212 A.Aškerc: Ribniška čarovnica. Ribniška čarovnica. Iz zapiskov grajskega pisarja. (1701.) I. V imenu Očeta in Sina in Duha presvetega. Amen! . . . No, zdaj pa lahko pripišem spet kroniki novo poglavje. Urezal zato sem si novo pero. Marija Devica! Vse svoje življenje poklekal sem rad pred tvoj sveti oltar jaz Rajnik1) Joannes Baptista pobožni, jaz ribniški sodni grajščinski pisar. Zato pa Ti vodi pero mi okorno z usmiljeno svojo in modro rokoj, da novi in prezanimivi dogodek na listih teh dobro opišem nocoj! Natančno opišem v tej kroniki stari, kar videl te dni in doživel sem sam; ker kakor zdaj tu-le pred sabo na mizi vse živo in sveže še v glavi imam. In v časih, ko Rajnik Baptista ponižni že davno pepel bo in prah siromak, prebiral to knjigo še marsikateri bržčas bo krščanski slovit učenjak. In čital potomec bo, kakšno je imel hudič svoje dni velikansko oblast in koliko duš je bil tudi med nami ta bognasvaruj ujel v skrivno si past. In pričal bo dnevnik moj poznim rodovom, . kak žalostne smrti umrje kristjan, ki s satanom sklene zavezo v življenju in služi le njemu, pregreham udan. ») Joh. Bapt. Reinigkh. A.Aškerc: Ribniška čarovnica. 213 II. Aprilski čemeren, oblačen je dan. Na Ribniškem gradu dvor sodni je zbran. Sedijo sodniki pri mizi zeleni, asesorji modri, pravični, učeni. O, sami pobožni, krščanski možje, ki bije na pravem jim mestu srce. Pred mizo vsa v solzah stoji čarovnica Marina Češarkova, mlada ženica. In jaz, ki ta dan sem sam sodni pisar, jo gledam in smili se revna mi stvar. Biriči privlekli so baš jo iz ječe, in ženska od samega straha trepeče. In grda ni! Bel ima, čeden obraz. Života prikupnega, črnih je las. Prav všeč mi vsa njena je zdrava postava. Če gledam jo, pa me obhaja skušnjava. Najlepše so njene otožne oči, ki jok jih obupni zaliva, kali. Pa dvigne cesarski sodnik se krvavi pa reče ji doktor Kočevar1) in pravi: „Marina Češarkova! Ali je res, da v zanke ujel te peklenski je bes? Si res čarovnica? Povej po pravici! Ne taji ničesar! Povej po resnici!" Marina Češarkova. Jaz Čarovnica?! To je laž! Kdo laže tak na moj rovaš? Čevljarja Janeza sem žena, devet let sem že omožena. Poštena jaz tržanka sem! Kaj hočete? Kristjanka sem! Saj rada molim, k maši hodim, otroke svoje v cerkev vodim. Nedeljo, praznik posvečujem in postim se, izpovedujem. ') Dr. Joh. Georg Gottscheer, seinerrom. kaiserl. Majestat Paanrichter in Crain. 214 A.Aškerc: Ribniška čarovnica. In za Veliko noč in za advent prejemam sveti resni zakrament. Zakaj ste dali me ujeti, gospod sodnik, in me zapreti? Nekriva danes tu stojim, obsodbe jaz se ne bojim! In to-le suha je resnica: Prisegam — nisem čarovnica! Če sem, naj vzame me hudič! Saj ne bojim se ga prav nič! Dr. Kočevar. Marina Češarek, ne taji nikar! Priznaj! Kaj zagovor tvoj meni je mar! Saj vemo, da vsaka zločin svoj taji; seveda, ker satan tako jo uči! Zakaj hudodelniki vselej tajijo? I, no, ker pravične se kazni bojijo! Pa božji namestnik, sam papež, da, da, izdali so pismo1) vsem škofom sveta, da res v čarovništva zločine peklenske hudič zapeljuje z zvijačami ženske! Kar v rimski častiti tej buli stoji, to vendar resnica je! Dvomiti ni! Kaj misliš, da papež se Inocenc moti?! Kdor ne bi verjel mu, na krivi je poti! Zato pa ves svet mrgoli čarovnic. Zapomni si: To je resnica resnic!2) Kaj torej ti, ženska, tajiti pomaga? Vsi vemo, da v službi si črnega vraga! Da, da! Zatajila si vero, Boga in varala svojega tudi moža. Hudiču prisegla si večno zvestobo, uganjala ž njim čarovniško grdobo! Ko druge ti tudi mu vdala si se, *) Papeža Inocenca VIII. bulla: „Summis desiderantes", izdana leta 1484. 