THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage 1
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOL1ETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI,
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 72.
CHICAGO, ILL., PETEK, 12. APRILA — FRIDAY, APRIL 12, 1929.
LETNIK XXXVIII.
ANGLEŠKA TRGOVSKA DELEGACIJA SE VRAČA IZ RUSIJE. — DOZDEVA SE, DA BODO ANGLEŠKI PODJETNIKI OSTALI NAKLONJENI RUSIJI. — SOV-JETSKA VLADA IMA NOVO UPANJE, DA DOBI VEČJE POSOJILO OD ANGLIJE.
London, Anglija. — Delegacija angleških industrialcev, ki je prišla v Rusijo z namenom, da natančno preišče gospodarsko -stanje Rusije in tako presodi, kako daleč bi se Anglija mogla vplesti v veletrgovino z sovjetsko vlado, je dosegla popolen uspeh na svojem potovanju skozi Rusijo in se zdaj vrača nazaj v London.
Komisija je dognala, da ima Rusija veliko naravnega bogastva, ki se bo s časom razvilo v promet, nima pa zdaj še dovolj razvite industrije, ki bi odgovarjala sedanjim razmeram in proizvajala zadostno produkcijo za vsakdanje potrebe.
Kar je glavno, se je delegacija prepričala o gospodarskem stanju Rusije in ocenila njeno vrednost, kar daje Angliji temeljito lestvico za na-daljni načrt medsebojne trgovine.
Angleška vlada ima zdaj popolnoma jasen upogled v srce aH notranjost ruskega gospodarskega položaja, zato pa zdaj zopet priznava sovjetsko vlado in je voljna skleniti z njo pogodbo, kakor tudi določiti termin za daljše posojilo.
Glasom časnikarskih poročevalcev v Moskvi, je sedanje angleško poslanstvo spravilo Rusijo v veliko boljši ugled pri angleški vladi, da ji zdaj daje več priznanja, kakor pa ke-daj poprej.
Tudi odločen nastop Piata-kova, guvernerja ruske državne banke, je angleško poslanstvo iznenadil, da so Angleži že radi tega dali priznanje ruski vladi.
Ruski politikarji v Moskvi so splošnega mnenja, da angleški kapital, kakor tudi trgovski kredit, že tako rekoč
NOV KARDINAL ZA ZDR. DRŽAVE.
Za Združene države bo papež imenoval še enega kardinala. — Pričakuje se, da bo to mesto dobil M. J. Curley, nadškof v Baltimore.
—0—
Rim, Italija. — Pri prihodnjim vatikanskem zborovanju, ki se otvori dne 20. maja, bo za Združene države papež i-menoval še enega kardinala. Kolikor je do zdaj znano, bo za to mesto skoro gotovo imenovan Michael J. Curley, nadškof iz Baltimore.
Do zdaj so Združene države imele štiri kardinale, z novim imenovanjem pa se bo število pomnožilo na pet. To pomeni nov korak naprej pri ameriških katoličanih.
Dosedanji ameriški kardinali so sledeči: George kard. Mundelein iz Chicage, William kard. 0'Connell iz Bostona, Patrick kard. Hayes iz New Yorka in Dennis kard. Dougherty iz Philadelphije.
Ker je nedavno pomrlo več kardinalov, zato papež želi napolniti izpraznjena mesta in ponovno utrditi senatno zbornico katoliške cerkve.
Sedanja vatikanska zbornica šteje samo 58 članov, ker se je število znižalo vsled smrti. Novih kardinalov bo papež imenoval osem. Izmed teh bodo štirje italijanski in štirje tujezemski.
Kot se poroča, papež v prihodnje želi upeljati sorazmer-
TAJNIK ZRAKOPLOVSTVA.!
KRIŽEM SVETA.
HOOVERJEV TAJNIK.
Davis S. Ingalls iz Cleve-landa, O., je od predsednika Hooverja imenovan za tajnika zrakoplovstva in je prevzel mesto od E. P. Warnerja.
BIVŠI GUVERNER PONAREJEVALEC DENARJA.
Glavni vodja suhaške propagande, bivši guverner in vodja kluksarjev, je skuša! spraviti v promet za 1 milijon dolarjev ponarejenega denarja.
—o—
Jacksonville, Fla. — Sidney J. Catts, bivši guverner v državi Florida, se je te dni nahajal pred veliko poroto, ob-dolžen ponarejevanja denarja.
Po preiskavi se je dognalo, da je Catts skušal spraviti v promet za 1 milijon dolarjev papirnatega denarja. Vlada je tudi prišla na sled nekemu bančnemu uradniku v New
—	New York, N. Y. — Te dni je prvič priplula iz Ham-burgha v New York nova ladja "St. Louis", kamero gonijo motorni stroji in vsebuje 16,-
000	ton. To je največja ladja z motornimi stroji od Ham-burg-ameriške linije.
—	London, Anglija.—Polk. John Pitt Dening, dobro poznani častnik v angleški armadi, je bil te dni najden mrtev v nekem hotelu, poleg njega pa je ležal revolver.
—	Philadelphia, Pa. — O-krog 500 dijakov iz univerze v Philadelphiji je te dni demonstriralo na neki glavni ulici. Zadržan je bil ves promet po ulici, ko so po zraku letele steklenice. Aretiranih je bilo 2" dijakov.
—	Šanghaj, Kitajsko. — V Pootungu, Kitajsko, je te dni izbruhnil požar, ki je uničil nad 3000 hiš. Ker je pričelo
1	goreti ponoči in se je ogenj zelo hitro razširil, je zgorelo tudi veliko ljudi. Pogreša se o-krog 300 oseb.
—	Chicago, 111. — V Worth-ington hotelu na 747 North Clark st. v Chicagi, ie bilo te dni 50 oseb primoranih ponoči zapustiti posteljo in bežati na cesto, ko je v kleti sosednjega poslopja izbruhnil požar.
—	Miami, Fla. — Pri preiskavi uvoznega blaga so uradniki Združenih držav te dni na neki ladji našli zaboj, ki je imel spodaj skriven predal, v katerem so hranili neobdelane biserje v vrednosti do $100,000. Biserje se je skušalo utihotapiti. Lastnika od zaboja niso mogli najti.
—	Washington, D. C. — A-lanson B. Houghton iz New Yorka, ki je zastopal
Iz Jugoslavije«
PROSVETNO MINISTRSTVO V JUGOSLAVIJI IZKLJUČI NEKVALIFICIRANE PROFESORJE IZ SREDNJIH ŠOL. — PODROBNOSTI O PTUJSKEM UMORU. — URADNIK KUPČEVAL Z DEKLETI. — PRETEP V TRBOVLJAH. — DRUGE VESTI.
Najpoznejša slika od Geor-gea Akersona, ki je bližnji Hooverjev prijatelj in zdaj tudi njegov tajnik. Poprej je bil i Akerson v časnikarski službi. •
Yorku, ki je s Cattsom sklenil no število italijanskih in tuje- 'pogodbo in obljubil, da bo ves zemskih kardinalov, kakor je ponarejeni denar bilo do sedaj.
Po sedanjim sistemu je vatikanska zbornica štela 32 kardinalov in 26 izmed njih je
prodira v rusko industrijo in Italijanov. Po novem sistemu da je Anglija spoznala od svoje strani ravno tako potrebo za združenje z Rusijo, kakor Rusija sama potrebuje kapitala.
Po izjavi Piatakova, je zdaj nastopil čas, ko bo MacDonal-dova pogodba zopet stopila v veljavo in se bodo ravnali po predlogih, ki so bili stavljeni že leta 1924, katere se je pa takrat odločno zanikalo.
hitro
Uporniške čete zapustile Juarez. — Federalna konjenica je mesto zasedla brez vsakega boja. — Vladne čete prodirajo.
Juarez, Mehika. — Federalne čete so dobile v popolno kontrolo mesto Juarez, ko so uporniki zapustili mesto. Par ur pozneje, ko je bilo mesto izpraznjeno, so bile v njem že razpostavljene in urejene federalne čete.
Polk. Jesus Triama je na čelu 350 konjenikov prijezdil prvi v mesto od južne strani mesto	nobene opozicije;
ameriškega poslanika v Lon-!niemu 80 Pa sledile dru^e če"
donu, bo dne 27. aprila odpo-!te> dokler ni bil° vse raesto za'
sedeno.
Nevtralna straža je v mestu
FEDERALNE GETE ZASEDLE JUAREZ.
Vprašanje redukcije srednjih šol.
Belgrad. — Glede redukcije srednjih šol na podlagi novega proračuna je treba poudariti, da je s celotno reorganizacijo srednješolske uprave zvezano v prvi vrsti vprašanje selekcije profesorskega stanu. Po gimnazijah je polno učnih moči, ki nimajo niti šol, niti kvalifikacije za srednješolskega profesorja, kakor je po zakonu predpisano. Do konca tega šolskega leta bo prosvetno ministrstvo očistilo ves profesorski stan in bodo v prihodnjem šolskem letu poučevali le profesorji popolne kvalifikacije. Ta ozir bo zelo merodajen pri redukciji gimnazij. Gotovo je, da bodo ostali le tisti zavodi, ki imajo dovolj kvalificiranih profesorskih moči na razpolago. Ni še gotovo, če bo tudi v Sloveniji reduciran kak zavod.
--o-
K strašnemu zločinu v ptujski ooklici.
spravil v toval nazaJ v Združene drža- j ve, ko bo njegovo mesto zavzel novi naslednik, i	-o-
HČI TOŽI OČETA ZA $10,000.
Butler, Mo. — Miss Chloe Eh art, hči nekega farmerja, stara 22 lej, je te dni vložila tožbo proti svojemu očetu in zahteva $10,000. odškodnine, ker jo je oče pretepel, ko se je vrnila iz daljšega pohajkovanja. S tem se je pa mož tudi svoji ženi tako zameril, da je vložila tožbo za razporoko, čeravno je bil z njo oženjen že 30 let.
