f ♦ * *-•>
• •••••••••••»••t«	i^^B*
♦%!■•:w ♦___t t
. .. . . , J____ . . . ___,rWMPll»%	♦
..........
•••••••••••••••♦••••••t«
♦ ♦ •




. • . • ♦
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE .VELENJE
Časopis je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega.kolektiva Rudnika lignita Velenje. Od 1. maja dalje ga izdaja občinski odbor SZDL Velenje.
Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks, tehnični urednik Ivan Fijavž.
Velenje, 20. maja 1965 Leto I., številka 2 Cena 30 din
Pomembne odločitve
KONEC APRILA JE BILA REDNA SEJA OBČINSKEGA ZBORA IN ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE VELENJE. ODBORNIKI SO OBRAVNAVALI PROBLEMATIKO KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA, KI JE LANSKO LETO ZAKLJUČILO POSLOVANJE S 53-MILI JONSKO IZGUBO. IMENOVALI SO TUDI NOVEGA PRISILNEGA UPRAVITELJA V TOVARNI USNJA ŠOŠTANJ.
Izgubo, ki so jo imeli na kmetijskem gospodarstvu v Velenju, so pokrili s krediti občinskega in republiškega rezervnega sklada. Po predvidevanjih pa bi posestvo imelo tudi letos precejšnjo izgubo. Zato so odborniki po temeljiti razpravi sklenili, da Kmetijsko gospodarstvo preneha samostojno poslovati, ker nima gospodarskih pogojev za nadaljnji obstoj.
Živino, gospodarska poslopja, strojni pairk in obdelovalno zemljo je prevzela Kmetijska zadruga Šoštanj, ki je i dosedanjimi poslovnimi uspehi dokazala, da bo sposobna na zemljiščih bivšega posestva organizirati rentabilno kmetijsko proizvodnjo.
Cvetlično vrtnarijo je prevzel Komunalno obrtni center, za toplovodno vrtnarijo pa še ni določeno kako bo poslovala in kdo jo bo prevzel.
Občinska skupščina je zmanjšala letošnji proračun za 58 milijonov dinarjev. To zmanjšanje je v skladu z ukrepi zvezne skupščine za zmanjšanje investicijske in splošne potrošnje, po katerih se steka 5 % proračunskih dohodkov v posebno rezervo, ki se letos ne sme koristiti. Zmanjšali so izdatke za komunalno dejavnost in za vzdrževanje cest za 30,000.000 dinarjev ter izdatke za šolstvo za 1,2 odstotka. Vse druge izdatke, razen za odplačilo anuitet, pa so zmanjšali za 5 odstotkov. Odborniki so se za tako znižanje odločili zaradi tega, ker bodo na ta način prvotno določena sredstva za šolstvo prizadeta le toliko, kot znaša rezerva občinskega sklada za šolstvo.
Na seji so sprejeli odlok o ukinitvi občinskega drubžbenega sklada investicijskega sklada. Sredstva tega sklada so prenesli v kreditni sklad Komunalne banke Velenje. Sprejeli so tudi odloka o uvedbi občinskih sodnih taks in občinskih upravnih taks. Občinske sodne takse se pobirajo za spise in dejanja pri občinskem sodišču, občinske upravne takse pa v postopku pred upravnimi organi. Odlok o občinskih upravnih taksah ima več osebnih in stvarnih taksnih oprostitev, kot jih je imel dosedanji predpis o teh taksah in tudi število dejanj občinskih organov, za katera se pobirajo takse, je precej znižano.
Obširno so odborniki razpravljali o želji upravitelja prisilne uprave v Tovarni usnja Šoštanj, da bi ga občinska skupščina razrešila te dolžnosti. Prisilna uprava je bila v tej tovarni uvedena julija 1964. leta. Za prisilnega Upravitelja pa je .bil imenovan Drago Pere, direktor podjetja KONUS v Slovenskih Konjicah. S svojimi sodelavci je nalogo uspešno opravljal. Toda splošne težave, v katerih se je letos znašla vsa usnjarska industrija, so ga prisilile, da se bo moral ukvarjati izključno s problemi svoje delovne organizacije. Iz teh razlogov je občinska skupščina njegovi želji ugodila, čeprav ta kadrovska sprememba, spričo težav v katerih je šoštanjska usnjarna, ni najbolj sprejemljiva in umestna. Zato je nekaj odbornikov zbora delovnih skupnosti glasovalo proti razrešitvi. Za novega upravitelja prisilne uprave so Imenovali Leona Madroniča, vodjo investicij v tovarni usnja in odbornika občinske skupščine.
(Nadaljevanje na 2. strani)
VRTILJAK MLADOSTI
Maj, mesec mladosti, veselja in razigranosti. Kdo ne bi bil srečen, saj ima naš maj toliko pomembnih dni. Praznik dela, dan zmage, praznik mladosti in rojstni dan našega ljubljenega tovariša Tita! Mar niso to radostni dnevi, ko razmišljamo o razvojni poti socializma in delamo načrte za prihodnje dni?...
Spet bo na stotisoče mladih ljudi poneslo iskrene čestitke največjemu sinu naše socialistične domovine - predsedniku Titu. Mladina in delovni ljudje mu pošiljamo pozdrave in čestitke, okrašene z delovnimi uspehi in zmagami.
Veselimo se tega dne, veselimo se novih zamisli za perspektivno obdobje naše graditve.
^/fn^/fn^jfn^/fn^tri^jrifnsnfis^
SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS
USMERJATI POBUDE DELOVNIH LJUDI
Na zadnjem plenumu občinskega komiteja Zveze komunistov Velenje, so govorili o osnovnih nalogah komunistov po obeh kongresih in o nalogah v zvezi z ukrepi za vzpostavljanje skladnejših razmerij v gospodarskem gibanju. Neskladnosti v blagovno denarnih odnosih in na tržišču so še večje, kot so bile v zadnjih mesecih lani. Zunanje trgovinska bilanca se ni izboljšala. Produktivnost zaostaja za prekomernim naraščanjem osebnih dohodkov in zaposlenjem. To so vzroki, ki vplivajo na porast življenjskih stroškov. Prekomerno se veča razlika med nominalnimi in realnimi osebnimi odohodki.
Občinski družbeni plan predvideva povečanje industrijske proizvodnje za 10,2 odstotka. Povečanje je predvideno predvsem v tovarni gospodinjske opreme. V občini je proizvodna dinamika s tendencami iz 1962. leta, ko smo do sredine leta dosegli komaj proizvodnjo preteklega leta. Industrijska proizvodnja v prvih treh mesecih letos je le za 2,1 odstotka večja kot lansko leto.
Na začetku leta so se pojavile večje težave pri nabavi reprodukcijskega materiala. Delovne organizacije niso mogle dobiti dovolj surovih kož, plastičnih mas iz uvoza in dekapira-ne pločevine. Brez dvoma so težave nastopile tudi kot posledica uveljavljanja sprememb zunanje trgovinskega režima. Vendar pa so do neke mere rezultat počasne prilagoditve delovnih organizacij novo nastalim pogojem.
Ker smo povečali število zaposlenih, v preteklih letih, zato je stagni-rala v novih gospodarskih pogojih tudi produktivnost dela. Čeprav je proizvodnja v prvem tromesečju ne-
koliko večja, je ob večjem številu zaposlenih (letos za 4,6 %) padla storilnost dela na 97,6 odstotkov.
Hiba za delovne organizacije v naši občini je še vedno izvoz. Čeprav so delovne organizacije same postavljale plan izvoza, ga že dvfe leti nazaj niso realizirale. Dinamika izvoza je padla pod predlanski nivo. Letošnji izvozni plan pa je zopet manjši od lanskega.
Jasno je, da ne moremo omejiti vseh investicij, ampak bomo morali investirati v tistih delovnih organizacijah, ki bodo z modernizacijo dajale cenejše in kvalitetnejše proizvode.
Pred velenjskimi komunisti stoje nove naloge. Vsak član mora v praksi pokazati svoj odnos do uresničevanja sklepov nedavnih kongresov Zveze komunistov. Poglabljati moramo samuopravljanje kot temeljno obliko našega nadaljnjega gospodarskega razvoja. Člani Zveze komunistov niso odgovorni le za svoje delo ampak tudi za razmere v družbenih
(Nadaljevanje na 3. strani)
V

Velenje, mesto lepot in presenečenj... Tako pravi prenekaterl obiskovalec, ko obišče naše mesto. Velenje ne poznajo več samo po tem, da tu prebivajo rudarji in kopljejo črno zlato. Našcf mesto poznajo po urejenosti, čistoči in gostoljubju. Obiskovalci ga občudujejo in si želijo, da bi ga še obiskali. Večina njih pozna naše napore, naša prizadevanja in vedo, da smo sami uredili zunanjost mesta. Njihova priznanja so nam lahko v ponos.
Večkrat sami ne vemo, da smo v središču pozornosti in občudovanja. O Velenju vedo povedati tudi izven naših meja. Res, sama laskava priznanja, ki na nas prijetno delujejo ... Toda, ali smo vedno lahko ponosni na stoje mesto? Ali je res ob vsakem času tako urejeno, da lahko brez sramu sprejmemo goste, ki prihajajo k nam? Ozrimo se okoli in videli bomo, da naše mesto ni vedno urejeno, počesano in umito. Pogostokrat pozabimo na žulje, ki smo jih dobili pri kopanju jarkov, urejevanju zelenic in nasadov, otroških igrišč in vsega tistega kar daje pravi čar Velenju.
Zelenice imamo zato, da osvežijo in obarvajo podobo mesta. Cestišča in pločnike pa zato, da hodimo po njih. Na žalost pa imamo tudi takšne meščane, ki uporabnost zelenic zamenjajo s pločnikom ali cestiščem. To so najbrž tisti, ki so se izogibali skupnega dela. Morda jih še nismo v dovoljni meri naučili razlikovati kaj je lepo, urejeno in čisto in kaj je zanemarjeno. Zato je naša skupna dolžnost, da neredneže sproti opozarjamo in jih učimo čuvati lepote našega mesta.
V Velenju imamo več turističnih objektov v katere prihajajo obiskovalci. Dom počitniške zveze privablja vedno več mladih ljudi, ki znajo dobro oceniti naše gostoljubje in urejenost mesta. To so mladi glasniki, ki povedo svojim znancem in prijateljem širom Jugoslavije kakšno je Velenje. Nekateri izmed njih so napisali svoje vtise v knjigo obiskovalcev. Takole pišejo!

