zašepetal v uho. Von Taube se je opravičil gostom in odšel v svojo delovno sobo Ko je priše! na prag te vel:ke sobe z obokanim stropom in težkim pohištvom, mu je stal nasproti mršav človek srednjih let v meščanski obleki.
— Dober večer, gospod Brinker — ga je spoštljivo pozdravil von Taube.
— Veseli me, da vas vidim, dragi prijatelj, — je nekoliko zviška odgovoril Brinker in prožil von Taubeju krščeno roko z obilico starinskih prstanov na suhih, grčavih prstih
— Težko mi je podrobno odgovoriti na vsa vaša vprašanja, mislim pa,- da je tudi ta stran zadovoljiva.
'— Ali pije? Ali ga mamijo dekleta?
— Oboje toda zmerno: Speier sanja o vojaški, čisto vojaški življenjski poti Izredno se zanima za letalstvo. Blerictovi poskusi ga zelo ...
— Imenitno Tudi nas zanima to vprašanje. Imenitno. Veste kaj: pošljite ga takoj k meni
Van Taube je odšel iz kabineta in se- ustavil na pragu slavnostne dvorane Od plesa razgreti pari so naglo švigali mirno njega. Mladi lajtnanti v sivih paradnih uniformah so skoraj dvigali v zrak svoje dame Iz bleščeče se medenine pihal orkestra so se razlivali v dvorano slapovi zvokov
Zdaj se je tej pisani, razgibani množici pokazal mlad obraz s krepkimi čeljustmi, z globoko ležečimi cčmi in nekoliko preobilno brado To je bil Hans Speier, Samozavestno in spretno je vrtel svoje damo, ki ga je zaljubljeno gledala Ko sta prišla mimo von Taubeja. se je ta jedva opazno dotaknil Speierjevega ramena. Speier mu je odgovoril z lahnim pokimom. nate se je opravičil svoji dami in jo pustil. Ko je mladenič stopil pred von Taubeja, je udaril s petami in se vzravnal gledajoč naravnost v oči svojemu stricu in predstojniku.
— Pokcmo se javljam, gospod generalmajor, — je lz-pregovoril predpisane besede.
— Pojdite v moj kabinet, — je rekel tiho von Taube. — Tam vas čaka nek gospod, ki se hoče pogovoriti z vami. Vedite, da ie to predstavnik višjegia poveljstva kljub meščanski obleki
Ne da bi počakal odgovora, je von Taube odšel v zajtrkovalno sobo Ni mara! biti navzoč pri pogovoru svojega nečaka z gospodom Brinkerjem.
Tisti pogovor pa se je raztegni! na dobre tri ure. Upoštevajoč to kar mu je stric povedal, se je Speier držal zelo spoštljivo Človek v meščanski obleki je začel s tem.
Oba sta sedla v naslanjača drug proti drugemu in se gledala iz oči v oči. Brinker je zamišljene žvečil smotko, ne da bi se mu mudilo začeti pogovor. Pač je bil premišljen ta Brinker. Tudi von Taube je molčal ker si je v dolgih letih vojaške službe osvojil zlato pravilo: nikoli ne sili naprej s pogovorom, kadar govoriš s predstojnim oblastveni. A gospod Brinker je bil oblastvo v pravem in globokem pomenu besede, čeprav je bil odet v civilno in celo nekoliko obnošeno obleko.
— Kako je na plesu? — je Brinker naposled prekinil dolgi premor. — Kako se zabavajo naši gojenci?
— Vse se razvija normalno, — je odgovoril von Taube, — je to odličen letnik, gospod Brinker. Vojska je dobila z njimi krasno popolnitev.
— Če se ne motim, jih je bilo danes pet in osemdeset.
— Točno toliko gospod Brinker.
— Jaz se zanimam za enega med njimi. Kaj mi lahko poveste o Hansu Speierju?
Komaj opazna senca je šinila von Taubeju preko obraza. Hans Speier je bil namreč njegov nečak. Von Taube pa je dobro vedel, da se resor, ki ga predstavlja gospod Brinker, nikoli ne zanima za nikogar nesebično. Von Taube pa je hotel, da bi njegov nečak bil oficir, in mu ni priželel, da bi resor gospoda Brinker ja odločal o njegovi življenjski poti
— O čem razmišlja jote? — je zateglo izpregovoril Brinker in na obrazu se mu je pojavil rahel nasmeh ali prav za prav nekaj nasmehu podobnega. — Kam ste se zamislili? Morda pa vam je težko dati karakteristiko svojega nečaka? Ker. če sc nc motim, je Hans Speier vaš nečak?
Von Taube je na tihem zaklel. Kakor vedno, je bil Brinker o vsem dobro poučen. Veliko bolje bi bilo, ako ne bi vedel, da je Speier von Taubejev nečak. Zdaj pa ni bilo več izhoda, zlasti ker so bile zadnje Brinkerjove besede očiten namig, ki jo zvenel skoraj kakor grožnja.
— Je-li zdrav? — je vprašal brez vsake zveze Brinker.
— Da, — je odgovoril von Taube, — za šport je navdušen, ^vnet je zanj, toda ne prekomerno, nikoli ne izgubi samo*obvladanja. Nadarjen dečko je. Učil se ie odlično in dovršil šolo kot eden med prvimi., «
— Volja?
da je izpraševal Hansa o njegovi otroški dobi, o šolskih uspehih, navadah, o tem, za kaj se zanima, in celo o njegovih porednostih Med razgovorom je bistroumni Hans ugotovil da je bilo skoraj vse, kar je mogel povedati o sebi. že znano temu mirnemu, suhemu človeku v meščanski obleki, ki sedi zdaj nasproti njemu, mu daje vprašanja brez naglice, ga pazljivo ogleduje in se prav neveselo smehlja čuden je bil obnaz tega človeka v meščanskem kroiu Njegov hladni in istočasno opazujoči pogled se je vsesal v človeka Zelo mirno, skoraj flegmatično je dajal vprašanja in pri tem nenehno prebiral prste. V tej razvadi je bile nekaj hinavskega prežečega in zlobnega. Le poredkoma se je prisiljeno nasmehnil, ustnice je pregibal docela-mehanično, oči pa se niso.pri tem smejale, temveč gledale z mračnim, ribjim bleskom obraz pa Je ostal kakršen je bil: ravnodušen in negiben. Snričo tega je bilo docela očitne, da ta smehljaj ni bil v bistvu v nt-kakem odnosu s tem kar on misli čuti in kar hoče.
Ze proti kcncu pogovora ie Brinker rekel-— Zdaj pa je čas. da odkrijemo karte, gospod lajtnanL Jaz sem namestnik načelnika obveščevalne službe gene-mlnega štaba. Opazmemo vas od prvega razreda dal;e, od trenutka, ko ste bili sprejeti v šolo. Mi vemo o vas mnogo več kakor vi sami. Tu je ukaz s katerim ste dodeljeni meni. Jutri zjutraj rnerate zapustiti Braunsdhvveig in odpotovati v Wellenberg. Je to mattino mestece v renski dolini. Tam je naša tajnia šola. Še dve leti se boste učili, lajtnant. Vi imate zunanjost, ki je primerna za vašo bodočo nalogo. Vaše delo bo namreč v Rusiji. Vaše čeljusti, vaš ravni nos, vsa vaša slovanska podoba vam bodo še prav prišli In nam tudi. V ruskem jeziku imate odličen red. Vendar pa se ga boste morali učiti še dve leti. Naučiti so ga merate tako. da ga boste popolnoma obvlo-dali, a to še ni dovolj, ampak naučiti se morate tudi misliti po rusko — to se pravi v ruskem jeziku. Čez dve leti pojdete v Rusijo. Vas zanima letalstvo, Bleriotov poskus? Imenitno-! In prav pravite, lajtnant, da je bodeč-nost, v kolikor gre za vojevanje, v aviaciji. Toda vse, kar rt im je v tej panogi znano, jo zgolj otroško ščebetanje, prvi koraki, začetna abeceda. V tej stvari so Rusi več ustvarili. Zdaj imajo mladega konstruktorja Sikorskega, ki so ukvarja z vprašanjem veČmotomega letala. Franco* zi, pa tudi naši inženirji sc temu posmehujejo. Vendar seni jaz mnenja, da to ni prav nič smešno. Naša obveščevalna služba pazljivo zasleduje delo Sikorskega. Treba je sicer priznati, da jo to delo šole v začetkih. Sikorski ne uživa v dome-vini skoraj nikako podpore, kljub temu Pa nadaljuje delo. Svoj bodoči, aeroplan bo imenoval »Uja Muromoc«, po ruskem legendarnem junaku... Učite se, lajtnant, in vaša naloga bo, slediti S ikonskemu. Taka naloga bi bila v čast kateremu koli in še take izkušenemu ogleduhu. To vam pravim sjaradi toga, da boste razumeli, kako visoko vas cenimo, kako resno se zanašamo n« va* in kako veliko stavimo na vas.
film
Triglav film
Filmsko podjel-je Slovenije
Pod ekonomskimi poboji stare Jugoslavijo je bilo nemogoče ustvariti slovensko filmsko umetnost. To se jo posrečilo šele v novi Jugoslaviji. V Sloveniji so ustanovili podjetje Triglav film. Podobne ustanove imajo tildi v drugih, federalnih enotah FLRJ. Triglav film je začel s kratkimi filmskimi reportažami, poslednji uspeh pa je dokumentarni film »Mladina gradi«. Dokumentarnim filmom bodo sledili umetniški, ki stavljajo že precejšnje zahteve, toda Slovenci razpolagamo že sedaj z osebjem, ki bo v tehničnem kakor v umetniškem pogledu zmoglo, da bomo lahko naredili film, v katerem se bo zrcalil slovenski človek v borbi za napredek.