-o--
— Chicago. 111. — Walter Jadsek, star 37 let, ki je bil zaposlen pri Standard Oil 'Co v Whiting, Ind., je bil te dni najden mrtev ob cesti. Sluti se, da je bil pobit in vržen iz av tomobila.
bo pa 36 kardinalov, izmed katerih bo 30 Italijanov. -o-
MUELLER PRIMORAN ODSTOPITI.
Berlin, Nemčija. — Ko so centralisti odstopili iz nemškega kabineta, da bi se s tem iznebili odgovornosti repara-cijskega pogajanja v Parizu, je nato socialistična stranka primorala Muellerja, da je zapustil svoje mesto kot kance-lar. S#tem je nastala nova kriza v nemškem kabinetu. Tudi socialisti se hočejo iznebiti odgovornosti za reparacijska odplačila.
-o-
DRUŽINSKA ZADREGA RADI KVOTE.
Chicago, 111. — Te dni je iz Kube dospel v Chicago 8 letni Isak Rosenblum, ko je med tem vsa ostala družina morala ostati v Kubi, kjer čaka na kvoto. Mali Isak je bil rojen v Egiptu in je zato dobil dovoljen vstop v Združene države po egiptovski kvoti. Isakov oče je bil rojen na Poljskem, mati v Rusiji, ena sestra na Angleškem, mlajši bratec pa v Kubi.
promet, kakor najbolj mogoče.
Denar so pričeli izdajati že meseca decembra, lanskega le- ROpARJI NAPADLI BANKO,
ta. Najprej so bili izdelani
ŠERIF RANJEN.
Chicago, 111. — Pet dobro oboroženih roparjev je napa-
of
bankovci po $100'., katere je izdeloval J. Diaz, ki je bil .
lastnik stroia. Denar za naba- dl° "First National bank
vo stroja, $5,000., pa je zalo- |Lemont"' na južno-zahodnem
žil Catts, za kar je dobil po- delu Predm*st-ia Chicage in so
vrnjeno večjo svoto ponareje- iodnesl» $15,000. gotovine.,
nega denarja, pozneje pa ' je !Vsem uradnikom a0 r°Par-i'
zaukazali dvigniti roke v zrak,
,nakar so jih odvedli v klet, na-,to pa pobrali denar in zbežali.
tudi sam vstopil v družbo s po narejevalcem.
Bivši guverner in ponareje-	.
valeč denarja se odlikuje tudi ,Skoro ob ravno lstem cas.u se z drugimi šaržami. Kot ba*>- je V"el dvoboj med tren" r°" tistovski pastor, je seveda, tu-lparji in šerjfom' ?.*}™V di navdušen vodja suhaške .senom' na SPn"gfield 111 Chl" propagande v južnih državah .,cag0 a^nues. Roparji so hote-
in ob enem vodja kluksarjev. .h or°patl t.ruk-	Lar"
Julian Diaz, odvetnik v to opaal, je »klical ro-
Tampi, je bil v zvezi s Catt-I?81?/™	V**30/ V"? S°
som že pred enim letom in mu I86"'* °bsuh 8 k?°*la.mi- Lf" je veliko pomagal v kampanji .8.en' C^n0 ranjen' Je .pncel I za ponovno izvolitev za guver- streljatl in enega roparja Za" nerja. Ker je bil pa Catts pri volitvah poražen, je nato pričel ponarejati denar.
skrbela za red prvi večer. Drugače je v mestu vse ostalo mirno, le neki policaj je bil ranjen od ujetnikov, ki so bili izpuščeni iz ječe.
Ranjena sta bila tudi dva vojaka, ki sta ostala kot straža na "Puente Alto" zrako-plovnem polju, nakar sta bila odpeljana v bolnišnico.
Po poročilu polk. Triama, prodira dalje proti mestu gen. Almazan, na čelu 7000 mož vladnih čet. .
Poroča se tudi, da so Alma-zanove čete zasedle večji del države Chihuahua in prodirajo dalje proti državi Sonori. Vladne čete so zasedle mesto Chihuahua, katero so uporniki zapustili.
šim gospodom, za kar je vedel tudi mestni nadzornik teh hiš, ki je tudi sam nagovarjal u-službenke k tej sramotni kupčiji. Že štiri leta jim je zadržal plačo, pač pa jim obljubljal lepe nagrade, če mu preskrbijo mlada dekleta za moške. V slučaju, da bi ga ovadile, jim je grozil z odpustom. Nadzornik je bil aretiran in ga je državno pravdništvo obtožilo poneverbe in trgovine z dekleti.
-o-
Dve žrtvi ljubosumnosti.
Iz Karlovca poročajo, da je Josip Krčmaroš, uradnik tamkajšnje tvrdke Titanit, z revolverjem smrtnonevarno ob-strelil svojo zaročenko Zoro Novakovo, potem pa si pognal kroglo v srce in obležal mrtev. Težko ranjena Zora Novakova je izjavila, da sta sporazumno hotela v smrt, kar pa ni verjetno, ker je znano, da je bil Krčmaroš zelo ljubosumen na svojo zaročenko, katero je dol-žil, da ima ljubavno razmerje z nekim drugim uradnikom. Poškodba Zore Novakove je težka, ker jo je krogla zadela v trebuh.
-o-
Otrok se vnel v šoli.
Osemletna Slavica Kostecki, učenka II. razreda v Gornji Jelenski na Hrvatskem, je te dni prišla vsa premražena v šolo. Da bi se ogrela, se je stisnila k peči, toda ogenj se je prijel njene oblekce. Otrok je z obupnim krikom pričel bežati, kar je še bolj raznetilo ogenj. Šolski upravitelj je slišal krik, stekel za deklico, jo ujel ter ji strgal gorečo obleko s telesa. Neka učiteljica je u-bogemu otroku namazala strahovite opekline z oljem ter dala ga odpeljati k zdravniku, ki
Poleg tatinskega vloma v župnišče v Sv. Vidu pri Ptuju, se je v noči od sv. Jožefa na sredo, 20. marca, zgodil še večji zločin (o katerem smo že poročali). Kot blisk se je razširila novica po Ptuju in okoli-' ci, da so našli v Podlehniku (župnija Sv. Trojica) na cesti strašno razmesarjenega moža — mrtvega.
Dognalo se je, da je umorjeni Jakob Zirovnik, 651etni kmet in živinski prekupec iz Lancove vasi št. 8, župnija Sv. Vid. V pondeljek je odšel na sejem v Krapino. S seboj je vzel 20,000 Din. Našli so ga na cesti v Podlehniku mrtvega. Baje je bil njegov obraz silno razmesarjen: oči iztaknjene, ušesa in nos porezani. Morilcu
ni bilo dovolj, da je umorjene- ji je nudil prvo pomoč ter jo ga oropal, še mrtvega je tako* poslal v bolnišnico. Zdravniki
VOLITVE ZA PROHIBICIJO V ŠVICI.
Geneva, Švica. — V Švici se je med ljudstvom vzbudilo ve-
— Champaign, 111. — Iz "Illinois univerze" je bilo te dni izključenih 6 dijakov; dva sta bila izključena radi pijanosti; dva radi tatvine; eden, ker je lagal, da je dovršil vojaško vežbanje in eden, ker je pogosto izostal. Med njimi ste bile tudi dve dekleti.
del v čelo. Oba ranjenca so odpeljali v bolnišnico, ostala dva roparja pa je policija prijela, j Hko' zati"imanja""za vprašanje
prohibicije, ker je bilo že enkrat predlagano, da se uveljavi ta zakon. Federalna posta-vodaja je določila čas za volitve, ki se vršijo dne 11. maja. Priporočalo se je, naj ljudstvo voli proti prohibiciji, ker država zdaj dobiva od pijače
ZDRUŽITEV DVEH PETRO-LEJSKIH PODJETIJ.
Denver, Colo. — Lastniki od "Continental Oil Co." in od "Marland Oil Co." sklepajo pogodbo, da bi oba podjetja
združili v eno kompanijo. Ako
pridejo do sporazuma, bo j $300,000. letnega davka.
skupno podjetje potem vred-!	-o
no nad $200,000,000.
i ŠIRITE "AMF.R. SLOVENCA'
silno onečastil
Vrlo orožništvo pridno sledi morilce. Na sumu so cigani, ki so jih nekaj že aretirali. Nekateri spravljajo umor in vlom v Sv. Vidu v zvezo.
Ljudstvo je silno ogorčeno nad umorom.
-o-
Mestni uradnik v Subotici kupčeval z dekleti.
Subotiška policija je aretirala več oseb, ki so se pečale s trgovino z dekleti. Tatica Marija Rudič, ki je bila ovadena radi dvajsetih tatvin, je pri zaslišanju izpovedala mnogo zanimivosti o trgovini z dekleti, ki se je razpasla v mestnih zavetiščih v Subotici. Izpovedala je, da so uslužbenci teh zavodov izvabljali dekleta l! sebi in jih spravljali v družbo z mladimi moškimi. Policija je radi tega pričela te zavode nadzorovati in uspeh nadzorovanja je bil, da so vse te zavode zaprli, njihove u-službence pa aretirali. Dve ženski sta priznali, da sta prodajali mlada dekleta bogatej-
upajo, da bodo rešili otroku življenje.
Vlomili so
neznani storilci v vilo Antonije Lautner v Limbušu ter odnesli raznega blaga v še neprece-njeni škodi. Vlomilci so pustili na razbiti šipi na vežnih vratih odtiske prstov. Na lice mesta s je prišel detektiv g. Grobin, ki je izvršil posnetje prstnih odtiskov.
-o-
Pretep in nož.
