SpMlZIOB* n tDDODimniV poaini« Puitnlne plačan« • t»to*lnl HanoCnlna mete Sna 18 Lir, ca lnozem« stT« 3130 Lir • nedeljska izdafa celoletno 34 Lir, ca inozemstvo 65 Lir. ček. raC. Ljubljana 10.650 u naročnino ln 10349 ca Inserata. Podružnica!i Noro mest« Izključna pooblaSčenka ta eglalevanje Italijanskega In tujega Izvorai Union« Pubblicita Italiana S. A, Milano. Izhaja vsak dan sjntra) razen ponedeljka ln dneva po p raz n fk n. | Uredništvo in mprnvnt Kopitarjeva 6. LJubljana, g | Redazione, Amministrazionet Kopitarjeva k, Lubiana. S 3 Telefon 4001—1005. Abbon&meatl: Mm 18 Lire. Estero, mete 31 50 Lire. Edi-ti one domeuica, »n-no 34 Lire. Eitero 65 Lire. C. C. P.i Lubiana 10.650 per (jll abbonamentl, 10 349 per le in-•erzionL Flltalel Novo mcito, Concessionarla eselnslva per la pubbTIcfti dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A.. Milano. Bollettino No 1111 Continuano i combattimenti aerei su Pantelleria 13 velivoli nemici abbattuti II Quartier Generale delle Forze Armatc comunica: Sono ieri continuate le azioni aercc avver-sarie su Pantelleria. Nel cielo delPisola sei apparccchi venivano abbattuti dalla nostra eaccia 5 dalla caccia gerninnica. Formazioni di plurimotori lianno boinbar-dato localita nei dintorni di C a t a n i a , facen-do vittimo tra la popolazionc civile e causando danni limitati; due i|uadrimotori, colpiti dai nostri cacciatori precipitavano in marc. Dalle operazioni dei ultimi due giorni 4 nostri velivoli non sono rientrati. Lc perdite finora accertate tra la popola-zione civile nei dintooni di Catania citato nel bollettino di ieri, ascendono a 41 morli c 91 fc-riti. Vojno poročilo št. 1111 Letalski boji nad Pantellerijo se nadaljujejo 13 sovražnih letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Včeraj so se nadaljevali sovražni letalski napadi na Pantellerijo. Nad otokom ,ie hibi sestreljenih fi letal od naših lovcev, 5 pa od nemških lovcev. Skupine večmotornih letal so bombardirale kraje v okolici Ca ta ni.je ter povzročile žrtve med civilnim prebivalstvom in omejeno škodo; dva Stirimotornika, zadela ud naših lovcev, sta treščila v morje. Zadnja dva dni se 4 naša letala niso vrnila Z nastopov. Dodatek k vojnemu poročilu št. 1111 Doslej ugotovljene izgube med civilnim prebivalstvom v okolici Catauijn pri napadu, Dan kraljeve mornarice Poslanica podtajnika mornariškega ministrstva junaškim mornarjem Italije - Slavna dejanja in žrtve italijanskih pomorščakov vojne in trgovske mornarice Rim, 10. junija AS. Eksc. državni podtajnik za mornarico je dal italijanskim mornarjem naslednjo poslanico: Mornarji Italije! S tem ko dajete rimskemu vzoru junaško, kočno urensičenje, zvesti 6voji veri že tri leta nepretrgoma žilavo in junaško tolčete nasprotnika, ki je storil vse, da bi zavrl vašo vnemo. Drhteč v najčistejši veri ste šli po veliki cesti, ki vam jo je pokazala zgodovinu in po tej poti hodite brez postanka. Trd je l>oj in znano je plačilo! Vašim svetim težnjam ne nudi duh nič drugega kakor zanesljivo izpolnitev! Mornarji Italije! Svoj dan praznujete tako, kakor se vojaku najbolj spodobi in mu je najljubše: bojujoč se. To je praznik žc potrjene slave, praznik že razglašene hrabrosti, lioj je še dolg in trd, kakor je trda vaša volja do korakanja, globoka zavest o tem, kaj je vaš cilj in vaša nedvomna vera. Trdno sem prepričan, da bo vaše junaško srce vedno vredno velike domovine. Pozdrav Kralju, pozdrav Duceju. Arturo Riccardi. • Rim, 10. jun. AS. Mornarji na trgovskih ladjah so pravi bojevniki, ki se trdo in zagrizeno borijo proti nasprotniku v nič manj nevarnih okoliščinah kakor druge oborožene site. Zalo ni prav nič čudno, da sta dva mornarja: pogrešani Zotli Antonio in Kosasco Cesare zavzela prvi mesti v seznamu slave sedanje vojne, ker sta si zaslužila najvišjo nagrado. Zotti se jc rodil v Lussinpiccolu dcccmhra 1880 ter kot štirinajstletnik že brodaril na jadrnicah. Potem je dovršil nauke v mornariškem zavdu in začel svojo pravo življenjsko pot kot kapitan za dolge vožnje pri tržaškem I.loydu, od koder je I. 1907. prešel h Cosulichu, I. 1937. pa je po združitvi plovnih družb pripadal družbi Italija. Med sedanjo vojno je 6. novembra 1941 ladja, ki ji jc zapovedoval, bila pri nasprotnikovem napadu hudo zadeta in se je potopila. Posrečilo se mu je rešiti vso posadko in večino potnikov. 