24. številka. Ljubljana, nedeljo 30. jantiarija. XIV. leto, 18*1 SLOVENSKI Izhaja vsak dao, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemati za a v s t r o-o per s k e dežele za celo leto 16 >:].. /;i pol leta BfL, za Četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., 7a četrt leta 3 gld. 30 kr., M OH mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za ćctrt leta. — Za tuje d e?. e 1 e toliko več, kolikor poštnina iznaša, - Za gospode aditelje DJ IjmUkili Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Zh Ljubljano za četrt leta 2 tfld. f>0 kr., po pošti prejemati za četrt lota .*! tfold. — Za oznani 1 u -t- plačuje od četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Prane Kohnanovej liisi gledališka itolba". Oprav ni štvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Koimanovej hiši. V zadevah gruntnega davka za slovensko Štajersko. Pri volilnem shodu v Žavci dne 9. jan. sem povedal zbranim gg. volilcem, da novi gruntni davek ne bode višji od sedanjega in da bodo k večjemu nove kulture se uvrstile starim in toliko davka plačale, kolikor jim enako stane. Kar sem tačas trdil, lehko zdaj dokažem s številkami. Okrajna glavarstva Celje in Brežice, kamor spadajo okrajne sodni je Celje, Konjice, Šmarije, Gornji-grad, Vransko in Laško, potem Bi ežice, Sevnica in Kozje so dozdaj imele plačati gruntnega davka za vsem 279.752 gld., po predlogu vlade, kateremu je pritrdila centralna komisija na Dunaji, pa bo novi gruntni davek za vse te okraje znašal 275.102 gld., tedaj ne samo da ne bode povišan gruntni davek, ampak celo znižan bode za 4650 gld. Če se pomisli, da je v teh krnjih gotovo nekaj novih kultur, ki stopijo iz nižjih v višje razrede, imamo dobro upanje, da se zniža davek za stare kulture, kar je tembolj želeti, ker je davek res bil previsok. To naznanjam vsem č. okrajnim zastopom in občinam, ki so mi poslale prošnje, da jih oddam državnemu zboru. Iz tega bodo spoznali., kako krivično in lažnjivo naši stari nem-škutarski sovražniki proti vladi in narodno-konservativnim poslancem ljudstvo šuntajo, češ, da oni so krivi povišanja davkov. Prvič, kakor sem dokazal, davek ne bode poviSan, ampak mnogim celo znižan in drugič, ko bi prišlo bilo kako povišanje, bi se zato imeli zahvaliti le liberalcem. Oni so sklenili leta 1869 postavo o regu liranji gruntnega davka in so tačas mislili ves gruntni davek v Avstriji za kakih 10 milijonov goldinarjev povišati. Oni so sedeli v okrajnih cenilnih komisijah, ki so cenile prihodke iz gruntov, in v deželnej komisiji, ki je določila tarife take visokosti; da, ravno ta vlada, katero zdaj toliko grajajo, je tarife znižala, ker so se jej previsoki zdeli. Na primer je štajerska deželna komisija določila v celjskem okraji za njive 1. reda 18 gld. čistega do hodka, za travnike 20 gld., za vrte 23 gld., vlada pa je znižala te tarife za njive na 16 gld., za travnike gld. 17.50, za vrte 20 gld. Za brežki okraj (Brežice, Kozje, Sevnica) je deželna komisija tarifirala njive 1. reda 8 17 gld., travnike z gld. 22.50, vrte z 18 gld., vinograde z 32 gld. Pri vinogradih je po deželnej komisiji 8 razredov in še v poslednjem gld. 4.75 čistega dohodka. Vlada pa je tarife znižala pri njivah na 14 gld., pri travnikih na 19 gld., pri vrtih na 15 in pri vinogradih na 25 gld., torej za 7 gld. nižje od deželne komisije, ter je pri vinogradih le 4 razrede postavila z najnižjim tarifom od gld. 2.70. Tudi v mariborskem in ptujskem okraji je vlada deželne tarife znižala pri vinogradih od 49 na 42 gld., oziroma od 50 na 44 gld., v poslednjem redu pa od gld. 6.50 na gld. 5.75. Slovenjegraško okrajno glavarstvo (Slovenji-gradec, Šoštanj in Marenberg) ostane pri sedanjem davku, ki je znašal blizu 66.000 gld. Da pa celo Štajersko bi imelo 430*000 gld. gruntnega davka več plačati, pride od tega, ker se je tarifa za gozde in travnike na zgornjem Štajerskem povišala, tako da bodo gozdi imeli 220.000 gld., travniki 120.000 gld., vrti 110.000 gld. več plačati, kakor dozdaj. Na vse vinograde pride 9200 gld. več, a mej temi je davek za 4969 oralov novo zasajenih vinogradov. Pri njivah pa je celi znesek davka znižan za 27.000 gld. Če so