»
V Trbovljah se je spri 24-letni rudar Alojzij Pire s tovarišem Ivanom Kraljem in Alojzijem Voglarjem. V gostilni je nastal silen hrušč in trušč in naenkrat se je opotekel Pire z veliko rano v hrbtu, prizadeto z nožem, v kot. Težko ranjenega Pirea so takoj odpravili na vlak in ga odposlali v Ljubljano v splošno bolnico.
-o-
Poslužite se nagrad, ki so določene za one, ki agitirajo i za "Am. Slovenca"!
Stran 2.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 12. aprila 1929.
AMERIKANSKI SUOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
The First an the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-leljkov in dnevov po praznikih.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Izdaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
"Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
£a celo leto Za pol leta
Naročnina;
_$5.00 2.50
Za Chicago, Kanado In Evropo:
L& celo leto
la pol leta	, fl.00
Subscription:
For one year_______________$5.00
For half a year________2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year________$6.00
For half a year___________3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-aiitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu )e čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, Jo kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker » tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Se
po Veliki noči na mestu.
Vsakoletni povratek praznika, kakršen je Velika noč, prinaša v časopisju razna razmotrivanja in mnenja. Po stališču pisatelja cika mnenje na to ali na drugo stran.
V ospredju stojijo besede Spasiteljeve: "Jaz sem vstajenje in življenje." O vsaki besedi Spasiteljevi velja neovrglji-vo zatrdilo istega Spasitelja: "Nebo in zemlja bota prešla, moje besede ne bodo prešle." To mora biti zadostno svedo-štvo vsakomur, in je poroštvo vsem, "ki so iz Boga", ker vsi ti "poslušajo besedo božjo". Pa niso vsi iz Boga, in pričnejo se razprave in pojavljajo se razna mnenja človeškega izvora. Kakšna so? Pač zelo različna, kakor kaže časopisje, kjer so razmotrivanja zabeležena, mnenja podana.
Ni dvoma, da bi ne bila vsa mnenja, ki se podajajo od najrazličnejših strani, celo v smislu Spasiteljevih besed, pravilna. Kolikor prihaja v poštev goli človeški element, je ta pač zmoti in pomoti podvržen, ko je zmota nekaj pristno človeškega — "errare humanum est—prisojeno je človeku, da se zmoti."
Mnenja pa, ki niso v skladu z besedami Spasitelja, so pač zgrešena že v bistvu, ker insinuirajo zmoto Spasitelju samemu, in so dalje zgrešena po pojmovanju in namenu. Razlikujejo se morda le po obliki. Ljudje brez vsake vsaj navidezno filozofične izobrazbe nastopijo grobo, odurno, prostaško, z golim tajenjem, zaničevanjem in smešenjem nasprotnega mnenja in naziranja, nastopajo v bahaškem pokazanju na duševno neomejenost drugih, na njih nazadnjaštvo, na pomanjkanje možganskega mišljenja (?), skratka nastopajo z najodurnejšo persiflažo. Poglejte v naše nasprotne slovenske časopise!
Ampak niso vsa podana nasprotna mnenja tako prosta-ške oblike. Izražajo se-tudi mnenja in se podajajo razprave, ki so v fini obliki, brezhibni zunanji formi, navidezno s kriterijem vsake znanstvenosti, polne evidence in vse filozofične formalnosti. Vsa zunanja ličnost pa jim ne more dati notranje vrednosti in verjetnosti, ker jim pač manjka prave notranje filozofične evidence. Morda so ravno taka mnenja radi zunanje forme tembolj kvarljiva, ker se povprečni čitatelj vobče le težko orientira v labirintu notranjih zmot, dočim prostaško ropotanje in zasmehovanje že po zunanji obliki resnemu či-tatelju odpre oči.
Velika noč je praznik vstajenja in življenja. Ali je res še kaj življenja po smrti? Ali se dvigajo milijoni človeških src ob Veliki noči zaman v samole neki mamljivi nadi do vstajenja in življenja po smrti? Ali se udajajo prazni prevari? Ali je sploh kako življenje po koncu življenja ob smrti še mogoče ?
*Taka vprašanja se porajajo vsakokrat, ko prihaja praznik Velike noči. Kakor rečeno, se s porajanjem vprašanj podajajo mnenja za in proti.
Da se sploh taka vprašanja pojavljajo vsako leto in enako tudi lažna mnenja, spričuje, da gre človek le težko preko teh vprašanj, in važnosti jim ne more utajiti niti kak materialist, dasi materializem taka vprašanja izključuje, in kaže raz-motrivanje na materialistični strani z vso evidenco, da materializem nima evidence, ko posmrtno življenje zanikuje. Baje ni življenja po smrti, ni vstajenja, Velika noč je prazna be-
seda, ampak vsako Veliko noč se materialisti skoroda najglasneje porivajo s svojim mnenjem v javnost. Nočejo vstajenja, pa ne morejo priti preko vstajenja.
V naši amerikanski javnosti letos lahko zaznamujemo dvoje bolj značilnih mnenj, ki se izmed tisočerih odlikujeta po zunanji formi in navidezno znanstvenem okvirju.
Nasprotno mnenje, da p osmrti ni življenja, ni vstajenja, da vsebuje Velika noč prazne nade, je podal znani krim'inal-ni zagovornik, agnostik in skeptik Clarence Darrow, njemu nasprotno mnenje, da je velikonočni up, ki se poraja v srcih milijonov, realen, utemeljen, znanstveno evidenten, je podal Clarence True Wilson iz Chicaga.
Razpravi obeh je objavil list The Forum v New Yorku. Morda se na vsebino razprav še povrnem.
Naj navedem za ta članek odlomek iz Wilsonove razprave, ko vprašuje:	^
"Ali je mogoče, da bi bil Bog ustvaril človeka tako, da bi ga mogel vladati le skozi laž? Ako to ni mogoče, mora sloneti vsesplošna nada po nesmrtnosti na resnici."
Mi katoliki vemo: "Premagana je smrt, hudoba . . ."



NOVICE IZ KROGOV NAŠIH FARMARJEV.
Willard, Wis.
Nič se ne moremo pohvaliti s tem čudnim vremenom. Na veliki teden je bilo lepo in prijetno. Velikonočno nedeljo je medlo, kakor o Božiču. Ta teden smo se pa potili, kakor v juliju. Ako je zima že umaknila svoj rep, tega še nismo gotovi. Smo pač v porednem-a-prilu. Kljub slabemu vremenu smo obhajali velikonočne praznike na slovesen način. — Na veliko nedeljo je bila cerkev napolnjena do zadnjega kotička in vesele velikonočne pesmice so se razlegale od našega cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom naše nove organistinje Miss Mary Go-sar in nam obujale one lepe spomine naše detinske dobe.
Na belo nedeljo smo imeli pa zopet lepo slavnost obhaja-nja 351etnice KSKJ. in obenem blagoslovljenje naše nove društvene dvorane. Točno ob pol desetih zgoraj omenjenega dne so se zbrala društva sv. Družine št. 136 in Marije Pomagaj št. 174 KSKJ. z mladinskim oddelkom vred, nakar je sledilo blagoslovljenje dvorane. Potem so društva odkorakala v cerkev, kjer so se korporativno udeležila sv. maše, pri kateri je mladinski oddelek obeh društev KSKJ. pristopil k sv. obhajilu. Med službo božjo je imel domači g. župnik vzpodbudljiv govor o K.S.K. Jednoti kot naši dobri materi in kakšne dolžnosti nas vežejo, da bomo vredni sinovi in hčere iste. Po sv. maši je sledil blagoslov z Najsvetejšim in zahvalna pesem, naknr smo se podali nazaj v dvorano, kjer je bil prirejen banket za vso faro. Zatem so nastopili razni govorniki, med njimi Mr. Trunkel, Mr. Perushek, predsednik in tajnik društva sv. Družine, Mrs. Gosar, tajnica dr. Marije Pomagaj ter Rev. J. Novak. Vsi so navdu-
šeno govorili o pomenu KSKJ. in njenih vzvišenih ciljih. Spominjali so se živih in že pokojnih ustanovnikov naše slavne KSKJ., kateri so pred 35 leti orali trdo ledino na polju za slovenski narod, kakor tudi sedanjega neumorno delavnega predsednika Mr. Antona Grdina, pod katerim vodstvom naša Jednota tako lepo napreduje. Zatem so se razdelila razna darila, primerna za stare in mlade v obliki pirhov, nakar se je razvila domača prosta zabava, ki je trajala pozno v noč. Tako smo preživeli jubilejni dan naše jednote, kateri nam bo ostal še dolgo v spominu.
Dne 2. aprila so bili izvoljeni sledeči na&i rojaki v razne občinske odbore: Math Der-ganc, Mike Krultz, Frank Lesar, Martin Matkovich, J. F. Lunka in Joe Trost. Našim rojakom želimo obilo uspeha pri njih delovanju za dobrobit naše občine.
Pozdrav vsem čitateljem tega lista!	Fr. Perovšek.
-o-
NAZNANILO PEVSKEGA DRUŠTVA "JEZERO".
Chicago, 111.
Naznanjam vsem pevcem in pevkam, da imamo pevske vaje vsak četrtek večer od 8. ure naprej do 10. To je samo enkrat na teden, pa samo 2 uri vsega skupaj. Obenem tudi prosim vse pevce in pevke, da se naj vsak udeleži vaj točno ob uri, da lahko točno začenjamo z vajami in potem tudi pravočasno Končamo. Pri tem se bomo bolj učili in če bomo imeli lep red pri vajah bo bolje za vse.
Pevsko društvo Jezero prav lepo napreduje. Ako pomislimo, koliko je nas bilo ob začetku in koliko je nas sedaj, vidimo, da lepo napredujemo. Veže me prijetna dolžnost, da se tem potom prav lepo zahvalim našemu priljubljenemu profesorju g. I. Račiču za nje-
gov velik trud, katerega ima z nami. Njemu gre zasluga in zahvala, da je prišla tudi pesem prekmurskih rojakov do svoje veljave na našem odru in v naši cerkvi v Chicagi. Gospod peve\odja, mi smo vam iz srca hvaležni!