7. marca 1941 zvečer je dobil pri hudem požaru v tripolskem pristanišču, ki je izbruhnil zaradi nasprotnikovih za- »menjenem v včerajšnjem vojnem poročilu, zna- j ^igalnih bomb. pohvalo vrhovnega poveljstva za Li- kajo '11 mrtvih iu 91 ranjenih. bijo, in siccr zaradi globokega čuta za disciplino in zaradi zaničevanja nevarnosti. Miren dan na vzhodnem bojišču V zaledju so bile uničene močne boljševiške tolpe • Oboroževalna tovarna v Jaroslavlju bombardirana Nemško Hitlerjev glavni slan, 10. junija, vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču je včerajšnji dan potekel mirno. V zaledju srednjega odseka je bila zaključena nadaljnja akcija proti močnim bolj-šcviškim tolpam. V neprehodnem gozdnatem ozemlju so bile tolpe s sodelovanjem mudž.ar-skili oddelkov iu domačih sil obkoljene ter uničene. 207 taborišč, številno orožje in velike množine zalog za preskrbo jc padlo v naše roke. Nemške lahke pomorske oborožene sile so potopile na kavka ški obali dve sovražni enoti za dovoz s skupno 8(!0 tonami. Letalstvo je potopilo nn vzhodni obnli A z o v skeli a morja spet 16 čolnov za izkrcavanje, dalje je v Finskem zalivu sovjetski stražni čoln ter na visokem severu /. obstreljevanjem zažgalo sovražno tovorno ladjo. Oddelki nemških bojnih letal so izvedli v noči na 10. junija strnjen napad na pomembno sovjetsko oborožitveno tovarno v Jaroslavlju ob zgornji Volgi. V obširnih tovarniških napravah so nastali veliki požari na prostem. V letalskih bojih v Sredozemlju so nemški in italijanski lovci sestrelili U sovražnih letal. Na Atlantiku je neka nemška podmornica v dveurni borbi uspešno zavrnila ponovne napade skupnih 8 sovražnih letal. Eno izmed letal je bilo sestreljeno, 4 nadaljna pn so bila zadeta in so odletela v drugo smer. Podmornica jc nadaljevala svoje operacije. Rerliu, 10. junija, AS. Nemška ogledniška letala, ki so poletela nad mesto Gorivi, katerega je nemško letalstvo večkrat bombardiralo, so prinesla dragocena odkritja o izredno izdatnem uspehu nemških napadov. Tovarna Molo-tov, ki je največja tovarna za izdelovanje tankov v mestu Gorki obsega 4- kvadratne kilometre površine. Ta velikanska tovurnn je bila na raznih delili tako močno zadeta, da je.računati s prekinitvijo'dela za dolgo dobo. Neka velika topilnica in drugi oddelki, ki so v zvezi s tovarno, kakor tudi številna skladišča goriva, so bili popolnoma uničeni. Največja škoda je nastala v glavnem skladišču, ki ima 4 velike paviljone, nadalje na glavni električni centrali, Knox o podmorniški vojni Stockholm, 7. junija. AS. Na nekem sestanku z zastopniki tiska je ameriški mornariški minister Knox podal nekaj izjav, ki so bile grenka kaplja za londonski optimizem o razvoju podmor-niške vojne. Knox je hotel predvsem zanikali besede admirala Alexandra v spodnji zbornici, ki so hotele narediti vtis, češ da so zavezniki že dobili podmorniško vojno. Dejal je tudi, da se boji, da je zmanjšanje števila potopljenih ladij lc priložnostnega značaja ter pomeni le začetek velike obnovitve osne podmorniške vojne v juniju. v oddelku, kjer so sestavljali tanke, kjer so izdelovali motorje in v topilnici, kjer so izdelovali nadomestne dele. Pri tem velikem napadu, ki je povzročil tolikšno razdejanje, so imeli nemški letalci navzlic velikemu zapornemu ognju in sovražni protiletalski obrambi lc malenkostno izgubo dveh letal. Po približno desetmesečnem bivanju na ladji i ločnost in pogum. Bi! je že odlikovan dvakrat