tedaj nekateri okrajni zastopi izrekli nezaupnico vladi in narodno-konservativnim poslancem, so se močno prenaglili. Po pravici bi morali zaupnice dopošiljati vladi in veČini državnega zbora, ker skrbno popravlja, kar so liberalci zagrešili. Pa saj vemo, da tem liberalnim in neinčkutarskim gospodom je gruntni davek deveta briga, oni so le hoteli ljudstvo šuntati proti njegovim poslancem, če pruv t. lažmi in krivičnim obrekovanjem. Naš slovenski narod pa se je spet lehko prepričal, da liberalcem nij bilo in ne bode mar za zboljšanje njegovega duševnega in gmotnega stanja. Dunaj 25. januarja 1881. Dr. J. Vošnjak, državni poslance. Francija in Ogerska. Srečnejših dnij, kakor jih ima sedaj, Francija še nij doživela! Sedanjost se primerjati ne da ne s perijodo, katero razsvitljuje absolutistični blesk Ljudevita XIV., ne s časi, v katerih so umazane in raztrgane armade prve revolucije podile koalicijske vojske v jugu in severu iz napadene domovine, in tudi ne s Časi, v katerih je velikanski Napoleon s svojo peto tiščal na tilnik ponižanej Evropi! Pred kratkim je Leon (Jambetta pri svojej izvolitvi za predsednika pozdravil zbornico francosko z govorom, ki ga je potem telegraf raz nesel po vsem olikanem svetu. Malokdaj je venčan vladar iz svojega prestola govoril tako ponosno, kakor ta državljan priproste Ijudo-vlade! Ali ta ponos je opravičen, ker blagostanje Francoske nij še nikdar stalo na sedanjem vrhunci. Po krvavih bojih, v katerih je bil uničen cvet hrabre armade, v katerih so domači vojskovodje osmešili sebe in svoj narod s silovito nezmožnostjo, v katerih se je opustošila skoraj četrtina francoskih pokrajin, po krvavih bojih, v katerih se je zaiLjnl cesarski diadem in kateri so požrli milijarde ter končno razne-tUi elemente grozne državljanske vojske, po teh bojih sedaj nij spomina več in Francija je deležna sreče, kakor je do sedaj pod nobeno dinastijo uživala nij! S pravičnim ponosom je torej predsednik francoske zbornice kazal na razvitje kupčije in obrti, ter našteval velikanske naprave, s katerimi je ljudovlada odprla nova pota kulturi in narodnej delavnosti! Finančni minister predlaga leto za letom večji budget, ali leto za letom prekoračijo faktični dohodki v budgetu odmerjene zneske. Armada pogoltne vsako leto silno de.iarjev, ali pri vsem tem se milijoni investirajo v ljudsko odgojo, v železnice, luke in druge kulturne zavode ! Naj je človek uže prijatelj Ijudovladi ali ne, toliko pa mora vsakdo, ki objektivno opazuje okoliščine, pripoznati, da je francoska demokracija, poklicana na vladno krmilo, izpolnila svojo dolžnost ter tako dokazala, da blagostanje v državi napreduje vsposno le tedaj, če ima srednji stan delež svoj pri vladi. Časi legitimističnih aristokratov in takih osob, ki menijo, da je reprezentacija v salonu prvi pogoj državniku, ti časi so prošli, in kakor nam Francija kaže, je dobro, da so proSlil Malo pozneje, kot je govoril (iainbetta, oglasil so je v ogerskoj zbornici grof Pavel Sennyey, znamenit ogerski patri jot. Njegov govor bila je britka obtožba Tis -ovega mini-stertva in krvava »'legija nad razvalinami ma-gjarskega državnega življenja. Kontrast mej Ogersko in Francosko je provelikansk, tako, da mora človek nehote primerjat.! govora francoskega predsednika in pa ogerskej i pa tri jota. V Franciji je zdravi srednji stan, (ali kakor (■ambetta pravi, demokracija),8 SVOJO varčnostjo in pridnostjo in s svojim pametnim vodstvom vlade državi pripomogel do najvišjega razvitja. Na Ogerskem pa je srednji stan zatiran po silnih davkih, kavaljerji, ki imajo vlado v mehkih svojih rokah, pritirali so državo skoraj do ruj i na. Če se še malo napne lok, potem prelomi se vse, in mlada državica, ki je bila tako ponosno stopila mej drugo evropske, strmoglavi v silne zmežnjave, katerih konec se sedaj presoditi ne da. Kakor ogerski aristokrat, ki z malimi svojimi dohodki in z velikimi svojimi dolgovi rad posnema plemenitaša v Angliji, tako hoteli so tudi ogerski državniki po sistemi velike države osnovati državno magjarsko življenje. Ali sedaj je prišlo spoznanj in le želeti je, da bi se to spoznanje vedno ho I j vko-reninilo in da bi končno vladno