Obenem uljudno vabimo vse naše prekmurske rojake in rojakinje, da bi pristopali k našemu pevskemu društvu "Jezero". Pridite in pokažimo si vsi skupaj, da smo bratje in sestre.
Obenem naznanjam, da ima društvo "Jezero" svojo mesečno sejo vsako prvo nedeljo v mesecu po 10. sv. maši v cerkveni dvorani sv. Štefana. — Obenem pa prosim vse člane in članice, naj bi se bolj redno udeleževali mesečnih sej, naj v bodoče nobenega ne manjka na naših sejah. Na prihodnji seji bomo i-azdelili med člane in članice plačilne izkaznice.
Tako do svidenja!
S pevskim pozdravom!
Steve Wagner, preds.
-o-
JAVNI RAZGLAS.
Chicago, 111.
Mestna uprava v Chicagi je v zvezi s trgovsko zvezo in u-pravo javnih šol napovedala splošno čiščenje mesta od dne 22. aprila do 4. maja t. 1.
Snažnost po mestu je zelo koristna in se zato tudi trud izplača. Snažnost prinaša zdravje mestnim prebivalcem. Snažna mesta tudi tujci radi obiskujejo. Zato pa je dolžnost vsakega državljana, da pokaže svoje zanimanje, da pomaga po svojih močeh vzdr-žavati snažnost in pred svojo hišo skrbi za najlepši red.
Poslopja naj bodo dobro zavarovana proti požaru, da se odstranijo vse nevarnosti, ki bi mogle povzročiti požar; zavarujte se tudi proti mrčesu; pazite na svoja dvorišča, da o-stanejo snažna; prazna zemljišča obdelajte in zasadite s cvetlicami in drugo zelenjavo; tudi drevesa v bližini stanovanj so zelo koristna za zdravje.
Ako se bodo prebivalci mesta Čhicage ravnali po teh navodilih, bo mesto ostalo snažno, dobilo bo prijazno zunanjost in to bo prebivalstvu tudi prinašalo boljše zdravje.
Wm. Hale Thompson, župan. -o-
DELO CREZVlCAJKE.
V okrajni bolnici v Kutni gori na Češkoslovaškem je bil sekundaril bivši pobočriik generala Vrangla, ruski major dr. Konstantin Cimbalov. Rojen je bil 27. maja 1887 v don-ski oblasti, kjer je v Rostovu promoviral za doktorja medicine. Kot ruski plemič je služil v carski armadi in po bolj-ševiški revoluciji je postal po-bočnik generala Vrangla. Ko so prišli boljševiki v Rusiji na krmilo, je bil Cimbalov ujet in obsojen na smrt. Med potjo na morišče se mu je pa z drugimi obsojenci posrečilo premagati
sovjetske rablje in pobegniti. Zatekel se je na Češkoslovaško, kjer je v Pragi 1. 1926 no-strificiral svojo diplomo in postal zdravnik. Bil je sprejet kot sekundarij v okrajno bolnico v Kutni gori, kjer je bil med kolegi, bolniki in bolniškim osobjem zelo priljubljen
V četrtek, 21. marca, je bolniški sluga Špulir sporočilCim-balovu in njegovemu stanovskemu tovarišu dr. Janu Koranu, da jima je prinesel obed in da ga je pustil v njuni sobi. Oba zdravnika sta šla k obedu šele pc končanem delu. Komaj sta pa zavžila obed, je postalo obema slabo. Toda za trenutno slabost se nista zmenila in drug drugemu sta pomagala, da jima je kmalu odleglo, V soboto, 23. februarja je pa nastala kriza. Dr. Cimbalov je začutil zjutraj v trebuhu silne bolečine in kmalu je umrl. Tudi dr. Koran se je boril s smrtjo in njegovo stanje je še sedaj zelo kritično.
Takoj je bila odrejena obdukcija Cimbalovega trupla in zdravniki so ugotovili, da je bil bivši pobočnik generala Vrangla zastrupljen z arzeni-kom in še z nekim drpgim neznanim strupom. Njegovo drobovje so poslali v kemični zavod v Prago, da se točno ugotovi, kakšnemu strupu je dr. Cimbalov podlegel. Gre torej za zastrupljenje in češkoslovaške oblasti domnevajo, da je dr. Cimbalova zastrupil atentator, ki ga je poslala ruska črezvičajka. Njegova naloga je bila, na smrt obsojenega dr. Cimbalova usmrtiti na Češkoslovaškem, ker se črezvičajki ni posrečilo izvršiti nad njim smrtne obsodbe v Rusiji. Ker atentator očividno ni vedel, katera jed je namenjena dr. Cimbalovu, je namešal strupa v oba obeda in tako je postal Cimbalov kolega dr. Koran po naključju žrtev boljševiške strahovlade.
Da ugotove vzrok nenadne dr. Cimbalove smrti, so odpotovali v Kutno goro prof. dr. Zahradnicki in prof. dr. Jed-lička iz Prage ter prim arij dr. Trnka iz Nemškega Broda. — Sodno preiskavo vodi sodni svetnik Krejči, ki mu pomaga kutnogorsko orožništvo. Pogreb dr. Cimbalova se je vršil v Kutni gori ob veliki udeležbi občinstva. — Pokojnikovo truplo so prepeljali v Prago, kjer je bilo pokopano na ruskem pokopališču na Olšanih.
NOVA OPICA V BRAZIL-SKEM PRAGOZDU.
V pariški Akademiji znanosti so te dni prečitali pismo člana imenovane ustanove dr. Georgesa Montandona, ki poroča iz Brazilije, kjer se nahaja na znanstvenem potovanju, da je naletel v pragozdu ob reki Catatumbo na novo vrsto o-pic. Žival je poldrug meter visoka, po svojih udih spominja na orangutana, po zunanjosti pa na gibona.
Dva berača. — Gospod gre mimo berača, ki si obira uši: "Kaj delaš?"
Berač: "Uši obiram in mečem v stran."
Gospod seže v žep ter mu da pest drobiža.
To vidi drugi berač, sede nekaj korakov dalje ter si začne tudi uši obirati.
Mimo pride gospod ter vpraša: "Kaj delaš?"
Berač: "Uši iščem."
Gospod: "Tamle jih eden v stran meče, pojdi pa si jih na-beri!"
Prebrisani lovec. — "Zdaj ob takem vremenu mi ne poj-deš na lov!" je prepovedala žena svojemu možu, ki se je odpravljal z doma s puško in z dežnikom.
"Zakaj pa ne?" jo je zavrnil. "Morda se bo pa le primerilo, da bo treščilo v kakega zajca . . ."
* & *
Poslednja želja. — Ječar jetniku, obsojenemu na smrt: "Jutri vas bodo obesili. Ztf večerjo dobite, kar želite."
Jetnik: "Dobro, prinesite mi
zagovornika v omaki . . ."
* *
V nebesa. — Župnik: 'Oče Klada, že zopet ste pijani. — Takšnega vas Bog ne bo vzel v raj."
Klada: "Gospod župnik, do raja je še dolga pot; ko bom dospel gor, bom že trezen."
*	H: :ii
Nič ne pomaga. — Žena: "No, mojega moža so snoči zelo napojili. Še sedaj ga ne morem zbuditi." —- Soseda: "Po-lijte ga po glavi z vodo." — Žena: "Tudi to sem že poskusila, a je samo zamrmral: Ančka, daj mi marelo!"
:je	$
Daljnje sorodstvo. — Gospa Valpurga je bila zelo ljubosumna na svojo kuahrico. Kamor se je odpravila, povsod ji je bila za petami.
Nekoč jo je zasačila v gostilni v družbi mladega gospoda. "Kdo pa je bil tisti človek?" jo je prijela ob povrat-ku.
"Moj daljnji sorodnik," ji je odvrnila.
"Eh, kaj daljnji," je besedi-čila, "saj si mu sedela na kolenih . . ."
t[:
Drugače je. — "Včasih, ko ležim v postelji in sveti mesec skozi okno, vidim vse preproge žive."
"To so slabi živci."
"Ne, jaz mislim, da so samo
stenice . . ."
*	* *
Pravdoslovno. — Učitelj: "Kdo zadene tole nalogo?"
Nace (ki vrže svojo kučmo v tablo) : "Jaz gospod učitelj."	^
KROPOTKINOV BEG. ,
Med jetniki, ki se jim je posrečilo pobegniti, zavzema odlično mesto knez Peter Alekse-jevič Kropotkin. Temu revolu-cijonarju, očetu anarhističnega komunizma, se je posrečilo pobegniti iz ene najbolj utrjenih in zastraženih ruskih kaznilnic, dasi je bil bolan in dasi so strogo pazili nanj. L.^ 1876 so bili v znani petropavlovski trdnjavi v Petrogradu zaprti možje, ki so širili med ruskim ljudstvom prve komunistične in revolucijonarne ideje. Med njimi je bil tudi knez Kropotkin, potomec ene najstarejših ruskih plemiških rodbin.
Kropotkin je bil zaprt že dve leti, ko je začel razmišljati, da bi kazalo pobegniti. V ječi je mnogo pisal, da je preganjal dolgčas. Delal je tako intenzivno, da je nekega dne telesno in duševno opešal, j
Prepeljali so ga v jetniško bolnico in tako je upal, da se mu bo morda le posrečilo pobegniti. Na izprehodih so ga spremljali trije oazniki. Jetni-ška obleka je bila tako težka in nerodna, da je Kropotkin komaj hodil. Ko je opazil, da se velika vrata često odpirajo, je sestavil v celici šifriran načrt bega in ga izročil, skritega v znanstvenem instrumentu, svojim prijateljem v mestu. — Pogled na odprta vrata ga je tako razburil, da se je njegovo zdravstveno stanje znatno poslabšalo.