Priprave za snemanje prvega slovenskega umetniškega filma so že v teku. S snemanjem borio pričeli že spomladi prihodnjega leta, tako da bodo Slovenci lahko že leta 1948 gledali svoj prvi umetniški film. film bo režiral Rcjan Stupica, režiser ljubljanskega gledališča. Pri ustvarjanju filma bodo pazili predvsem na umetniško kvaliteto, tako da bodo Slovenci lahko pokazali tudi izven meja FLRJ. kai so naredili v tako •'•kratkem času. kjer je dana umetnikom vsa možnost svobodnega ustvarjanja.
ČITATELJEM V TRSTU!
Tej številki prilagamo položnice, katere, prosim, izpolnite. — četrtletna naročnina znaša 60 lir, polletna 120 lir.
Denar izročite tudi razna-šalcu ali inkasantu Ljudske založbe v Trstu.
Uprava »Ljudskega tednika«
V&fyouoK ò čitatelji
Tov. Dr., Vipavsko.
Prejeli mno tvojo pesem. Glede na tvojo pripombo pa to le: Že več tovarišev in tovarišic nam je poslalo svoje pesmi z željo, da bi jih objavili v našem listu, vendar si kot naš čitatelj lahko opazil, da jih doslej nismo objavljali Nočemo s tem reči, da jih v bodoče ali sploh nikoli ne bemo, vendar indarno zato nekaj razlogov. Ti so:
1)	Le redke izmed pesmi, ki jih prejemamo, ustrezajo pogojem za objavo. Pomanjkljiva je rima, ritem, jezik itd., najpogosteje pa trpe na vsebini.
2)	Zelo omejen prostor nam ne dopušča, da bi objavljali tudi one pesmi, ki bi seveda nekoliko popravljene, bile primerne za objavo.
Med te bi spadala tudi tvoja pesem »Hčerka in stara mati«.
Ko se bo pa naš list povečal, so bc- v njem našlo tudi prostora za pesmi, zalo nam. tovariš, le še kaj pošlji in morda poleg pesmi tudi kaj primernega v prozi.
Nasvidenje.	UREDNIŠTVO
.	125-letnica
Dne 4. decembra bo 125 let, odkar se je redil v guberniji Jaroslavski Nikolaj Alek-sejovič Nekrasov. Ril je ruski pesnik. Njegove globoke, pristno narodne »Pesmi« (Petrograd. 1845) in »Zadnje pesmi« (Petrograd, 1877), iz katerih govori borec za. ljudsko svobodo, in tolmač ljudskega čutenja in mišljenja, ga uvrščajo med najboljše ruske pesnike. Nekrasov je umrl leta 1878. v Petrogradu.
a kultura ^1
Vtisi s kongresa književnikov v Beogradu
Stara prestolica - novo življenje
S precejšnjim vznemirjenjem v srcu sem se podal na pot. Zakaj ni me čakalo samo svidenje s starimi znanci in spoznanje z novimi, marveč svidenje z velikim in močnim mestom, s prestolnico Jugoslavije, v kateri sem bil pred vojno vendarle prebil nekaj na doživetjih in spoznanjih bogatih let svojega življenja.
Z ljubljanskimi tovariši, delegati Društva slovenskih književnikov, smo posedli v udoben Vagon, ki nam ga je dala Vlada L. R. Slovenije na razpolago. Nočne ure so hitro minile, zdele ee mi je, da smo so kar naenkrat znašli pred zemunskim kolodvorom. Srce mi je glasno utripalo, ko sem s tovariši izstopil na beograjskem peronu.
Zobje vojno in bombardiranja se še močno poznajo na samem kolodvoru in v sosednih ulicah. Vrzeli, neme a zgovorne, zevajo med hišami in palačami, ki se vzpenjajo po brdovitih tleh, na katerih je zgrajen Beograd. Toda ruševine so v glavnem počiščene in povsod se z mrzlično naglico gradi.
Takoj že pred kolodvorom padeš v strast-1 ni, burni vrtinec življenja, ki te potegne s seboj in te ne bo izpustil do kraja. Prodajalci časopisov ponujajo glasno dnevnike in v nasprotju z umerjeno Ljubljano letajo v hitrem tempu skozi ulice. Na Te-razijah se srečaš z dvema rekama ljudi, ki se valita prav kakor Donava in Sava, ki oklepata mesto, v deročem tempu, vsaka v svojo smer.
Prvi videz te spominja predvojnega Beograda, samo da se ti zdi ritem še udarnejši, še strastnejši. Toda kmalu speznaš, da se je struktura prebivalstva znatno spremenila, morda bolj kakor v kateremkoli drugem mestu Jugoslavije. Avtomobile srečuješ in dobro oblečene ljudi tudi. Toda. njihova fizionomija je zdaj-druga. SpOminjaig s'e sličice iz predvojnega Beograda: Bil sem v pisarni, katere lastnik je razpisal službico poslužitelja in pisarja za — 400 dinarjev mesečno! Uro pred določenim rokom se je zbralo v avli kakih 40 do 50 ljudi, mladih,- zdravih in delaželj-nih. Maturantke, absolventi srednjih in strokovnih šol, celo mlad kavalerijski podporočnik, ki si je v službi pokvaril nogo. Kot za seme je bil med njimi tudi star penzioniran pop z brado Sv. Save. Službe s 400 dinarji mesečno je dobil mlad bosanski abiturient. Vsi ostali so bili vrženi na cesto, bedi in gladu v žrelo.
Danes je slika povsem drugačna. Vse, kar je delazmežno in voljno, dela, dela silovito in udarno. Sitih, zavaljenih lenuhov, ki bi se. po plečih delovnega ljudstva vozili s svojimi luksuznimi limuzinami in s svojimi nališpanimi ženskimi dekoracijami ob strani, ne srečaš, čast bodi bogu, nikjer več. Zakaj zdi se mi. da nikjer v prejšnji čaršijski Jugoslaviji niso bili socialni prepadi med posameznimi družbenimi plastmi tako pošastno globoki kot prav v Beogradu.
Književniki v Beogradu
Za goste so naši srbski tovariši odlično poskrbeli. Nastanili sc nas v prijetnem hotelu, obede pa so nam pripravili v »Ma-jestiku«, enem izmed prvih hotelov in restavracij v prestolnici.
Zborovanja, smo imeli na Kolarčevi univerzi, zapuščini enega izmed tistih redkih premožnih'mož, ki je prepustil svojo ded-ščinc ljudstvu in njegovi izobrazbi. Kólar-čeva Univerza je namreč ljudska univerza in je že pred vojno služila v prvi vrsti prošvetljevanju širokih množic.