z radi- I vojnim križcem, ki si ju je priboril v prejšnji 6ve- je 27. avgusta 1942 po srditem spopadu, po trad ciji naših poveljnikov, s 6\ojo ladjo raje utonil. Za svoje junaško vedenje je zaslužil zlato kolajno s sledečo utemeljitvijo: Kot civilni poveljnik na zajetem parniku, namenjenem za dovažanje streliva na libijsko bbjišče, na parniku, ki ga je sovražnik ponoči torpediral, je odločno nastopil z visokim bojnim duhom. Ko je videl, da je vse prizadevanje, da bi ladjo rešil, zaman, zakaj ladja je bila zadeta v življenjsko važni del. se je takoj odločil za reševanje posadke ter vodil operacije s poveljniškega mostička, odločno in neustrašeno zrl v oči nevarnosti, ki je vedno bolj grozila. Vztrajal jc na svojem mestu z nezlomljivo voljo ter opravljal 6vojo dolžnost tudi še tedaj, ko je videl, da bi so potem, ko je posadka rešena in ladja smrtno zadeta, tudi sani lahko rešil, a tega ni storil, pač pa 6c je raje potopil z ladjo vred, ki jo je kmalu nato razneslo in je potegnila s 6eboJ v morje junaškega poveljnika. Hosesco Cezarc j6 bil rojen v Genovi januarja leta 1892. in je vstopil v trgovsko mornarico julija 1909. Za seboj ima 18 let aktivne službe pri mornarici in je bil večkrat poveljnik velikih ladij Ko je izbruhnila vojna, je bil Rosaseo pilot v genovskem pristanišču in bi kot tak lahko ostal na suhem, a on je hotel na vsak način dati svoj ne. posredni prispevek v vojn: na morju. Dobil je dovoljenje. da sme stopiti na ladjo. Bilo je to novembra 1940. Od tedaj je bil neprenehoma na morju in dokazal svoje mornariške sposobnosti, svojo od- tovni vojni, ko je ludi služil pri mornarici. Utemeljitev. s katero so mu podelili zlalo kolajno, je naslednja: Bil jo poveljnik majhnega paruika, ki ga jc sovražnikova podmornica napadla očividno z dvema torpedoma, in se je takoj odločil za to, da sc njegova ladja, ki je bila oborožena z dvema majhnima lopovoma, spusti v boj. Čim se je pojavila sovražnikova podmornica, ki je bila mnogo boljše oborožena, je parnik začel streljati nanjo iz majhne razdalje. Ko so številni topovski streli zadeli njegovo ladjo, ko je nanjo deževal svinec iz strojnic, ko stu mu padla k nogam krmar in straža, je ostal sam na poveljniškem mostu. Ker ni mogel krmariti odondod zaradi poškodbe nu krmilnem prenosu, je, četudi je bil hudo ranjen na nogi, šel v spodnji prostor ter je neposredno ravnal s krmilnim strojem. V trdnem sklepu, da bo razen posadke rešil tudi ladjo, je ni maral zapeljati nu obalo. Z glasno in odločno besedo ter s svojim junaškim vedenjem je spodbadal vojaško in civilno posadko, da je iz majhne razdalje nadaljevala z neenakim bojem, dokler ni podmornica odnehala zaradi udarcev, ki jih jo dobila. Z izčrpan i mi si Iu in i. toda podpiran po železni volji, je rešil svojo ladjo, ki je bila vsa preluknjana s streli. 7. njenimi mrtveci in ranjenci: bleščeč vzgled najbolj izbranih mornarskih in bojevniških vrlin. Ospehi Kraljeve mcnsaršce v prvih treh &?ih vojne, to je od fO. junija 1940 do 31. maja 1343 Bujne ladje: Potopljeni sta bili dve bojni ladji s skupno 05.400 tonami v Atlantskem morju; poškodovano so bile Iri bojne ladje s skupno 90.750 tonami (Sredozemlje). Letalonosilke: Poškodovani sla bili dve s 37.450 tonami (Sredozemlje). Križarke. Potopljenih: 17 (10 v Sredozemlju, ena pa v drugih morjih) s skupno 120.850 tonami. Poškodovane: 24 (18 v Sredozemlju. 