Njegovi prijatelji so zasnovali načrt do najmanjših podrobnosti. Kropotkin se je pa učil ta čas slačiti nerodno obleko, da bi ga na begu ne ovirala. Izdelal je tudi poseben sistem signaliziranja, da bi lahko svoje prijatelje obvestil, da je vse pripravljeno. Če je bil "zrak čist", se je moral
eden njegovih pomočnikov iz-prehajati pred kaznilnico z robcem v roki, drugi pa igrati na vijolino. Signaliziral je z lesene barake na dvorišču, ki je bila za to zelo prikladna. Ob določenem času bi morali njegovi pomočniki zaplesti vojit-ka pri glavnih vratih v pogovor. Neki Kropotkinov prijatelj je zvedel, da je bil dotični vojak zaposlen poprej v laboratoriju in prevzel je nalogo premotiti ga s pogovorom o delu v laboratoriju.
Drugi dan je prišla k jetni-škemu ravnatelju neka ženska in ga prosila, naj izroči njenemu sorodniku knezu Kropotki-nu uro, ki mu jo hoče podariti. Poizkus je bil zelo nevaren, kajti dotično žensko je zasledovala tajna policija zaradi revolucijonarne propagande, Jetniški ravnatelj se je pa dal premotiti in je izročil uro Kro-potkinu. Pod pokrovcem žep-
ne ure je bil listek, na katerem je bil šifriran podroben načrt bega. Cez dve uri se je Kropotkin kakor običajno izpre-hajal po dvorišču, samo da je bil gologlav. Cez pol ure so se odprla glavna vrata in na dvo-ri:č<> so pripeljali voz drv. Tisti hip je zaigral nevidni vijo-linist poskočno mazurko. — Zdaj ali pa nikoli, — si je mislil Kropotkin. Ozrl se je na paznika. Bil je šest korakov oddaljen od njega in gledal je v nasprotno smer. Kropotkin je hitro slekel težko/ jetniško obleko in planil k v atom. Tisti hip so ga pa zagledali mu-žiki, ki so pripeljali drva in začeli so kričati: Primite ga, primite ga! Planili so za njim, da bi ga ujeli. Kropotkin je /'aslišal za seboj tudi korake paznika. Vojak je večkrat zamahnil po njem s piiško, misleč, da ga doseže •/ bajonetom. B."l je tako trdno prepričan,
da ga doseže, da ni hotel streljati. Za vrati je stala kočija, v kateri je sedel neznanfec, ki je potegnil Kropotkina k sebi in zakričal na korijaža: Urno, požuri se, sicer te ustrelim!
Kočijaž si ni dal dvakrat reči. "Udaril je po konjih in kočija je zdrdrala po, cesti. Konja so kupili Kropotkinovi prijatelji nalašč v ta namen. Moral je biti prvovrsten dirkač, sicer bi se beg ne bil posrečil. Končno je prihitel iz pisarne sam jetniški ravnatelj. Ozrl se je okrog, toda Kropot-i'novi prijatelji so bili najeli vse izvoščke. Kropotkin je ogrnil v kočiji krasen plašč in se pokril s širokim klobukom. —T Srečno ga je pripeljal do Nev-skega Prospekta, kjer sta stopila v hišo prijatelja. Tu se je Kropotkin umil in preoblekel t; ko, da ga ni bilo mogoče spoznati.
"Kam pa zdaj?" je vprašal
prijatelja.
"V naj elegantne jšo restavracijo Petrograda. Povsod vas bodo iskali, samo v tej restavraciji ne."
In res je tajna policija preiskala stanovanja vseh njegovih prijateljev v Petrogradu. Kropotkin je pa mirno večerjal z ožjimi prijatelji v najele-gantnejši restavraciji. Cez nekaj dni se je odpeljal v baltiško pristanišče, odkoder je odpotoval na Švedsko.
ŠIROMJUGOSLAVIJE.
Z drugega nadstropja je padla.
V Nikoličevi ulici v Zagrebu je padla z okna v drugem nadstropju 201etna služkinja Anka Jug, ko je čistila šipe. Bila je tako neprevidna, da je o-pravljala svoje delo z zunanje strani, pri čemer ji jo zmanjkalo tal in je strmoglavila 12
metrov globoko. Obležala je nezavestna z zlomljeno roko in nogo in natrto nosno kost jo. Dobila je tudi težke notranje poškodbe. Prepeljali so jo v bolnico.
Smrtni slučaji.'
Umrli so v Mariboru: Elizabeta Ribič, stara 43 let, zaseb-nica. Edvard Geršak, star eno leto. Terezija Jazbec, soproga višjega evidentnega oficijala v pok. Anion Weisenstoiii, star 83 let ,sodni oficijal v pokoju.
-o--
Škoda zaradi mraza v Hercegovini.
Silen mraz, ki je vladal v Hercegovini, jo napravil mnogo škode po vinogradih. Vinska trta je po večini pozebla. Južno sadje je pozeblo tudi v koreninah in se. suši sedaj, ko so nastopili topli dnevi.
ŠIRITE AMER. SLOVENEC!
Petek, 12. aprila 1929.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran
(K)<>0<>W)00<>0<>0<>0<>^<KX>0<)Q^(KKHK>0<>0<>0<>00<KX)0<>OOOOOOQO^
X>0<XKMXKXXXXXXK>
Družba
oooooooooooooooo
>000000-0000OOCHXX
sv. Družine
KKKKKKXKKKKHXKKK
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
Sedež: Joliet, III.
Zedinjenih Državah Severne Amerike
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111.
II.	p.odpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St., Chicago, 111.' Jakob Štrukel, 1199 N. Broadway, Joilet, 111. John Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, 111.
POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sftarpburg, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime St., Joliet, 111.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
-o-
Do dne 1. jan. 1929 je. D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $58,942.33.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40. leta se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. leta $500.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00.
ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE!
©OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO o
Društvene vesti in naznanila.
ZAHVALA DRUŠTVENEGA SOBRATA.
Chicago, 111.
Dolžnost me veže, da se zahvalim društvu sv. Ivana Krst. št. 13 DSD. za podporo, katero sem prejel ravno o pravem času. Iskrena zahvala tudi Družbi sv. Družine za podporo, katero sem prejel po društvenem sobrata Stefan Foysu,' v znesku $75.00 za operacijo na slepiču, katere je vsak član deležen za tako bolezen.
Dragi mi sobratje in sose-stre, ali se mi zaved'i. no za dobrote, katere nam delijo naša društva in jednote, pod katere spadajo naša različna društva? Mi se zavedamo vse premalo in vse premalo cenimo. Dokler jih ne rabimo in ne potrebujemo njih podpore, ta krat se jih ne spominjamo. Ko smo zdravi, mislimo, da ničesar ne potrebujemo. Toda kako malokrat pomislimo, kaj nam lahko prinese jutrišnji dan. Bog ve, kaj bo z nami jutri, kdo more garantirati, da ne bomo na bolniški postelji, ali da nas. ne zadene lahko kaka nezgoda? Kaj pa potem? Potem šele spoznamo, kaj so za nas podporna društva. Potem šele vemo, kaj pomeni društvo v bolezni v tem novem svetu, ko smo tujci med tujci.
Zato pa apeliram na vse članstvo našega društva, da rokave zavihamo in gremo na delo za pridobivanje novih članov pod zastavo društva sv. Ivana Krstitela in Družbe sv. Družine. Zdaj imamo najlepšo priliko, da storimo nekaj za svoje prijatelje. Veliko pa storimo zanje, če jih preskrbimo za slučaj bolezni ali kake nezgode, to je s tem, da jih pridobimo v društvo, da bodo zavarovani za slučaj bolezni.
Društvo sv. Ivana ' .titela ;e sklenilo na zadnji mesečni seji za veliki "drive", k?teri je določen za dobo šestih m.o-secev, ali sploh do 1. 1930. — Skoro je neverjetno, koliko se da storiti, če članstvo hoče. Recimo, vsak član naj gre na delo in pridobi enega novega' člana ali članico v društvo, pa bo nas ob koncu leta lahko najmanj 300 članov v aktivnem oddelku. Ali ne bo to velik napredek? Bo, in ot prav lahko dosegljiv, samo če hočemo. JaZ vam sam garantiram, da jih bom dobil šest tekom tega leta. Zato prosim našega cenjenega tajnika, Mr. Steve Foysa, da bo imel natančno vpisano, koliko članov bo pridobil vsak član ali članica tekom leta. In na glavni letni
TO IN ONO
UMOR V GROFOVSKI DRUŽINI.
Preiskava, ki jo vodi policija v Janovicah v Šleziji, kjer je bil ustreljen grof Stolberg, je dognala, da je dejanje brez dvoma izvršil grofov sin Kristijan. Treba bo še dognati, ali gre za premišljen umor, za uboj ali za nesrečo. Otroke pokojnega grofa je policija brzojavno pozvala v Janovice, kamor so že vsi prišli in bili tudi že zaslišani. Mlajši brat aretiranega grofa Kristijana je izpovedal, da je njegov brat pogosto večer snažil puške in da je možno, da se je pri snaženju puška sprožila. To možnost potrjuje tudi u-pravitelj Stolbergovih posestev Gombert, ki se seveda poteguje za družino. Gombert je izpovedal, da je mladi grof, s katerim ga veže dolgoletno prijateljstvo, kmalu ko je počil strel, pribežal na dvorišče in mu zaklical: "Za božjo voljo, nekaj se je zgodilo. Jaz sem nekaj storil!"
Kljub tej izjavi pa aretirani grof še vedno taji svoje dejanje. Pravi, da se je, ko je zapustil sobo, ob nekaj zadel. Možno je, da je bila to stena, zid, moška ali ženska postava ali pa pregrinjalo. Bil je čisto brez glave. Imel je občutek,
da je pijan in še prav nič ne more spomniti na dogodke. — Grofa Kristijana opisujejo kot človeka zelo spremenljivega značaja in policija ne smatra za izključeno, da je pod pritiskom strahu — seveda če gre v resnici za nesrečen slučaj — zgubil spomin, podobno kakor zgube ljudje, če se močno prestrašijo, dar govora.