Po hitri izvolitvi delovnega predsedstva, v katero so bili sprejeti predstavniki vseh narodov Jugoslavije, je pri popoldanskem zasedanju imel <Jiširen referat o nalogah književnikov v današnjem času in o smernicah pri književnem ustvarjanju srbski partizanski pesnik Radovan Zogovič. znan tudi našemu ljudstvu po svoji močni pesnitvi o Titu, ki je za 'časa osvobodilne vojne podžigala naše narode k še večjemu odporu proti okupatorju. Zogovič, vi-" sok, svetlolas in svetlook mlad mož, govori naglo In-strastno in spremlja svoja pretehtana in jasna izvajanja z izrazito, živčno mimiko. Po obširni zgodovinski in poli-
tični analizi je prešel k nalogam in dolžnostim, ki jih imajo književniki do velikih zgodovirekih in prelomnih dogodkov današnjega časa. Zlasti se je zaustavil pri nalogah in dolžnostih konstruktivne kritike, ki da. »mora spremljati tisto velikansko množino prevedenih in domačih knjig, ki se dan za dnem tiskajo in ki novi čitatelj željno sega po njih. Kritika mora pojasnjevati smisel knjig, jasno in objektivno presojati njihove vrline in nedostatke, postavljati na prvo mesto najpomembnejša književna dela ter pospeševati njihovo nadaljnje širjenje med ljudstvom, slabše in slabe knjige pa postavljati na mesto, ki jim gre...« Zato je »resnična, neumorna, vzgojna, znanstvena književna kritika potrebna literaturi in ljudstvu v dneh kakor so naši, ko gol zemlji... «
Ob -zaključku svojega temeljitega in globokega referata je Radovan Zogovič postavil pred književnike Jugoslavije njihov program v obliki vprašanja:
»Ali moremo torej izpolniti svojo nalogo: da na široko povemo našemu ljudstvu, kaj vse je storilo in kaj vse lahko še stori? Ali moremo izpolniti naloge, ki se postavljajo pred književnike dežele, ki je v družbenem pogledu prehitela razen ZSSR vse druge države in ki dela sedaj pred očmi vsega naprednega sveta “ da svet napeto pričakuje sadove njenih podvigov in Prisluškuje, kaj bodo književniki Jugoslavije povedali o svoji domovmi?«
»Zdi se mi,« — je dejal Zogovič = »da bo najbolj pravilno, če odgovorimo na to vprašanje z drugim vprašanjem: ali moremo tega ne storiti? Tako so bila postavljena do sedaj vsa velika vprašanja naše osvobodilne borbe in graditve Takega postavljanja in reševanja vprašanj nas je učil in nas uči naš voditelj v vojni in graditvi, tovariš Tito!«
Tuji delegati na kongresu
Poleg skoraj dve sto delegatov književnikov iz vseh L. R. Jugoslavije «— samo Slovencev nas je bilo šest in dvajset! — si videl v slavnostno okrašeni dvorani Kolarčeve univerzo tudi številne delegate naprednih književnikov drugih narodov. Impozantna pojava je bil vsekakor vodja češkoslovaške delegacije dr. Fr ant iš ek L ang er,' zdravnik in pisatelj, čigar drame (n. pr. »Periferija«) smo videli pred vo jno tudi n aljubljanskem odru, v uniformi češkoslovaškega generala, ki je prinesel pozdrave naprednih čeških in slovaških književnikov. Napredno madžarsko književnost je zastopal S a n d o r G o r g e y, ki je v svojem pozdravnem nagovoru pozval jugoslovanske književnike, naj pomagajo njegovemu narodu prebroditi vse težave, v katere ga je potegnila lažna in izdajalska politika njegovih voditeljev. Društvo romunskih pisateljev je zastopal Jan F i- u n z e t i, v imenu slovaških književnikov je spregcvoril Peter Jelimnicki. kot predstavnik moravskega kola književnikov je nastopil Jaroslav Nečas.
V	imenu nacionalnega komiteja francoskih književnikov je pozdravil Kongres Trista n Tzara, ki je v krasnem govoru poveličeval tradicionalno prijateljstvo Mnccskegn in jugoslovanskih narodov ter zaključil z besedami: »Vi ste bili pred-straža ideje pravice, predstraža vseh odporniških gibanj. Živela FLRJ!«
V	imenu bolgarskih književnikov je pozdravil kongres G e o r g i j K a r a s 1 a v o v, ki so je po kongresu odpeljal s svojim tovarišem v družbi slovenskih književnikov v Slovenijo.
Dragi dan zborovanja sta prispela na Kongres zastopnika poljskih književnikov A1 e k s a n d e r. W a t in slavna pisateljica Sofija N a 1 k o V s k a, katero drama »Dom osamelih žena« je pred vojno doživela na ljubljanskem odru izredno mc-čan uspeh. Kmalu za njima je prispel še dragi predstavnik naprednih francoskih književnikov, Jean Richard Bloch. Viharno pozdravljen je končno spregovoril v imenu sovjetskih književnikov Ivan Ivanovič A n i s i m o v, namestnik predsednika komiteja za kulturo in umetnosti ZSSR, ki je med drugim dejal:
»Izpolniti morate svojo dolžnost do herojske domovine. Pišite torej resnico pošteno in krepko, tako, da bo vaš realizem patetičen, kakor je patetično življenje vašega ljudstva... Vi, graditelji svoje nove do movine, morate slikati sedanjost vaše dežele, prelepo in patetično sedanjost... Naprej k uspehom srbske, hrvatske, slovenske, makedonske, črnogorske — in obenem jugoslovanske — književnosti, ki bc vredna herojskih zmag narodov v narodno osvobodilnem boju!«
Zaključek kongresa
S kongresa sta bili poslani brzojavki generalisimu Stalinu in maršalu Titu, ki je nato tudi sprejel delegacijo književnikov ter so z njo dolgo in prisrčno razgovarjal, sprašujoč po željah In pogojih naših književnikov ter nakazujoč važne smernice njihovega dela pri obnovi in povzdigu domovine.
Kongresu sta "poslala pozdravne brzojavko veleposlanik Poljske republike v Beogradu Jan Karol Wende in pesnik Oton Župančič.
Nato je bila izvoljena uprava Zveze književnikov Jugoslavije. Za predsednika je bil izbran srbski pisatelj in akademik Ivo À n d r i č, ki je imel tudi izčrpen referat
0	statutu za Zvezo književnikov Jugosla.-vije. Za podpredsednike so bili izvoljeni: Oton Župančič. Miroslav Krleža, Izak Sa-mokcvlija, Izidora Sekulič, Radovan Zogovič in Blažo Koneški. Glavni tajnik je če-domir Minderovič, prvi tajnik Ivo Frol, drugi tajnik Mile Klopčič; nadalje je bito izvoljenih večje število članov uprave.
Za častnega predsednika Zveze književnikov Jugoslavije je bil izvoljen Vladi-'oir Nazor, stari Istrski pesmik-partizan.
Za kongresa je bila tudi podeljena nagrada za državno himno FLRJ. ki jo je prejel pesnik Cedomlr Minderovič. Nadaljnje tri nagrade so bile podeljene P a v-
1	u G o 1 i j i, M. In J. F r a n i č e v i č u in Slavku Janevskemu.
I. Kongres jugoslovanskih književnikov v Beogradu je' bil degodek izrednega pomena za vse duhovno življenje Jugoslavije. V izjavah In napotkih maršala Tita, v izčrpnem referatu Radovana Zogoviča ter v svobodni in bogati diskusiji, ki mu je sledila, v osebnih stikih med posameznimi delegacijami in književniki, v izjavah' in nagovorih tujih delegatov ter končno v gostoljubnosti naših srbskih tovarišev so gostje prejeli smernice in naloge za svbie d^lc, pobude za razmišljanje in neizbrisne vtise na burno utripajoče delovne'življenje Beograda in na gostoljubnost njegovega ljudstva.	vi. 1,
Pomen ameriške knjige v Progi
V krasni in zgodovinski palači Colto-redo-Mannsfeld v Pragi je bila v teh dneh odprta razstava ameriške knjige. Razstavo je priredilo ameriško društvo ljubiteljev in razširjevalcev knjig. "Razstava prikazuje nazoren pregled ameriške literarne produkcije, predvsem v času vojne in obsega vse vrste knjižnega ustvarjanja. Zlasti zanimivi so oddelki znanstvene, tehnične in zdravniške literature, ki dokazujejo, da je ameriška znanost prekosila nemško.
Akademija glasbene umetnosti
Kot vrhovna umetniška šola v Pragi je bila ustanovljena Akademija glasbene umetnosti, ki je postala z reorganizacijo konservatorija nov tip visoke šole, ki bo služila vzgoji umetnikov vseli smeri z izjemo upodobljajočih. Vodstvo seminarjev in predavanja imajo novi profesorji, med njimi tudi cela vrsta mladih umetnikov: violinist Plocek, ki je HI nedavno na turneji v Jugoslaviji, znani dirigent Kašlik in progresivni gledališki delavec E. F. Burian. Pole" dosedanjih oddelkov, ki jih je imel konservatorij, ima nova Akademija glasbene u-metnosti tudi poseben filmski oddelek, na katerem predavajo najboljši češki filmski strokovnjaki.
LJUDSKI ZDRAVNIK
Ušesno maslo
V mojo ambulanto je prišel nekoč pevovodja in ves zaskrbljen pripovedoval, da je v zadnjih dneh popolnoma oglušel. Ko sem zdaj dobil pismo V. Z. iz Trsta, ki je v podobnem, položaju, sem se spomnil na pevovodjo in na njegovo radost, ko je znova zaslišal. Človek si res ne mere pred-• stavljati, kako dragocen dar je sluh, dokler sam ne poskusi, kako mučno je, če živiš odtrgan od sveta. . 1
Taka tragična usoda je zadela slavnega muzika Beethovem v zadnjih letih življenja; tragika je bila tu še krutejša, saj ni mogel čudoviti umetnik niti poslušati svojih krasnih kompozicij.