krmilo izročilo se grofu Sennyey-u, ki je v svojem zadnjem govoru izrekel, da hoče sprejeti mini- sterski sedež. Slovanom pa bi bila Sennyey-jeva vlada, katera bi se osnovala na podlagi ponižnosti in na principu, da mora revež drugače živeti kot milijonar, gotovo prijaznejša, kot pa je sedanja. Ker taka vlada razširjevala bi mej magjarskim narodom zavest ponižnosti, ter bi pokončevala tisto oholost, v katerej se je Magjar povzdigoval do zvezd, meneč, da onstran Litve igra lehko ravno isto rolo, kot tu pri nas Nemci. Mi torej le želimo, da bi se grofu Sennyeyu kmalu odprl pot do mini-sterskega fotelja! Dr. I. T. Pol i tični razgled. lotran e «l<»iU»l4». V Ljubljani 20. januarja. V državnem zboru so — kakor smo uže včeraj v telegramu priobčili — Lien-bacher in tovariši včeraj predložili sledeči načrt zakona o premembi splošne državno-zborske volilne pravice: Člen 1. V velikem posestvu voli vsak, ki ima plačati najmenj štiri petine najmanjšega zneska samo zem-ljiščnega davka, v katerih deželah je nam- in pripravlja, nego se dozdaj vidi. Posebno hud I Z Dunaja 27. jan. [Izv. dop.] Podati boj bode na dan volitve v Ljubljani, kjer je I vam hočem izgled, kako ravnajo vedno pošteni sicer večina trgovcev narodnomislečih, ali njih zveze ali druge okoliščine so take, da se narodna stranka ne more zanesti na večino. Še bolj zbegati pa skuša nekatere ljubljanske trgovce zdanja kranjska trgovinska zbornica. Ta zbornica, odkar tako sestavljena obstoji, nij za ljubega Boga nič storila uiti za trgovca in ravno toliko za obrtnika, nič, Čisto nič, dejal bo vsak obrtnik in vsak trgovec ljubljanski. Ali g. Dre o išče, in kdor išče, ta najde. In šel je iskat g. Dre o dobrih del trgovinske zbornice; s početka nij mogel mčesa najti, naposled pa najde v kotu neki zaprašen odgovor avstrijskega finančnega ministerstva na pritožbo ljubljanskih trgovcev, katerfm delajo finančni organi zmirom sitnosti zarad namišljenega jim prestopka pristojbinskega zakona. Zarad tega se je ljubljanska trgovinska zbornica v imeni teh trgovcev pritožila pri finančnem ministerstvu, ki je dalo za ljubljanske trgovce nekak ugoden, prav za prav pa indi-ferenten odgovor. Ta ministerski odgovor je reč volilna pravica v tem razredu odvisna od plačevanja določenega najmanjšega zneska j dal g. Dreo natisniti in poslati ljubljanskim tr-direktnih davkov. V tem razredu pa imajgovcem z okrožnico 4. t. m. Ker je notorično, voliti pravico potem samo oni, kdor je dolo-; da dosiej ljubljanska trgovinska zbornica nij čeno svoto direk^ jedn0 nj na d fc celo leto. Člen 2. Državne poslance voliti po j ^ mestih, in potem voliti volilne može. ki volijo copram je v zborničnej seji nedavno g. Dreo v kmetskih občinah državnega poslanca, imajo I širokoustno hvalil njeno „delovanje", tedaj na- vsi oni občani, ki plačajo s tako imenovanimi cesarskimi prikladami vred najmenj pet goldinarjev direktnih davkov ali, če tudi menj plačajo, pa imajo pravico voliti v občinski zastop. — člen 3. Pri volitvah državnozborskih poslancev v mestnih skupinah je vsak v ta razred uvršteni kraj tudi volilni kraj. — Člen 4. Če so s kraj: uvrstenimi v mestno volilno skupino združeni še drugi kraji v jedno občino, potem volijo vsi ti v mestnej skupini/' Češlti državni poslanci so imeli 27. t. m. konferenco pri grofu Taaneju. Udeležili so se je minister C o n r a d, dr. R i e g e r , knez L o b-kovic, Šrom in Kvičala. Sklenilo se je baje, da vlada takoj skliče komisijo, sestojeio iz vladnih in zastopnikov češkega kluba, ki bode češke narodne terjatve o praškem vseučilišči reševala. Novine pišejo, da so Čehi z izidom te konference zadovoljni, dasi jih je grof Taaffe spet na „potrpljenje" tolažil. V II idil:" llPŽ^KS O a ršUo-turs .»in vprašanji se denes glasi: Glavni pogoj daljnega delovanja evropskih vlad je ta, da dosežejo od porte takih obljub, ki bodo mogle vsaj za podlogo služiti novim obravnavanjem. Doslej vlasti tega nijso mogle doseči od turške vlade, a pričakuje se, da bode Turčija v kratkem več ponudila, kakor pa je obljubila Grškej se svojo okrožnico meseca oktobra vlani. Zavolj tega pa se vendar zavlaka dogovarjanje poslanikov v Carigradu, ker