Truplo pokojnega grofa Stolberga so obducirali in pokopali.
-o-
FOCH IN CLEMENCEAU.
Leta 1907. je bil imenovan Foch za brigadnega generala in določen za službo v glavni generalni štab. Tega leta je postal tudi predsednik vlade Clemenceau, ki je iskal namestnika upravitelja višje vojne šole. Določen je bil Foch. Clemenceau pokliče Focha k sebi in mu reče: "Gospod general, izročam vam upravo višje šole."
"Hvala vam na zaupanju, gospod predsednik, toda vam sigurno ni znano, da imam brata jezuita."
"Vem, toda to se mene nič ne tiče. Vaša naloga je samo ta, da pripravite oficirje dobro na vojno, in to je vse, kar se od vas zahteva."
To je bilo prvič, da sta se sestala oba velika Francoza. Drugič je to bilo leta 1918. za
časa velike svetovne vojne, ko je imenoval Clemenceau Focha za vrhovnega komandanta vseh zavezniških vojsk na zapadni fronti. Obakrat je vladalo med obema velikima možema Francije popolno zaupanje in obakrat je bil uspeh dober.
IZ ZASEDENEGA OZEMLJA.
Nesreča ali kaj?
Tolminski zdravnik je našel na cesti proti Podmelcu težko ranjenega Luko Kendo, bivšega orožnika. Kenda je bil še pri življenju. Zdravnik mu je ugotovil težko rano na čelu. Kenda je bil prepeljan v goriško bolnišnico, kjer je izdihnil. Ni še jasno, ali gre za nesrečo ali zločin.
--o-
Posojilo na vino bodo dajale posojilnice v Pazi-nu, Linadru in Bernu. Kmet bo prejel 75 lir posojila na vsaki (hektoliter neprodanega vina, ki leži še v kleti, in sicer za dobo šestih mesecev.
Kogelnik, p. d. Klančnik, star 78 let. — V Vernbergu je nastal požar v novem poslopju in vpepelil poslopje posestniku Antonu Sašlu, p. d. Št ur mu na Peščah. — Iz Ledine se poroča, da je tamkaj umrl 84 let stari Anton Pičko, p. d. Oničev oče.
Neskladno. — (Dama pride iz kopalne kabine mimo stre-žajke, ne da bi ji kaj podarila.) Strežajka: "Ravno z kopel pride, pa tako umazana."
Novice s Koroške.
V Dravi pri Rožeku je utonil 8 let star fant Mosser. Njegovega trupla še niso našli. — Dne 10. marca je umrl v Pod-klancu pri Dravogradu Franc
PROŠNJA.
Iz Selc nad Škof jo Loko.
Kje na svetu je bilo lepše zvonjenje kot v Selcih in Šmartnem pri Kranju? Cela Amerika naj se skrije. A vojna je pobila in pobrala vse. V Selcih so napravili vse štiri nove. Župnik mi piše, da so se selški Amerikanci jako dobro odrezali in pokazali, da vedo, kje so doma. Vendar je še precej dolga na zvonovih. Saj veste, kakšna beračija je povsod po vojni. Drega me župnik, drega me Brce, drega j o me prijatelji, da bi še jaz dregal (in vsaj kaj malega izdregal. Pa hudnika, kako bom dregal, ko vsakega tako boli. Zato ne bom dregal, ampak se obračam kot pristna selška muha in Muhovcove Katre sin na rojake iz selške doline, posebno na tiste, ki se še niso nič spom-
nili Sv. Petra v Selcih, da bi vjeli kakšno "muheo" in jo poslali "če preke Sevcam". Kdor pozna Selce, mora priznati, da so Selčani silno veliko žrtvovali za kulturne, ^ocijalne in gospodarske namene, ter da so veliko pripomogli za napredek in procvit selške doline. Malo se pa tudi mi moramo spomniti, kje smo zrasli. Potrkam tudi k Dr. Krekovim prijateljem, ki sami veste, kaj je bil Dr. Krek za slovenski narod, posebej za Selca in kako rad je gori zahajal.
Če bo kak rojak res tako dober -— in nikdo ne mara biti tako nedober, — naj pošlje direktno na župni urad ali pa na: Franc Šušteršič, župnik v Selcih nad Škofjo Loko, Jugoslavija, Europe. Jaz pa absolutno ne sprejemam nikakega denarja za zvonove, pač pa bom skušal dobiti od doma natančno poročilo, da potem objavim darove in imena darovalcev v Amer. Slovencu.
Bog živi vse poštene "muhe", suhe in debele. Jaz sem suha.	(Ogl.)
Rev. Ruda Potočnik,
Box 4, West Aliquippa, Pa,
seji se naj prečitajo imena vseh agitatorjev in agitatoric in število, koliko novih članov je pridobil vsak.
Zato še enkrat prosim, po-primimo se vsi te dolžnosti in pojdimo na delo. Polja je zadosti, ako le hočemo delati. Vsi tisti, ki pa mislijo sami pristopiti, naj se pa zglasijo pri Mr. Steve Foysu, društvenemu tajniku. Zdaj se nudi vsem lepa prilika, ker pri društvu imamo prosto pristbpnino, kakor tudi pri družbi.
Še enkrat se zahvaljujem društvu in družbi sv. Družine za prejeto podporo, katero sem sprejel od njih. Obenem! zahvalim tudi vse tiste, ki so prišli obiskavati, najsibo v bolnišnici ali na domu, posebno pa tistim, ki so prišli v bolnišnico me pogledati. Kako se človek nekako bolje počuti, če ga pride kdo obiskat in pogledat. Hvala vsem skupaj!
Ostajam s pozdravom vsem sobrat John Horvath. -o--
"Am. Slovenec" za naročnike in naročniki za "Amer. Slovenca", to naj bo geslo vseh v tej kampanji!
Obiščite svoje sorodnike in prijatelje — pogostoma.
JOSEPH E. SPELICH
Kupite pohištvo, karpete in peči od
Joseph E. SpeSich
dolgo letno izkušnjo v pohištvu v Jolietu.
Sedaj skupaj z Fitzgeralds.
Dobro pohištvo za manjšo ceno.
805-807-809 CASS STREET
Zunaj iz visoke rentne cene.
Odprto zvečer.
Zamenjajte pri nas svoje staro pohištvo za novo.

Tel. v uradu Crawford 2893 Tel. na domu Rockwell 2816.
DR. A. FURLAN
Slovenski ZOBOZDRAVNIK
Urad:
3341 West 26th Street,
Chicago, III.
Uraduje: od 9: do 12 dop., od 1. do 5 pop. in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop. in od 6. do 9. zvečer.
The
Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS.
Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00
C. E. WILSON, predsed.
===ij
I
__JCHICAG0\. ftURORA AMD ELGIN A RAILROAD*'
Direktno v lepa predmestja Chicane in v Fox River Valley.
Aurora
Elgin
Batavia
Geneva
St. Charles
Wheaton
Glen Ellyn
Lombard
Villa Park
Elmhurst
Westmore
Warrenville
West Chicago
Wayne
BSl
Izvrstna postrežba do vseh mest in vasi ob krasni Severni obali in Skokie Valley.
Tu je zveza Motor Coach z Western Motor Coach Co. (Marigold Lines) do:
Naperville La Grange Downers Grove Ontarioville Hinsdale	Bloomingdale
Addison
Vlaki odhajajo od Jackson in Wells St. Terminal in se ustavijo na sledečih postajah Garfield Park Rapid Transit, da tvorijo direktno zvezo z "L". Canal St., Marshfield Ave., Laramie Ave., Oak Park Ave., Forest Park, Maywood, in Bellwood (izvzemši izredno hitre vlake, ki se ne ustavijo na Maywood ali Bellwood.)
Milwaukee Racine Kenosha Zion
Waukegan Great Lakes Lake Bluff Lake Forest Fort Sheridan
Highwood
Highland Park
Ravinia
Glencoe
Hubbard Wood
Winnetka
Kenilworth
Mundelein
Libertyville
ic na razpolago do vseh industrijskih krajev na južni stra* ni Chicage kot Dunelancl in Indiana in do južnih mest ob michiganskem jezeru v rezort-nih mestih.
Regularne Motor coaches zvezo dobite do North Shore proge do vseh pripravnih točk do:
Fox Lake Channel Lake McHer.ry Antioch Lake Villa Deerfield
Lake Zurich Woodstock Northbrook Wauconda Gurnee Techny
Vlaki odhajajo z postaje Roosevelt Rd., in se ustavijo na postajah v sredini mesta A-dams in Wabash, Madison in Wabash in Randolph in Wabash; nadalje na Grand Ave., Belmont Ave., Wilson Ave. (Uptown Central Station), in Howard St.-na sev. strani.
South Bend Tremont New Carlisle (the Dunes) Hudson Lake Gary, Michigan City, East Chicago in Hammond.
t
Dobite tudi tu Motor coaches zvezo z Shore Line Motor Coach Company v Michigan City terminalu do:
Benton Harbor	Lakeside
St. Joseph	Union Pier
Bridgman	New Buffalo
Sawyer	Grand Beach
Vlaki odhajajo z Randolp St. I. C. predmestne postaje, in se ustavijo na Van Buren St., Roosevelt Rd„ 53rd St. (Hyde Pk.) 63rd St. (Woodlawn) in Kensington (razen izredno hitrih vlakov zjutraj in zvečer, ki se ne ustavijo na 53rd St. ali na Kensington).	_
Letno potovanje v
Jugoslavijo
S. S. GEORGE WASHINGTON	y
(naravnost v Bremen)
odpluje iz New Yorka 22. maja
Potovanje na ladji S. S. George Washington bo pod osebnim vodstvom \Y. R. Dvekesa, dobro znanega zastopnika United States Lines, kateri prevzame nase vso skrb glede priprav in Vase prtljago skozi do mesta v vaši domovini.