V tem članku ne bom obravnaval težkih, neozdravljivih gluhosti, temveč gluhost, ki jo povzročajo tuja telesa v vnanjem ušesu in uho popolnoma zamašijo. Take vrste gluhost je mehaničnega izvora.
Včasih si otroci vtaknejo v ušesa razne stvari, kakor n. pr. fižol, grah, gumbe, papir itd.; tudi odrasli ljudje imajo navado, da si vtaknejo v uho syalčič vate, da se obvarujejo prepiha; da si pa olajšajo ušesne bolečino. namočijo vato v toplo olje. Vato si pri tem tako močno potiskajo v uho, da je ne morejo več odstraniti. Še večja nevarnost pa nastane, ko si nekateri hočejo sami očistiti uho z raznimi predmeti, kakot; n. pr. s pinceto ali z zobotrebcem. Večkrat se zgodi, da si tako ranijo bobenček in s tem silno škodujejo svojemu sluhu.
Pogosto pa je oglušenju krivo ušesno maslo (cerumen), ki se nakopiči v večji količini ter uho popolnoma zamaši. V tem prtmeru smo gluhi na eno alt pa na obe ušesi, posebno zjutraj, ko se umivamo; včasih se nam sluh za nekaj ur podnevi vrne, nakar zopet izgine. Ušesno maslo povzroča tudi brenčanje, bolečine in omotice.
Tuja telesa, kakor tudi ušesno maslo najbolje odstranimo z vbrizeanjem mlačno vode v uho. Pri tem moramo postopati previdno in ne preveč energično, najbolje je, da so prepustimo izvežbanim rokam. Priporočljivo jo tudi, da pred čiščenjem omehčamo strjeno maslo z instilacijo kisikove vodo ali glicerina, dvakrat ali trikrat dnevno. Nihče sl no moro predstav-
ljati, kaj vse ne pride iz ušesa z’ vodo. Nikoli ne bom pozabil omenjenega pevo vodjo, ki so ni mogel prečuditi, kc sem mu pokazal, da je imel v ušesu košček vžigalice s še celo glavico.. »Za vraga«, je vzkliknil, »saj bi v ušesu lahko odprl trafiko«.
Prehrana noseče matere in otrokovo zobovje
V naših krajih, posebno pa še na Krasu, na žalost zelo pogosto srečujemo ljudi s pokvarjenimi zobmi; zobna gniloba (karies) je pri nas zelo razširjena. To zavisi
od raznih fakte rje v, "a nedvomno precej od prehrane. Vodja zobne klinike v Oslu, • profesor Toverud, je naplavil 'zanimive poizkuse, iz katerih •izhaja, «da je usoda zobovja v veliki meri odvisna od tega, kaj je otroke va mati uživala v času nosečnosti. Njena hrana mora vsebovati veliko količino rudninskih snovi, predvsem kalcija in vitaminov. Òmenjeni profesor je v nekem zavodu predpisal za noseče matere sledečo dieto: vsak dan 1 liter mleko, 15 dkg zelenjave, 30 dkg krompirja, 20 dkg sadja, 30 dkg kruha iz črne moke,
6 dkg masla in 1 dkg ribjega olja. Razen tega pa tedensko 6 jajc, 24 dkg mesa,
6 dkg jeter in 12 dkg rib. Otroci mater, ki so se branile na ta način, so se izvrstno razvijali in pregled je dokazal, da so imeli izdatno boljše zobe, kakci’ otroci mater, ki se niso ravnalo po predpisani dieti.
Dr. Slavko Štrukelj-
ZENSKI KOTIČEK
Tvoj otrok..
MODA
I "V
" mi
k':-; k; ; • : : :	i.'.: i
' 'H
d
i / ■'	0 ■ \ \f\
m ll
rM£i'r
.-'t- -À
Zimski plašč za mlada dekleta, okrašen s krznom.
Ali ga prav zares poznaš tega svojega malega navihančka, tega včasih tako neizprosnega, zahtevnega gospodarja vseh tvojih ur, dni in noči? Kakšno veselje! Da bi ga no poznala! Saj na lačno veš, kako rožnato mehki in voljni so njegovi prštiti, kako so krčijo in razklepajo, kako hlastno zgrabijo in trdno drže. Saj vsak dan znova občuduješ njegove neugnane nožico, njegovo glavico, ki so že sama dviga, da si razširi življenjski prostor. Saj so ne moreš dovolj nagledati teh prečudno pametnih, živih, smejočih se oči... Razveseliš se vsakega novega utripa in poganjka tega mladega življenja, smeješ se njegovi drznosti in iznajdljivosti, ponosna si na edinstveno podvige njegovega duha. Vso ti je všeč; v tvojem materinskem pogledu se kar pred tvojimi očmi najneznat-nejša stvar spreminja v zlato. In v svoji sreči sama ne veš. kako bi ga nagradila za vse radosti e katerimi bogati in polni tvoje življenje. Pa da bi ga ne poznala tega svojega oitroka! Vse sosedo ga poznajo, z vsemi znankami se pogovarjaš o njem, možu vsak večer odbiraš dnevnik svojega malega junaka in sama sebi se zdiš najboljša mamica na tem svetu. Kljub vsemu temu pa vendarle no poznaš svojega otroka. Zakaj ne? Ker ob otroku doživljaš in izživljaš sebe in pri tem pozabljaš na otroka; ker sc opajaš ob njegovi sedanjosti in ker v otroku vse premalo vidiš bodočega človeka, čigar razvite sile bodo ali ustvarjale ali rušile, človeštvu koristile ali škodovale.
Poglobiva ge v otroka! Premisliva, kako ogromna je razlika med dojenčkom, ki te samo na zunaj spozna, -pa med dekličem, s katerim so pomenkuješ, mu že lahko nekaj dokazuješ in mu posreduješ, svoja lastna življenjska izkustva, Ce do dna pretehtaš to razliko, se ti bo odkrilo, kaj pomeni beseda razvoj, koliko sil v človeku je moralo biti na delu, da so je ta sore-memba učlovečenja v njem vršila in izvršila.
Oglejva si nekaj teh sil. Gotovo si že opazovala, kakšen nasilnež je otrok, kadar jo lačen ali moker; z jokom te prisili, da ga nahraniš in previ ješ. Opazovala si, kako neznosen je, kadar se mu hoče spanja ali pa tudi gibanja, brcanja, tekanja, To so težnje v otroku, ki jih njegovo malo življenje vprav neizprosno skuša u teši ti zato, da se ohrani. Cim pa te težnje prekomerno narastejo in presežejo mojo smotrnosti^ so iz otroka razvije požeruh, fei bo v življenju delal samo za dobro in izdatno jedačo in pijačo, ki ga bo osrečevala samo bogato obložena miza. Te svoje prekomerne potrebe bo pa tešil tudi na račun sočloveka. Če torej to težnjo v otroku poznaš, he boš «(rokove volje do. dela in ubogljivosti skušala dvigniti z večnim obetanjem čokolade in potic, marveč boš našla za nagrado tudi še kaj drugega, s
čimer boš pridobivala otrokovo naklonjenost in ljubezen. Skratka: otrokovo okolje ne sme biti obremenjeno in nasičeno z vašo sijajno skrbjo in pažnjo, ter s poudarjanjem tistega, kar naše življenje ohranjuje.
Iz težnje po ohranitvi življenja nujno sledi težnja po varnosti, zavarovanosti, ki se javlja vedno tedaj, kadar neke zunanje sile ogrožajo življenje. Kako se šo majhen otrok strese in zakriči pri nepričakovanem' ropotu ali žarki .svetlobi, kako se otroci boje še neznanih predmetov, ker še niso preizkusili v koliko bi jim utegnili biti nevarni. Proti takim vnanjim silam se je treba zavarovati; v človeku se pojavi težnja po obrambi, ki se javlja v dveh oblikah: ali ubežati nevarnosti, ali se z njo spoprijeti. Opazuj s tega vidika otroka. Bojazljiv otrok se bo na vsak korak čutil ogroženega, povsod vidi nevarnosti, katere pa ti s svojo pretirano skrbjo šc povećavaš. Če hočeš imeti otroka zajčka, pa mu pokaži, kako strašno se bojiš zanj. koliko nevarnosti mu preti na stopnišču, dvorišču in vsepovsod. Seveda ga moraš opozo« riti na nevarnosti. Toda ne straši ga! Raje mu pokaži, kako bo tei nevarnosli kos.