3) „Haeresis est maxima: opera maleficaram non credere" — to je bilo geslo zloglasne znane knjige: »Malleus maleficarum", ki sta jo bila izdala dva dominikanca 1. 1487. A. Aškerc: Ribniška' čarovnica. 215 gonila se ž njim, ž njim spečala si se, odkar si v pregrešni hudičevi službi! Kar vešče v njegovi uganjate družbi, povedati javno me tukaj je sram. Sodnik sem! Otroke in ženo imam. Priznaj, da si res čarovnica, čimpreje! Če zdaj ne priznaš, pa priznaš nam pozneje! Marina Češarkova. Priznam naj, da je laž resnica?! Bog ve, da nisem čarovnica! Kar zlobni lažejo jeziki, to že dokaz vam je, sodniki?! Dr. Kočevar. Ker nočeš priznati zločina mi rada, prisilim te, kakor je sodna navada! Ko mi te začaramo, vse nam priznaš! Prepričaš se sama! Kar pravim, ni laž. O, tudi sodniki mi čarati znamo! Mogočnih čaril mi v zalogi imamo! Čarila uspešna so, hvala Bogu! Čemu pa postave imamo, čemu? Uženemo v kozji rog tvoje hudiče! Čemu pa pogumne imamo biriče? V imenu cesarja: V mučilnico ž njo! Tam vešči Marini se usta odpro. III. In spet sem urezal si novo pero, ker staro mi praskalo že je grdo. Useknil sem tudi voščeno si svečo, že precej zaspano pred mano brlečo. Pač malo ljudi še po gradu bedi. Zdaj v kroniko zadnje napišem strani. In vabim te s sabo, krščanski čitatelj, pa bodi sovražnik mi ali prijatelj, da spremljaš vsaj v duhu kronista sedaj v polnočni tihoti v najgroznejši kraj! 216 A. Aškerc:* Ribniška čarovnica. Nikar ne preplaši se preveč, ne splaši! V grajščinski sva ječi, v mučilnici naši! Skoz line pomladni ozira se dan. Ves sodni zbor grajski zdaj tukaj je zbran. In doktor Kočevar pomigne z desnico — biriči prijeli so brž čarovnico Marino Češarkovo . . . Kaj se godi? Objokana vešča pred nami stoji. Do nagega ravnokar revo so slekli, na klop so mučilno možje jo privlekli. Ko Eva, privezana, gola leži. Sodniki upirajo vanjo oči . . . Glej, kakor ciganki lasje razpleteni po prsih kipečih se spuščajo ženi. Res, lepo to njeno je belo telo! Kaj čuda, če vrag se zagledal je v njo! Še meni je všeč, če sem tudi oženjen kristjan, pa le gledam jo kakor priklenjen. Saj vem, da nagoto je gledati greh — pa satan norčuje iz nas se že vseh . . . In zdaj raztegnili že hudi biriči na klopi so ude Marini pri priči, da pokajo členi ji vsi in kosti. Od muk čarovnica vzdihuje, ječi . . . „Priznavaš, da res čarovništva si kriva?" jo praša sodnik. Toda vešča polziva molči in ječi in ne reče še nič. Gotovo priznati ji brani hudič. Še huje možje ji nategnejo člene . . . Od boli na ustih vzkipijo ji pene. »Priznavaš?" jo praša krvavi sodnik . . . „Priznaj, pa oteta si!" pravi sodnik. Zaman! Čarovnica še noče priznati, in rajša trpi in se noče udati. v, Se huje mučilni navijejo stroj . . . Marina vzdihuje, kriči, da je joj. A.Aškerc: Ribniška čarovnica. 217 »Priznaj — pa mučitev v trenotku ustavim! Priznaj — pa trpljenja bo konec, ti pravim!" Marina Češarkova. Trpinčenje ustavite? Tako, sodniki, pravite? Dr. Kočevar. Kar pravim, je sveto in kakor pribito! Opraščam te muk za priznanje odkrito! Marina Češarkova. Trpeti nimam več moči . . . Kako me vsaka kost boli! . . . No, pa naj bode laž — resnica! Priznavam, da sem čarovnica! Dr. Kočevar. No, vidiš, priznala zločin si zdaj svoj! Dovolj! Natezalni ustavite stroj! O, hvala Bogu za odkrito resnico! Biriči, oblecite spet čarovnico!.., In