poslaniške konference sploh ne bo. Iz Kima se javlja, da je baje vlada italijanska povedala irredentovskim vodjam, da ne trpi demonstracij niti v Rimu niti kje drugod, ker bi jej prouzročevalo mejnarodnih zapletenj. V angg'lcNKvJ spodnjej zbornici je Bright toplo zagovarjal zakon, ki bi branil imenje in življenje na Irskem. „Kolikor preje bode sprejet ta zakon, toliko preje se bode zbornici predložil deželni zakon za Irsko, kateri ime-joč široko podlogo, bode časten spomenik zda-njemu parlamentu in Gladstonovej vladi." Nemci pri ljudskem štetji, da svoje narodnosti število množe. — Moj prijatelj, kateri je božične praznike tu prebil, vpisal je v rubriko občevalni jezik slovenski; ko pride komisija pregledovat, vpraša komisar ženo, pri katerej oni Slovenec stanuje, ali on govori nemški. Ko mu ona pritrdi, zbriše vsegamo-gočni komisar besedo „slovenisch" ter jo nadomesti z blaženo besedo „deutsch". — Isto tako se je skoraj pri vseh slovanskih dijakih godilo, kateri so ob Času ljudskega štetja tukaj bivali. — Zakaj li nijso dali v polah kar uže tiskati v rubriko občevalnega jezika „deutsch", ker bi si s tem mnogo posla prihranili, ker hote imeti od vsacega tu, če prav začasno bivajočega, občevalni jezik nemški. Dop INI. O Iz Izubijane 28. jan. [Izv. dop.] (Nemškutarska agitacija na narodne stroške.) V kratkem se bode po Kranjskem vršila volitev v trgovinsko in kupčijsko zbor nico. Na katerej strani so akcije boljši, na našej ali nam nasprotnej, tega ne preiskujem Ali dobrega izida od teh volitev se je le na dejati, če se od naše narodne strani več dela stane vprašanje : Kaj je nameraval g. Dreo z razglašenjem ministerskega odgovora? Očividno nič druzega, nego kazati: glejte ljubljanski trgovci in obrtniki, tako nemškutarska trgovinska zbornica skrbi za vas; to vam bodi kazalo, kako boste pri prihodnjih volitvah volili. — Tedaj je to nemškutarska agitacija in op-tima forma, katero imajo plačati slovenski trgovci in obrtniki. Narodnjaki, pazite na Ljubljano ! Iz liro|»c 27. jan. [Izv. dop.] Včeraj smo izpremili k večnemu počitku umrlega nam nepozabljivega gosp. Pranja Pirca. Zjutraj ob 8/4 8. uri se zbero čitalnični udje v Čitalnici, in se vzdignejo z zastavo, ki je bila s črnim ovita od vrha do tal, k hiši umrlega. Čitalnični pevci zapojo „Nad zvezdami" tako lepo in ginljivo, da je nastala smrtna tihota. Pri sprevodu je šla prvo šolska mladina z zastavico, za tem je nesel pevovodja čitalnice lep venec s slovenskih barv trakovi, ob straneh je šel ves odbor čitalničen s svojim predsednikom, uže 66 let starim možem, ki je bil j ranjcemu najboljši prijatelj. Sprevod je bil krasen in po okončanih obredih v cerkvi so čitalniški pevci zopet zapeli, a zdaj žalostinko „Blagor mu." Tudi pred gomilo so zapeli pevci, potem pa je imel čitalniški pevovodja o ranjcem primeren govor. Bodi ranjkemu, za katerim žaluje vsa občina, zemlja lehka ! Iz Trata 28. jan. [Izv. dop.] Denes ob 2 uri v jutro je smrtna kosa pokosila jcd-nega najboljšega iz okoličanov in tržaških Slovencev. Luka Piščanec, še mlad mož, iz-gleden gospodar vinorejec, narodni buditelj, ki je bil po vsej tržaškej okolici in tudi izven nje znan, je umrl. Bil je odbornik rojanske čitalnice, političnega društva „Edinosti" in eden najdelavnejših narodnih agitatorjev. Poštenjak od nog do glave udeleževal se je rad vsake slavnosti in kjer je bilo treba delati. V Hepnjah ga je to spomlad jako razveselilo videti, kako je narod na Kranjskem vzbujen. — V njem izgubi slovenski narod marljivega sina in tržaški Slovenci teško na domestljivega agitatorja. Bodi mu zemljica lahka. —a— Domače stvari. — (Nemškutarska agitacija zoper dr. V o š n j a k a.) Nemci in nemškutarji, naseljeni na slovenskem Štajerskem, mislili so, da so dobili v novem reguliranji gruntnega davka dober povod za agitacijo zoper slovenske narodne poslance štajerske, posebno zoper dr. Vošnjaka, vpijoč in lažoč mej ljudi, kakor da bi bila zdanja vlada kriva in narodni poslanci krivi, da bode „davek za Štajersko večji." Posebno neki nemškutarski, klijentov potrebni advokat dr. Glantschnigg (po rodovini koroški Slovenec, a porenegaten) reži in vpije uže doberšen čas pri