D. V.
'VWWYYYVVVYVVVVVV^^
Gospodinjski nosveti
STEKLENO POSODO vseh vrst najlepše očistiš z mehko krpo ali s krtačko v mlačni milnici, kateri dodaš nekoliko boraksa, nato pa jo izplakni v mlačni čisti vedi, nazadnje pa v mrzli, kateri dodaš nekoliko pralnega plavila. To napravi stekleno posodo čisto in svetlo.
UMAZANE STEKLENICE IN KOZARCE, ki,so postali kalni in sc jim je naredila trda usedlina na dnu, očistiš najbolje n kisom in soljo. Zelo trdovratne usedline pusti nekaj časa v kisu in soli namakati,
' da. se usedlina raztopi. Nato posodo splahni v čisti vodi, da postane lepa kakor nova. — Sol se v kisu ne raztopi, zato hrani ta kis s soljo vred v posebni steklenici za prihod« j e čiščenj e.
. GALOŠE IN 3NEŽKE očistimo po vsaki uporabi takoj s suho, mehko krko. Eventualno zasušeno blato na njih zmehčamo s krpo, namočeno v mlačni vodi. Nato jih zličimo z drugo krpo, namočene v petroleju.
Če jih pa hranimo za daljšo dobo (čez poletje), jih najprej očistimo kakor zgoraj, nato pa vzamemo namesto petroleja glicerin, ki jih obvaruje preti razpokami in liti zhčkno z volneno krpo. Vanje natlačimo časopisni papir, da se no pokvari oblika, in potisnemo v s alt o posebej v staro, nerabno nogavico in hranimo.
V današnji številki otvurjamo redno rubriko za šah. Skrbeli bomo. da bo v njej za vsakogar nekaj zanimivega, tako za tiste, ki se šele vključujejo v čedalje širši krog šah isto v, kot za tiste, ki jim šahovska teorija ni čisto tuja. Spremljali bomo tekoče šahovske dogodke doma, v naŠP bližini in po vsem svetu, v preteklost pa bomo segali po dobro nauke iz izkustva^ Razume se. da bomo pni izbiranju gradiva predvsem upoštevali željo čitateljev-šabi« ste v.
Kot, prvo partijo prinašamo zelo poučno partijo iz preteklega stoletja, ki jo je na: blesteč način dobil eden največjih šahov« škili genijev sveta Paul Morphy. Partija je poučna zato, ker na učinkovit način; pokaže ono glavnih napak, na kateri dolgo v trpe skoro vsi začetniki, da’ namreč začno prehitro napadati, še preden razvijejo svoje glavne sile za igro, to je! -- lahke figure in stolpe. Ena sama* preteča poteza, droban materialen dobiček’ pri nerazvitih figurah nič no pomeni. V V partiji je Morphy to lepo dokazal.
Partija št. 1
Beli: Marache N. Črni: P. Morphy Igrana v New Yorku 1857. lola.
1.	e2—0-1	o 7—e5
2.	Sgl—fll	SLS—cO
3.	Lfl—c4	Lf8—c5
4.	b2—bi	LČ5xb4
Igrana otvoritev je znana pod imenom Evantsov gambit. Beli žrtvuje kmeta za, napad.
5.	c2—c3	Lb4—a5
6.	d.2—cl4	e5xal
■. 7. ei-e5	d7—d5
črni se s *tc potezo razvije. Brez razvoja tudi prave obrambo ni.
8.	e5 x d6 e. p. Dd8 x dG
9.	0-0	Sg8—e7
10.	Sf3—g5?	0-0
Poteza belega je slaba. Konj gre v napad brez podpore ostalih figur.
11.	Lc4—c!3	Lc8—f5
’ 12. Lcl3 x f5	Se7x f5
13.	Lel—aO	I)d8—gti
14.	La3xf8	Bg6xg5
15.	LfS a3	dl x c3
Beli je res z napadom osvojil kvaliteto, toda damski stolp in konj sta še mrtva.
10. La3—el	Dg5—gG
17.	Lel—f!	Ta8—d8
18.	Bdi—c2	Sc6—dl
19.	Dc2—e4	Sfb-gft!
20.	De4 x gf>	Sdl—e2
. Krasen mat. Če vzame beli konja na «3, izgubi damo.
Problem št. 1
Beli je na petezi. Kdo dobi v tej končnici?
Končnica is zelo poučna. Na prvi pogled bi vsak prisodil zmago črnemu. Ima dva zdrava kmeta več. Toda...?! Toda dejstvo je, da pr j pravilni igri zmaga izsiljeno beli. Le kako? Premisli, usedi se k šahovnici ‘in poskušaj! Povemo samo toliko. da izvede beli manever, ki se v šahu imenuje s r j !• r kmetov. •'« žrtvi e'.«ga ali dveh kmetoiv prodre eden do osme črto.
(Urejuje prof. L. Gabrovšek').
/a sprememb0 .Milice ribe gre levit Glej, zahajati prične že sonce, Končno! NobaJ se j. le ujelo-trdno upa za večerjo bH, sit. Mihec p« ima še prazne lonce, težka ril,a na* poU«a cwi
O gorje! Se Milicu sline ne rede. ko na ribo mastno lačen gi*H
Prva zmaga v 15, dnevni hjrneji
ljubitelji Poiiilanc-Žcleznlčar (S) 1:0 (0:0)
Tržaška enajstorica «Ljubiteljev Pon-ziaae>, ki ic odšla na 15. dnevno lur-nelo po Jueoslaviji, v kateri bo igrala štiri tekme za jugoslovansko nogometno prvenstvo, ic v nedeljo v Sarajevu prvo odločila v svojo korist. Prva tekma, prva zmaga in prvi dve točki sta na varnem. V četrtek bodo Tržačani igrali v Skop. : «e proti «Pobiedi», v nedeljo v Beogradu proti «Metalcu» in prihodnji četrtek v Subotici proti «Spartaku». Upamo, da jim bo uspelo priboriti si še kakšno zma-
go. Ostali rezultati te		nedelje			so:	Spar-	
tak-Nafta’ 4:3;	Dinamo.Zelezničar						(N)
3;1; Pobieda-Budučnost .•			■:3.				
Kvalifikacijska			tabela				
Partizan	8	8	0	0	25	4	16
Hajduk	8	6	2	0	19	2	14
Dinamo	9	6	1	2	24	12	13
Rdeča zvezda	9	6	0	3'	25	12	12
Metalec	9	5	1	3	18	14	11
Spar Jak	10	5	0	5	18	20	10
Lokomotiva	10	3	2	5	16	18	8
Pobjeda	'll	2	4 *	5	18	18	8
Budučnost	9	2	3	4	15	20	7
Železničar (N)	10	2	3	5	10	22	7
Nafta	10	3	0	7	12	26	6
Železničar (S)	10	2	1	7	11	2*	5
Kvarner	7	1	2	4	7	15	4
Li, Ponziane	4	1	l	2	3	10	'S
Ogorčene borbe pokrajinskega						in	
okrožnega prvenstva							
V nedeljo so	bila vsa		igrišča v			Trstu	
in pokrajini polno zasedena.				Tako		V	po-
kra j inskem kot v okrožnem nogometnem tekmovanju so igrale vse enaistorice.
Največ zanimanja pokrajinskega prvenstva je vladalo za tekmo med itRu-darjem» iz Kaše in tržaškim «Motrtebol-lom», ki veljata za najresnejša tekmeca za osvojitev prvenstva. Zmagali so zasluženo igralci «Rudarja». 1 udi v 1 rstu je bila zanimiva tekma med «Skednjem» in «Tovarno strojev», ki sc je končala po OP min. ostre in hiirc neodločeno. Druga tekma v Trstu ic bila med «Oaslinijem» in «Krmiuom». Zmagali so Tržačani, vendar pa bi .bil z malo več, sreče lahko rezultat tudi obraten, kalti igralci «Knnina» poraza res niso zaslužili. V Tržiču ic privabila ljubitelje nogometa na igrišče nogometna tekma med «Tržičem» in -Gorico», Zmagali so domačini s 3:2. Zmago so si zasluzili, vendar pa so goriški nogometaši s svojo lepo igro zapustili iinilepši vlis. Enajsto-rica «Gradiške», sc ie morala s koprskega igrišča vrniti domov brez točke. Tekma se je prav za prav odločila že v prvem polčasu, ko so domačini že zabili dva gola. Težka botba je bila tudi-» na Reki, kjer ie domači «Torpedo» z boljšo skupno igro premagal enaistorico iz Mili z 3:0. «Roakc» pa si je v ne. delio na račun* Ajdovščine priborilo dragoceni točki.	t
•V okrožnem prvenstvu sta bili odločilni tekmi med «Nabrežino» in «Primorjem P» in Costalungo» in «Sv. Mar. kom». Ker so Prosečatii zmagali v Nabrežini, «Costalunga pa je samo remi. zirala, imata sedaj enako število točk in skupno vodita na kvalifikacijski lestvici. O tekmi v Nabrežini bi pripomnili, da so proseški nogometaši zmagali z. veliko porcilo sreče in bi bil rezultat tndi lahko obraten. Enajstorica z Opčin ie zgubila proti Ponziani po lepi in tehnično dobri igri. Visoko zmago ic slavil tudi «Cebiilec» ki bo najbrže postal prvak svoie skupine, seveda če bo ohranil svo. jo dosedanjo formo. Lepa tekma ic bila tudi med «Drehcriem I» in «Kraljičem», ki se ic končala neodločeno. Rezultati so naslednji:
REŠITVE ugank
Križanka. Vodoravno: 1. krik: 5. Ha; 8. ost: li. Nord: 15. Raba: 15. rod: 17. as; 19. ar: 21. Dev: 22. Abel; 23, osat; 24. udarnik;	27. stopalo:	29.	Kepa:	30.