Potujte na tej ladji in imeli boste .^užitek udobnih prostorov, izvrstne hrane in bajne zabave, po kateri je United States Lines svetovno znana.
Lahko si tudi izberete
S. S. LEVIATHAN
največja ladja na svetu — odpluje v Cherbourg 2 5. maja.
Kupite si povratne liste.
Za podrobnejša pojasnila in cene vprašajte Vašega lokalnega 'agenta za šifkarte, ali pa pišite na	'
United States Lines
110 S. Dearborn St., Chicago, 111. 45 Broadway, New York City
Telefonirajte na Prometni Department Randolph 8200 za vse informacije. Najboljša prevozna postrežba za kamorkoli v Chicagi in okolici.
Na razpolago so najhitrejši brzovlaki, narejeni na poseben način, da ne tresejo, izurjeno in naklonjeno osobje, udobne in pripravne postale, 24-kratni vsakourni točni obrat, redne zveze z Motor coaches prometnimi zvezami, dining in salonske kare na razpolago — to v ekselentna postrežba električne železnicc, ki operira iz osrčja Chicage na vse kraje, kamor-
koli želite potovati. Vozovi in kraji skozi katere se vozi so čisti, nobenega prahu, cinderja, dima, itd. Pridite in odhajajte kadar vas volja. Najamete lahko karo v naprej o prilikah prevoza kakih večjih partij. Nobenega prometnega zadrževanja. Kadar želite iti ven iz mesta telefonirajte na "Outing in Recreation Bureau" (brezplačno) in radi vam bomo pomagali: 72 West Adams Street, Randolph 8200

Našim trgovcem
jc dobro znana uljudna postrežba naše banke. Ugodnosti, ki jih prejemajo od nas potom svojega čekovnega računa so mnogovrstne. Tudi vi ste lahko istih deležn i ako imate U-LOŽEN DENAR NA ČEKOVNI RAČUN ter bi nas veselilo vam dati nadaljna pojasnila v ti zadevi. Mnoga naša društva plačujejo svoje izdatke s čeki, izdelanimi na našo banko, istotako tudi K S. K. Jednota, v svojo popolno zadovoljnost.
Kadar potujete, vzemite na pot naše potniške čeke, katere izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kot denar, ker je vsak ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga slučajno izgubili.
4Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000, j« znak varnosti za vaš denar.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO & CLINTON STS.,	JOLIET, ILL.
Wn, Redmond, predsednik	Cha«. G. Pierct, kasir
Joseph Dunda, pomožni kasir
Stran i.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Potek, 12. aprila 1929.
■nTTrnr'"'"
AAA * « a««1» ♦«>««■»«»«»«««"»»»
na božjih cvetk

•'Največkrat smo tako zatopljeni v lastno trpljenje, da ne opazimo trpljenja drugih, zlasti, če mislimo, da so ga nam ^ povzročili
oni''	*
° "Gospod kaplan, gospod kaplan! Saj ni
bila moja krivda!" je zaklicala. "O, vi ne
veste, kaj me je privedlo do tega. . . skoro ne
morem povedati. Kurtu sem pisala, zaupala
sem mu ves nesrečni dogodek in povod, ki me
je prisilil do tega koraka. A on me je obsodil,
ne da bi me bil zaslišal. . . zavrnil je moje
pismo, ne da bi ga bil odprl, brez besedice
tolažbe!"	.	,
"Torej ga ni prebral? Potem je moral na
kak drug način zvedeti za vaš nastop in to ga je tako razburilo, kajti on je stavil vse svoje zaupanje v vas. Za tem je sledila njegova dolga bolezen!. . . Ali mi vi hočete pojasniti svojo odločitev, Nora?" je resno vprašal duhovnik.
"Da, hočem, kot pri izpovedi, toda pod pogojem, da o tem ne poveste nikomur: zakaj tudi drugi so zapleteni v to zadevo!" Padla je na kolena, kakor da se je res hotela izpovedati kake krivde in potem je vrela iz njenih ust vsa pripoved o onem nesrečnem dnevu, ko je šlo za več kot za življenje njenega očeta. Opisala mu je silen strah, ki ji je bil
izsilil obljubo.
Kaplan je mirno poslušal. Nikdar je ni sodil, da je delala iz lahkomiselnosti ali hipnega razpoloženja, ni si mogel razložiti njenega koraka in ravno v tej nerazumljivosti ji je iskal oprostila. Toda veliki boj in velika žrtev, ki jo je bila darovala, sta presegala njegove slutnje. Globoko v srce se mu je zasmililo mlado bitje, ki je bilo v resnici izvršilo junaški čin in ni želo zato drugega kot zaničevanje.
"Ali sem delala napak? Nikar me ne obsodite," je sklenila svojo pripoved. "Toliko sem pretrpela. . . z lastno roko sem uničila
svojo srečo."
"Bog varuj, da bi vas -obsojal, ubogi otrok," je ginjen rekel kaplan. "Bog ve, kaj bi bil mogel jaz svetovati v onem trenutku! Nad vašo odločitvijo, pa plove vaša čista otroška ljubezen in vaša požrtvovalnost: Bog vas bo blagoslovil za to! Huje nego je mogla slutiti vaša mati, vas je zadelo življenje. . . Morali ste darovati vse, da ste rešili svojega očeta."
"Ali pa sem ga tudi rešila?. . ." je šepetala obupno, "ali sem ga rešila?. . . to je vprašanje, ki se že nekaj časa s strahom poraja v meni! O, saj skoraj ne morem povedati vsega, kar me znova tare, če tudi sem hotela zadnji čas za vse zatisniti oči. . . da bi le lahko in površno gledala življenje, ker je bilo vse razmišljanje tako mučno. Tjsti Landolfo je očetov hudi duh, ima ga popolnoma v svoji oblasti. . . O, moj oče ni več. kar je bil poprej," je pristavila z gorečo rdečico na licih. "To življenje upropašča vse. Ce bi se ne bila žrtvovala, bi ga bila morda prisilila nuja, da bi bil opustil to obrt."
"Storili ste to, kar ste smatrali za prav in to je dovolj pred Bogom in našo vestjo. Ne
razglabljajte tega; vsega ni mogoče videti naprej. Toda ali se ne bi mogli odtegniti zdaj, ko znova cvete podjetje vašega očeta?"
"Ne, ne! On pravi, da ga vzdržujem samo jaz, da škrbina še ni izbrušena. O, bojim se, da Landolfo skrbi zato, da ni. On bo vse poskusil proti meni."
"Proti vam. . . ljubljenki vašega očeta. . .? Ali ne ravnajo lepo z vami?" je začudeno
vzkliknil kaplan.
"Ne mislim tako," je rekla z žalostnim smehljajem. "Z menoj ravnajo več ko lepo... laskajo se mi, obožavajo me. . . saj sem vendar vsem potrebna. Toda ta, ki sem vam ga pravkar imenovala, ima svoje načrte v glavi; zato zapleta očeta vedno globlje ter ga z zvijačo in dobrinkanjem čedalje bolj spravlja pod svojo oblast. . . A mene ne bodo obvladali!" je pristavila iskrih oči. "Toda za enim načrtom sledi morda drugi! Človek polagoma vendarle čuti in razumeva ! Vi komaj slutite, kakšne spletke se vrše v taki družbi. Zdaj ne morem in ne smem zapustiti svojega očeta."
"Ali se ne morete izraziti jasneje," je
vprašal kaplan."
"Ne, ne!" je dihnila Nora. "Je še vse kakor strah, ki se poraja."
"Nora," je resno rekel kaplan po nekolikem razmišljanju, "izpolnite nalogo. . . če tudi je še tako huda in težka za vas. Sla je preko vaše sreče, po nevarnih potih vas vodi dalje. . . a ohranite svoje srce močno in čisto, potem ne bodo zmogle zunanje nevarnosti ničesar proti vam. Morda boste morali biti še varuhinja svojega očeta! Milosti vam ne bo manjkalo pri tem. Ali ni božja milost, da me vam je baš sedaj poslal nasproti, ko pravite, da sama sebe več ne poznate. Ali vam ni v tolažbo, da vam je po meni pojasnil to, kar bi vam bilo skoraj izpremenilo dušo in v svoji bridkosti zastrupilo vašo cisto žrtev? Pojdite resno in pogumno dalje in ne dajte za skledo leče malenkostne nečimurnosti in malenkostnega ogorčenja svojega večnega prvenstva."
"A kako dolgo, kako dolgo bo to še trajalo? Ali bom vedno dovolj močna?" je šepetala kakor zase.
"Tako dolgo, kot je božja volja! Ona vam lahko v enem trenutku razveže, kar se vam zdi za vedno nerazmotljivo." Kaplan je vstal. Tudi ona je vstala. Položila je svojo mehko roko v njegovo. "Da, bila je božja volja, da ste prišli," je rekla, "stala sem na robu propada. Pomagajte mi da ne omagam."
V tem trenutku je potrkalo na vrata in na Norin "notri" je vstopil ravnatelj. "Ah, ti imaš obisk," je rekel navidezno presenečen. "Vi, gospod kaplan?. . . Kaj vas je tako nenadoma pripeljalo k nam? Veseli me, da vas zopet enkrat vidim !" Podal mu je roko, toda v njegovem glasu je bilo nekaj umerjenega, v njegovem obnašanju nekaj prisiljenega, da je bilo lahko opaziti, kako malo mu je všeč ta obisk.
(Dalje prih.)