vsakej priliki. Tudi te dni je v „nemškem društvu" v Celji z renegatskim furorom kričal na slovenske poslance, zlasti na dr. Vošnjaka, in nem-ško-kulturno imenoval njegovo politiko „fuhr-manspolitik" in politiko vseh konservativnih poslancev „unschlittpolitik". Kje je v tem imenovanji kaj nwitza", to najdi Bog renega-tov, mi ga ne najdemo. — Sicer pa stvarno dr. Vošnjakov članek, ki ga denes na prvem mestu prinašamo, sleparskim nemškutarskiin ščuvajem tako radikalno v kot posveti in jim larfo z obraza poteguje, da se morajo kar po-skriti. — (Odbor „Sokolov") naznanja udom „Sokola", da se prične z dnem 8. feb'.uarija t. 1. telovadna šola, ki bode potem vsak vtorek, četrtek in soboto. Kdor se misli telovaditi, naj se oglasi pri g. Edvardu Skaber-netu v Blehveisovej prodajalnici ali pa prihodnji četrtek zvečer ob 8. uri v „Sokolovej" telovadnici. — (Za rublje ni prašiči.) Piše se nam od tu: Neki kmetsk trgovec z Dolenjskega je bil dolžan tukajšnjemu trgovcu v Šiški g. P. precejšnjo svoto. Trgovec g. P. je bil kmetskega trgovca iztožil, a zarubiti nij bilo kaj, ker kmetski trgovec je bil s svojimi kupčijami zavozil in nij imel ničesa. Po dobrem prijatelji pa zve g. P. v Šiški, da bode njegov dolžnik pretečeno sredo v Litiji oddal 32 zaklanih prašičev, kateri so namenjeni v Beljak, da se tam razpečajo. Takoj g. P. svojega odvetnika v Ljubljani o tem poduči, in ta, ko pridejo prašiči na južno železnično postajo v Ljubljano, takoj zarubi in odredi, da je bila javna razprodaja pretečeni četrtek, in. so vse prašiče ljubljanski mesarji precej dober kup pokupili. A zdaj pride senčua stran vsega dogodjaja. Dolžnik trgovca P. je v istini mož, na katerega ime so bili prašiči oddani, a samo s tem razločkom, da nij tist, katerega prava lastnina so prašiči bili, g. P. nič dolžan. Dolžan je g. P. le sin posestnika in trgovca na Dolenjskem, a oče, ki se piše s krstnim in družinskim imenom ravno tako, kakor dolžni sin, pa nič. Zaradi tega je vložil zdaj oče zoper trgovca P. v Šiški tožbo, in ako g. P. izgubi, bode treba dosti več šteti, ko se je iztržilo, kajti lastnik prašičev trdi, da so bili uže vsi dobro prodani. — (S Toplic) na Dolenjskem se nam 26. jao. piše: Zima je pri nas tako buda (od 18—21° R.) da je topliška voda (30° R.) nekoliko korakov od izvira včeraj premrznila. kar se še lani nij nikoli zgodilo. — (Iz Tolmina) se nam piše: Našega nam priljubnega y Ajdovščino odšlega sodnika g. Budala bode nam nadomestoval neki De-monte. Priimek diši po vlaščini, sicer pa pravijo, da je poštenjak. — (Besedo) napravi poseben odsek udov „tržaškega delavskega podpornega društva" v Rosetovej dvorani dne 30. jan. 1881 v spomin slovenskemu pesniku Valentinu Vodniku. Izvestje: 1. Slavnostni govor. 2. Jadransko morje (zbor.) 3. Vodniku buditelju Slovencev (deklamacija). 4. Mihčeva ženitev (zbor). 5. Zmage sv. Križa (deklamacija). 6. Slabo sveča brlela (Čveterospev). 7. Pravi Slovenec. Veseloigra v enem dejanji. 8. Roženkravt, nagel in rožmarin (zbor). 9. Slovenka sem (deklamacija). 10. Banovci (zbor). 11. Crnogorka (deklamacija). 12. Nemško ne znajo, burka v enem dejanji. 13. Tombola. Začetek točno ob 7'/a zvečer. Vstopnina 20 kr. za vsako osebo. Petje bode vodil marljivi pevovodja g. Š. Bar telj. K tej veselici uljudno vabi odsek — (Iz Kozjanskega okraja se piše v „Gosp.": Okrajni zastop našega okraja je, kakor sem čital v časnikih, izrekel „nezaupnico" g. poslancu dr. Vošnjaku zarad postopanja v zadevah gruntnega davka. Poprašal sem torej, kedaj in kako, in slišal, da je to storil naš stari okrajni zastop, ki pa nema več nobene pravice govoriti, ker je uže novi izvoljen. Prišlo jo k seji le malo udov in dozdanji načelnik, apotekar Vaculik iz Podčetrtka, je vodil sejo, tukajšnji glavni nemšku-tarski agitator Formacher, c. k. notar, pa je z znano neresnico o povišanji davka zbegal ljudi. Ta Formacher je moral oditi iz Novega mesta na Kranjskem, ker zavoljo svojih nemškutar-skih agitacij tam nij več mogel sbajati. Morda se ga tudi odtod kmalu znebimo, ker si zmi-rom želi kam na Nemško priti. Jokal se nihče ne bo za njim, zlasti kmetje ne, ki mu morajo nositi svoje teško zaslužene krajcarje