paradiž; 32. malollka; 32. Korotan.; 34. Ruma;	37.	ata; 38 na;	39.	lok;	40.
okov; 43. Adam; 44. noj; 45, en; 4ti. akt: 47. sapa; 48. kare; 49. Ala; 51. Ra: 52. som; 54. cdil; 55, Trstu demokracijo;	ML	birokrat; 61.	teror; 62.	tanin; 64.	idila; 67. Adela;	70.	Emil;	71.
Vida; 72. let; 73. nož. - Navpično; ». krop; 2. rasa; 3. Ibar; 4. katarakt; 5. trud; 6. Lodi; 7. Ada; 8. oda; 9. selo; 10. tvor; 11. nakovalo; 12. obet; 13. repa; 14. dlan; 17. Anatol; 18. sijaj; »9. Atila; 21). rokoko; 25. rman; 26. Ko. per; 26. slana; 28. pakt; 31, žamet; 23. kosec; 35. udar; 36. Mars; 41. kadi; 42. opil; 49. Aube; 50. aerolit; 52. Skradin; 53. mali; 56. dir: 57, morala; 58. oktava; *9. ran; 61. tl; 63. na; 65. del; 66. ime; 68. Edo; 69, laž.
Pokrajinsko prvenstvo:	Ronkc-AJdov-
ščina 2:1; Rudar-Montebello 4:0; Tor-pedo-Milje 3:0;; Tržič-Gorica 3:2; Ko. per.Gradiška 3:1; GasfinuKrmin 1:0; Škcdcnl-Tovarna strojev 0:0.
Okrožno prvenstvo:	PrimorieP-Nabrc.
žina 3:0; Dreher 1-Kraljič 2:2; Col-Pri-morje D 6:3; Sv. Marko-Costalunga 2:2; Tovarna strojev 11-Pisoni 2:1; Cebulcc-Acegat 8:0; Ponziana-Opčine 4:2; Mon-tebello IL VOM 3:2; Rauber. Dreher II 1:0; Roianesc-Skedenj 6-1.
Italijansko Nogometno prvenstvo
V italijanskem nogometnem prvenstvu je potekla zadnja nedelja brez večjih presenečenj. Zmagala so moštva, ki so žc na papirju 'veljala za zmagovalce. «Torino» se z vsako nedeljo približuje vodečima enajstoricama «Juventus» in «Bologni» in je sedaj samo še za eno točko za njima. I^ezultati; Juvcntus-Triestina 4:0; Venczia-Alessamlria 1:1; Sampdoria-Bari 6:1; Lazio-Napoli 2:1; Atalanta-Genova 1:0:	Inter-Roma 0:0;
Modena.Milan 2:1; Livornp.Bologna 1:1; Torino-Vicenza 3:0; Broscia-Fiorentina 1:0.
Jessie Owens najhitrejši sprinter na svetu
'Črnec Jessie Owens se ie rodil 1914. leta,' Že v rani mladosti se ic pričel baviti s sportom. Ko ie bil star 13 let je že sodeloval na 79. tekmovanjih in zmagal nič mani kot 75 krat. Prve rezultate, katerim ie prisluhnil svet, pa je dosegel 1933. leta na diiaških lahkoatletskih tekmovanjih v Chicagu. Takrat ic Jessie pretekel razdaljo 100 yar-dov v času 9,4, na 220 yardov pa je s časom 20.7 izenačil svetovni rekord. Na istem tekmovanju ie dosegel v skoku v daljino daliavo 7.56 metrov. V letih 1934 in 1935 ie tekmoval z najboljšimi svetovnimi lahkoatlcti in stalno dosegal prvo mesto. V tei dobi ic tndi njegovo ime prvič vpisano med svetovne rekorderje. Ihistavil ie dva svetovna rekorda, in sicer v teku na 200 v' času 20.3 in v skoku v daljino 8A3 metrov.
Dvajsetletni Jessie Owens ic 1926. leta premagal v teku na 100 metrov, do takrat naihitrejšegs sprinteria na tej progi Mctcalfa in dosegel izredni čas 10.3. Še istega leta pa ic na Olimpijadi v Berlinu postavil n» isti progi nov svetovni rekord v neverjetnem času 10.2. V Berlinu je zmagal tudi v teku na 200 metrov in v skoku v daljino ter tako postal trojni olimpijski zmagovalec. To je kratka zgodovina najhitrejšega sprin-teria na svetu.
Košarka
za „Tomažičev" pokal
V nedeljo so igrali vse napovedano -tekme v košarki za «Tomažičev» pokal. Med moškimi ie «Coi» visoko porazil «Tomažiča», ki' je nekaj časa veljat za enega najnevarnejših nasprotnikov. Naj-lepša borba ie bila med «Čermeljem» ia «Kraljičem», ki ie bila do zadnje minute nejasna. V tekmi ‘med «Roianese» iu «Vesno» iz Sv. Križa so zmagali ru-tinirancjšl Tržačani. Eantje Iz Sv. Križa pa bodo z resnim in smotrnim treningom postali še odlični košarkarji, na katere bo moral vsakdo računati. Lahki zmagi sta dosegli «Perossa» nad «VOMom» in «Chimici» nad «Ralberlem», Med ženskimi petoricami ie bila najlepša borba med «Chimici» in «Barkovliami». Zmagale so Barkovljanke, vendar pa ne prepričljivo in bi bil pravilnejši neodločen rezultat. V drugi tekmi sta se srečali
petorici «Tomažiča» in «Vesne», Sveto-križka dekleta so prav lepo zaigrala, manjka pa jim še hitrost in točnega streliania na., koš. V prvem polčasu so bile še nesigurne, so se pa popravile v drugem in bile enakovreden nasprotnik. Tudi za nic velia isto, kar za inoško petorico. «Rinaldi» ie z lahkoto odpravil «Cola», «Ctuinjci» p^, «VOMA». Petorica «VOMA» ie sestavljena iz samih mladenk približno 14. let, ki bodo nedvomno postale s časom še odlične košarkarice.
Moški:	Col-Toniažič	55:21; Čerhielj-
Kraliič 24:20; Perossa-VOM 59:!5; Roia-trese- Vesna 44:12; Chimici-Ranbcr 36-14; Zenske: Rinaldi-Col 46:6; Tomažič-Ves-na 13:6; Chimici-VOM 38:7 Barkovije. Redivo 11:8.
Hockey na ledu
Hockey na ledu ima svojega prednika v igri «bandy». To igro so pričeli igrati v 17, stoletju na Nizozemskem. Kmalu se je pojavila po vsej severni Evropi ter v Rusiji. «Bandy» ic zelo hitra igra in so za nio potrebne vsaj kakor nogometne igrišče velike ledene ploskve. I-gra	pa jo	lahko	še enkrat	toliko	igralcev	kot hockey.	Dandanes	igrajo	«bandy»	samo	še v	Sovjetski	zvezi	in na
Finskem.
Iz «bandyja» pa sc je v Kanadi razvila igra na ledu, ki jo imenuicmo hockey. Tam ie tako razširjena, da ie postala narodni sport. Vsak šolarček jo igra. Iz Kanade pa ie hockey nastopil zmagovito pot po vsem svetu. Še celo v vroče deželo ga i*. zaneslo.