UPRAVIČENO STE
Bil sem tu na seminarju, ki ga je organiziral IO PZ občine Ljubljana Vič-Rudnik. Kot vodja seminarja dajem ob tej priložnosti veliko priznanje tovarišu upravniku, ki je s svojimi organizacijskimi sposobnostmi pripomogel, da je seminar v redu potekel in uspešno zaključil svoje delo z edino željo, da usposobi kadre za delo v naši organizaciji.
Begoli Adil, Ljubljana
Dnevi, ki smo jih preživeli v tem domu na seminarju PZ Vič Rudnik so potekali v prijetnem vzdušju. Hvaležni smo tovarišu upravniku za njegov trud, da ^nam je pomagal organizirati zabavni del našega bivanja, ki ga sami iz različnih vzrokov nismo izvedli kot bi bilo treba.
Menim, da bo vsem seminaristom ta dom ostal v prijetnem; spominu in da se bomo vrnili sem v Velenje, ki nas je presenetilo s svojo prisrčnostjo in lepoto.
Nosič Jože, Ljubljana
Z. dobrimi vtisi in zadovoljstvom sem se poslovil od vašega doma. Še bom prišel in se v njem razveselil!
Bizjak, Ljubljana
Ferijalna družina iz Zagreba je organizirala izlet v Velenje in si ogle-
dala novo mesto. V domu smo bili lepo in prijateljsko sprejeti. Čestitam vsem za dobro organizacijo.
Stanko Maršak
Koristim priložnost, da dam priznanji vsem mladim ljudem, ki so sodelovali pri graditvi tega lepega doma in ustvarili za vse nas koristno in lepo.
Posebej sem ugodno presenečen zaradi toplega in tovariškega sprejema s strani tovarišev iz doma PZ. Naj-topleje se jim zahvaljujem in jim čestitam.
Predsednik družine Grafo-karton, Zagreb
Enodnevno bivanje v Velenju je pustilo na nas mladincih počitnikar-jih iz GRAFOKARTONA Zagreb neizmerno lep in globok vtis. Zal nam je le, da je bilo to samo en dan. Biti gost Velenja je zares pravo doživetje — gost ljudi tega mesta — rudarjev.
Všeč nam je bil izredno lep in topel sprejem s strani tovarišev ferial-cev Velenja, tovarišev rudarjev in delavcev termoelektrarne, ki so nam omogočili, da vidimo njihove uspehe.
V domu smo odlično preživeli dan, ker je to lep dom in ima vse, kar je potrebno za človeka, da se odpočije.
Vse to je v nas vzbudilo željo, da bomo še obiskali Velenje in to dalj časa. Komaj čakamo, da se nam bo ponudila priložnost, da to storimo. Žal nam je, da nismo stopili v stik z mladinci Velenja, a kratek čas nam tega ni dopustil. Ko bomo spet prišli ne bomo dopustili, da ne bi slednje priložnosti zamudili.
Hvala vam tovariši ferialci in prebivalci Velenja in pričakujte nas spet
Štor Miša, Grafokarton, Zagreb
Te vrstice bi moral pravzaprav napisati predsednik IO PZJ Šmarske doline. Toda to majhno nalogo bomo v njegovi odsotnosti opravili semina-' risti I. seminarja v tukajšnjem domu. Kakor je že v navadi smo se na seminar dolgo pripravljali, vse v naprej predvideli,»potem pa so se nekateri predavatelji slabo izkazali, saj so prišli na seminar malce prepozno. Toda nič za to. Seminar je uspel. In naposled! V domu smo se, tako kot vedno, prijento počutili.
Murko Milena, Blezina Brigita
V imenu učcncev in šole se najlepše zahvaljujemo za lep in topel sprejem v vašem domu.
Ob vsaki priložnosti ga bomo pohvalili, ker pri tem ne rečemo nič drugega kot resnico. Želimo vam veliko uspeha in vas pozdravljamo z
18. aprila 1964 in prenočili v domu počitniške zveze.
Zadovolnji smo z obiskom. Imeli smo priložnost obiskati še en novi objekt PZ, kjer smo bili lepo sprejeti.
Menimo, da nam bo ostalo to v trajnem spominu. Upamo, da bo vsak izmed naž želel ponovno obiskati ta dom in Velenje.
Za PZ družine arhitekture Davorin Stepinac, stud. arh.
Mladim rudarjem!
Ekipa telovadcev iz Zagreba je le-»tovala v lepem in lepo urejenem mestu. Na žalost smo ostali premalo časa, da bi še bolje spoznali mesto in njegove simpatične prebivalce.
Kamber Zlatko, Zagreb, vodja skupine RTV, Zagreb
Velenje mesto lepote in presenečenj, nas je prevzelo že ob prvem stiku. Navdušeni nad svojevrstnostjo našega najmlajšega mesta se bomo radi še večkrat vrnili v njegovo okrilje.
Nastopajoči iz Ljubljane
se najlepše zahvaljuejm.
Želim vam vsem, ki delate v tem domu vse najboljše pri vašem delu.
Banja Lučanin
Prevzeti smo zaradi lepote, urejenosti mesta in čistoče. Narava in zelene površine, ki obkrožajo Velenje, so zares krasne, posebno jezero. BiH smo tu samo tri dni, a smo polni lepih vtisov o mestu in stanovalcih. Zahvaljujemo se za lep sprejem.
Ekipa ferialcev iz Zagreba
Vtisi seminaristov in propagandi-stov komisij okraja Celje, ki je bil 9. in 10. maja 1964 v domu ferialcev.
Program -seminarja je bil zelo pestro setavljen. Prvi dan nas je predavateljica tov. Tončka Hercog seznanila z organizacijo izletov in potovanj ter izvedbo teh. Omenjeno gradivo nam bo služilo kot temelj za nadaljnjo orientacijo pri tehnični izvedbi potovanj. Upravnik doma nas je seznanil z zgodovino Veleuia in Šaleške doline.
Na terasi počitniškega doma
Izlet v Velenje mi bo ostal v globokem spominu. Čeprav sem preživel le nekaj dni, lahko rečem svojim tovarišem in tovarišicam najlepše o tem mestu in o prijateljih, s katerimi sem se spoznal v Velenju.
Voja, Novi Sad
V domu je bilo zelo udobno. Radi se spominjamo izleta v Logarsko dolino, ki nam bo ostal v nepozabnem spominu.
Kaszas Klare, N. S.
Vesel sem, da sem tukaj preživel deset lepih in prijetnih dni. Uprava doma nam je nudila mnogo pri organizaciji izletov. Nekateri člani naše grupe so bili nezadovoljni. Mislim, da je krivda pri njih samih, ker nimajo smisla za družabno življenje in za skupne odgovornosti.
Zahvaljujem se upravniku na nesebični pomoči in želji, da nam omogoči v največji meri ugodno bivanje. Upam, da bom ob prvi priložnosti spet prišel.
Miran Kenda, Beograd
Presenečen sem nad lepotami Velenja, a še bolj me je iznenadil dom počitniške zveze, ki je bil zgrajen s trudom mladih počitnikarjev tega lepega rudarskega mesta.
.......................................................................................................................HiiiimiiMimimiiiiiiiimi.. ...................................................................................................................................................................................................
Srečno!
Direktor centra Vidolin Ante, prof.
Študentje arhitekture IV. letnika iz Zagreba — člani počitniške zveze Jugoslavije — so obiskali Velenje 17. in
Na ekskurziji po krajih Slovenije smo se ustavili ludi v Velenju. Imenitno in lepo urejeno mesto nas je zelo navdušilo. Bili smo ponosni, da imamo v naši« osrednji Sloveniji tak kraj, ki privlači mnogo, mnogo turistov. V domu počitniške zveze so nas sprejeli prisrčno. Osebje doma nas je seznanilo z vsemi turističnimi in drugimi atrakcijami kraja. Tovariško se jim zahvaljujemo!
Družba iz Tržiča
Velenje je lepo mesto. Vse, prav vse, mi je všeč. Upam, da ga bom Spet obiskal in to kmalu. Te dni, ki sem jih preživel v tem mestu, ne bom mogel nikoli pozabiti. Upravi doma
Večer 6mo preživeli v družabnem vzdušju. Seznanili smo se s ferijalci iz Maribora in Niša. Drugi dan smo z Mariborčani odpotovali na Sleme. Med potovanjem smo se seznanili z zgodovinskimi in prirodnimi lepotami šaleške doline. Po vrnitvi s Slemena smo se ustavili na velenjskem jezeru, kjer so aktivni člani pokazali svoje junaštvo s kopanjem v jezeru, čeprav s kislim obrazom in drgetanjem, v upanju, da jih bo grelo velenjsko dekle. Istega dne, v popoldanskem času, nas je seznanil tovariš profesor Znidaršič Mitja s potovanji po naši domovini, s prikazanjem diapozitivov in opisovanjem dogodkov, kar je napravilo na slušatelje močan
POMEMBNE ODLOČITVE
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sprejeli so odlok o povišanju premij za kravje mleko za 5 dinarjev, da bo podjetje za promet z mlekom prejelo za vsak liter mleka, ki ga proda potrošnikom, poleg premije iz zveznih in republiških sredstev, še premijo iz občinskega proračuna v višini 12,50 dinarjev. Ukrep naj prispeva k večji proizvodnji mleka in bo zaradi tega podjetje dobilo povišane premije za mleko le takrat, če bo za najmanj 5 dinarjev povišalo odkupne cene mleka. .
V skrbi za uspešnejše reševanje problemov borcev narodnoosvobodilne vojne, je občinska skupščina Velenje sprejela nov odlok o priznavalninah borcev in o posebni pomoči otrokom teh borcev pri njihovem šolanju. Najvišja priznavalnina bo 10.000 dinarjev mesečno. Pravico do te priznavalnine bo lahko uveljavil vsak bivši borec, ^ki mu je potrebna posebna družbena pomoč.
Poleg tega so odborniki sprejeli odloke o prilagoditvi občinskih skladov norvim predpisom o financiranju družbeno političnih skupnosti in odlok o zaključnem računu proračuna občine Velenje za leto 1964. Potrdili so poroštva za posojila, ki jih nameravajo najeti deloyni organizaciji Pa-ka Velenje in LIK Šoštanj. Sklenili so tudi, da se naj investicijski program za gimnazijo v Velenju izdela tako, da se bo lahko v njenih prostorih, če bo to potrebno, organizirala srednja tehnična šola. Odobrili so porabo dela sredstev stalnega rezervnega sklada občine za kritje škode na komunalnih objektih ,ki so jo povzročile lanskoletne poplave.
ŠTAFETA MLADOSTI V VELENJU
Štafeto mladosti so v naši občini povsod prisrčno sprejeli in pozdravljali. Posebno svečan sprejem pa so priredili preteklo sredo popoldne pred kulturnim domom v Velenju, kjer je zvezna štafeta, ki nosi pozdrave tovarišu Titu, ostala kar 30 minut. Štafetno palico je v Velenje prinesel Franci Blatnik, državni mladinski prvak v kotalkanju. Nato je zbranim spregovoril Jože Veber, predsednik občinskega komiteja ZMS. Mladinci in pionirji so v Velenje prinesli tudi lokalno štafetno palico iz Belih vod, Šoštanja, Zavodnje, Topolšice, Smartna ob Paki, Raven, Pesja, Plešivca, Škal, Cirkovc in Šentilja. Povsod od tam kjer so partizani bili krvave boje in kjer danes delovni ljudje gradijo lepše socialistične odnose. Štafetno palico so nosilci, ob spremljavi rudarske godbe in navdušenem pozdravljanju prebivalcev, odnesli proti Dobrni in jo oddali mladim nosilcem iz celjske občine.
Nagradno
ŽREBANJE
Vsi vlagatelji, ki bodo v času od 1. februarja do 31. maja 1965 vložili na hranilno knjižico 50.000 din ali več in to vlogo vezali na odpovedni rok nad 12 mesecev, pridejo v poštev pri nagradnem žrebanju, ki bo 3. junija 1965.
Razen žrebanja imajo vlagatelji še to ugodnost, da se jim vloge obrestujejo po višji obrestni meri: 6" ',,. na enoletni odpovedni rok, 7 % na dvoletni odpovedni rok.
Nagrade so naslednje:	'
ŠIVALNI STROJ, ROGOVO KOLO, GRAMOFON, TRANZISTOR, JEDILNI SERVIS, SESALEC ZA PRAH, STOJEČA SVETILKA, KUHINJSKA URA, BRIVSKI APARAT, LEŽALNA BLAZINA.
Vloge sprejema Komunalna banka Velenje in njena ekspozitura Šoštanj.
Tajnost vlog zajamčena!
OB DVAJSETLETNICI OSVOBODITVE ČESTITA KOMUNALNA BANKA VELENJE VSEM OBČANOM!
*
PONOSNI NA SVOJE MESTO
vtis. Nadalje nas je seznanil tovariš Peter Kavalar s propagandno dejavnostjo naše organizacije.
Tako smo zaključili 'seminar v prijetnem okolju in v lepem domu z željo, da bi se večkrat srečali.
Sabkar Majda
Večer smo preživeli v domu ferijalcev. Ta večer je doživetje, v ka-r terem se je združil bujni temperament z mirno enostavnostjo — doživetje mladosti.
Vsi smo se lepo razumeli. Ganila nas je vedra slovenska pesem. Ganila oii so govorile z lepim, slikovitim in skupnim jezikoip, izražale so naše navdušenje in željo, da bi ta večer trajal dolgo, dolgo ...
Vsaka zvezda je ta večer sijala le za nas, za mlade, vsak list je pel pesem nam na čast. Ta pesem je stara kot je stara mladost. Doživeli smo večer, kakršnega mnogi ljudje ne doživijo nikoli v življenju. Želeli bi, da samo enkrat, samo še enkrat doži-vimo tak večer, kajti le ta je predstavljal triurni: mladosti.
XIV. girnn. iz Zagreba Horvat Vlado
III. letniki Upravne šole iz Zagreba smo obiskali to krasno mesto, da bi videli tisto, o čemer smo že toliko slišali. Bili smo začudeni nad lepoto in čistočo in se vračamo v Zagreb z željo, da bi se čimprej vrnili.
Ružič Višnja
Vse me je navdušilo: vaš pristen in pazljiv sprejem, zelenje vašega mesta, iz katerega rastejo hiše kot dokaz, kako je treba delati, kot merilo, kako mora človek živeti v socializmu — svobodno, brez mej. Tu je vse tako zgrajeno, da se povsod občuti merilo človeka in to je tisto, kar navdušuje, kar privlači.
Krošelj Zdenka
Organizacija nas je prijetno presenetila. Čeprav smo prišli z zadnjim vlakom, šta nas na postaji čakala dva' tovariša in nas spremila v dom. Kljub pozni uri sta nam priskrbela tudi večerjo, kar nam je po naporni vožnji zelo ugajalo. Tudi naslednji dan smo bili zadovoljni z organizacijo izleta na grad in s plesom. Upamo, da se bomo lahko tovarišem iz Velenja oddolžili za gostoljubnost, ko bodo prišli na Jesenice. Že vnaprej dobrodošli?
Hornovec Andrej
U&enci III. letnika rudarsko-stroj-ne fakultete tehnične šole iz Bano-vica smo obiskali to prekrasno mesto, polno zelenja in truda ljudi. Vse, kar smo slišali o tem mestu in njegovi mladini, ni niti približno tisto, kar smo tu videli in doživeli. Velenje, mesto zelenja, čistoče in svežine, je naredilo na nas zelo dober vtis. Se bomo prišli.
Cvetkovič Aleksander
Domovi PZ odlično služijo mladini, da spoznava lepote naše zemlje, našo preteklost in hiter napredek našega ljudstva v današnjih dneh. Da bi le bilo več takih domov po Sloveniji kot je velenjski! Velenjski je udobno in vzorno urejen. Upravi doma se za gostoljuben sprejem in pre-
ki obkroža Velenje. Lepe zgradbe ži-vopisanih barv se dvigajo ponosno v modro nebo. Parki, zelenje, cvetje, vse to olepšuje že tako lepo prirodo. Vse to so naredili stanovalci s svojim trudom in s pravico so lahko ponosni na vse to.
Vrhunec vsega je predstavljal
nočitev toplo zahvaljujejo učenci 7. a in 7. b razreda osnovne šole heroja Bračiča v Tržiču.
Slave Rahoven, prof. vodja ekskurzije
Nevsakdanje nas je impresionirala lepota vašega mesta. To je za nas poseben doživljaj. Ostal nam bo v nepozabnem spominu. Vaše delo je dokaz sposobnosti naših delovnih ljudi. S pravico ste ponosni na svoje mesto.
Da nam je bilo bivanje v vašem mestu ugodno, se zahvaljujemo vam v domu. Vaša prisrčnost in pozornost so prispevali, da nam bo bivanje pri vas ostalo v trajnem spominu. Učenci ekskurzije iz Cakovca — I. osnovna šola
Celje... »Ali je še daleč?« se je slišalo z vseh strani in tovariš profesor je imel mnogo dela, da je odgovarjal na naša vprašanja. »-Kje je to Velenje? Ali je tam res tako lepo kot se govori? Ali so ga res zgradili stanovalei sebi? Pripovedujte, pripovedujte!« Profesor nam je odgovarjal, pripovedoval, a na koncu je rekel: »■Nisem obveščevalni urad. Videli boste sami, ko boste tam, kajti njegove lepote se ne more opisati.« Tako smo čakali. Vse glave na oknih. Ko smo končno zagledali železniško postajo Velenje, je naša radost dosegla vrhunec. Oči so se željno ozirale po ulicah in bili smo zadovoljni. Niti pomisliti ne morete, kako nas je prevzela ta lepota, to edinstveno okolje,
sprejem v domu ferijalcev. Prisrčnost in pravo prijateljstvo so odlike, ki jih je treba iskati. Vsi smo bili začudeni nad čistočo, lepoto in udobnostjo doma in odnesli bomo lepe spomine, ki jih ne bomo nikoli pozabili. Na žalost je denar vprašanje časa in nam ne dovoljuje, da bi ostali dalj časa tu. Zahvaljujemo se za sprejem. Obljubljamo, da bomo kmalu spet prišli. Za sedaj nosimo le najlepše spomine na dom, jezero, kjer smo preživeli nekaj prijetnih ur. Želimo, da se Velenje še razvija in olepšuje. Domu pa mnogo uspehov pri bodočem delu.
Učenci ekonomske šole iz Kovačice
Ko sem zagledal vaše prekrasno mesto, sem dobil vtis, kakršnega si mora človek želeti v naši socialistični domovini. Vse, kar sem slišal o tem mestu in delu mladine, mi ni dalo niti približno sliko o tem kraju. Z eno besedo: impresioniran sem z delom vaših delovnih ljudi. Tovariši, moje prvo srečanje z vašim krajem, z vašimi tovariši je vzbudilo v mojem srcu tako veselje, da bom vedno, če bo priložnost, obiskal vaše mesto.
Sprejmite mnogo iskrenih pozdravov od
Bešker Tončija iz Trogira
Skupina ferijalcev, ki je obiskala vaše mesto, je očarana od lepote in gostoljubnosti, ki ste nam jo nudili,
ko smo vas obiskali. Kratko bivanje v tako lepem kraju nam ni dopustilo, da bi še bolj uživali lepote tega mesta. V nas se je prebudila želja, da bi še enkrat obiskali Velenje. Komaj čakam, da bi se nam ta velika želja uresničila. Zahvaljujemo se tovarišem ferijalcem in upravi doma za topel in prisrčen sprejem, ki so nam ga priredili ob prihodu.
Ferijalci Banja Luke »Rudi Cajevec«
Ferijalci »Prvomajske« smo očarani od obiska v vašem prekrasnem mestu, mestu cvetja, mestu delovnih ljudi, ki jim je uspelo, da so ustvarili resničnost, ki meji s sanjami. Zahvaljujemo se upravi doma za prisrčen in topel sprejem. Upamo, da bomo kmalu spet med vami.
IO FSJ občine »Peščenica« družine »Prvomajska« Zagreb
V vašem mestu smo bili zadovoljni. Navdušilo nas je že po pripovedovanju. Mislili smo, da je to le fantazija, sedaj pa smo se prepričali, da je vse, kar smo slišali, resnica. Najbolj všeč nam je bilo lepo obnašanje vaših ljudi, ki so nam pristopili na pomoč v vseh situacijah, kjer nam je bila le-ta potrebna. Dragi tovariši in mladinci! Najlepše se vam zahvaljujemo za vse. Zelo smo bili veseli, da so nas vaši tovariši lepo sprejeli in nam pripovedovali o vaših rezultatih v izgradnji lepega mesta in o udeležbi mladincev v političnih organizacijah. Kot član aktiva mladincev mesta Segeta Donjeg vam želim vse najlepše pri. nadaljnjem delu v vaših mladinskih organizacijah in želim, da bi bili z vami še naprej v stiku.
Predsednik aktiva zveze mladine Seget Donjega Mihor Ante
Ze prvi korak čez prag nas je navdušil s prisrčnim sprejemom. Dnevni prostori, spalnice, vse je bilo v najlepšem redu. Preživeli smo dva lepa dneva, izpolnjena s tišino, vonjem cvetlic, svežim zrakom in našim navdušenjem. Mesta, ki ste ga zgradili, ne bomo nikoli pozabili. V globokem spominu nam bo ostala vsaka stavba, vsak cvetličnjak in
otroško igrišče. Tu smo dolgo stali, ker se nismo mogli dovolj načuditi pozornosti družbe, ki nudi najmlajšim za zdrav razvoj zelo ugodno za- i bavo.
To je bil naš prvi obisk v Velenju in kmalu bomo spet prišli.
Hasič Vera z družino >
Ko smo se vozili po prekrasni Sloveniji, smo bili zelo zadovoljni. Zrak je bil čist in vsi smo se dobro počutili. Nestrpno smo pričakovali mesto, ki ga nekateri imenujejo mali »New York«. Zvečer smo dospeli v Velenje. Organizatorji so naš lepo pričakali. Komaj čakam, da bom spet prišla, kajti vsi naši ferijalci so navdušeni. Želim, da bi se to mesto še bolj razvilo in da bi se mi ferijalci Jugoslavije, večkrat sestali v tem domu. • * Za ferijalce »TPK-a« Munitič Jasna Muri i i	\
V lepem mestu je tudi lep ferijal-ni dom. Največ se je treba zahvaliti tovarišu upravniku, ki s svojo gostoljubnostjo vzbudi pri obiskovalcih željo, da se še vrnejo.
Dragutin S. Jovanovič Niš
Ko odhajamo po petnajstdnevnem bivanju v vašem mestu, se moramo zahvaliti vsem, posebno tovarišu upravniku za prisrčen sprejem. Ko >A zapuščamo dom FSJ in Velenje, razmišljamo o ponovnem prihodu na dopust v vaše mesto.
Rokometni klub »VINOR« Zagreb
«
Mesto, kjer je vsa lepota, romantika, cvetje, lepe stavbe, kakor tudi ljudje, katerih gostoljubnost je na najvišji stopnji, je Velenje.
Balakapa Violejg.
Bitola
Velenje je mesto, ki navduši vsakega obiskovalca. To je veličastna manifestacija tistega, kar ustvarja prijateljstvo, delo, ljubezen stanovalcev in vsega, kar je pozitivno. Mesto ni vse. Občutili smo prijateljstvo in ljubezen do ferijalcev in stanovalcev Banja Luke. Občutili smo, da ve za nas tudi prekrasno mesto, najlepše v Jugoslaviji. Občutili smo čvrste spone prijateljstva, ki nas vežejo. Odhajamo iz Velenja in nosimo najlepše spomine, nepozabne spomine.
Spet bomo prišli. Prišli b®at;e pri^in jatelji iz Velenja k nam in 'pokazaflirtji vam bomo, da smo tudi mi vaši prijatelji.
-Fulanovič Davorin Banja Luka
Na jezeru
Nadaljevanje vtisov: »Upravičeno ste ponosni na svoje mesto«, berite na 8. strani.
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiimiimiiimmiimiiiiiiiiiiimi tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiitiitiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiifiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiimim
Delo velenjskega turističnega društva
Z zamudo in še vedno počasi, po našem mišljenju in nasproti temu skozi naše organizirano gospodarsko aktivnost, se prebija spoznanje o izjemni vlogi, ki jo lahko odigra turizem pri gospodarskem razvoju naše socialistične skupnosti.
Prihodnje leto je treba ustvariti 120 milijonov dolarjev deviznega priliva.
To so pomembne naloge, ki sta si jih zadali TZS in TZJ.
Zapadnoevropske dežele so imele lani 5 milijard dolarjev deviznega priliva. Od tega:
Španija 1959 130 milijonov dolarjev, 1963 700 milijonov dolarjev. Italija je povečala v zadnjih letih de-Hzni priliv za 100 milijonov in se približala deviznemu prilivu okrog 1 milijarde letno.
Resolucija ' zvezne skupščine o smernicah za izdelavo družbenega plana za obdobje 1964-1970 predvideva hitrejši tempo razvoja odgovarjajočih kapacitet pomembnih za turistično gospodarstvo.
O vsem tem so razpravljali tudi turistični delavci Velenja, ki so se zbrali na občnem zboru v Velenju 23. aprila letos.
Turistične konference se je udeležilo preko 60 članov. Konferenci je prisostvoval Matajec Boris — glavni tajnik turistične zveze Slovenije, Bruno Thalar — propagandist TZS, predstavniki Celjske turistične zveze in gostje iz Dobrne.
1.	Na konferenci so sklenili, da je treba forsirati gradnjo ceste Velenje —Slovenj Gradec.
2.	Celjski cesti in staremu trgu naj bi se v prihodnje posvetilo več po-
zornosti. Gostje, ki zapuste železniško postajo, potujejo skozi stari trg. V deževnih dneh pa je malce neprijetno srečati avto sredi trga.
3.	Dom počitniške zveze je postal priljubljen objekt mladih tostran in onstran naših meja. Zal se tega ne zavedajo vsi občani. Dom obdajajo v deževnih dneh gradbišča in blato. Neusmiljene noge mnogih pa teptajo ono, kar so mladi ljudje ustvarili s svojim delom.
V ta namen je bil sprejet sklep, da je potrebno poskrbeti v Velenju za nov objekt, preden se obstoječi poda svoji usodi nasproti.
4.	Turistična vzgoja mladine je nujnost, ki se je ne da prezreti. Turistična konferenca kot forum, ki naj prevzame skrb za krepitev turističnih vrednot komune je z odgovornostjo obravnavala to problematiko. TD bo v ta namen skušalo doseči, da bi šole v prihodnosti posvečale vsaj eno uro mesečno turistični vzgoji mladih.
Ta problem je delikaten in aktualen.
Primerni zgledi starejših in izboljšana služba skritih fotoreporterjev bo pripomogla, da se na tem področju doseže določen napredek.
5.	TD namerava v prihodnje okrepiti še tesnejše stike z vsemi društvi in organizacijami v komuni.
Za zimsko obdobje 1965-66 bo posvetilo vso skrb organizacijskim predpripravam za organizacijo državnega prvenstva v skokih na belih poljanah.
(Nadaljevanje na 8. strani)
PRAZNOVANJE DNEVA ZMAGE
Na predvečer dneva zmage so po okoliških gričih kurili Kresove. Mladi ljudje so se zbrali, borci pa so jim pripovedovali o poslednjih dneh naše revolucije. Šoštanjčani so proslavljali dvajseto obletnico osvoboditve v Topolšici skupaj s tamkajšnjimi prebivalci. V kraju, kjer so 9. maja 1945 podpisali brezpogojno kapitulacijo nemških oboroženih sil za jugovzhodno Evropo. Poleg domačih gostov so bili na proslavi tudi Matevž Hace znani partizanski komisar, ki je sopodpisnik kapitulacijskih listin, Franc Simonič poslanec republiškega zbora, dr. Ivan Kopač prvi upravitelj bolnice Topolšica po osvoboditvi in drugi. O deležu Šaleške doline med narodnoosvobodilno vojno in o zadnjih dneh boja je govoril predsednik občinskega sindikalnega sveta Velenje tovariš Jože Kovač. Učenci osnovne šole in domače prosvetno društvo pa so priredili bogat kulturni spored. V Smartnem ob Paki so imeli krajevno proslavo združeno s praznovanjem krajevnega praznika. Svečano pa so proslavili dan zmage tudi prebivalci iz Raven pri Šoštanju.
USMERJATI POBUDE DELOVNIH LJUDI
(Nadaljevanje s 1. strani) organih in organizacijah v katerih neposredno sodelujejo. Ce bomo vrednotili komuniste samo po družbeni angažiranosti, potem bo naša ocena enostranska. Ocenjevati jih moramo toliko kolikor so s svojo družbeno aktivnostjo pripomogli k večji družbeni angažiranosti občanov in neposrednih proizvajalcev ter kako so s svojo prisotnostjo in znanjem uspešno usmerjali pobude delovnih ljudi.
Ker pomenijo sedanji ukrepi vzpostavljanje skladnejših razmerij v gospodarskem gibanju, zato bodo morale vse delovne organizacije v velenjski občini izpolnjevati planske naloge. Skladno morajo razvijati proizvodnjo in produktivnost dela in le na podlagi večje storilnosti dela izplačevati osebne dohodke.
Člani plenuma so izvolili tudi pomožne organe občinskega komiteja ZKS. V komisijo za organizacijsko-kadrovska vprašaaja so izvolili: Franca Vrtačnika, Janka Meha,' Er-nesta Rahtena, Vido Klemenčič, Eda Centriha, Cirila Grebenška, Eda Kraj-t ška, Zvoneta Vidica in Franca Ver-'deva. Komisijo za ekonomske odnose sestavljajo: Fran jo Kljun, Jože Mravljak, Viktor Krašek, Mirko Toman, Ludvik Ograjenšek, Štefan Krist, Ivan Gašparič, Peter Krapeš, Anton Meža, Ludvik Mali in Vinko Gostenč-nik. Člani komisije za idejna vprašanja pa so: Franc Novak, Franc Pri-stovšek, Bojan Glavač, Mile Topolo-vec, Franc Zula (RLV), Janez Pelko, Jože Bole in Rudi Kortnik.	' ;
|iii»HiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii......h....................umi...............................................................................milili................................................................................................................................................ ■■...■.■■■■■■■■»J
= i
=
i