za legaliziranje itd. Zakaj ta gospod, ako mu je toliko mar za kmete, nij sprožil v okrajnem za-stopu prošnje za odpravo legaliziranja in za znižanje notarijatskega tarifa ? Vaculik iz Podčetrtka je poslednjikrat predsedoval, ker je kot novi načelnik izvoljen obče spoštovani gosp. odvetnik dr. Ravš. Upati tedaj smemo, da se naš okrajni zastop ne bode več tako smešil pred svetom, kakor se je to zdaj zgodilo in da bode skušal znižati neznosne nam okrajne stroške. — (Šolstvo na Kranjskem.) Po celem Kranjskem je bilo minolega leta 254 javnih ljudskih šol in sicer 177 jednorazrednic, 3G dvorazrednic, 14 trirazrednic, 23 štiriraz-rednic, 3 petrazrednice, 1 šestorazrednica in 1 meščanska šola. Po ves dan podučuje se samo na 47 šolah. Privatnih šol je na Kranjskem 10. Otrok, ki bi imeli po postavah obiskavati šolo, je vseh 48.645, obiskavalo pa jih je 39,371. Učiteljev je 326, učiteljic 95. — ^Samomor.) Iz Trsta se nam piše: V sredo so tukaj na morskej obali našli žensk plašč, klobuček, šticelj in robec, vse s črko E. zaznamovano. Vojna oklepnica, ki je blizu tam zasidrena, iskala je takoj z barkami na dnu, to da brez vspeha. Včeraj pa so ribiči iz Mil na površji vode dobili mrtvo 27letno gospico, katero so potem ljudje izpoznali, da je bila mo-distinja in je stanovala pri svojej starej materi. Uzrok 3amomora nij znan. — („Vrtec," časopis s podobami za slovensko mladino) nastopil je z novim letom uže svoj jed naj s ti tečaj. Prvi broj tega lista, ki ga imamo pred soboj, odlikuje se po obliki in gradivu. Mične pesmice v izbornej slovenskej besedi, daljše in krajše povesti, primerne otročjemu duhu, a zanimive tudi za odraslega človeka, sestavki iz prirodo-pisja in natoroznanstva, različna drobnjad, ka-kor: kratkočasnice, uganke, zabavne naloge in rebusi, vse to je nakupičeno v prvem številu, ki ima letos še celo novo naslovno podobo, iz česar moramo pripoznati, da si njegovo ureduištvo vse prizadeva, list osnovati tako, kakor je le pri izobraženih narodih mogoče. Mi opozarjamo slovenske roditelje, rodoljube in prijatelje naše mladine na „Vrtec" in ga jim priporočamo v obilo naročevanje. Primernih spisov in knjižic za našo malo mladino je treba, to se tajiti ne da, in „Vrtec" je baš v tem obziru vsega priporočila vreden. Celoletna naročnina mu je 2 gl. 60 kr. za pol leta 1 gl. 30 k r. — (Pojasnilo.) Naprošeni smo od je-roba dotičnice, da bi dopis iz Ljubljane v št. 18 našega lista, pod naslovom: „Hitro zrela gospodična" v tem „pojasnili", da je bila „omara, iz katere je vzela v dopisu mišljena gospodična hranilnične bukve, njena lastnina, da tedaj mati gospodične ne trpi nobene škode in da tudi porabljena svota nij bila tako visoka, kakor je bilo povedano." R-a/A\e vesti. * (Kardinal Kutschker.) Umrl je, ko ga je pred tremi dnevi po desnoj strani života mrtud zadel, včeraj jutro na Dunaji tamošnji kardinal duhovnik in knezonadškof dr. J. B. Kutschker v svojem 71. letu. Kardinal Kutschker se je rodil v Šleziji, gimnazijo je zvršil v Olomucu, na Dunaji pak je slušul teologijo. L. 1833 je bil posvečen v mašnika, leto pozneje pak je postal doktor svetega pisma. S početka je učiteljeval. 1. 1852 je bil imenovan dvornim župnikom. Deset let pozneje so ga posvetili v škofa in pred štirimi leti je nastopil mesto umršega knezonadškofa dunajskega Hauscherja. Kutschker je bil tudi ud gospodske zbornice in sicer je pripadal stranki ustavnverskej. * (Zoper loterijo.) Rumunska zbornica je 27. t. m. sprejela postavo, s katero se vse loterije v Uutnuniji odpravljajo. Nič več se ne bode smelo igrati. * (Slepar.) Na Dunaji so minolega tedna prijeli in zaprli mladega človeka v čr-nogorskej narodnoj noši, kateri je pravil, da je vojvoda Božo Petrovič. V nekej gostilni se je dobro najel in napil, a potem jo je upihnil oštirju, ne plačavši računa. Preiskava je poka • zala, da je ta „Črnogorec" rojen nekje na Češkem, 22 let star ter da je po svojem poslu natakar. Uže od prve svoje mladosti se je klatil Effler, tako se namreč zove, po širem sveti in pri tem se je naučil tudi srbščine. Poleg tega govori nemški, češki, francoski, španski in arabski. Črnogorskega „vojvodo" Etllerja so poslali v