zdaj nam povej, ne sramuj se kar nič, kako, kdaj ujel te je v zanke hudič? Marina Češarkova. Pred osmimi je bilo leti . . . Na žegnanju sem tam v Šmarjeti vam bila vroč nedeljski dan. Oh, skoro vsa dolenjska stran je bila tam in je molila, po službi božji pa je pila in plesala, se veselila. Po litanijah tudi jaz šla v krčmo sem za kratek čas. Z menoj je šla Sibačnik Ana, ki lani bila je sežgana, pa Neža Rus, ki z Ano vred ostavila je grešni svet 218 A. Aškerc: Ribniška čarovnica. kot čarovnica na grmadi na sredi Ribnice spomladi . . . Popivale smo do mraku. Ni nam mudilo se domu. Kako bi pač se nam mudilo, ko dobro nam se je godilo i Hej, godci so nam piskali, prepevali so, vriskali mladeniči in tudi starci, vmes žvenketali so kozarci . . . Pa pravi Neža Rus: »Veš, kaj, Marina, ti odkrijem zdaj na tej cerkveni veselici? Midve sva z Ano — čarovnici! Ne boj se! Ko spoznaš skrivnost, uživala boš vso sladkost življenja! Zdaj šele na sveti veselo bode ti živeti! ..." „„Res je, kar pravi Neža, res! Verjemi!"" pošepeče vmes mi na uho Šibačnik Ana smehljaje se, napol pijana . . . „„Ce hočeš veseliti se, Marina, in navžiti se najlepše še nocoj zabave, pa pojdi z nama do dobrave samotne! Poučiva te in v veščo posvetiva te!"" In šla sem ž njima hočem - nočem. Saj videti, sem rekla, hočem, je li resnica ali laž, kar od družic sem cula baš . . . Noč padla je že davno jasna, obsuta z zvezdami prekrasna, in mesec je sijal z nebes. Prispele v gost smo bukov les, kjer dve sta križali se poti A.Aškerc: Ribniška čarovnica. v samotnem, gluhem koti. In skoro bilo me je strah . . . Pa smo posedle v mehki mah, vse tri polegle v mehko travo . . . Družici pa sta že nad glavo skrivnostno godrnjali mi, molili, šepetali mi pa delali sta križe, kraže, nerazumljive meni vraže . . . In mažo sta pokazali mi pa namazali ž njo po podplatih, po dlaneh na rokah, nogah me obeh . . . „ Sedaj si pa zaznamovana, začarana!" mi reče Ana Šibačnikova . . . „Kar na Klek zdaj poletiš čez dol in breg na metli z nama čaroviti na shod ponočni čudoviti!" In kar zajahale vse tri smo metle svoje . . . Hihihi, letele naglo smo po zraku sred jate netopirjev, sov ko roj duhov čez hribe in doline v mraku, da sapo mi jemal je beg . . . In priletele smo na Klek! Gospod sodnik! Na tej višavi vam bila glava je pri glavi. Vse gnetlo se je čarovnic in čarovnikov, tujih lic in dobro znanih mi od blizo '. . . Na trati tam za dolgo mizo pa kraljeval je satan sam — od tiste dobe ga poznam —, predsedoval je zletu, shodu. Vse klanjalo se je gospodu in poglavarju vseh vragov 220 A.Aškerc: Ribniška čarovnica. Brez repa sedel, brez rogov v vsem svojem vam je dostojanstvu in v vsem peklenskem veličanstvu pa kimal nam je vsem z glavoj, pozdravljal milostno z rokoj nas je, čestilke nove svoje in pa čestilcev starih roje . . . Ko Luciferja tak motrim in vanj zamaknjena stojim, me zgrabi nekdo. Ta trenutek klečala sem — o kak občutek! — pred satanom tam vpričo vseh na tleh! In morala sem zatajiti Boga in vero, obljubiti zvestobo večno mu .takoj, priseči z levo mu rokoj, da njega bom poslej molila, do smrti njemu le služila. Po smrti moji pa, seve, po dušo mojo priti sme . . . Prisegši mu, pod mizo skrito poljubila sem mu — kopito! Ko vstanem in odhajam proč od mize, koga vam gredoč tam srečam v gneči? Oh, Lamuta, kaplana ! Groza ! Ta minuta mi je še zdaj v spomina dnu! Kaplan Lamut je tudi tu! Pobožni mašnik, jaz sem priča, častil na Kleku je — hudiča! No, kaj pa naj vam še povem, gospod sodnik? Saj res! Potem razvila nam se je^zabava — pa kakšna! Kleška vsa planjava je zašumela. Pili smo in jedli, peli, vpili smo in ukali in se vrteli injplesali smo vsi veseli! A.Aškerc: Ribniška čarovnica. 