' r ■ -
-sisj ,'j'jv utivoati-ii mj '»m." rnr.hv/ . • ^ • j


RUDNIK LIGNITA VELENJE

i
■
Vsem občanom in delovnim ljudem čestitamo
ob 20-letnici
i
naše svetle
osvoboditve in jim želimo
m
veliko delovnih
uspehov ★
★ ★ ★
»
★
= i
s i
O
o
(Z!
t« <
fc H
S
O m »■1 M
O
«
M
H CC O tu
H H VI O
ca
£
K
<
Q
D K
O
K«
ti S
H O
n
s «
h
S
ca
o <
>-9 M
u C
K
>
H
t« U
as
*

w
I—1
Eh
w Q
O
PH
O M co
S i—i
E-"
CO
O O
«3
M
o.
T"
s
u
Pa >
s =
3
UlllUlIlILIIIlillMIllIUUIlIlllUIHIIIlIllIlIHftllllHttllllltltitlllltUlUUitMHttllllllilHIilinitllllliiltlllliMH	HlkkMlittkilhHiililkHklllllbilllklftllUkklbllkiUkllikiitlktlkllhtllllil?iMlllllHkllkllliUllikliHHHIkiniHI^ ........I lllllltlllllllilltlillll
ZAPRLI SO KLAVNICO
Skupščina okraja Celje je prepovedala klanje živine v klavnici in predelovanje mesa v pre-delovalnici kmetijske zadruge Šoštanj. Po mnenju okrajnega veterinarskega inšpektorja, klavnica v Šoštanju ne odgovarja higienskim predpisom, ker je preprosto urejena in neprimerno locirana. Inšpektor je smatral, da adaptacija klavnice ni možna, ker sedanje prostore ni mogoče pri naj skrbne j ši proučitvi funkcionalno in ustrezno preurediti. Zato so morali 1. aprila letos prenehati s klanjem živine in predelovanjem
PO V. KONGRESU ZKS — PO V. KONGRESU ZKS — PO V. KONGRESU ZKS — PO V. KONGRESU
SPOŠTOVANJE NAČELA ZAKONITOSTI,
mesa.
Takšni so kratki povzetki iz obrazložitve odločbe, ki so jo napisali v Celju. Poglejmo, kaj pravijo v kmetijski zadrugi Šoštanj?
Odločba okrajne veterinarske inšpekcije je po njihovem mnenju pre-uranjena, ker bi moral inšpekcijski organ, ko je ugotovil pomanjkljivosti pri klanju in proizvodnji mesnih izdelkov, določiti rok v katerem bi morali odpraviti te pomanjkljivosti. Kmetijska zadruga je pripravljena nepravilnosti, ki bi jih ugotovila katera koli veterinarska inšpekcija, odstraniti v primernem roku. Toda takšno odredbo do sedaj še niso sprejeli od nobene inšpekcije.
Pravijo, da je ovirano nadaljnje delo kmetijske zadruge pri preskrbi prebivalcev občine z mesom. Živino iz območja naše zadruge koljejo sedaj v Celju. Zakoli v celjski klavnici in prevozi bodo povečali ceno mesu. Ker ne bodo mogli v Šoštanju delati nujne zakole, bo preski*ba prav gotovo neredna.
Z ukrepom okrajnega veterinarskega inšpektorja je dobila klavnica v Celju monopolni položaj pri predelavi mesa za našo občino. Čeprav nova celjska klavnica v svojem investicijskem programu zajema tudi oskrbo šaleškega področja, smatrajo v šo-štanjski zadrugi, da predstavlja ukrep kršitev enotnosti trga in proste konkurence.
Kmetijska zadruga bi morala v enem mesecu urediti redno preskrbo z mesom in mesnimi izdelki za vse prebivalce velenjske občine. Zadruga in ostali pristojni občinski organi v tako kratkem roku tega niso zmogli. Še sedaj ne dobivamo vedno dovolj mesa. Pri administrativnih ukrepih pozabimo na človeka, ki nosi posledice vseh ukrepov. Morda bi bilo umestneje postopno ukiniti klanje živine v Šoštanju. Ali so bile higienske razmere res tako slabe, da ne bi mogli še nekaj časa delati v stari klavnici? Pravijo, da ne in da bi laže postopoma uredili preskrbo prebivalcev z mesom.
Letovanje v Fiesi
V počitniškem domu velenjskih rudarjev v Fiesi imajo še prosta mesta za letovanje v mesecu maju in mesecu septembru. Zato vabijo vse člane kolektiva Rudnika lignita Velenje, da se še prijavijo na redno desetdnevno letovanje, če ne, bodo prosta mesta dali na razpolago zunanjim interesentom.
Cena pensiona je za člane kolektiva in njihove ožje svojce v sezoni (julij, avgust) 700 din, v pred in po sezoni pa 500 din na osebo. Otroci do desetega leta starosti imajo polovično ceno. Navedena cena velja samo pri običajnem desetdnevnem letovanju.
Člane kolektiva rudnika in ostale občane pa obveščajo in vabijo, da izkoristijo možnost in občasno letujejo v domu. Posebno izven sezone lahko izkoristijo nedeljo in praznike za prijefno bivanje ob morju.
Celodnevni pension znaša za člane kolektiva in njihove svojce v vseh sezonskih mesecih 1800 din. Samo prenočišče pa 800 din.
Za zunanje goste je celodnevni pension v sezoni 2600 dinarjev, izven sezone 2300 din. Samo prenočišče stane 1000 din. Vsakdo mora posebej plačati tudi turistično takso in sicer v sezoni 60 din izven sezone pa 30 din za osebo.
Počitniški dom velenjskih rudarjev v Fiesi so odprli že 1. maja.
Informacije daje uprava počitniškega doma velenjskih rudarjev v Fiesi, pošta Piran.
Letujte v Fiesi, kjer boste imeli vso udobnost, dobro hrano in prijetno bivanje!
moralno-politične norme in vloga komunistov
Razprava, ki jo je v komisiji za razvoj notranjih odnosov, organizacijo in dejavnost Zveze komunistov na V. kongresu ZKS načel Edvard Centrih, je vzbudila mnogo pozornosti. Našim bralcem jo objavljamo v celoti. Na željo diskutanta pripomi najmo, da je njegova razprava rezultat dela posebne skupine, v kateri so sodelovali še: Miran Topolovec, Jože Zohar, Anica Podlesnik in Maks Po dlesnik.
Komunisti se zavedamo, da je dosledno izvajanje načela zakonitosti velikega političnega pomena ter da je zakonitost, poleg zaščite pred zlorabo, birokratizmom in samovoljo posameznikov, sestavni del in pogoj socialistične demokracije. V našem programu pa smo tudi poudarili, da mora zato zakonitost postajati vedno bolj notranja potreba kolektiva in posameznikov in čut njunega osebnega vedenja. Komunisti pa se še zlasti moramo zavedati, da bodo v pogojih odmiranja države in na njo navezanih prisilnih predpisov moralne norme vse bolj zagotavljale uresničenje nalog in smernic, po katerih naj bi se naša družba toliko hitreje premaknila v svojem razvoju naprej. Pri tem pa ne smemo biti preveč zaverovani v to, da prinaša družbene odnose, ki bi ustrezali socialistični družbi, že socializem sam po sebi. Saj se tudi dosedaj nismo mogli preveč zanašati, da je dovolj, če je v normativnih aktih zapisano kaj je dovoljeno, kaj zapovedano in kaj prepovedano. Nekateri tudi pričakujejo, da bo že politična aktivnost vcepila v ljudi čut in posluh za ravnanje in odnose do sočloveka, do skupnosti in njenega družbenega imetja. Seveda pri vsemtem ne moremo zanikati, da vsi " ti činitelji, namreč pravne norme in pravila ter politična akcija, ne delujejo pozitivno. Vendar pa nam izkušnje le kažejo, da samo predpisi in idejno politični vplivi ne morejo zaobseči vseh najdrobnejših problemov in razmerij, ki nastajajo med ljudmi. Normativne in politične sile tudi ne morejo biti prisotne pri vsakem najmanjšem življenjskem delu. Njihovo delovanje je namreč bolj ko ne omejeno le na ključne družbene probleme. Zato pa mora biti, kot vsakodnevni in stalno prisoten razsodnik v ravnanjih človeka, poleg prava in politike še tretja sila, namreč zavestna socialistična etika, tj. čut za poštenost, pravičnost, plemenitost, resnicoljubnost itd., kap seveda v prvi vrsti velja za komuniste. Vse to naj bi bilo naseljeno v njih samih in jih vodilo na njihovih delovnih mestih, v delavskem svetu, v skupščini, v politični organizaciji in ne nazadnje tudi v zasebnem življenju, oz. družinskem okolju. Pri nas v tej zvezi ugotavljamo, da so neka teri komunisti vse preveč le »komu
mere v družbenih organih in organizacijah, v katerih neposredno deluje; v končni fazi pa tudi za razmere v svoji družini. Tovariš Aleksander Rankovič poudarja, da izvira vztrajanje na odgovornosti komunistov iz družbene vloge ZiK, iz njene politične moči in vpliva in s tem tudi iz zaupanja, ki ga uživa komunist pri delovnih ljudeh v delovni organizaciji, kakor tudi pri občanih na terenu. Pri tem pa se seveda postavlja vprašanje, kako in na kak način naj kontroliramo komunista če spoštuje načela socialistične morale. Osnovne organizacije na našem terenu so zato pozdravile velike spremembe v statutu ZK. Sedaj je jasno povedano, da je dolžnost osnovne organizacije, da pravočasno opozarja komuniste na njihovo ravnanje, ki ni v skladu z obveznostim in dolžnostim č^nov ZK. Jasno je tudi poudarjeno, da si mora komunist ravno z moralnimi vrlinami in osebnimi lastnostmi pridobivati družbeno zaupanje in politični ugled, kajti on sam mora ne samo s svojim delom, temveč tudi s svojim osebnim zgledom prispevati k ugledu ZK. Vidimo tedaj, da od komunista ne zahtevamo samo dosledno spoštovanje načela zakonitosti, temveč tudi striktno izvajanje načel, ki so v skladu z načeli socialistične morale. Komunist, ki prekrši zakonitost, je že pred tem pregazil norme socialistične morale. Zato morajo po našem mnenju osnovne organizacije pri svojem opozarjanju nastopati že dosti prej, Ker vemo, da izrekajo sankcije za kršenje zakonitosti drugi organi. Seveda pa mora osnovna organizacija temu opozarjanju biti kos, zlasti če je potrebno opozarjati tudi vodilne ljudi v podjetju, oziroma v delovni skupnosti. Osnovna organizacija mora zato ravno v statutu ZK iskati tisto dejavnost in tiste dolžnosti komunista, z izvrševanjem katerih se pojmu lika komunista v današnji dobi povsem približamo. Komunist mora seveda prednjačiti s svo jim osebnim zgledom; mora pa se tudi nenehno boriti za to, da bi delov-i ni ljudje sodelovali neposredno v sistemu družbenega samoupravljanja pri sprejemanju in uresničevanju tistih sklepov, ki so v njihovem interesu in zlaisti interesu družbene skup nosti kot celote. Seveda ipa pri tem ni prezreti, da je učinkovitost samo-
nisti do kapije, oziroma vratarnice I opravljanja vveliki menodvisna od podjetja«, da ga pa drugje, še pose- '	~~
bej v družini, oziroma na terenu, kot komunista ne vidimo ali pa se sam noče pokazati. Ce se pa pokaže pa se izkazuje s tem, da plačuje članarino in obiskuje sestanke v osnovni organizaciji v p&djetju. Da je temu tako. zatrjujejo tudi prosvetni delavci komunisti v naši občini, ki ugotavljajo, da je šola pri sodobnem, socialističnem družbenem redu, odgo-
varjajočem načinu vzgajanja ostala na * naČi" s sKiepom organov v neki meri osamiienl RtaUs _ i™ upravljanja dosegla subjektivna tez-
tega, koliko so upravljalci z zadevo, ki je predmet odločanja, seznanjeni. Intencija ustave in zakonov je, da naj bi bili upravljalci informirani o vseh fazah in na vseh stopnjah. V praksi pa se ta vprašanja zanemarjajo. Še več! Marsikje v naši občini je informiranje še vedno pomanjkljivo, enostransko, če ne celo napačno. ' Dejstva se tu in tam prikazujejo upravljalcem tendenciozno, da bi se skfepom organov
v neki meri osamljeni Starši — ko munisti pri svojem delu varstva in vzgoje otrok predvsem ne poskušajo otrokom na dostopen način podajati svojega svetovnega nazora. Maloka-teri roditelj-komunist prikazuje pomen in cilje ZK; mnogo pa je takih, ki svojih otrok ne seznanjajo z moralnimi kvalitetami, za katere se ZK bori. Verjetno bo učno-vzgojno delo nove šole doseglo večje uspehe, če bodo vzgojitelji s te strani od štar-< šev-komunistov dobili več podpore.
Malokatera družba se more ponašati s tako naprednimi in humanimi načeli kot naša, pa če vzamemo samo primer že dokaj razvitega samoupravljanja v našem družbenem življenju. Večina teh načel že ni več toliko podvržena prisilnemu izvajanju in je predvsem stvar morale občanov — ali se ta načela v večji ali manjši meri prebijejo na površje. Cim manj pa je čutiti te socialistične morale, tem bolj so pomembna in nujna načela v praksi deformirajo. Socialistična morala na"j bi, ne samo komunista, temveč sploh vsakega občana, navajala in vezala, da bi svoje osebne težnje kar najbolj vskladil s splošnimi interesi. Ce trdimo, da je mnogo bolj važno od samih predpisov, da dosledno razvijamo zavest delovnega človeka za nove odnose, za socialistično moralo in zakonitost, potem velja to v prvi vrsti za nas komuniste. Zato tudi ni odveč trditev, da se hkrati z večanjem individualne in družbene svobode neizogibno povečuje stopnja moralne odgovornosti komunistov. Vsak komunist je in mora biti odgovoren ne le za delo, ki ga opravlja, marveč tudi za raz-
nja posameznika ali maloštevilne skupine. Na videz je seveda tudi v takih primerih vse v redu. Formalno so taki sklepi zakoniti; namreč ni koga in ne časa, da bi kdo nadziral, če se upravljalcem prikazujejo resnična dejstva, pogoji in okoliščine. Avto-kratizem, ki se na tar način skriva v sklepih samoupravnih organov, gotovo ni plod naših pravnih norm in ne politična sugestija od zunaj, ampak je v veliki jneri moralno vprašanje strokovnega vodstva delovnih organizacij, direktorjev, tehničnih, ekonomskih, finančnih in drugih stro-
kovnjakov (med katerimi so tudi komunisti), ki brez čuta vesti izkoriščajo nepoučenost upravljalcev in nemoč družbene kontrole.
Mimogrede velja tudi ugotoviti, da res pri negativnih pojavih v zvezi s pravilnim usmerjanjem naše investicijske politike ne gre toliko za kršenje predpisov, kolikor le za uvajanje, oziroma izvajanje načel, ki so nasprotna morali socialističnih odnosov. Ko se zavzemamo za nagrajevanje po delu, govorimo o njem, kot o ekonomsko političnem vprašanju. Menim pa, da ga je mogoče postaviti tudi kot etično vprašanje, namreč vprašanje ali je moralno prejemanje in v tem smislu »prisvajanje« takih osebnih dohodkov, ki niso v razmerju z vloženim delom. Ko ocenjujemo odnose med podjetjem in komuno ter komuno in širšo družbeno skupnostjo, često označujemo nerazumevanje in oporekanje širših interesov skupnosti, kot zaprtost, lokalizem in podobno. Ce pa take pojave ocenimo z moralnimi normami pa ugotovimo, da gre za nelepe lastnosti, sebičnosti in pohlep. Normativna in politična aktivnost poskušata preprečevati take pojave. Ze večkrat pa smo se prepričali, da jih preprečiti ne moreta, lahko jih samo omejita.
Zgolj zaradi vsega tega smatramo komunisti v naši občini, da osnovne organizacije marsikdaj premalo upoštevajo potrebo, da bi pri svojih članih vzgajale in vcepljale elemente socialistične morale, da bi svoje člane po tej morali ocenjevale in kritizirale; da bi jih ocenjevale pO njihovem družbenem življenju in po njihovih etičnih normah v osebnem življenju.
Zato osnovne organizacije včasih dopuščajo, da se osebni interesi nekaterih članov razhajajo s splošnimi, da prihajajo njihova dejanja navzkriž, če že ne z zakoni, pa vsaj s socialistično moralo. Jasno, da ob takem postanejo takšni tovariši-komu-nisti dvolični; njihov ugled v okolici in njihov vpliv na njo pa s tem močno upade. Zato smatramo, da so ravno osnovne organizacije upravičene in dolžne, da pokličejo na odgovornost ne samo tiste člane, ki kršijo zakonitost, temveč vse one člane katerih dejavnost ni v skladu s socialistično moralo. Od teh namreč ne moremo pričakovati kaj več, kot iz-krivljenje prakse pri izdajanju najbolj naprednih načel. Smatramo, da če bi osnovne organizacije bolj pazile ravino na to svojo dolžnost in če ne bi določeni popustljivosti toliko botrovala familiarnost, bi mnogokrat odpadli prav nerazumljivi pojavi. Niso na primer redki pojavi, da ravno komunisti zavirajo hitrejši razvoj samoupravnih organov in njihovega dela; da prav komunisti nastopajo proti takšnim upravičenim integracijskim poskusom, ki bi koristili tako osebnim težnjam proizvajalcev, kot splošnim interesom; da prav komunisti, sicer dobri delavci v družbi, gazijo v družinskem krogu osnovna načela (komunist pijanec, zanemarja ženo in družino), na katerih naj bi slonela družina v naši družbi itd. Pri nas ugotavljamo, da osnovne organizacije prečesto gredo mimo tega in-s tem dopuščajo, da okolica obsoja ne le takšne člane, temveč tudi njihovo organizacijo.
Velja tedaj zaključiti, da se sam občutek potrebe po izvajanju načel in smernic, sama materialna nujnost teh načel ne bo mogla dovolj hitro in uspešno uveljaviti. Posamezniki, zlasti komunisti jih bodo morali spro-vajati z vso moralno odgovornostjo pred družbo. Ta del njihove dejavnosti naj spremljajo tudi osnovne organizacije, k temu naj jih navajajo in v tem naj jih vzgajajo. Vse to seveda v okviru zaključkov VIII. kongresa ZKJ, kakor tudi našega V. kongresa.
Teh nekaj kritičnih misli sem skušal podati s stališča komunista terenske osnovne organizacije, ki dela na sodišču in ne nazadnje tudi s stališča komunista, ki mora poznati tudi okolje v katerem živi on in njegova . družina. Res je, da je o tem bilo že precej povedanega, vendar pa smatram, da je skrajni čas, da tudi tu preidemo od besed k dejanjem, saj bomo tako tudi s te strani utrdili ugled ZKS.
OBVESTILO
Združenje borcev NOV občine Velenje obvešča vse preživele borce prekomorskih brigad, ki še niso izpolnili vprašalne pole na sestanku, da se zglasijo v pisarni združenja najkasneje do 15. maja 1965.
Vsi borci bodo prejeli brezplačno knjigo »Kratek oris zgodovine prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot«.
Knjigo bodo prejeli tudi svojci padlih ali umrlih borcev prekomorskih enot, zato naj sporočijo svoja imena združenju pravočasno.
iz naših delovnih organizacij
USPEŠNO SO GOSPODARILI
Vseh osebnih dohodkov je bilo do konca tromesečja izplačanih v znesku 1.435,81)3.25» din. Po ekonomskih enotah so na doseženo dnino bili izplačani naslednji:
presežek, ki se odraža na povečani vrednosti točke dati tudi rezultat ustvarjenega dohodka. Produktivnost dela je razvidna Iz spodnje
tabele:
Pretekli teden so se člani centralnega delavskega sveta Rudnika lignita Velenje zbrali na redno zasedanje. Razpravljali so o tromesečnem gospodarjenju in sprejeli zaključke, da bi sedanje rezultate obdržali še naprej. V tem obdobju so povsem realizirali postavke letnega družbenega plana. Proizvodni plan pa so celo presegli. O tem, kako so gospodarili zgovorno pričajo pokazatelji gospodarjenja, ki jih v celoti objavljamo.	*
Prikazani pregled finančnega stanja daje jasno sliko stanja koncem prvega tromesečja letošnjega leta. Vrednostni uspeh po strukturi ln v odnosu na postavljeni druibenl
V prvih treh mesecih letošnjega leta so v Rudniku lignita Velenje nakopali 886.000 ton lignita in s tem presegli tromesečni plan za 13,5 •/..
Ekonomske enote so dosegle naslednjo proizvodnjo:
(v tonah)
J
M
B §2 •Sš
M S
RLV
Jama vzhod Jama zapad RšC
C 1	Planirano januar — marec 1965	2 1
llšš Sil"		Doseže: januar • marec 1965
815.643	780.460	886.000
607.736 118.470 82.919	601.330 91.760 87.370	650.130 126.446 109.424
organizaciji zaposleno 3.834 članov kolektiva. To je za 212 delavcev več kot jih je bilo v začetku leta. V jamskem staležu je bilo 2.340 zaposlenih ali 61,0 '/■. Vseh uslužbencev je bilo 367 ali 9,57 •/.. Od tega je 168 administrativno finančnih in komercialnih uslužbencev oziroma 4,38 odstotka. Skupno je bilo v tem obdobju izvršenih 154.184 dnin, od tega 10.204 dnin v nadurah. Največ nadur naredijo gradbeni obrat 11,8 •/., elektrostrojnl obrat 11,24 ■/. in avtopark 11,67 V«.
Izostanki z dela so se, v razdobju januar — marec 1965, gibali takole: (Ker še ni dokončnih podatkov za marec primerjamo le za januar iit februar)
(število dnin)
plan, je zelo ugoden kot to predvideva družbeni plan, predvsem pa zaradi dosežene produktivnosti (14,7%) in ekonomičnosti poslovanja (stroški le 24,6 %, celotni dohodek 26,2 % = 1,6 % znižanja stroškov). Čeprav so cene materialov v prvih mesecih porasle, je kolektiv rudnika s smoternim delom dosegel znaten ekonomski uspeh. K temu so pripomogle tudi korigirane prodajne cene premoga v primerjavi z lanskimi kar je imelo ugoden odraz na dohodek in čisti dohodek rudnika.
Finančni rezultati prvega tromesečja so boljši kot to predvideva letošnji družbeni plan. Poslovni uspeh rudnika raste iz meseca v mesec. Pred kolektivom velenjskih rudarjev stoji naloga, da bodo naredili vse in še povečali proizvodnjo.
Stanje terjatev do kupcev je bilo koncem marca 881,388.093 din, in je ugodnejše, kot je bilo koncem lanskega leta. Zaradi ugodnega znižanja kupcev, v primerjavi 7. začetnim stanjem, se je na rudniku koncem prvega tromesečja dvignil tudi nivo plačane realizacije, kar ima ugoden odraz na poslovanje rudnika.
V prvem tromesečju so bili s stanjem kupcev izpod predvidenega nivoa po družbenem planu.
Posamezni posredni stroški še vedno močno diferirajo med vkalkullranlml zneski ln dejanskim koriščenjem: Vkalkullrano
Jama vzhod Jama zahod Klasirnica in jamski izvoz Elektrostrojnl obrat Autopark Zunanji obrati Obrat EFE' Splošna uprava Skupaj
1.37
!J5
1.33 1.26 1.35 1.35
2.393 2.428 2.447 1.952 1.770 3.265 2.907
2.987 2.827 2.644 2.170 2.190 4.019 "3.404
124.8 116.4 108.0 111.2 123.7 123.1 117.1
Osebni dohodki so se dvignili zaradi boljših gospodarskih uspehov. Dohodke lahko povečati le z boljšim delom ln večjo proizvodnostjo kot Je to bil primer v letošnjem prvem tromesečju.
Dosežena realizacija na postavljene plane posameznih ekonomskih enot, kakor tudi na letni družbeni plan za razdobje januar — marec 1965 dalje v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta sledečo sliko:
Družbeni plan Družbeni plan 1965/1 — III. 1964/1. — 111.
S
s 2
i i
V primerjavi z mesečnimi plani ln dosežk.1 v letu 1964 so bili ustvarjeni naslednji indeksni pokazatelji:
(v indeksih)
3 w S
u S
e o J = £2 ■SSs S ŠS
Sli
I|7 ms
— — q o d,—<
RLV_
Jama vzhod Jama zapad RŠC
103,17
113,52
26,8
102,66 9841 105,40
108,11 137,80 125,24
26,7 25,6 31,2
Proizvodnja v letošnjih prvih treh mesecih stalno raste. Pri tem je značilno, da so letos to proizvodnjo dosegli v 75 delovnih dnevih. Ugodni proizvodni rezultati imajo tudi svoj pozitiven odraz na finančnem stanju rudnika.
Doseženi učinki v razdobju januar — marec 1965 kažejo, da so dosegli predvidevanja po družbenem planu ln da je produktivnost dela V tem obdobju na rudniku naraščala. Učinki dela so naslednji:
bi ooJ	' ;.f (ton/d>,ino)
	o | M	0 1	i S | 2	0 M
§ « sl		J	« " u 153
N M« N	SC.2.E	V A 'J	
državni prazniki	6.616	6.104	6.821
plačani dopusti	12.465	8.443	8.82!
zamud. plač. dnine	297	151	167
bolniške do 30 dni	16.187	10.096	1(1.194
bolniške preko 30 dni	7.833	4.968	4.844
neplačani dopusti	361	233	478
neuprav. izostanki	390	273	116
Vse ostale dnine	43.620	30.268	31.441
•/• izvršenih dnin	20,6	21,4	20,3
•/• izvršene dnine brez			
boleznin nad 30 dni	17,7	18,5	17,2
s
% * X O®
i.s
o
"G I
o®
u >
aj >
Doseženo januar — g	marec 1964
il >-§i si i
Doseženo januar — marec 1965
1 i
> t
i
1
Iz podatkov o Izostankih z dela je razvidno, da je postavka letnega! plačanega dopusta zaradi preteklih zimskih mesecev in pa tudi "zaradi pojačane proizvodnje v prvih mesecih letošnjega leta, še precej nizko ko-riščena z 20,6 •/«. V tem obdobju je poraslo tudi število izgubljenih dnin zaradi bolezni do 30 dni (odstotek je 6,6 •/•).
Primerjanje ustvarjenega celotnega dohodka In dohodka izvršena med dosežki v razdobju januar — marec 1964 na eni strani ln dosedanji v razdobju januar — marec 1965 po drugi strani ter predvidevanji po družbenem planu za letos, daje sledečo sliko doseženih linančnlh rezultatov:
Rudarske t-aziskave 428.161	348.506	—	79.655
Invest. vzdrževanje 213.470	206.091	—	7.379
Rudarska škoda 118.025	30.231	—	87.794
Vodni prispevek 45.000	—	—	45.000
Kadri 34.013	1.684	—	32.329
Zasip_ 89.538	34.841	—	54.697
Naj med stroški poslovanja omenim še koriščenje sredstev investicijskega vzdrževanja po ekonomskih enotah:
Odstotek koriščenja sredstev inv. vzdrževanja po letnem planu
Jama vzhod Jama zahod Klasirnica in jamski izvoz Elektrostrojnl obrat Autopark Zunanji obrat Obrat EFE Splošna uprava
Tiskarna___
Vse enote
Jama	vzhod	23,0 %	
Jama	zahod	21,4%	
Klasirnica ln jamski Izvoz	11,1 %
Elektrostrojnl obrat	26,6 %
Autopark	14,4 %
Zunanji obrat	14,9%
Gradbeni obrat	7,2%
Obrat EFE	10,5%
Uprava — varnost (HTV)	28,2 %
Toplovodno ogrevanje	14,5 %
Jama Skale	38,4 %
Skupaj	22,3 %
Iz podatkov o delitvi čistega dohodka je razvidno, da so samoupravni organi rudnika, uporabili taka merila delitve čistega dohodka, ki so delovni kolektiv stimulirali za nje- Skupaj govo delo in dosežene poslovne rezultate.
Jama vzhod .lama zahod Klasirnica
Elektrostrojnl obrat Autopark Zunanji obrat Obrat EFE Splošna uprava Tiskarna
■O 1 s Ji ~ V) 13	S 0 .£,ttj	4Š o-,
- S		sl
		