I.eta 1920 ie bil hockey uveden med zimske olimpijske igre. Na teh tekmovanjih so	vedno	zmagali Kanadci.	Samo
leta 1936 so prvenstvo osvojili Angleži, vendar s kanadskimi igralci. Kanadčani so pravi mojstri v tej igri. Z neverjetno hitrostjo in spretnostjo vodijo pred seboj usnjeno ploščico, preigravajo nasprotnike in dosegajo gole. Vendar pa se ic razlika in premoč kanadskih hockcyskth igralcev vedno manišala, kaiti hockey ie tudi v Evropi postal eden naipriliuhlie-nelših zimskih iger. Z leta v leto se ic marijšala razlika v gelili, kadar sp igrali Kanadčaui z Evropejci-. Za napredek iu razvoj hockéya v Evropi pa so največ pripomogle Švica, Češkoslovaška, Italija, Anglija, Francija, Avstrija ter Madžarska. Moč in privlačnost hoekcya ic v brzini, vztrajnosti, pogumu, moči in spretnosti.
Pisani športni svet
Še vedno plavajo. Pred dnevi ie bil plavalni dvoboj med reprezentanco Švedske in Nizozemske, na katerem ie Olat Olson na progi 100 m prosto dosegel odlični čas 58.2. Na 200 m prsno pa ic zmagal Stik Johnson v času 2.47. Wa-terpolo tekmn se ie končala neodloče. no 4:4.
Namizni teuts za evropski pokal. Na
Dunaju je bila pretekli teden prva tekma v namiznem tenisa (ping-pongu) za evropski pokal. Srečali sta sc Madžarska in Avstrija. Zmagali so z veliko premočjo Madžari v razmeriu 5:0. Rezultati; Sido (M) : Keki 3:1; Soos (m) : Bednar 3:0; Sido - Soos : Eckl . Bcd-nar 3:0; Sido : Bednar 3:0; Soos : Eckl 3:1.
Boksarski dvoboj Ilawklns-Roederlek,
ki ie velial za kvalifikacijsko borbo evropskega prvenstva za nastop proti Cordano, sc ie v Londonu končal z zmago Hawkinsa v prvem kolu s knockautom.
Porazi avstrijskih nogometnih moštev v Češkoslovaški. Dunajska nogometna moštva «Avstrija» in »Rapid» sta v Češkoslovaški doživela dva težka poraza. «Sla. viia» ie premagal «Avstrijo» s 6:1, «Bratislava» pa «Rapida» tudi s 6:1.
ZNAMENJE
(Verzi A. Aškerca)
. i 2
J ! 4 i 5
8
10 I
8! 5
7 1121 4 i 3 I
__I !________.!.
13 j 8 | 3 S 8 ;
12[ 14 13 2
HO 1	417
16 j 6 | IS, 13 i '6
siisi 2
6 | 7 | 6 8:3 8 111 7 112 j 13 12| 5 | 11 j 8 iaj 2 J Mn 3
i
15I16 i 6 j 9 6
13 j 7. | 6'
15 12 11 | 8 i 3
Ti
131.6 | 4 il8!
16:6
	,3I	8	14	5	12	1	| 13	6	7 |12 \A'
6	13	6	1 i 2 | « |	3	8	20	8.j 15 j 12
4	3	2	5 !13| 6 |	4	|15	16	6 1 1 1 2
Beograd JBudirapcšta 1:1
V Beogradu ie bila v nedeljo nogometna tekma med Beogradom in Budimpešto. Končaia se ie neodločeno z 1:1. Beograjčani pa bi si zmago več kot zaslužili» sai so biii vseh 90 min. v ve. liki premoči.
Drobne zanimivosti
V Parizu sc |e pričel teniški dvoboj
na pokritih igriščih med Francijo in Češkoslovaško. Prvi dan ie Francoz Bernard premagal Vrbo z 9:7; 6:1; 6:1; Cchoslovak Drobny. pa francoskega prvaka Petro s 6:’; 6:4; 6:4.
Natege Sokolov pri izgradnji države
V slavnostni Številki »Sokolskega vestnika« je predsednik češkoslovaške vlade Klement Gott-wald odgovoril na dvoje vprašanj, ki mu jih je postavil visok sokolski funkcionar'
1.	V čem vidite nalogo sokolske misli in sokolskega dela v izgradnji države?
2.	Kako ocenjujete pomen in misijo XI. vsesokolskega zleta 'in kaj od njega pričakujete?
Na prvo • vprašanje je predsednik Klement Gottvvald odgovoril: »Mislim, da je tu najboljši odgovor staro sokolsko geslo: Paže tuž, vlasti sliiž' (Mišice oiačuj. domovini služi!) Še nikoli v svoji zgodovini ni imel SOKOL 'ako priložnosti, da bi to svoje geslo tako široko in globoko lahko u-resničeval. kakor danes v naši liti riški demokratični republiki Danes smo začeli z velikim delom. katerega ime je ustvaritev in uresničeni e dveletnega gospodarskega načrta. Toda ta naš načrt pa ni samo gospodarski, temveč globoko zasega vse plasti našega narodnega življenja. Ni prav nobenega dvoma da potrebujemo spretne in zdrave graditelje. To ie prva do'žnost Sokola. Naša delovna mobilizacija mora biti istočasne tudi moralna mobilizacija. Potrebujemo zavestne, rodoljubne in navdušene graditelje. To je pa zopet druga glavna naloga Sokola. Zlasti pa je treba »zvršiti obe nalogi med našo mladino, naraščajem našega naroda, ki ie bil z vojno in okupacijo poškodovan tako fizično kot, m o,vabio. ...
To veliko delo bo pa uspelo le tedaj, če bemo dosegli zedini »ni e naše fizkulture. Zedinimo v slogi vse sile naroda v enotni fizkul-turni organizaciji Mislim, da je velika naloga Sokola v teni da kot največja narodna organizacija pestane faza pri uresničevanju tega nacrta!«
O pomenu XT vsesokolskega zleta, ki bo v 1. 1948.. je predsednik vlado Klement Gottvvald delal:
»Zelo dobro se spominjam zad-pipt/a vsesokolskega zleta v letu 19S8 Tedaj je bil ta zlet vebka in mogočna vsenarodna manifestacija priora vi lenosti vsega naroda da brani domovino, njeno svobodo in neodvisnost Ta zlet ie bil manifestacija, katero je videl ves svet.
Mislim do lahko postane tudi XT. vsesoko'ski z'et prav tako pomembna manifestacija Niegova naio«a ie. da. pred vsem svetom pokaže edin«tvo in povezanost našega naroda, tok'-at v izgradnji destruktivnih let voino in okuna-eiie in da v svoji državi gradimo «■vpApo bodočnost našega naroda. So boli važno na ie to. da bo vse-sokolski zlet izraz enotnosti — v UrknHuri.
NEKAJ
! ZANIMIVIH POGLEDOV
viazlutieuede
Najdražja skodelica čaja
Ena skodelica čaia Je stala Ameriko nad 100 milijonov dolarjev. Ta čaj se je popil 6# aprila 1929. v Orlandu (državi Floridi). Gostiteljica gospa Brown Je darovala ob tej priliki svolermi gostu Smortzu nekaj redkih steblik «grappe-fruit», ki Jih je bila pravkar prejela iz Sicilije. V teh steblikah Je bila skrita ličinka nevarne muhe. živeče ob Sredozemskem morju. S hitrostjo požara se je ta muha razširila p ovsei Ameriki, kjer jc imela v nasprotju z domovino nobenega sovražnega zajedavca, ki bi jo preganjal. Do konca leta 1929. je okužila žc 3 milijone ha v Združenih državah. Z letali so Jo uničevali, vlada je trosila milijone in milijone polja so škropili s svinčenim arsenom tako, da $o zboleli ljudje in živali. Sele polagoma Je ponehavala ta nadlogi.
Otok brez barv
Na otočiću Limtionlo, severno od Islandije, živi 45 družin. Danski stro. kovnjak za oži dr. Holm., je dognal da so vsi člani, kakih 200 ljudi slepi za barve. Slepota za barv« i« delna, in sicer če ne raziocinio ' rdeče in zelene1, : OzirOTila modrc in zelene barve, ali pa popolna. Vsi omenjeni otočan j so popolnoma slepi za barve. 1 Onj vidijo vse le v črni, sivin beli barvi. In le v jeli barvah, je pri njih vs«: obleka, lišp, pohištvo. Dr. Holm ic mnenja, - da so za to dedno boleznijo polagoma zboleli vsi otočani zaradi zakonov med seboj, Otožič ie samoten, prebivalci si. maio skoraj nobenih stikov % drugimi naselbinami; sicer so pa vsi aotmalni in zdravi kmetje ter ribiči.
Iz malega...
Leta 1875, jc izpostavil neki Saruier v Avstraliji tri pare kuncev. V lekal letih so se razmnožili na milijarde. Preganjajo kunce s strupom, plini, lisicam^ divjimi mačkami, bacili, legariem, podlasicami in mesojednimi mravljami, 2 vsemi temi sredstvi zaznamujejo Je malo uspeha.