ELEKTRIČNI PRECEJ ALNIKI
za posebno znižano ceno
TA MESEC
s>c<^<><KKK^o<^o-o<><^oo-o<)•o<><>oo<H><>oooo<>o-oooo-o•oooo,
1 PISANO POLJE
I — ' l-il.H ■ ■■■I.I..IIWII .1..——
oooooooooocro j m Trunk <kkk><><kkh>ch>(>
Izredno nizka cena za vrče s pritiklinami
Universal vrč s 7 čaAami, bela cliina, s posodo za sladkor in smetano in podlogo enake barve, na ponudbo ta mesec po ugodni ceni za
513
.95
Najcenejši električni precejalnik v tem mesecu
Fedelco električni prccejalnik je iz najboljšega aluminija. V njem s'e napravi 6 čašic okusne kave — enakomerno zgoščena. To je resnično 11-godna kupčija. Ta precejalnik smo $4.95. Xc navadna kakovost za ceno
prodajali

Posebna cena za Federal precejalnik
Na elektriko kuhana kava ima vse prednosti dobre kave, kakor tudi najboljši okus. Skuhaš jo kar na mizi. Nabavite si dober precejalnik in štedite: dalje časa Vam bo služil in imeli boste boljše uspehe. Ta krasni poniklani Federalni električni precejalnik — ki smo ga prej proda- ^ g®? jali po $8.00, je znižan na .	—
Za vsak nakup, plačljiv na obroke, se prištejejo mali prenosni stroški.
Predno kupite električne potrebščine — obiščite nas. i'on JBO\u E \ I.TII ES>lSO\
72 West Adams Street — Telefon RANdolph 1200
IZDAJAMO FEDERALNE KUPONE
4562 Broadway	4834 South Ashland Avenu«
2618 Milwaukee Avenue	852 West 63rd Street
3935 West Madison Street	2950 East 92nd Stret 11116 South Michigan Avenue
Malo čudno katoličanstvo.
"Ni vse zlato, kar se sveti," na to prislovico sem bil precej bridko opominjan, ko sem se pred časom pomudil po nekem opravku v kraju, kjer je precejšnje število Hrvatov. Kakor pač naravno, je pogovor nane-sel tudi na mentaliteto, kakršna vlada zdaj med Hrvati. Politika je politika, sem si mislil in mislil svoje. Pa je stvar zašla tudi na versko stran. Začudil sem se, da se tako poudarja katoličanstvo. Zopet sem mislil, da samole radi lepšega, ali radi mene. Pogovor pa je postajal bolj in bolj živ, in eden izmed navzočih je močno trkal na svoja katoliška prsa, obenem pa je začel hudo udrihati po "srbijancih", prvič po hrvaških, ki so katoličanstvo prodali pravoslavnim, še bolj pa po srbskih srbijancih, ki hočejo katoličanstvo med
širši javnosti vsaj po skromnih močeh.
Prišli so pa dogodki — la marche des evenements — bil sem načelnik narodnega sveta, edine oblasti med plebiscitom na Koroškem. Ne trkam se na prsa, nikakor ne.
Prigodilo pa se je, da smo ostali pod Avstrijo, kakor je bilo prej. Kaj se je zgodilo s — Korošcem, domačinom? — i redstojna cerkvena oblast mi je namignila, naj grem v pan-
Hrvati uničiti. Zopet sem bolj jz — domovine, se je pisal
zijon, naj izginem, in kolikor je prišla posvetna oblast v po-štev, je osorno izjavila, da zame ni mesta, ne službe, in naj se sploh iz — domovine odpravim. Lastna občina me je iztirala iz lastne očetove hiše, kakor se odpravljajo potepuhi in vlačuge. Okrajni glavar v Beljaku, ki je osebno prišel v rojstno vas popraševat, kaj delam, in čemu se ne odpravim

so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
MESO IN GROCERIJO
V zalogi imam vedno rsake rrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt.
&
JOHN K. PASDERTZ
COR. CENTER & HUTCHINS STS.,
JOLIET, ILL.
, f	Chicago Telefon 2317.
Phones: 2573 in 2743.
Anton Memanicii & Eon
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIHTU IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L. 1895.
Na mzpolauo noč in dan. — Najboljši tvtomobili z» pogrebe, krste in ženitovanja. — Cent zmerne.
'Najboljše delo za manj denarja"
Nobenega izgovora za slabe zobe.
Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi.
C. V. MeKinley, D. D. S.
naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje -s- štev. sobe 204
Phone: 4854
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS - 4 JOLIET, ILL.
Preiskava in ocena
BREZPLAČNO
ženska postrežnica
Odprto: od 9. zjutraj do 8 zvečer.
od 10. zjutraj do 12. opoludne. V nedeljo
1002 — N. CHICAGO. ST.
JOLIET, ILL.
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 St. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ...	Cleveland, Ohio.
TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC1
Randolph 1881 a!i Randolph 4550
PODRUŽNICA: 15303 —• Waterloo Road — Phone Eddy 5849
Edina slovenska zlatarska trgovina v Chicagi.
Elgin Watch Repair Shop & Jewelry
JOSEPH LUKANICH
Zaloga stenskih in žepnih ur. — Popravljam ure vseh izdelkov. — Delo jamčeno.
2036 W. 22nd St. Phone Canal 0208 Chicago, III.
3E

molčal in si mislil svoje.
Pozneje sem se na mero-dajnem mestu informiral, kako je / glede katoličanstva s tem krajem. Informacije so bile naravnost žalostne. Dasi duhovnik ume in dobro govori hrvaško, četudi ni Hrvat, in . imajo Hrvatje priliko slišati j celo kako hrvaško "prediko", sem izvedel, da jih okroglo leto skoroda ni videti v cerkvi, niti ne pri zakramentih, je to-raj "katoličanstvo" prazna beseda, a prav presenečen sem bil, ko sem izvedel, da dotični "goreči" katoličan, ki je prav zdivjal nad "srbijanci", živi v civilnem zakonu, in noče slišati o katoliški poroki, dasi je bil opominjan.
Ali veljajo tudi v takih razmerah besede: "Ne vedo, kaj delajo?"
* * *
Ni povsod enako.
Na amerikanskem severoza-padu je bil neki mož poklican na višje mesto. Dobro vem, kako se navadno pri takih prilikah, ko gre za častno, dasi tudi odgovorno mesto, godi. Vsaka malenkost se kuje v nebesa in se pripisuje v zaslugo. Naj bo čast, ako jo kdo zasluži.
Pri imenovanju dotienega dostojanstvenika na važno mesto, se je prav posebno na-glašala okolnost, da je dotični rojen vsaj na zapadu, dasi v sosedni državi, in je bil prvi domačin poklican na važno mesto. Vsa čast. Izrecno je bilo povedano, da so se njegovi starši naselili v sosedni državi, in je on tam zagledal luč sveta, je toraj domačin. To bi bilo eno na zadevi.
Ne pride mi na misel, da bi
morda z dotičnim hotel poplaviti na enako sidpnjo, ker bil sem in sem še danes prav navaden fajmošter. Vendar pa je stvar najmanj mrlo zanimiva, ker kaže, kako se pogosto-ma na svetu godi. Citatelji naj oprostijo, ako spravljam svojo malenkost v taxe pojave. Lastne izkušnje so pač vedno najboljše. C'est la marche des evenements, je rekel francoski špijon, ko sta si pogledala sC Trockijem v Rusiji v oči.
Smelo lahko trdim, da so se moji predniki v najdaljšem kolenu naselili na Koroškem morda s prvimi slovenskimi prišleci, ker ni nobenega družinskega izročila, da bi bili prišli kdaj pozneje odkoder drugje. Slovenci so na Koroškem nad tisoč let domačini Moje sorodstvo je precej raz-sežno in se mnogi prištevajo najboljšim družinam. Eden ima najobširnejše posestvo daleč naokrog. Lahko trdim, da je ožje in širše moje sorodstvo nekaj storilo v domovini v teku najmanj kakih stoletij. Jaz sam sem deloval nad 25 let v
Fabrizzi, drugi so bili iz —raj-ha, prišli šele včeraj, dušni pastir v domači župniji, ki se je predrznil mi prepovedati celo maševati, je bil kapucin iz Tirolskega, ki je ravno šele pred Italijani pribežal . . . Dosti.
Dobro, ako se na amerikanskem severozapadu poudarja okolnost, da je bil kdo tam rojen, je toraj domačin, a vsaj jaz sem imel s to svojo domačijo in domačinstvom prav čudne izkušnje.
Na svetu pač ni povsod enako. Mariš, pravi Arabec, Rus pa meni: ničevo. C'est la marche des envenements.
Zelo dvomljiva tolažba.
Izredno huda zima je stiskala vse kraje.v srednji Evropi. Bila je prava šiba. Mesta najbolj občutijo posledice.
Na Dunaju je bilo zelo hudo, in so morali odpreti javne kuhinje, da pomagajo strada-jočemu prebivalstvu. Nezaposlenost je zadobila velik obseg. Pravijo, da so na Dunaju izmed šest delavcev štirje brez dela. V stiski je vsaka pomoč dobrodošla.
Ako pa se neko poročilo glasi, da je zavladalo veselje, ko sq izvedeli, da je bivši predsednik Coolidge podpisal pomožno posojilo, je taka tolažba zelo dvomljive vrednosti-, ker bo posojilo sicer prineslo hipno odpomoč, a posojilo bo treba vrniti, in tedaj se lahko pojavijo druge potrebe. Pregovor pa veli, da sila pač kola lomi.
ŠEST DNI PREKO'OCEANA
najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
PARIS, 26. aprila, 15. maja.
ILE DE FRANCE, 19. aprila, 10. maja.
FRANCE, 3. maja, 24. maja
(o polnoči) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi moder, nimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali
cJreoeh JBne
213 N. Michigan Avenue, Chicago, 111.
PREVOZ - DRVA . KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — dr /a in prevažanje pohištva ob času selitve.
» Pokličite Telefon: ROOSEVELT 8221.
Louis Stritar
2018 W. 21»t Place, Chictgo, 111.