Ig	khi	g« s« >
117.807	—	12.6
53.459	—	12.9
27.737	—	14.3
32.440	1.369	11.6
1.101	_	10.8
26.071	448	10.9
2.409	_	5.6
30.001	9.555	12.7
367	615	12,7
304.630	11.987	12,9
v 000 din
Rud. učln.
(plc) _4,43_— _ — _4,71 _ — _ —
priprava 7,05 7,52 5,09 5,18 8,02 3,19 odkop 11,99 12,11 11,44 12,73 12,54 14,04 Jama ' 5,51 5,79 4,45 5,76 6,18 4,25
Učinki dela so, Izraženi v odstotkih, takole: ( v Indeksih'/,)
Doseženo januar — Doseženo januar — marec 1964/1963 marec 1965/1964
&3
II
rr n.
2;
55:
III
1. Realizacija
2,833.721
100,0
4,386.324
26,2
100,0
> 5
1 ' 1
>
-j «
i
Neto produkt
2.	Stroški poslovanja
3.	Dohodek
4.	Prispevek zl dohodka
»"5
Rud . učln
(plc) 107,6 —	—	114,7 — _ —
priprava 90,3 102,2	116,9	95,0 107,0 63,0
odkop 103,4 101.9	112,8	104,7 103,6 122,7
Jama 101,2_96,5	128,9	i I9,5_ 106,7_ 148,6
V treh mesecih letošnjega leta beležijo konstantni porast kot mesečnih tako tudi kumulativnih učinkov. Posebno razveseljiva je visoka rast rudniškega učinka, kar Ima ugoden odraz tudi na ekonomičnosti In rentabilnost poslovanja rudnika lignita Velenje. Ob koncu meseca marca je bilo v delovni
5. Cisti dohodek
1,345.820 1,726.980 1,106.741 15.422
1,091.318
47,4 60,9 39,1 0,6
2,270.069 2,481.621 1,904.702
38,2 24,6 28,2
51,7 56.5 43,5
6.	Rezervni sklad
7.	Skupni rezervni sklad a) ostali prispevki
.8. Prispevek Skopju 9. Osebni dohodki
8.240 9.164 42.229 1.970
_932.967
10. Skladi "" ~	~~	96.565
Razmerje delitve za osebne dohodke 93,4 l/» za sklade	6,6 */«
38,5 0,3 0,4 1,4 0,1 32,9 3,4
1,904.702	28,2	43,6
12.855	24,1	0,3
2.376	27,7	0.1
5.418	29,1	0,1
1,618.564	28,5	36,9
265.488	29,3	6,1
84,9 V.		
15,1 •/.		
-j 8E
I
Celotni doh.	2.822.721
Prolzv. kollč.	815.643
Povpreč. zaposl.	3.498 Produktivnost
količinska	932,0
vrednostna	3240,0
I
4.386.324 154.7 886.000 108,6 3.834 109,6
924,0 4576,0
99,0 141,2
(Vsi Indeksni pokazatelji so reducirani glede na Število mesecev, pokazatelji produktivnosti pa na letno razdobje).
Iz navedenih podatkov Je razvidno, da je produktivnost dela predvsem porastla vrednostno zaradi nadaljnjega znižanja terjatev do kupcev in reguliranja prodajnih cen premoga. Medtem ko je fizična produktivnost, računajoč vse zaposlene, ostala nespremenjena.
Ekonomičnost poslovanja je taka:
_ a
4,386.324 2,116.255
2.07
154,7 142,2
108.9
24.6	24,6	26,8	26,8
23.7	23,7	38,8	38,8
24,5	24,5	28,6	28,6
24,1	24,0	32,7	30,9
27,5	27,5	15,9	15.9
27.7	27,7	28,1	28,1
22.8	22,4	26,1	26,7
—	25,0	-	28,2
—	—	28,0	21,6 22,1	22,2	26,3	26,9 =
W > _	_
Celotni dohodek 2,833.721" Direktni stroški 1,487.901 Koeficient
ekonomičnosti _1.90
Zaradi zmanjšanja normativov porabe ln relativno ugodno doseženega celotnega dohodka, beležimo v letošnjem prvem četrtletju porast ekonomičnosti poslovanja.
In kakšna je rentabilnost poslovnih sredstev:	(v 000 din)
H
Izpolnitev količinskega In finančnega plana, v odnosu na postavljeni plan, je v ekonomskih enotah dosežena predvsem zaradi ugodno dosežene količinske proizvodnje, produktivnosti dela ln izboljšane ekonomičnosti poslovanja.
Glede na doseženi finančni uspeh poslovanja, so posamezne ekonomske enote ustvarile v prvih treh mesecih letos naslednja lastna sredstva:
u S S s»	ii »*	L	K I S
Poslovna sredstva	12,774.114	13,963.749	109J
Ustvarjena akumulacija Akum. družbe Akum. rudnika	412.853 145.608 267.245	«51.505 212.058 439.447	137 JI 145,6 164,5
Koeficient rentabilnosti	0.324	0.466	143,1
Boljše doseganje rentabilnosti vloženih sredstev ima predvsem vzrok v povečani akumulaciji, ki nastopa zaradi boljše doseženega dohodka od predvidevanj letnega družbenega plana. Zelo značilna je minimalna udeležba povečanja poslovnih sredstev, kar direktna vpliva na dvig rentabilnosti poslovanja rudnika.
Delitev narodnega dohodka je bila 1965. lc. tu naslednja: __v 000 din
Iz podatkov o sredstvih ekonomskih enot je razvidno, da ekonomske enote razpolagajo z znatnimi sredstvi ustvarjene presežene vrednosti. Tako so v rezervni sklad osebnih dohodkov namenile že kar 304,6 milijona din v prvem tromesečju, medtem ko je s planom za cclo leto 1965 predvideno formiranje teh sredstev v višini 161,6 milijona din. Pripomniti moramo, da so v teh sredstvih zapadena tudi nadomestila za Izplačilo skrajšanega delovnega časa, ki jih v prvem tromesečju še niso Izplačevali.
Sredstva obračunskih in ekonomskih enot niso bila predvidena z letošnjim družbenim planom. EE in OE pa so sredstva dosegle že v višini 11,9 milijona din kot rezultat svojega poslovanja.
Sredstva Izplačana v obliki višje vrednosti točke kot znaša njena nominalna vrednost so dosegla v letošnjih prvih treh mesecih 152,922.776 din, kar predstavlja 12,9% presežka, ki fe tako v skladu z doseženimi količinskimi in finančnimi rezultati poslovanja.
Menimo, da mora biti izplačilo ekonomskega presežka v ekonomskih ln obračunskih enotah tudi v prihodnje v ravnovesju z doseženimi rezultati. Ekonomske enote pri razdelitvi presežka ne smejo dopustiti, da bi se to ravnovesje porušilo. Saj mora ekonomski
I i
t
S
l
I
« H
Narodni			
dohodek 1,345.820	8,049.900	2,270.069	168,6
Bruto osebni			
dohodki 932.967	5,671.103	1,618.564	173,<
Akumulacija			
družbe 145.608	864.094	212.058	145,6
Akumulacija			
rudnika 267.245	1,514.703	439.447	164,!
Struktura delitve je naslednja:			
(procentualno)			
Narodni dohodek	100,0	100,0	100,0
Bruto osebni	69,3	70,4	71,3
Akum. družbe	10.8	10,9	9,J
Akum. rudnika	19,9	18,7	19,4

Iz podatkov o delitvi narodnega dohodka Je razvidno, da je rudnik Velenje prt politiki delitve mvzel enako stališče In merilo delitve, kot jih je imel v preteklem obdobju in kot jih je predvideval s planom to Je, da osebni dohodki rastejo skladno z rastom narodnega dohodka.
NA PODLAGI PRIKAZANIH REZULTATOV GOSPODARJENJA V RAZDOBJU JANUAR MAREC 1965 LAHKO ZAKLJUČIMO, DA SE JE TUDI V LETOŠNJIH POKAZATELJIH ODRAZILA SMOTRNOST VLAGANJ V RAZ-VOJ RUDNIKA, KI OB DOBRI ORGANIZACIJI PROIZVODNEGA PROCESA IN ZRELOSTI KOLEKTIVA DOSEGA USPEŠNO IN (Nadaljevanje na naslednji strani)
CIGARETA IN MIŠKE
I
Pogradi so bili postavljeni v nadstropja. Slame je bilo v slamnjačah malo in še ta tako poležana, da si lahko čutil vsako kost. Po letih koncentracijskega taborišča so se kosti navadile tudi na to.
Dolge pritlične barake so dolgočasno spale v pomladi 1943. leta. Izza visokega obizdja je ozelenela visoka vrba žalujka, osameli dokaz pomladi vsem taboriščnikom, kajti v lagerju ni bilo nobenega zelenja. S švabsko natančnostjo so morali izruvati vsako travico in vsak plevel. Lager-ske ceste so bile pometene kot miza. Ta pedantna čistost v tovarni smrti je na vse vplivala moreče. Vse je bilo prepovedano — kaditi pa najstrožje. Katera bi se pregrešila in bi jo seveda ujeli, bo dobila 24 težkih udarcev po zadnji plati.
Cez dan so morale težko delati, a proti večeru so se vračale. Nekatere so imele srečo in našle kakšen krompirček, ki so si ga potem rezale na tanke rezine in ga jedle. Druge so včasih prišle celo do cigaret. To je bila redkost, ali vendar.
Povabila je nekaj najbližjih tovarišic naj pridejo zvečer v stranišče na cigareto. Dobila je dve. To bo za vse dovolj. Kadilke so komaj čakale, da bo vse zaspalo in potem so ena za drugo izginjale v noč. Po dolgem času spet malo nikotina — to bo užitek! 2e nekaj mesecev ni
prišla do cigarete. Včasih je prav z veseljem kadila. To je poseben občutek, ki ga poznajo le kadilci.
Stale so kar v vrsti. Prva je potegnila dvakrat in previdno spustila dim v školjko, da se ne bi razlezel po stranišču in jih izdal. Nestrpno je čakala, da bo prišla na vrsto. Cigareta je bila šele pri polovici. Globoko je vdihnila modri dišeči dim. Potem se ji je zameglilo pred očmi in toliko, da ni padla. Prvi poteg iz cigarete jo je omamil tako močno, da se ji je tobak prav zastudil. Potem še tisti močni duh latrine... Ni potegnila vdrugič, čeprav bi imela pravico na to. Predala je cigareto naslednji in hitro odšla proti baraki. Pomladanski zrak jo je osvežil. Tiho se je vzpela na pograd in polglasno godrnjala: »Vrag vzemi cigareto! Skoro bi padla v nezavest in potem, če te dobijo še 25 po zadnji plati! Nikoli več ne bom kadila v lagerju!«
Odkašljala se je in poskušala zaspati. Njena soseda je bila nekaj nemirna. Zatrjevala ji je, da sliši neko rahlo i cviljenje. Sredi noči pa je skočila s pograda s primernim vriščem, ko je miška preskočila njene noge. Preplah! V trenutku so bile vse sosede pri vratih ali pa na bližnji mizi in stolih. Se tiste, ki so pred dnevi zatrjevale, da se miške ne bojijo so bile med prvimi ubežniki.
Kmalu so našle gnezdo mladih mišk na srednjem pogradu. Z velikim vriščem so pregnale te ljubke male živalce, a najkrvoločnejše so jih z metlo pobile do smrti.
To je bila razburljiva noč, ki je razbila mučno monotonost lagerskega življenja. Se dolgo so govorile o »junakinjah«, ki se ne bojijo miši in močnih cigaretah v tabo-' riščnem stranišču.
KUHANA PURICA
Bilo je 1. maja 1945 v Welertbergu v Vzhodni Nemčiji, Grupa tridesetih žena iz koncentracijskega taborišča Ra-wensbriick se je vračala domov. To je bila tista grupa,
* #
BILA JE
ki se je 29. aprila oddvojila od ostalih, ki so bili pod stražo in na svojo roko potovala domov. Ko so 28. aprila ob 13. uri pod močno vojaško stražo začeli evakuirati' Rawensbriick so dali vsakemu taboriščniku nekaj suhe hrane in potem so jih neusmiljeno podili proti zapadu,* kajti z vzhoda je že prodirala Rdeča armada. Kdor ni iz-držal je obležal s kroglo v glavi, kajti esesovci so bili do6