Srednja telesna temperatura
Prt človeku je znašala srednja telesna temperatura še prod enim desefteHoui 36,6 do 36,8» C. Po nahtoveiših medicinskih preiskavah pa ta temperatura stalno narašča. Vzroke videvajo raziš, kovalci v pospešenem ritmu življenja, v stalnem draženju živčevja in v trajni razdraženosti, v kateri živi človek današnje dobe. Učinek ie ta, da se tempera, tura 37,5» C ne smatra več kot mrzlica, posebno ne pri meščanih.
15 — 12 — 18 — 6 — 9 — 16 6—1 utežna enota,
17.-16-2-4-5-6 3 — 6 graščinsko gospodarsko poslopje.
KI ju è:
20 — 16 — 12 — 19 — 15 — 12 11 — 7 — i? — nedelavnost,
4 — 12 — 13 — 8 — 10 — K 14 — 12 krai na. Krasu. '
is
a
a
e
?
-m.»
?
ì l
a
d
?
k
n
r
1
ž
Sestavi besede naslednjih pomenov: 1. zemljcslovstvo; 2. grški filozof; 3. člo. vek, ki bi sc rad ob vsaki priliki oko. ristil; 4. literarni proizvod; 5. vas blizu Liubliane; 6. zlasti tned voino poznana maščoba; 7, majhen ptič; 8. smolno olje; 9. odvraten človek.
Po diagonali dobiš priimek slovenske, «a pesnika.
Posetnica
J. Kočar
Ugotovi poklic tega tovariš*
Pregovor
novec, kamen, škatla, podob«, Btou, veter
Iz vsake vrste vzemi tri zaporedne črke.
Odgovarja JOŽE KOREN — Zal. Primorskega dnevnika, Trst
.

Piha v veselje in zabavo poštenim, in v žalost in jezo onim drugim
Lovska
Enakopravnost
Kdo mere trditi, da zapadni de-
Če se Bevin ogleda v ogledalu...
mokratje niso za enakopravnost na svetu!! Saj bi celo Tržačanom radi dali enako pravice, kot jih imajo zamorci v Ameriki.
Iz Gorice
— No, ali je kaj novega pri vas v Gorici?
— Nič. Vse je še po starem; kot preti 25 leti.
Iz Grčije
Grške osvobodilne čete nad vse hvalijo orožje,-ki jim ga posredno pošiljajo Britanci. Pošiljke prihajajo sicer z majhnimi zamudami, ker gredo najprej skozi roke mo-narho-fašistov, vendar prej ali slej le dosežejo svoj cilj
Skromna želja
V dnevih stavke
~ Za sleherno stvar ceniš in hvališ Boga šele takrat, ko jo nimaš več«, je dejal prijatelj prijatelju, ko sta jo v dnevih stavke mahala v Barkovlje.
—	»Da«, mu je odgovoril prijatelj, »tako bi delno bilo tudi z našimi zavezniki.«
—	»Kako delno?«
—	»Cenili jih sicer no bi, a hvalili bi Boga na vse pretege, če bi jih ne bilo več.«
Kol’kor kapljic, fol’ko let, Bog nam daj na svet’ živet’ -— je vzkliknil tisti, ki je padel v morje...
Točno pojasnilo
Tujec povpraša v Trstu mimoidočega: »Kje bi si v tem moftiu lahko nabavil zavitek dobrih cigaret?«
In dobil je odgovor: »Povsod laže kot v trafiki.«'
Dogodek s ceste
»Hej, hej, prijatelj, kam pa greste?« »»Med dvema črtama prek’ ceste, da me ne doleti nesreča In kazen stroškov ne poveča,«« Ker mož se ognil ni v tem hipu že spuščal dušo je ob jeepu. Brez stroškov prednja so kolesa ponesla dušo mu v nebesa.
Kje v teh vrsticah je morala? Ne pšsi si’edi cest zijala!
(Nadaljevanje s 4. strani.)
M iaf rire k>. ìx ih:
V. Ja Miče, je žalost, ma jemš prou!
M: Jest praven taku, Vane: Ce nijebe mi šle u hribe, naše nijebe ble dim, ne pr Štuarjh ne u Kuapre.. Jen če nijebe mi hodile na manifestacije, tttde se njebe dns ghhale za Trst...
V: Prou praveš. Miče! Glih njens staji
use.. !
M: Jen če bmuo še trdo držalo, gl ih mi, Vane, mi bmuoa ukazalo.. Zakaj ne stuoj mislet, da ns bjuoa našo pazable al kukr njecejuoa une — pradale.. Ne Vane! Suo nrijoveč potrpele naite. da nijebe z hale s^jggpastuopet buozga človeka ..
V: Jen patrpelo smuč zadaste Miče! Za-tu ne maiali, duklr ne buo laku, kukr «jemuo Mi!
M: Taku, taku Vane. Muaško! ..Ma. je rhohtla riekei gonjalo.. Nrbulfe, da skuo- ' Cen zde].. Buhluohej Vane za pijafiioa,
jen.. Zdrave!	....... ,.
Okolica,- 24. november 1940.
Isti kot zadnjič,
ver
Brazilski delegat je prišel po seji domov. Pa ga 'vpraša žena: Iz	»Bi šla danes zvečer v kino?«
XT • ’ Belegat je takoj skočil h telo-New-1 orka fonu. »Boš rezerviral vstopnice«, ga vpraša žena, »Ne«, je odgovoril brazilski delegat, »le Bovina bom vprašal, če smem iti ali ne.«
De gustibus
A: Kaj imaš rajši: dve mali pivi ali eno veliko?
B: Dve mali. In ti?
A: Dve veliki.
Brihtna žival
»Moj psiček«, je pripovedovala gospa Pina, »je zelo inteligenten. Vedno me uboga. Če mu rečem: Fifi, ali prideš sem ali ne, pride takoj sem ali pa ne.«
Otroška usta
Tonček: Naša Pina se je poročila in odšla z možem v Ameriko. Pa nam od tam ‘nič ne piše.
Pepček: Se ji že dobro godi, da nič ne piše. '	• •
Tonček: Oh, ne. Denarja nima za znamko.
Usluga na nepravem mestu
Pred vežnimi vrati neke visoke hiše je majhen deček zaman poizkušal doseči hišni zvonček.
■ »Bi rad pozvonil?« ga je vprašal neki gospod.
»Da, pa ne morem.«
»Revček!«, si je mislil gospod, pomagal bom dečku, da bo lahko prišel domov. In ga je dvignil.
Dečko je na vso moč pozvonil, skočil gospodu iz rok in mu rekel :
»Zdaj pa le hitrò sleciva!«
Tono: »Včeraj sem bil na lovu.«
Janez: »Si kaj ustrelil?«
Tone: »Kako da ne! Le poslušaj! Hodim, hodim, hodim po gozdu; kar nenadoma nekaj za-šumi. Pogledam —- vidim jerebico. Dvignem puško, pomerim, in
—	pok, jerebica pade in v nahrbtnik z njo. Grem dalje. Kar nenadoma nekaj zašumi. Pogledam —J in vidim zajca. Dvignem puško, pomerim in — pok, zajec pade, in v nahrbtnik z njim. Grem naprej. Kar nenadoma nekaj zašumi. Pogledam — in vidim lisico. Dvignem puško, pomerim in
—	pok, lisica pade in v nahrbtnik z njo. Grom dalje. Kar ne* nadoma nekaj zašumi. Pogledam
—	in vidim medveda. Dvignem jjuško, pomerim in —• pok, medved pade...«
Janez: »Ti, če rečeš tudi za medveda, da si ga spravil v nahrbtnik, ti tako pripeljem, da ti bo tri dni zvonilo v levem uše-
su.«'
Za moževim hrbtom
Iz Amerike
V Ameriki je vsega dovolj, a največ je stavk.
Mali cglas
Kupimo dobro ohranjene Mus-' solinijeve slike. Potrebujemo jih za okras naših novih uradnih prostorov. Plačamo vsako ceno. Ponudbe je poslati na naslov: Gorica, prostori CLN.

Moj mož zelo slabo vidi lu revež misli, da je pred ogledalom .,.
Štedljivi Škot
Škota Maclin in Madon sc srečata po dvajsetih letih. Maclin hoče pokazati Madonu, kako lepo hišo si je v tej dobi prištedil, zato povabi prijatelja na večerni obisk. Tudi ta se hoče pobahati in se \jdvi v 'fraku.
Po črni kavi odpre gospodar radio in ugasne luč, češ da le
škoda elektrike in da se da glasba poslušati tudi v temi. Kmalu nato sliši, kako se prijatelj sum-ljwo preseda. Nenadoma vstopi gospodinja, obrne stikalo in najde gosta v spodnjicah.
: • »Oprostite ; gospa, toda.... Sadati v finih hlačah x temi, Jfc škoda.«.

%"
; -4
'4