njega češko domovje po odgonu z odkaza-nim potom. * (V „rešeno Italijo" pobegnil) je iz Trsta pred nedavnim časom nekov urar B., kateri je bil v svojej dosedanjej domovini mnogo goljufij in „spominov" pustil. Begunec je menil, da ga bodo nekateri vročekrvniki podpirali, a ker se to nij zgodilo, je živel v največjem siromaštvu mej svojimi „rešenimi brati". Naposled si je vzel pogum, da je pro- sil benetskega generalnega konzula, naj se ga usmili ter ga spravi zopet nazaj v Trst. To se je tudi zgoddo. Komaj pak je begiin prispel domov, obiskal ga je uže policaj, ki ga je v njega stanovanji pod posteljo skritega našel a potem odvel v zapor. * ( V i j a n k i n j u b i 1 e j.) Pred policij -skim sodiščem londonskim se je imela te dni zagovarjati mlada lepa ženska, Jane Catshead, ki je bila tožena, da je vsa pijana na javnej cesti uganjala vsakoršne burke, in da se je policajem, kateri so jo hoteli odvesti v zapor, / vso silo hranila. Toženka je bila vsa potrta videti in jela je prositi sodnika., naj jo takrat ne kaznuje, ker se bode poboljšala. Sodnik vpraša policijskega pravnika, je li bila ta ženska uže kedaj prej kaznovana ali ne. Pogledali so v listine in na obče veselje vsega nav-zočnega občinstva se je našlo, da se ima tisti ilan bal s to t i č. uže zagovarjati pred sod-nijo z.aadi pijanosti. V boljše praznovanje teh sto slučajev jo je sodnik „za jubilej" obsodil na mesec dnij zapora s prisilnim delom. * (Kako v Ameriki bude p 6 s 1 e potnike itd.) Ameriške brzojavne postaje imajo v večjih mestih po vseh hišah napeljan telegraf, ter se more pri njih pogoditi, da človeka zbude, kadar hoče. V spalno sobo namreč se v tem slučaji postavi velik zvonec, kateri o določenem Časi neusmiljeno prične zvoniti, da mora vsakega zbuditi. A ne samo to, zaspane mora tudi vstati, ker sicer ne odneha zvonenje, ako ga dotičnik sam ne ustavi. Tulci. 28. januarja: 1'riNIoiin: pl. Del Negro i/. Kranja. — Ilainpl Is Dunaja. — Dr. Pluniart i/. 1'nlja. — Nascrati iz Trsta. — Meter iz Gradca. — TftUlig is Dunaja. Dunajska borza 29, januarija. (Izvirno tele^rafićno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 72 tfld. 05 kr. Enotni drž. doljr v srebru . . 7I1 n Bfi n 88 n :io »» 1860 drž. posojilo . . . . 180 n 60 n Akcije narodne banko. . . . e -2 i n n Kreditne *ketye..... . . 283 n 10 n 118 n r* Srebro........ . • •— n — n , . 9 n 87 V, n C. kr. cekini...... . . 5 n 56 rt I iiv.;i\ n • marko..... . . 58 n — n Oznanilo. Podpisani c. kr. notar kot sodnijski pooblaščenec zapuščine dne 11). januarja t. 1. v Ljubljani umrlega dr. med. gosp. Ivana Pe-stotnika, vabi vse one stranke, katere so ranjkemu na zdravniškem honoraru še kaj dolžne, da se zaradi likvidacije in plačila zaostalega zdn vniškega honorara oglase v osmih dneh v njego vej pisarni v Ljubljani, v križev-nišklh ulicah h. št. 0. (44—3) Dr. Teodor Rudesch, c. kr. notar kot sodnijski pooblaščenec. VLjuhljani, 2G. januarja 1881. VABILO PLECIO ZIBaTCk katero napravi mesarska družba dne 2. svečana t. 1. ■v Schreinerjevej pivovarni, sv. Petra cesta. Svira \ o j .1 s k a god i> a. Vstopnina za gospode 70 kr. — Gospodično in gospo so proste. Začetek ob 7. uri zvečer. K tej veselio! uljudno vabi (4G) ODIIOlt. 9sr~ sod f/ta. -mm plačam onemu, kateri bi potem, kadar je rabil Kothe-jevo žolno vodo, h lta<;oii 117* Ur., ćntil Se kedaj zobne bolerine ali da bi mu iz ust dišalo. J0I1. oli pa T popoludne od 1.—3. ure. ('2—5) * ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Dozvoljujcm si naznanjati uljudno, da sem tu v Ljubljani skozi 50 let obstoječo, zadnjih 10 let lastnino g. _^l"toert Šamasse, fabrika za peci in lončeno blago z vsemi poslopji in z vso zalogo kupil, ter jo bodom od denes naprej pod firmo AVGUST DRELSE nadaljeval na svoj račun. — Naslanjajoč so na svojo nžo sedemletno delovanje kot samostojni vodja označene tvornice in podprt s potrebnimi fondi, upam, da' mi bo' mogoče ustreči vsem zahtevanjem spoštovanih naročnikov, ter prosim, naj se zaupanje, ki se je izkazovalo dozdanjeinu podjetju, izkazuje tudi novoj firmi v enakej meri. (52-1) Se spoštovanjem »^tOtOtOtOtOtOtOtOtOtC^tOtOtOtOtOtOtOtOtOt^ P. n. Ćast mi je