iz naših delovnih organizacij
NISO ZADOVOLJNI
V razgibanem obdobju, ko v delovnih kolektivih po poteku enoletnega mandata volijo polovico novih Slanov delavskih svetov, se mnogo-kje zasuka pogovor na uspehe in pomanjkljivosti pri dosedanjem delu samoupravnih organov.
In prav je tako! Zaradi odgovornih nalog, ki se postavljajo pred samoupravne organe, morajo ti kdaj pa kdaj kritično pregledati svoje delo in iz tega povzeti napotke za bodoče delo. Le s takim odnosom do samoupravljanja lahko pričakujemo v delovnih kolektivih optimalni razvoj
V Lesnoindustrijskem kombinatu v Šoštanju se zavedajo, da z doseženimi uspehi pri razvijanju in utrjevanju samoupravljanja ne morejo in ne smejo biti zadovoljni. Z decentralizacijo samoupravnih pravic in organov 1961. leta so ustvarili pogoje za neposredno upravljanje. S tem seveda še niso mogli preko noči ustvariti tudi dejanskega ' neposrednega upravljanja in decentraliziranega gospodarjenja.
Razširitev samoupravljanja v podjetju ni bil enkraten proces, začet in končan z ustanovitvijo delavskih
Uspešno so gospodarili
(Nadaljevanje s 6. strani) RENTABILNO POSLOVANJE. RUDNIK VELENJE JE TUDI LETOS NE SAMO DOBRO MEHANIZIRAN PREMOGOVNIK Z VISOKO PRODUKTIVNOSTJO DELA, TEMVEČ SE TA VISOKA PRODUKTIVNOST IN RENTABILNOST ODRAŽA TUDI PRI NJEGOVIH GOSPODARSKIH REZULTATIH.
ČLANI CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA SO PO VSESTRANSKI OBRAVNAVI SPREJELI NASLEDNJE SKLEPE
Sedanja raven proizvodnje mora ostati še nadalje vodilo za uresničitev družbenega plana. Dnevni proizvodni povpreček mora znašati 11.900 ton premoga. Napore za uresničitev te naloge moramo pravilno usmeriti. Iskati moramo "boljše prijeme v organizaciji dela, povečati sedanji odstotek cikličnega dela in dosledno izvajati naše operativne plane.
Neizvršitev določenega delovnega naloga je groba kršitev delovnih dolžnosti. Za kršitev nosi polno odgovornost član kolektiva, za katerega se ugotovi, da jc zagrešil kršitev svojih delovnih dolžnosti. Ta odgovornost pričenja pri vodji čela od-nosno pri vodji katerekoli delovne skupine ali strokovne - službe in navzgor.
Vse delovno enote so dolžne, da povečujejo svojo proizvodnjo po načelu intenzivnosti, tako da z najboljšimi metodami dela vsestransko izrabijo v opremo in stroje vložena sredstva, ne pa ekstenzivno kot doslej, tj. da delajo in poslujejo razvlečeno in v širino. Rast rentabilnosti ali donosnosti mora temeljiti na maksimalni izrabi vloženih poslovnih sredstev.
Normative,, ki veljajo za porabo osnovnih materialov, pomožnih materialov in energije, moramo zniževati z ukrepi organizacijskega značaja. Dolžnost vodilnih delavcev je, da take ukrepe pripravijo in izvajajo. Upravičnost takih ukrepov mora izvirati iz izkušenj in iz proučevanja delovnih postopkov.
Materialna uprava in tehnična služba mehanizacije morata koordinirano skrbeti za pravočasno nabavo opreme in rezervnih delov ter za reprodukcijski material, da bo tekla proizvodnja nemoteno in uspešno.
Jamske in druge zunanje proizvodne delovne enote naj takoj pristo-
pijo k proučitvi in ureditvi razmerja med delovnimi mesti čisto proizvodnega značaja. Ta proučitev in ureditev naj temelji na naslednjem ■ cilju: povečati število produktivnih deiavcev na račun delovnih mest, ki imajo neproizvodni značaj.
Vse delovne enote RLV so dolžne, da zmanjšajo stalež bolanih. Skrbeti morajo, da se bo stalež bolanih gibal . v skladu z višino planiranega normativa, odnosno da bo manjši.
Vodja EE jama zahod naj čimprej pripravi prikaz proizvodnih in ekonomskih rezultatov o delu OMTK. Ta prikaz, naj odgovori na vprašanje, ali je uporaba te mehanizacije ekonomsko upravičena in pod katerimi pogoji bi bila upravičena.
Ekonomske enote jama vzhod, jama zahod in klasirnica naj z odgovarjajočimi ukrepi zagotovijo, da bo kvaliteta premoga v skladu s standardi za premog. Kakovostne reklamacije morajo povsem izostati.
Delo in'poslovanje v obračunskih enotah moramo skrbno spremljati, rezultate točno evidentirati. V obračunskih enotah, ki so naše temeljne gospodarske celice, moramo intenzivno gospodariti. Rezultati takega gospodarjenja naj postopoma služijo za primarno izhodišče in temelj v naši nagrajevalni politiki.
Za dosego tega cilja naj veljajo naslednja navodila:
a)	nagrajevanje na podlagi doseženih rezultatov dela in poslovanja v EE se naj uvaja postopoma;
b)	nagrajevanje članov kolektiva, ki delajo v posameznih obračunskih enotah, se naj uvede s 1. julijem 1965 Temelj in izhodišče nagrajevanja: doseženi rezultati njihove OE, ven--dar tako, da bomo upoštevali te rezultate: v mescu juliju 20%, v avgustu 30 " o, v septembru 50 " n- v oktobru 60 %, v novembru 80 % in v decembru že 100 %;
c)	tehnični in administrativni kader obračunskih enot je vezati že za mesec maj 1965 za del osebnih dohodkov, ki se izplačujejo na podlagi začasnega pravilnika o nagrajevanju strokovnih uslužbencev, na rezultate OE; '
d)	obračun osebnega dohodka za ves tehnični in administrativni per-sonal RLV je vezati s 1. majem 1965 takole: s 50 % na uspeh dela in poslovanje EE, s 50 % pa na uspeh dela in poslovanja OE in PE.
svetov ekonomskih enot. To je bil prvi strumnejši korak. V razvoju samoupravljanja, ko se to nenehno poglablja, pa doživlja obdobja zatišja in poleta, čeprav površni opazovalec na prvi pogled ne .opazi nobene kvalitativne spremembe. Nesporno je, da morajo rezultati decentralizacije biti predvsem pri povečanju produktivnosti, povečanju boljših proizvodnih rezultatov in utrditvi delovne enotnosti kolektiva.
Čeprav so se v minulem letu za lesno industrijo dokaj ugodno spremenili družbeni elementi delitve, je predvsem zasluga kolektiva in uspešnega gospodarjenja, da so bili doseženi ugodni proizvodni rezultati ter ustvarjeni trikrat večji skladi kot 1963. leta. Prav to pa je priznanje in nagrada kolektivu za deseto obletnico obstoja združenega podjetja.
Skozi vsakdanje življenje in delo, ob reševanju neštetih problemov, se pri delu samoupravnih organov srečujejo tudi s težavami in pomanjkljivostmi. Centralni samoupravni organi še vedno posvečajo premalo pozornosti obravnavanju gospodarskih in družbenih problemov izven podjetja, čeprav moramo istočasno povedati, da se je v zadnjih nekaj letih položaj bistveno izboljšal ter kažejo člani samoupravnih organov vedno več zanimanja za obravnavanje teh vprašanj.
V podjetju že nekaj časa delajo na tem, da dobijo člani za zasedanja in seje pravočasno obrazloženo gradivo. Po tem so postale razprave uspešnejše in večina članov prihaja bolj pripravljena. Predvsem so s tem dosegli, da so se zasedanja bistveno skrajšala. Zato se pripravljajo, da bodo posebej razpravljali o tem vprašanju. Istočasno bodo pregledali delo komisij centralnih samoupravnih organov, ker niso v celoti opravičile svojega obstoja. Njihovo delo ni sistematično urejeno z določenim programom dela.
Ko govorimo o delu samoupravnih organov, ne moremo mimo delavskih svetov ekonomskih enot, ki so v veliki meri opravičili svoj obstoj in uspešno delujejo. S centralnimi samoupravnimi akti so natančno razmejene pravice in dolžnosti samoupravnih organov, vendar se kljub vsemu v vsakdanjem delu in praksi ekonomskih enot čuti marsikdaj dvo.iynnost o pristojnosti reševanja posameznih vprašanj. Vse to pa ne smemo ocenjevati s skepso in nerazumevanjem, ker se prav ob tem kali samoupravna zavest kolektiva in posameznikov.
Kolektiv lesno industrijskega kombinata Šoštanj se zaveda, da se bo moral z vso resnostjo lotiti sistematičnega odstranjevanja nekaterih negativnih pojavov in deformacij pri vsakdanjem proizvodnem delu in delu samoupravnih organov. Sko'zi dosledno izpolnjevanje obveznosti se istočasno izpolnjujejo in uveljavljajo tudi pravice, zato se mora neposredno upravljanje približati delovnemu področju posameznega proizvajalca. S krepitvijo samoupravljanja se Razvija najbolj ugodna ustvarjalna pobuda vseh članov kolektiva.
P. J.
Velenjski »Vegrad« je zgradil že precej stanovanjskih zgradb in drugih objektov. Na sliki: gradnja stanovanjskih blokov v Velenju.
VOLILI SO
Člani delovne organizacije SGP »Vegrad« Velenje, so 28. aprila volili polovico članov v njihove samoupravne organe. V nekaterih proizvodnih enotah pa so tudi prvič volili člane obratnih delavskih svetov. Razmeroma nizka udeležba na volitvah, skupaj je volilo 82 odstotkov volilnih upravičencev, je bila zaradi upravičene odsotnosti članov kolektiva.
V	»Vegradu« so volili naslednje samoupravne organe: delavski svet podjetja, v ka,terega izvolijo na vsakih 20 zaposlenih enega člana in obratne delavske svete, ki jih volijo proizvodne enote z več kot 70 zaposlenimi. Delavski svet podjetja je sklenil, da prvič volijo obratne delavske svete gradbeni sektor Velenje z obračunsko enoto peskolomom, gradbeni sektor Mozirje in gradbeni sektor Laško—Celje. V vseh teh proizvodnih enotah so izvolili 15-član-ske obratne delavske svete. Tiste proizvodne enote, ki imajo manj kot 70 zaposlenih, nimajo svojega obratnega delavskega sveta, ampak izvolijo samo predsednika enote.
Kandidate so določili na devetih kandidacijskih zborih. Za 19 članov v delavski svet podjetja so izbrali 33 kandidatov. V obratne delavske svete pa je kandidiralo kar 15 kandidatov več kot so jih volili.
V	delavski svet podjetja so izvolili naslednje kandidate: gradbeni sektor Velenje: Muharem Bolič, gradbeni inženir, Vid Vertačnik, gradbeni inženir, Janez Fekonja, KV zidar, Dju-ro Bašnec, KV zidar, Miro Vidmar, gradbeni tehnik, Bariša Camber, KV zidar, Andrej Gumzej, VK tesar; obrat peskolom: Anton Hojan, KV strojnik; uprava podjetja: Marija Vidmar, uslužbenka; slikopleskarski obrat: Ivan Videmšek, KV slikar; elektroobrat: Ivan Katanec, PK elek-tričar; delavsko uslužbenska restavracija: Franjo Selič, PK kuhar: gradbeni sektor Mozirje: Franc Hočevar gradbeni tehnik, Anton Bašnec, KV tesar; gradbeni sektor Laško: Julij Pilih, gradbeni tehnik, Milan Lah, KV električar, Franc Knez, KV delavec, Feliks Baksa, VK zidar in Franc Štucin, skladiščnik.
V	obratni delavski svet gradbeni sektor Velenje so izvolili kandidate:
Karel Kos, gradbeni delovodja, Vid Vertačnik, gradbeni inženir, Jože Cegnar, KV zidar, Peter Rodič, strojnik, Mujo Beganovič, PK zidar, Anton Mok, KV zidar, Hilmo Cilič, KV zidar, Slavko Despotovič, KV zidar, Milan Jurak, gradbeni delovodja, Štefan Mardžetko, VK zidar, Franc Tašič, KV tesar, Jože Nimac, KV tesar, Ibrahim Hodžič, PK zidar, Marko Djurišič, KV miner in Jože Zaje, obratovodja.
V	obratni delavski svet gradbeni sektor Mozirje so izvolili kandidate: Franc Jerina, VK zidar, Ramiz Drag-manovič, PK železokrivec, Ivan Sla-viček, KV tesar, Drago Ilič, PK tesar, Franc Jerina, K V zidar, Leopold Škotnik, delovodja, Maks Slemenšek, KV tesar, Martin Krompačnik, KV tesar, Vinko Pavlovič, VK zidar, Oto Celeč, VK zidar. Stane Sluga, skladiščnik, Stane Škrubej, KV zidar, Edhem Selimovič KV zidar, Srečo Novičič, PK zidar in Jože Matko, NK delavec.
V	obratni delavski svet gradbeni sektor Laško—Celje so izvolili kandidate: Franc Brečko, delovodja, Ignac Mažgon, delovodja, Jernej Koželj, delovodja, Stanko Lokovšek, KV zidar, Milan Kodrnja, VK tesar, Miroslav Marušič, PK strojnik, Martin Kozjak, VK tesar, Alojz Pišotek, NK delavec, Filip Kovačec, VK zidar, Franc Rutar, KV zidar, Karel Kramar, gradbeni tehnik, Stjepan Plan-tak, KV zidar, Jože Završan, uslužbenec, Ivan Križan gradbeni delovodja in Franjo Tretnjak, PK zidar.
Pred člani samoupravljanja v SGP »»■Vegrad« Velenje stojijo odgovorne naloge, da bodo uspešno gospodarili, dosegli planirano proizvodnjo in utrdili ves samoupravni sistem.
F. S.
zadnjega nečloveški in zverinski. V obcestnih jarkih je ležalo mnogo trupel obnemoglih.
Grupa tridesetih žena iz taborišča je dan pozneje opazila, da jih straži stari nemški vojak, ki je že komaj prestavljal noge. Takrat so Nemci svoje zadnje rezerve vrgli na vzhodno fronto. Nosil je dolgo francosko puško. Šle so po svoji poti in stari vojak tudi. Še opazil jih ni. Tako so šle na dolgo pot, ki je trajala več tednov — saj so se vrnile v domovino šele 8. junija 1945.
Takrat je bil Wasenberg napol prazen. Ljudje so bežali, ker se je bližala fronta. Na nekem dvorišču so opazile
PREGNANSTVU
lepo purico. Zavoljo nj'e so se ustavile na tem mestu, da bi jo spekle in si privoščile po dolgem času nekaj res užitnega. Ujele so jo in ji odsekale glavo ter vrgle v drvarnico, da bi se umirila. Potem so jo oskubile in očistile.
V stanovanju, ki je bilo odlično opremljeno, so takoj našle velik lonec in jo dale kuhat.
Medtem, ko se je purica kuhala so obujale spomine na
zadnje dni, ki so bili prav tako hudi kot v koncentracijskem taborišču. Vojna vihra je zajela vso grupo in jo precej časa vrtela okoli Wesenberga. Sovjeti so namreč bombardirali nemške vojaške kolone. Grupa naših tabo-riščnic se je prav tako pomikala ob glavni cesti. Blizu glavne ceste je bil redek borov gozd. To so tisti umetno saj eni gozdovi, ki nimajo nič grmičevja. Vse ^so imele rdeče rute in dolgo je trajalo, da so ugotovile, da so ravno te rute prava tarča za pilote. Tudi ni bilo lahko disciplinirati tako veliko grupo žena (v začetku jih je bilo nad štirideset!), da bi pravočasno skrile rdeče rute. Polagoma so se znašle. Vsaka si je odlomila veliko borovo vejo in čim so začule avion so že počepnile in se pokrile z borovo vejo po glavi. Tako so se v sekundi spremenile v grm in nevarnost, da bi jih piloti opazili se je zmanjšala.
Devetindvajsetega ne bodo kmalu pozabile. Ves dan je bilo vroče. Sovjetski avioni so ves dan zasledovali nemške kolone. Bilo je polno nemških dezerterjev. Tudi civilnega prebivalstva ni manjkalo. Po glavni cesti je vladala prava zmešnjava. Grupa se je v mraku umaknila v bližnji borov gozdiček. Iz vej so si napravile šotore in se stisnile, da bi jim bilo bolj toplo, kajti majske noči so v Vzhodni Nemčiji še hudo hladne. Sredi noci so ugotovile, da so se slabo utaborile. Blizu gozda so se namreč namestili Nemci, a nad gozdom Sovjeti. Začel je strahoten dvoboj. Topovske granate so klestile vrhove dreves. Kljub ne-
znanskemu grmneju in tresku so vse žive in zdrave dočakale jutro. Nobena ni bila ranjena, vse naokoli pa je bilo raztrgano v treske. Celo tridesetcentimetrski bori so ležali presekani v bližini njihovega zasilnega taborišča.
Ob pripovedovanju je čas hitro minil. Še malo in purica bo kuhana. Potem se je od nekod pojavil sovjetski vojak. Predstavil se je za Vasjo. Povedal jim je, da so odkrili v bližini nemško vojaško enoto in da se bo prav kmalu razvil težki boj. Priporočil jim je, da naj čimprej pohitijo v bližnji gozd, da ne bodo po nepotrebnem vmešane v borbo. Hitro so pobrale svoje nahrbtnike in vreče in odhitele v gozd. Tam so čakale na konec borbe. Čakale so s strahom v srcu. Minulo je že tri ure, a vse je ostalo mirno.