221 To bil je ples, ponočni ples, peklenski ples je bil zares! A godli so nam sami škrati, kosmati, črni in rogati! Bil dirindaj je razuzdan. Z menoj je plesal fant neznan. Vso noč sem nora ž njim divjala, nazadnje sem se mu udala . . . Ah, v greh zapeljal me je grd plesalec moj, mlad, kosmat črt . . . Kako sem s Kleka se vrnila, ne pomnim nič več, tisto noč. Doma sem zjutraj se zbudila in čutila sem tujo moč, ki v mrežo me ujela je . . . Ah, glava me bolela je . . . Od tistih dob pa sem vesela na Klek še večkrat poletela po noči sama naskrivaj, zabavat se na vražji kraj . . . In čarati sem dobro znala! Kedar nevihta privihrala je strašna, črna kakor vrag, pa dvignila sem se v oblak in delala sem v zraku točo, vam klas in lat uničujočo . . . Letečo me čez hrib in plan srečaval cesto je kaplan Lamut, ki tudi je v oblaku rad kuhal svojo točo v zraku . . . In včasi sem začarala ljudem, da so namah zboleli, od urokov hudo trpeli. Pa kaj za to sem marala! . . . Priznala sem, kar ste želeli , in kar ste zvedeti hoteli! In to je vse! Nič več ne vem. 222 A. Aškerc: Ribniška čarovnica. Zdaj ječo zapustiti smem? Kaj ne, sodnik, zdaj lahko grem domov k otrokom svojim? Toži se mi po njih in pa po moži . . . Dr. Kočevar. Priznala res vse si cesarski sodniji! No, hvala Bogu in Devici Mariji! Vsi vemo sedaj, da si vešča zares. Zatorej naj sklenem krvavi proces! V imenu zapovedi božje, cerkvene, ki vsakega grešnika strogo zadene, v imenu cesarske posvetne postave, na trdni podlagi razprave, po jasnih dokazih vse te preiskave, v imenu pravice, v imenu resnice obsojam to ribniško veščo slovečo, Marino Češarkovo danes na smrt — in ž njo vred obsojen je tudi sam črt — na smrt na grmado gorečo! Še to-le dostavljam krvavi sodnik, da predno biriči jo vržejo v plamen, naj glavo odrobi ji z mečem krvnik! Razsodba, obsodba je sklenjena. Amen! IV. Nad Ribnico jutro razpenja se majsko in solnce smehlja se čez goro in plan, a temno je v kroniki zadnje poglavje in žalostna knjige poslednja je stran. Na trgu je ribniškem vpričo sodnikov zgorela grmada visoka do tal . . . Marina Češarek na njej je zgorela. In jaz sem to videl, saj zraven sem stal! In prah in pepel je sedaj čarovnica . . . Oh, kakšna nesrečna in grozna to smrt! A. Aškerc: Ribniška čarovnica. 223 Glej, ljubi čitatelj, tako-le umira, ki v zanke peklenske ujame ga črt! In ker je v življenju častila hudiča Marina Cešarkova zvesto tako, na metli zdaj duša zletela je njena naravnost v dno pekla namesto v nebo. Zahvala iskrena ti, oče nebeški, da nisem tak grešnik ko drugi ljudje, da nisem te žalil ko vešča Marina . . . Pošteno in verno je moje srce! Že gasne na mizi mi sveča voščena in davno že spava ves Ribniški grad . . . Odlagam pero. Res je pozna že ura. Vimenu naj božjem jaz tudi grem spat! Le v sanjah po noči nikar me ne straši, Marina Cešarkova, veš! Bog ne daj! Lahko potem spaval bom, dokler bom živel. Po smrti pa prišel rad v sveti bi raj. A. Aškerc. Pripomnja. Ta zgodovinska pesnitev je osnovana na podlagi izvirnega sodnega zapisnika, ki ga je bil iz nemščine doslovno prevedel gospod nadsvetnik Višnikar ter ga leta 1900. v 86. štev. »Slovenskega Naroda" (14. aprila) objavil pod zaglavjem: »Kazenska pravda zoper čarovnice v Ribnici 1. 1701."