uljudno javljati, da sem od g Sp. Feajalca kupil 1. t. m. njegovo trgovino z železom, katero je imel dolgo let na tukajšnjem tržišči, ter jo bodem nespremenjeno nadaljeval. Prosim, naj se mojemu predniku sploh izkazano zaupanje in dobrohotnost izkazuje tudi meni ter zagotavljam, da se hočem marljivo truditi, to zaupanje tudi opravičiti v vsacem oziru. V Ljubljani, dne 28. januarja 1881. Jan. Mep. Achtftcliiii, (51—1) preje 8p. Pesjak. Rudolivnica in strojarna G. Tonnies-ova v Ljubljani na dunajskej cesti št. 29, pri železnici, se priporoča, ter v izdelovanje vzprijemlje: vodoteznice ali sesalne, tešče (preše), pile (žage), malinško pripravo, navlake, vodna kolesa, raznolične velike oevi, drobeče stroje in vse drugo kar je strojem v potrebo. Tudi sprejemlje popravljanje v nizko ceno, ter vsako delo te vrst*; /.vrsi naglo. Vrhtl tega od presne rude oliva razne stvari, ali po svojih ali po odkazanih tvorilih (modelih) in načrtih. (16—f>) Zahvalno pismo. Izpisek. Ko sem porabil 50 steklenic vašega zdravstvenega piva od sladnega izločka, čutim se popolnem predrugačenega; zopet spim mimo, rad jem, ter redkeje in menj pljujem itd. Lastne besede ozdravelega. Bolezni v pljučah in želodci fpflp" ozdravljene ""^PK C. kr. dvorni liferant skoraj vseh evropskih vladarjev, gospod i..G45—6) mlau€\z MMotf9 c. kr. svetnik, lastnik zlatega križca s krono za zasluge, vitez visokih pruskih in nemških redov, na Dunaji. Tvornica: (JrahcTihot* 2; tvorniška zaloga: (irahen, Braunerstrasso 8. Zaloge: bi. Piccoli, Er. Birschitz, I HOFF-ovo I idravstveno pivo i slajnoga iriicka. ♦ r>5krat « d ličeno od cesarjev in kraljev, na- ♦ dalje ml prinčev, prineezitij, velikih vojo-^> vod in knezov. ♦ Sladna čokolada l $ in 4 \ sladni bonbon. t Aklamacija svetovnega občinstva. NYštr\iluo ljudi j. ki ho mo ozdravili h IToflbvimi alnd-uiiui izdelki, Urazilo ju svojo zalivalo iiit,in>«»lj«v«\i«*<» ti>r dobilo j>mpa uando z:i llotlovu. »ludna edravstvonu tečnu zdravila. HPinogo6o in vso ponavljati. A to jo tolažim vitacona bolnika, ki pravil Ž»kaJ bi h<< tudi ja* tako no ozdravil, kakor mnogo ti^u' dragih! Kar hvalili) zdravniki, kralji in vho občinstvo, mora biti dolin. ; v/drzalo no jo in dokazalo užo skozi celo ilnv.-kii ^ t. 11. ■ -1. da «i' v iv: iiiri dobro zniirom išči'. Qv9r'Onip 1 N" ' %' '■■'m" P*»vD> H"fT- OVct. jClIJG . oviti -,!,,<{ nih \md»OtOVt ki imajo po O. kr. trgovinskom lOdiMI :i\r triifkom in ogorskorn rogutrovuno znn-iiiiii.ii' (hliko i/.iiajiili<-nikai. 1'oniirojoni i/.dolki družili nt'majo zdravrttviiiili zcIim uih tvarin ter nijso tako prirojnni, kakor no ,lmi>: llojfmi ulut/ui jahrikati, oni morejo jm ji« r.urnv-itiikoj izjavi tudi škodovati. (Pravi J. Iloltori gladni bonboni asa prsi so v plavom papirju.) Pod 2 gld. se nič ne pošilja, lekarja; P. Lassiiik, H. L. Wencel, trgovca Zahvalno pismo iz Budapešte «1 94. novembra. Vaša blngorodnost! Dolžan sem javno izraziti vam s tem svojo iskreno zahvalo. I že 'j'> let sem bil na prsih bolan, bljuval sem gnoj, prsi so bile kakor prerezane, nijsem mogel spati ni jesti. Zdravniki so me sicer zdravili, a bolezen je bila le hujša, moći so me dan za dnem bolj zapuščalo in pri svojih 7t> letih sem uže mislil, da sem nri konci. Časopisi pa me opozore na vaše sladne izdelke; poskusim tedaj še to zdravilo in ko porabim prvih 10 steklenic vašega zdravstvenega piva oil sladnega Isleoka, bilo mi je uže boljši. Porabil sem za tem še 40 steklenic in zdaj sem popolnem drug človek, mirno spini zopet, rad jem, pljujem menj in redkeje, s kratka, zopet sem precej okreval. Prepričan sem za trdno, da, ako bi bil jaz to zdravilo rabil pred 10 leti, zdaj bi bil popolnem zdrav. Vsemogočni Bog ohrani vas še mnogo let, da si more človeštvo z vašimi dobrodelnimi izdelki svoje bolezni olajšati in svoje izgubljeno zdravje zopet doseči. Pošljite mi, prosim, še 50 steklenic sladnega piva in 10 vrečic sladnega bonbona. V B u d a p o š t i, dnč 28. novembra 1880. Se spoštovanjsm udani *J:il«>t> OolriNclaoiu, Hudapešta, Waitzner Houlevard št. 50. v Ljubljani. Pictro Vemiuti v Gorici. Udutelj in urednik Makso ArniiC Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".