Najbolj junaške so se vrnile v mesto. Za njimi še ostale. O nemških vojakih ni bilo ne sluha, ne duha. V kuhinji so našle Vasjo, ki je v prijetni ženski družbi čistil zobe, a na mizi so bili ostanki kuhane purice.
Niso vedele ali se naj jočejo ali smejejo. Vasja se je vsekakor znašel...
PO PRIPOVEDOVANJU ŽENE DANE, NAPISAL VLADO VALENCAK
Dalje prihodnjič
UPRAVIČENO STE PONOSNI NA SVOJE MESTO
DOMA IN V SVETU
(Nadaljevanje s 3. strani)
Najprej sem sanjala to, kar se je potem res zgodilo. Greš v mesto, mesto sanj, življenja in ljubezni. Ljubim to mesto! Zakaj? Važno je, da ga ljubim. Mogoče bom nekoč rekla, da je to moje mesto, da živim za njega, da pojem njemu. Veličastvo barv, pomešano z začetkom jeseni — tiste jeseni, ko se začne na tisoče ljubezni tu v Velenju in tudi drugje.
Še vedno slišim: »-Pridi, vrni se! Ostani tu!« Da, to šepetajo vrbe, kličejo me, naj ostanem v mestu sanj — najlepšem mestu, ki sem ga videla.
Neke pomladi bom prišla, bom prišla ...
Sovilj Vera Banja Luka
Večer ob jezeru
Skupina oseminštiridesetih učencev iz Zenice je prišla v Veienje, da se seznani z najlepšim ogledalom socialističnega razvoja. Neposredno snidenje s tem mestom je preseglo vsa naša pričakovanja. Težko si je zamisliti, da nekatere zgradbe v določenih trenutkih delujejo neresnično. Naj kot najlepša ilustracija vtisov v tem biseru služi ta, da smo izven plana zaželeli, da ostanemo še nekaj dni. V seznam bodočih individualnih potovanj smo uvrstili to drago odkritje, ki se imenuje Velenje. K popolnemu doživetju je doprinesel tudi izredno pristen in topel sprejem v domu. Najlepša hvala!
Maturantje gimnazije iz Zenice
Velenje, mesto, o katerem sem slišal pripovedke, ki so bile podobne bajkam. Vsega tega nisem mogel verjeti. Prišel je dan, ko sem se o tem prepričal. V Velenju sem se zadržal kratek čas. Ljudje in okolica, vse, kar sem lahko občutil, me je popolnoma osvojilo. Upam, da bom spet kmalu med vami.
Vaš prijatelj iz Tuzle Isič Omer
Velenje! Mesto, ki me je navdušilo. Ko sem slišala o njem, sem ga hotela obiskati. To je mesto .z lepo urejenimi ulicami, parki in ' lepimi objekti. Želim, da bi ga še kdaj obiskala.
Pavič Samirja Tuzla
Prvič sem bila v Sloveniji in vse me je navdušilo. Velenje je lepo mesto v lepi dolini, kjer se nahaja tudi dom počitniške zveze, o katerem sem dobila najlepše vtise, ki mi bodo ostali še dolgo v spominu. Zelo sem srečna, da sem spoznala vaše ljudi. Upam, da bom še prišla. Za usluge se vam najlepše zahvaljujem.
Dopo Mira Tuzla
Mesto, ki me je najbolj navdušilo, je Velenje. Dolgo mi bo ostalo v spominu. To je mesto s krasno okolico, ki se ne da opisati, firasno jezero, gozdovi, reka, lepo zgrajene stavbe, lepe ulice, vse to ga oplaja.
Mi vsi smo ponosni nanj, ker lahko pokažemo tujcem, da se prepričajo o naravnih lepotah naše domovine.
Najlepša hvala za vašo gostoljubnost!
Piric Nusreta Tuzla
Velenje! Mesto, ki me je tako navdušilo. Zelo me veseli, da sem spoznal to lepo rudarsko mesto z lepo okolico. Srečanje z Velenjem mi bo ostalo še dolgo v spominu, predvsem zaradi gostoljubja v domu počitniške zveze.
Vaš gost iz Tuzle Zeherovič Abdulah
V imenu ferijalcev iz Ljubljane izjavljamo, da je ta dom izredno lepo urejen. Organizacija je dobra. Počutili smo se prijetno in zato se bomo še oglasili pri vas.
Mladinska organizacija SDK pri NB 600-11 Ljubljana
Nisem pisatelj, a o tem mestu bi lahko napisal mnogo ... Tu so izredne lepote naše domovine.
Cvetkovič Slobodan-Bor
Na Alpe mi bo ostal večen spomin. V teh dolinah se krijeta čas in lepota našega najlepšega in najnaprednejšega mesta, ki se vsak dan kul-tvy»e dviguje. To je Velenje.
Furdi Ana Beli Manastir
V tem mestu je vse tisto, kar bi želeli, da bi imela tudi večja mesta. Navdušilo me je z lepoto, cvetjem, mirom in čistočo.
Hasnaš Marija Beli Manastir
Prvi obisk v Sloveniji me je im-presioniral. Lepota vašega mfesta me je očarala in upam, da bom v prihodnje izkoristil vsako priložnost, da ga spet obiščem. Zal mi je, da sem ostal tako malo časa in ga nisem mogel bolje spoznati. Posebno dober vtis je napravila orgahizacija doma počitniške zveze, ki zasluži vso pohvalo.
Dragi prijatelji iz doma FSJ —zahvaljujem se vam za vse, kar ste naredili za nas in upam, da se bomo spet srečali.
Nikolovski Dondi Prilep
Velenje, težko bom pozabil tebe in ljudi, s katerimi sem se spoznal. Velenje — lepo mesto — ne bi te imenoval Velenje, ne bi te imeoval Pariz, kajti lepši si od vseh drugih mest. Vse, kar sem videl, je bilo lepo. Najlepše je bilo v domu počitniške. zveze, kjer smo preživeli dva nepozabna dneva. Velenje, navdušen sem nad tvojo lepoto in tvojimi čari. Še enkrat, Velenje, ne bom te pozabil, tebe in ljudi, ki delajo v domu počitniške zveze.
Bonivoje Stanojkovski Probištip
Veseli nas, da smo obiskali in spoznali mesto, v katerem živite. Vaše mesto in okolica sta nas navdušila in upamo, da bomo sedaj pogostejši gostje. Dom, ki ga upravljate, je zelo lep in udoben. Zal nam je, da se nismo mogli spoznati z drugimi člani vašega FD. Z vašo pomočjo smo spoznali Sleme, za kar se vam vsi zahvaljujemo. Mogoče smo bili malo hrupni. Oprostite, smo ferijalci in se držimo parole: »Spoznavaj domovino in še bolj jo boš ljubil!-« Nekaj pripomb bi imeli glede hrane. Vemo, da tega niste krivi vi in da vam bo to uspelo rešiti. Oprostite tej kritiki, Zahvaljujemo se upravi doma za njihove težnje, da bi se čimbolje zabavali.
Tovariiško vas pozdravlja FD« Ghe-laldus« iz Zagreba,
Hočevar Marjan Predsednik:
Zelo smo želeli, da bi bili med vami v Velenju, o katerem nam je pripovedoval naš profesor. S pesmijo smo vedri pTišll v vaše mesto, da bi spoznali del naše domovine. Spoznali smo mesto, v katerem je delovna roka veliko naredila. Stavbe so ponos prebivalcem mesta in cele naše skupnosti. V tem čarobnem mestu smo se vsi počutili srečne.
Učenci ESŠ Zaprešič
Ko smo dobili povabilo, da bi dočakali novo leto v vašem lepem mestu, smo bili tega zelo veseli. Odziv je bil velik, a na žalost nam naš upravni odbor ni prišel na pomoč. Tu je tudi vzrok, da smo prišli v tako malem številu.
Zahvaljujemo se vam za topel sprejem in nudeno pomoč. Verjemite, da bomo vaše lepo mesto še obiskali. Naj sodelovanje med vami in
Morda bomo res poleteli...
Skupina ljubljanskih ferjalcev je obiskala Velenje in lepo zeleno Štajersko. Počutili smo se zelo dobro. Zadovoljni smo bili z vsem, posebno z upravo doma. Odnesli smo lepe spomine in vtise iz tega kraja in kmalu se bomo spet vrnili.
Ferijalci občine Moste
K mnogoštevilnim vtisom gostov dorria PZ- se pridružujejo tudi ferijalci občine Vič-Rudnik. Nepozabnih dni, ki smo jih preživeli v tem lepem štajerskem koncu, se bomo vsi vedno z veseljem spominjali. Ko so se kolesa vlaka zaustavila na velenjski postaji, so se nam oči željno vpile v vso lepoto tega kraja. Prelepe zelenice, parki in vmes kot biser bele stolpnice in druga stanovanjska po-1 slopja, so se nam globoko vtisnili v spomin. Mesto je nam še bolj priraslo k srcu, ker je zgrajeno po vojni, ko je bila naša domovina ena sama rana, ki nam jo je zadal okupator. Prebivalci Velenja so z izgradi njo mesta izvojevali gigantsko borbo z naravo. Človek je postal velikan. Vsi, ki smo si ogledali plodove njihovega neumornega življenja in nesebičnega dela, jim iskreno čestitamo in jim želimo še veliko uspehov.
Na koncu naj se zahvalimo upravniku doma za prisrčen sprejem in razumevanje in kličemo na svidenje.
IO občine Ljubljana Vič-Rudnik
To so bili vtisi mladih obiskovalcev, ki mnogo povedo. Povedo nam, da lahko pričakujemo vedno več turistov, ki želijo spoznati resnico o lepotah Velenja. Pričakovanih lepot pa ne bodo spoznali, če ne bomo pravočasno uredili zunanjo podobo Velenja.
Velenjčani! Čas je, da okrasimo okna, balkone in okolico hiš s cveticami. Naše mesto slovi kot mesto cvetja in zelenja, zato obdržimo ta sloves še naprej.
Predsednik SFRJ Josip Broz-Tito se je vrnil s poti miru iz Demokratične ljudske republike Alžirije in Združene arabske republike. Sporočilo o pogovorih predsednika Tita in Ben Bele je zbudilo širok odmev v svetovni javnosti. Časopisne agencije in radijske postaje so posvetile obisku predsednika Tita v Alžiriji veliko pozornost. Velik odmev v svetu je imel tudi govor našega predsednika na alžirski univerzi, ko so mu podelili naslov častnega doktorja pravnih, ekonomskih in političnih ved. Alžirija in Jugoslavija sta ponovno poudarili privrženost načelom politike nepove-zovanja. Oba državnika sta na-glasila, da je skrajni čas, da napravijo konec prelivanju krvi v Vietnamu. Začeti se morajo pogajati o miroljubni ureditvi, v skladu s težnjami vietnamskega ljudstva. — Tudi v Kairu so predsedniku Titu priredili izredno slovesen in topel sprejem. Predsednika Tito in Naser sta se tokrat sešla štirinajstič. Naš predsednik pa je bil osmič v Kairu. Ob po-vratku v Beograd je predsednik Tito dejal, da so v ZAR prav tako kakor v Alžiriji občutili isto vznemirjenje zaradi današnjih zaskrbljujočih svetovnih dogodkov in prišli do istega zaključka. Današnja situacija v svetu je resnično težka. Zato morajo vsi narodi, ki želijo ohraniti mir, ki si želijo enakopravnega sodelovanja in boljših sodobnejših odnosov med ljudstvi, storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi to tudi dosegli.
-0-
Na povabilo CK ZKJ se je mudila v Jugoslaviji študijska delegacija KP Francije. Vodja delegacije Bene Piquet je ob odhodu poudaril, da bo Jugoslavija spričo sistema samoupravljanja dosegla mnogo uspehov na gospodarskem, političnem, družbenem in kulturnem področju. Delegacija je odšla iz Jugoslavije s trdnim prepričanjem o uspešni graditvi socializma v naši deželi.
-0-
Podpredsednik republike Aleksander Rankovič je konec aprila sprejel madžarsko parlamentarno delegacijo, ki jo je vodil član po-litbiroja MSDP Gyla Kallai.
-0-
V noči na 22. april je zapadel po vsej Sloveniji sneg. Na kmetijskem inštitutu Slovenije so povedali, da sneg posevkom ne bo povzročil posebne škode. Nevarnost pa grozi sadnemu drevju, predvsem češnjam, breskvam, marelicam in gozdnim hruškam.
Dan zmage nad fašistično Nemčijo — 9. maj je proglašen za vsakoletni državni praznik.
-0-
Ker je bil Koča Popovič na zadnjih volitvah izvoljen za poslanca zveznega zbora zvezne skupščine, zato je bil imenovan za novega državnega sekretarja za zunanje zadeve Marko Nike-zič, dosedanji namestnik državnega sekretarja za zunanje zadeve. Za novega namestnika državnega sekretarja za zunanje zadeve pa so imenovali Mišo Pavičeviča.
-0-
V okviru proslav dvajsetletnice osvoboditve so proglasili staro tržaško rižarno za nacionalni park. V tej rižarni so med vojno Nemci imeli krematorij in ječe, kjer so mučili in sežigali antifašistične borce.
-0-
Severne kraje Brazilije so zajele katastrofalne poplave. Utonilo je preko 50 ljudi, brez strehe pa je ostalo okrog 20.000 ljudi. Materialne škode je bilo za več kot milijardo eruzeirov.
-0-
Italijanske oblasti so prepovedale, odkriti spomenik padlim v Miljah, ker je napis »Slava padlim« vklesan v italijanščini in slovenščini.
-0-
Ker je dosedanji predsednik izvršnega sveta Viktor Avbelj prevzel novo dolžnost, je republiški zbor izvolil nov izvršni svet. V njem so predsednik Janko Smole, podpredsednik Beno Zupančič in člani Viktor Kotnik, Majda Gaspari, Slavko Furlan in Rudi Ca-činovič, ki so bili člani tega sveta že sedaj ter Drago Flis, Mirko Jamar, Edo Brajnik, Mirko Žlen-der in Viktor Repič.
-0-
Dne 2. maja je na proslavi dvajsete obletnice osvoboditve Slovenskega Primorja in ustanovitve prve slovenske vlade, govoril v Ajdovščini Marijan Brecelj. Na množičnem zborovanju je bilo več tisoč ljudi.
-0-
Kot pri nas, tako so tudi v večini držav slovesno proslavili mednarodni praznik dela 1. maj. Moskva je proslavila mednarodni delavski praznik z večurnim mimohodom delavcev ter s priložnostnimi športnimi in umetniškimi prireditvami. Na prvomajski paradi v Budimpešti je sodelovalo okoli 250.000 ljudi. Tudi v Bukarešti, Varšavi, Sofiji in Berlinu so bile slavnostne prvomajske parade.
nami traja čim dlje. Naša želja je, da bi tudi vi obiskali Pulo, kjer boste prisrčno in toplo sprejeti.
Ferijalci »Uljanika« iz Pule vodja Calič Vlado
V	preteklih treh dneh se je grupa mladih sovjetskih turistov spoznala z mestom Velenje. Čudovito je vaše mesto, dragi tovariši, zgrajeno s trudom vseh delovnih ljudi svobodne Jugoslavije.
V	vašem mestu smo spoznali, da so prebivalci tega mesta iskreni prijatelji Sovjetskih narodov. Prepričali smo se tem bolje, da jugoslovanski narodi iskreno žele mir na zemlji in da je njihovo delo in misli usmerjeno k internacionalni enotnosti. Mesto »lunine noči« Velenje in njegovi prebivalci nam bodo ostali vedno v živem spominu.
Mi vsi izražamo zahvalnost tovarišu Gustlu Tanšku in njegovim tovarišem za prisrčen sprejem, gostoljubje in preprostost. Vi ste nam pomagali, dragi tovariši, da smo lahko bolje spoznali vaše ljudstvo, vaše mesto.
Iskrena in prisrčna hvala vsem! Prosimo vas, pridite v našo domovino! Tam se boste še bolje prepričali, da so naši narodi in narodi Jugoslavije dobri in iskreni prijatelji.
Nasvidenje v Sovjetski zvezi!
Od mladine ZSSR
DELO VELENJSKEGA TURISTIČNEGA DRUŠTVi
(Nadaljevanje s 3. strani)
Dvorana, ki se bo v prihodnosti gradila, naj bi bila urejena tako, da bodo tla pokrita s teraco ali parketom, da bi se lahko vršile v dvorani najrazličnejše športne prireditve.
6.	V zimskem obdobju naj bi se uredilo drsališče.
7.	Potrebe narekujejo izgradnjo javnega stranišča v Velenju. Primerno skrb je treba posvetiti obstoječim sanitarijam na železniški postaji.
8.	TD naj usmerja svoje delo k sodelovanju s sosednimi društvi v Slovenj Gradcu, Šoštanju, Dobrni in Mozirju. Pri svojem delu naj ima pred očmi regionalno sodelovanje, ki je močan činitelj na propagandnem področju dejavnosti.
9.	Informacijska turistična pisarna naj bi čimprej pričela s svojim delom. V njej bi lahko dobili naši delovni ljudje številne informacije za bivanje v turističnih krajih Jugoslavije. Inozemski turist pa bi lahko koristneje izrabil čas in se s pomočjo informacij te pisarne dalj časa zadrževali na našem področju.
Na konferenci so ugotovili, da je znašal skupni promet TD v letu 1963-64 9,392.010 dinarjev. Da je bil dosežen tolikšen promet moramo izraziti hvaležnost vsem, ki so omogočili, da je TD dobilo v preteklem obdobju kredit za obratna sredstva.
Po mnenju predstavnikov Turistične zveze Slovenije je velenjsko turistično društvo eno najbolj delavnih društev v Sloveniji. Konferenca se je dosedanjim članom upravnega odbora in njegovemu predsedniku Mitju Lapu zahvalila za uspešno delo. Novemu upravnemu odboru pa so člani izrazili željo, da bi v prihodnosti še krepkeje delal za nadaljnji

kontinuirani dinamični razvoj tu: stičnega gospodarstva v komuni, trenutnega stanja je treba pošto] ma narediti prehod k usmeritvi ta" rizma na ona področja, kjer bo d! vizni priliv še večji. Temu primeri je treba prilagoditi turistično propi gando in se še krepkeje spoprijeti nalogami, ki bi na široko odprla vi ta prilivu deviz na naše področ, Dogovorjeno je bilo, da se bodo slej naprej poleti pripravljali za zin sko sezono in obratno pozimi za le no sezono. Tem iskrenim hotenje turističnih delavcev je prav, da v prihodnje zaželimo obilo uspeh pri njihovem nadaljnjem delu.
Na skupščini so izvolili upravni nadzorhi odbor. V upravni odbor bili izvoljeni: Jože Ambrož, Ivan ] javž, Jože Grabner, Martin Hajsl ger, Danica Hercog, Stanko Hudal« Lojze Jevšenak, Mitja Lap, Mar Marčič, Stane Mlinar, Branka Mra ljak, Ciril Pungartnik, Fani Romi Franjo Sevčnikar in Gustl Tanš« V nadzorni odbor so bili izvoljei Stane Kolar, Tine Ojsteršek in Jam Ravljen.
Gustl TanS
Dopisujte v
»ŠALEŠKI RUDAR«


§
§
§ 3 S «
P H
£ J
O
tj
SE H
39
M >
® H
5 >
is § ©
g 04
25
Q O ca
o >
cfi O
H	«
M	2
tU	<
o	ž

PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM OB DVAJSETLETNICI OSVOBODITVE


Kmetijska zadruga
v
Šoštanj
(D
J
i




i
S
JU >
D)
0) >
(D O CD ^=3
'-51 g
o >
a s • i—i
r^ 0 g ^
O S
■D)

/
Tovarna gospodinjske
opreme Q
R
E N J E
VELENJE
PRIPOROČAMO VAM NAŠE ELEGANTNE IN KVALITETNE IZDELKE ZA SODOBNO GOSPODINJSKO OPREMO

OB 20. OBLETNICI NASE ISKRENE ČESTITKE

i!

RUDARSKI
ŠOLSKI
\
CENTER

OB 20. OBLETNICI OSVOBODITVE ŽELIMO MNOGO DELOVNIH
Lesno industrijski kombinat Šoštanj
ČESTITAMO
VSEM
PREBIVALCEM
OBČINE
VELENJE
IN
POSLOVNIM
PARTNERJEM


\


i1

\
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiii



• - •
.....................................................................................................MIHI
llflttlllilltilllllllllllllflllllllllllllllttllllllltllllllllllllllll
r S	/	P V
IHIIIIIIIIIfl lllllllllIlftAlftllltlllllllftllllillll


1 ■

I J iff
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
»VEG
VELENJE
=
i
s =


čestita občanom in poslovnim sodelavcem ob 20-letnici osvoboditve.
■ > >
i "¥ i ■ ■ • Naše podjetje gradi stanovanja za trg solidno in po ugodnih cenah.
s i
mlinu
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Kolektiv


IZDELOVALNICE GUMIRANEGA ' PAPIRJA
Izdelujemo pohištveno okovje in gumbe iz plastičnih mas, vseh vrst in oblik

Tovarna pohištvenega okovja
I
VELENJE I
i«, «■
Vf tp.
i#rn f

I
3
1
GALANTERIJA ŠOŠTANJ
Čestitamo vsem delovnim ljudem ob 20. obletnici osvoboditve
čestita
\
občanom in poslovnim prijateljem ob 20-letnici osvoboditve

hiiiwiiiiiiuwiiiiwiihšiiii iiimimiiiifflmihimiiihiiiiii^
=

Čestitamo vsem delovnim ljudem in se priporočamo za obisk.
S

Chrom-metal
VELENJE
s i
1
i;i&uJrX\\E!ht \ uJu * \ /JiJhuJ/,* \ \ iJh> \ uJi^t
Kolektiv gostinskega podjetja
ŠOŠTANJ
O
G A
= i
želi ob praznovanju 20. obletnice
f
osvoboditve mnogo delovnih uspehov vsem občanom in poslovnim partnerjem
Pripravljajo se...
Kotalkanje z zanimanjem spremlja vedno več Velenjčanov. Čeprav je ta Šport razmeroma malo razširjen, ko-talkarski klub v Velenju žanje vedno večje uspehe. Mladi velenjski kotalkarji resno in vztrajno trenirajo, ■ zato imajo pri svojem delu tudi uspeh.
Pravimo jim kotalkarji, čeprav pozimi tudi drsajo. Ker so odvisni le od naravnega ledu, zime pa so zelo muhaste, jim je drsanje le dopolnilni šport. Čeprav je drsanje lepše in v prostih sestavah tudi lažje, povedo, da raje kotalkajo kot drsajo. To je povsem razumljivo. Saj na kotalkah prevozijo osem mesecev na leto, medtem ko so letošnjo zimo drsali le dobre tri tedne.
Petdeset jih je. Lahko pa bi jih bilo še več. Vsi, razen redkih izjem, so tudi najboljši učenci v šoli. Le kako zmorejo vse? Res je, želo. so zaposleni in le redko vidimo koga brezciljno postopati. Čas jim je točno odmerjen in dragocen. Sto in tisočkrat je treba prevoziti »osmico« ali »zanko«, da ta lepo teče po črti. Precej je tudi onih, ki obupajo. Padci na trdi beton niso redki in verjemite, nič kaj prijetni. Toliko večje pa je njihovo zadovoljstvo, ko po truda-polnih treningih dosežejo na tekmovanjih dobre uspehe.
Letos so bili na Češkem. Desetdnevni trening v Bratislavi pod vodstvom dobrih čeških trenerjev, je prav gotovo prispeval, da so na državnem prvenstvu v Zagrebu želi lepe uspehe.
Zimska sezona je za njimi. Uspehi zaradi slabega treninga niso bili posebno veliki. Večjih rezultatov tudi sami niso pričakovali. Vendar so kljub temu, kot edini slovenski predstavniki, sodelovali na zveznem Bloudkovem memorialu v Zagrebu in se brez upanja na boljše plasmane oddolžili spominu enega od pionirjev tega športa pri nas.
Spet jih lahko vidimo na betonski ploščadi velenjskega kotalkališča, kako vztrajno trenirajo in se pripravljajo na bližnja tekmovanja. Gotovo jih čakajo težke naloge.
M. F.
NOGOMET
CELJSKA PODZVEZA — A SKUPINA
Šoštanjčani vodijo
Ze v H. kolu prvenstva Celjske nogometne podzveze so se Soštanjčani srečali s svojim najresnejšim konkurentom — z nogometaši Žalca. Po zelo dramatični igri na težkem terenu v Žalcu sta se nasprotnika razšla z neodločenim rezultatom 3:3. Z osvojitvijo točke so Soštanjčani še nadalje obdržali prvo mesto na lestvici.
Nogometaši iz Smartnega ob Paki pa so to pot imeli v gosteh ekipo iz Vojnika. Smarčani so zabeležili prepričljivo zmago z rezultatom 3:0 in trenutno zavzemajo 4. mesto na lestvici.
Rezultati II. kola: Steklar (Rog Slatina) :
Savinja (Nazarje)	8:3
Brežice : Senovo	3:5
Šmartno : Vojnik	3:0
Žalec : Šoštanj	3:3
Lestvica: Šoštanj Žalec Steklar Šmartno Senovo Brežice Savinja Vojnik
B SKUPINA V tekmovanju B skupine Celjske podzveze je Šalek na domačem igrišču izgubil z Rogatcem z rezultatom 6:1.
šport šport šport šport
Šaleški rudar bo imel tudi redno športno stran, kjer bomo bralce seznanjali z delom telesnovzgojnih in športnih organizacij v naši občini. Vsakih štirinajst dni bomo poročali o vseh tekmovanjih in prireditvah na področju občine ter o pomembnih dogodkih v republiškem, zveznem in svetovnem merilu.
Predvsem pa želimo, da seznanimo bralce o delu in dogodkih, ki so nam najbližji in kjer bomo lahko našli tudi samega sebe. Zato bomo poročali tudi o delu posameznih društev in sekcij ter objavljali krajše razgovore s športnimi delavci in športniki. Skratka, prikazati želimo razgibano športno dejavnost in jo približati delovnim ljudem in mladini.
Da bo športna stran našega časopisa kar najbolj zanimiva in pestra, prosimo športne in telesnovzgojne delavce za sodelovanje.
DVIGANJE UTEŽI
Velik uspeh Velenjčanov
PIRC, VELUNŠEK, ZALUBERŠEK, SALMIC IN MELANŠEK REPUBLIŠKI PRVAKI
SLOVENSKA CONSKA LIGA VZHOD
RUDAR POVEČAL PREDNOST
V 13. kolu SCL — vzhod so Ve-lenjčani gostovali v Ravnah na Koroškem ter se pomerili z nogometaši Fužinarja. To <je bilo derby srečanje tega kola. Rudar si je z zmago nad Fužinarjem z rezultatom 2 :1 krepko utrdil položaj na vrhu lestvice ter se oddaljil od konkurenta Kovinarja, ki je to pot moral pustiti obe točki v Ptuju, kar za 5 točk. Seveda ta prednost še ne pomeni popoln uspeh, kajti do konca tekmovanja so še štiri srečanja in to z Grafičarjem in Papii^ničarjem doma ter s Kovinarjem in Olimpom v Mariboru oziroma v Celju. Za osvojitev prvenstva bo potrebno zabeležiti še tri zmage. No, glede na nasprotnike bi Velenjčani to vsekakor morali doseči. Upamo, da nas ne bodo razočarali.
-( -
Za Rudarja so nastopili: Devic, Kuret (Vodeb). Rednak, Tomšič, Koren, Vladisavljevič, Gojevič, Bezjak, Kujan, Topčič, Kovač.
Gole za Rudarja sta dosegla Topčič in Rednak.
Rezultati — Fužinar : Rudar 1:2 (1:0), Drava : Kovinar 1:0 (0:0), Slovenske Konjice : Papirničar 1:3 (0:1), Nafta : Olimp — neodigrana.
Rudar
Kovinar
.Fužinar
Nafta
Drava
Konjice
Grafičar
Papirničar
Olimp
13 10 12 8
12 12 12 13 13 12 12
38	: 7
39	:14 33 : 23
19	:18
20	:30
21	:33
22	:27
23	:44 16 :39
22 17 14 12 12 11 9 9 5
Na nedavnem republiškem prvenstvu v dviganju uteži za mladince in člane, ki je bilo v Ljubljani, so mladi dvigalci uteži društva »Partizan-Rudar« dosegli doslej svoj najlepši uspeh kot posamezniki. V mladinski konkurenci, kjer je nastopilo preko 30 dvigalcev iz petih slovenskih klubov, so Velenjčani osvojili kar 5 prvih mest, 1 drugo mesto in 3 tretja mesta.
V	članski konkurenci pa so osvojili 3 druga mesta in 1 tretjo mesto.
V	ekipni uvrstitvi klubov pa je razvrstitev naslednja:
Mladinci:
1. Velenje, 2. Ljubljana, 3. Celje, 4. Kočevje, 5. Ježica.
Člani:
1. Ljubljana, 2. Velenje, 3. Celje,
4. Medvode.
Rezultati, ki so jih dosegli Velenjčani po kategorijah: Mladinci:
Perolabka — 1. Pire Srečko 225 kg. Lahka — 1. Zaluberšek Jože 227,5 kg, 2. Cigler Lenard 220 kg, 3. Klug Miha 215 kg.
,-Srednja — 1. Velunšek Ivan 280 kg,
3.	Gašper Jože 245 kg. Lahko-težka — 1. Salmič Emil 270
kg.
Težka — 1. Melanšek Franc 302,5/ Člani:
Lahka — 2. Krevselj Polde 300 kg.
4.	Zaluberšek Jože 235 kg, 5. Šile An-1 ton 235 kg.
Srednja —.2. Velunšek Ivan 297,5. Lahko-težka — 3. Jenko Milan 302,5 kg.
Težka — 2. Melanšek Franc 310 kg.
Pohod študentov
Dne 4. maja 1965 je prispel ljubljanski odred »Frane Rozman-Stane« preko Pohorja in Paškega Kozjaka v Šoštanj.
Odred so sprejeli na meji občine preživeli borci XIV. udarne divizije, ki so s to divizijo prišli na Štajersko in to: Krajnc Jože, Pu-gelj Milan in Krajnc Marta-Hilda.
Pri sprejemu je odredu spregovoril Milan Pugelj. t>dred se je na poti zadržal pri vsakem obeležju iz NOB, tako je počastil spomin 148 borcem XIV. udarne divizije na pokopališču v Šoštanju in nadaljeval pohod po Kajuhovi cesti do spomenika — Plamenice, kjer je bil prvi napad na Šoštanj. Pri spomeniku je odred sprejelo
članstvo ZB NOV in šolska mladina z godbo »Zarja« iz Šoštanja, nakar so skupno krenili na Trg svobode, kjer je pred centralnim spomenikom bil izveden miting s pestrim programom.
Po programu je odred položil k centralnemu spomeniku venec in počastil spomin žrtvam in borcem NOV s častno salvo. Nato je odred odšel v I. osnovno šolo, kjer je zanj bila pripravljena večerja in prenočišče.
Naslednjega dne je v zgodnjih _ urah odred krenil na pot proti Belim vodam, kjer je padel partizanski pesnik in narodni heroj Karel DestovnikTKajuh.
M. V.
ATLETIKA
Kros v Velenju
9	7	1	1	46:10	15
9	6	2	1	45:18	14
9	7	0	2	39:16	14
9	4	1	4	19:22	9
9	3	3	3	23:30	9
9	2	1	6	17:41	5
9	1	2	6	21:50	4
9	1	0	8	13:36	2
Za začetek atletske sezone je šolsko športno društvo RŠC priredilo množičen spomladanski kros, na katerem je nastopilo 90 mladincev iz vseh letnikov RŠC. Tekmovali so na 2.500 m dolgi progi, ki je bila precej zahtevna, predvsem za manj trenirane tekmovalce. Najbolj se je izkazal Bizjak Drago, ki je prvi pritekel na cilj.
Rezultati:
Posamezno — 1. Bizjak Drago 7,47, 2. Palfi Ivan 8,02, 3. Pirmanšek Jože 8,15, 4. Zupančič Stanko 8,16, 5. Ma-grič Stanko 8,17, 6. Križan Stanko 8,18, 7. Poličnik Milan 8,20, 8. Gradnik Franc 8,23, 9. Labanja Jurij 8,24, 10. Zager Janez 8,25.
Ekipno: -
MALI OGLASI
Preklicujem plačilni karton RLV, št. 393, ki sem ga izgubil. Anton Me-sarič, Velenje, Šercerjeva 7.
Prodam italijansko motorno kolo 125 ccm. Rac Franjo, hotel »Paka«, Velenje.
1.	2. a razr. (Zupančič, Križan, Le-zič, Šeliga, Derčaj) 41,48. ,
2.	1. c razr. (Cafuta, Šterbeno, Jan-žekovič, Znuderl, Lisjak) 42,65.
3.	3. b razr. (Gradnik, Jošt, Puš-nik, Pinter^ Voga) 43,68.
4.	1. h razr. (Koradej, Šuligoj, Štefan, Emeršič, Habat) 44,80.
5.	1. d razr. Fartelj, Filač, Apat, Plesec, Mašat) 47,28.
zm
M m4
m m
P
i
ii bvA
m
II
sm
S&3 Ife S®
M sJ®
SMS
ijt m
i it
Tudi v Šoštanju ni več snega, čeprav naša slika prikazuje del mesta, ko ga je pokril nedavno zapadli sneg. Morda je zdaj čas, da Soštanjčani olepšajo svoje mesto. Poti, • zelenice in okolje imajo preccj neurejeno ...
ELEKTRA
KOŠARKA
PONOVNO ZA TOČKE V PRVI SLOVENSKI LIGI
V Šoštanju je košarka nedvomno šport št. 1. Tamkajšnji košarkarski klub »Elektra« že več let uspešno tekmuje v društvu najboljših slo-
venskih košarkarskih klubov in to v I. slovenski ligi. Beležijo tudi vrsto pomembnih zmag iz mednarodnih srečanj doma in v inozemstvu.
l

GLASILO socialistične zveze delovnega ljudstva o b11n e .v e l e ti j e
Lastnik in izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Maruša Dolejšl, Ivan Fijavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Ljuban Naraks, Milan Sterban, Jože Tekavec, Alojz Zavolovšek in Rudi Ževart. — časopis izhaja vsak drugi četrtek. — Posamezna številka stane 30 din. — Letna naročnina 700 din in polletna 350 din. — Naročnina se vplača vnaprej na tekoči račun 603-16-608-43 pri Narodni banki Šoštanj. — Naslov uredništva: »šaleški rudar«, Velenje, Titov trg Z. - Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in klišeji: CP »Celjski tisk« Celje.
IIIIIlIIIIIIIIIIIIIIMIllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllltlillllllllllllllllllllllllllllltllllllllllflllllllllllllllllllllllillllllllilllllllllllllllll!
PROGRAM PROSLAV OB DVAJSETLETNICI OSVOBODITVE IN TEDNU MLADOSTI
23. maja:
Telovadni nastop šolske mladine na stadionu v Velenju.
25.	maja:	% Športna srečanja vseh šolskih športnih društev. Tekmovanje mladinskih aktivov ZMS za Kajuhov pokal (streljanje, šah, namizni tenis).
26.	maja:
Šahovski dvoboj Šoštanj—Velenje. | 27. maja:	1
Nogometni turnir na stadionu v Velenju. | 29. maja:	§
Telovadna akademija na košarkarskem stadionu v Šo-|	stanju.
| 30. maja:
Telovadni nastop šolske mladine na stadionu v Šoštanju.
Zaključek prireditev v počastitev 20. obletnice osvoboditve in tedna mladosti pod geslom »Lepo je v naši domovini biti mlad« na kotalkarskem stadionu v Velenju.
S	H
I	1
riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Letošnji start v I. slov. ligi ni bil najboljši, saj so izgubili prvi dve srečanji in to v Mariboru z »Branikom« in doma z ekipo »Maribora«. Vendar pa so te začetne slabosti že v tretji tekmi v Škofji Loki popravili ter zabeležili prvo zmago.
Pred kratkim so dobili v svoje vrste tudi novega trenerja Jožeta Zupančiča, bivšega znanega košarkarja »Ljubljane« in »Olimpije«. To je za klub precejšnja pridobitev in upajo, da I bodo zamujeno nadoknadili ter da bo v bodoče delo v klubu in pa rezultati na tekmah kar najboljši.
Za »Elektro« nastopajo naslednji igralci: Natek Matjaž, Lukman Beno, Moškon Marjan, Naroločnik Andrej, Cerar Franc, Kac Štefan, Škerjanc Janez, Zakršnik Franc, Jerič Rudi, Videršnik Rudi, Cvikl Rudi, Hajšek Jože in Skornšek Bogdan.
Doseženi rezultati v prvih treh kolih:
Branik : Elektra				88 :44		
Elektra :	Maribor			57 :70		
Sora : Elektra				58 :61		
Lestvica po III. kolu:						
Maribor	3	3	0	208	: 130	6
Jesenice	3	3	0	236	: 215	6
Branik	3	2	1	203	: 248	4
Svoboda	3	2	1	154	: 151	4
AŠK Tivoli	3	1	2	118	: 204	2
Ljubljana	21	1	1	143	: 134	2
Sora	3	1	2	169	: 167	2
Elektra	3	1	2	162	: 216	2
Domžale	2	0	2	112	: 152	0
Ilirija	3	0	3	154	:202	0
-
čestitamo za
dvajsetletnico
osvoboditve
ZAVOD
ZA ZAPOSLOVANJE
DELAVCEV
VELENJE
Kolektiv trgovskega podjetja
»Merkur« Šoštanj
čestita ob 20-letnici svojim cenjenim strankam in vsem
delovnim ljudem.

ob 20. obletnici
osvoboditve zeli
/
nadaljnjih delovnih uspehov delovnim
organizacijam in
prebivalcem občine
SKUPSCINA OBČINE VELENJE
■ i
z VSEMI DRUZBENO-POLITICNIMI IN MNOŽIČNIMI ORGANIZACIJAMI
trgovsko podjetje
Velma« Velenje
*
Čestitamo ob 20. obletnici
*
osvoboditve
*
čestitamo vsem delovnim ljudem
in poslovnim partnerjem
»OLJKA«
obrtno-gradbeno proizvodno podjetje — šmartno ob paki
priporoča se ★
gostinsko ★
podjetje ★
»POD GRADOM« VELENJE
s kolodvorsko restavracijo
obiščite tudi bife v starem velenju in znano šaleško klet
►T..... <11