2 v Atlantiku in 4 v drugih morjih) s skupno 188.000 tonami. Kušibi in (orpedovke: Potopljenih: 35 (31 v Sredozemlju in 4 v Atlantiku) s skupno 53.850 tonami. Poškodovanih: 15 s skupno 22.500 tonami (Sredozemlje). Podmornice: Potopljenih: 89 (SO v Sredozemlju, 3 pa v drugih morjih) s skupno 91.909 tonami. Poškodovane: 3 s skupno 3000 tonami (Srodozemlje). Pomožne ladje. Potopljenih: 21 (11 v Sredozemlju, 5 v Atlantiku, 5 pa v drugih morjih) s skupno 34.101 tonami. Poškodovanih: G (3 v Sredozemlju, 3 pa v drugih morjih) s skupno 870 tonami. Parniki. Potopljenih: 159 (39 v Sredozemlju, 107 v Atlantiku, 13 pa v drugih morjih) s skupno ■\V Poslanica japonskega mornariškega ministra Tokio, 10. jun. AS. Minister japonsko cesarske mornarice jc italijanskemu narodu ob peleni dnevu italijansko kr. mornarice poslal tole poslanico : »Zelo srečen sem. da imam priložnost izrekali čestitke zavezniškemu italijanskemu narodu ob dnevu slav neitalijanske mornarico in ob obletnici udeležbe Italijo v tej veliki vojni, ki ima namen vzposlavitev novega reda. Ponovno se zahvaljujem eksc. admiralu Riccardiju za poslanico, ki jo jc 27. maja, ob obletnici cesarsko mornarico naslovil japonski mornarici, za poslanico, ki je globoko vplivala in bodrila ne 6amo naših mornarjev,^ marveč vos japonski narod. Mi Japonci se spoštljivo klanjamo vsem naporom vaše države v teh treh lotih, v katerih sle se trudili doseči vojne cilje, ter trpljenju in težavam, ki jih je vaša dežela pretrpela in ki so vodno razvili značaj italijanskega naroda ter jih pripravljala k še večjim naporom. Vaša mornarica jc v sodelovanju z zavezniško nemško mornarico v podmorniški vojni na Atlantiku in po drugih oceanih prizadejala sovražniku hude izgube, ogražala njegovo pomorsko oskrbo, ter v Sredozemlju ponovno napadala s podmorskimi in nadmorskimi silami ter v tesnem sodelovanju z letalskimi silami močnejše sovražne enole in njegove prevoze ter tako ovirala njihovo delovanje in zveze. Hkrati pa sla vaša vojska in letalstvo v strnjenem medsebojnem sodelovanju ler v tesni zvezi z zavezniškimi silami ovirala sovražnikove načrte bodi v raznih balkanskih deželah, bodi na vzhodnem bojišču ali pa na raznih afriških bojiščih, lor lako povzdignila vojaško slavo italijanskih oboroženih sil na vseh poljih. Ob današnji obletnici kr. mornarice in hkrati obletnice vašega vstopa v vojno bi mi Japonci vašim oboroženim silam in vašemu ljudstvu radi izrekli naše globoko spoštovanje. Pred kratkim so se sile vaše države in pa nemške sile do zadnjega junaško borile proti dosti močnejšemu sovražniku. Izguba Severne Afrike ni nič škodila, vojaški slavi osnih čot. Nasprotno, treba jim je ceio priznati zaslugo, da so odlično nastopale, četudi so bile šibkejše, da bi jim uspelo nadzirati vse bistvene postojanke osi ler zavleči izvedbo naslo|)ov .ki jih je nameraval nasprotnik, tako da jo vojaški položaj yaše države danes boljši zaradi doseženega skrajšanja bojišč, zaradi lažje preskrbe in zaradi možnosti premikov na notranjih vrinil. Naš pregovor pravi: :Iz zle sreče so poraja j uspeh.< Pregovor ima prav. Tudi jaz mislim, da I bo novi j>oložaj v Severni Afriki ugoden za na- 1 daljnji razvoj vojnih nastopov. ■ Nasprotnik bo lahko pomnožil letalske napa- de na vašo državo, toda ne bo mogel zmanjšati z bombardiranjem njene bojovitosli. Bombo lahko povzroče tvarno škodo, ne pa duhovne, to je, no morejo uničili borbene sile kakega ljudstva. To silo more uničiti samo duh slehernega ljudstva. V starodavnih časih so velike silo Juana skušale vdreti na Japonsko. V tistih Časih se naša država ni mogla spoprijeli z njimi in zdelo se jo nospanielno. kaj takega poskusiti. A nazadnje srno jih le docela uničili. To je bilo odvisno od naše duhovne eilc, ki ne dovoljuje, da bi so podvrgli sovražniku. Kot kapitan korvete sem bil pred leli pomorski odposlanec v vaši državi in som se lahko prepričal o vaši duhovni moči. IJspoh mojih opazovanj je, da se zavest ler sila italijanskega ljudstva v kočljivih trenutkih ojačujeta. Mislim, da je lo dediščina, ki so vam jo pustili vaši predniki. Nihče no sme pozabili, da so vaši predniki zaradi svoje velike duhovno moči, ki jim je omogočala prenašati dolgo vojno, uničili Kartagino, ki je s svojim zlatom in s svojim brodovjem obvladovala vse Sredozemsko morje. V novejših časih je vaša država v nekem trenutku po zadnji vojni bila na tem, da bo boljše-vizirana. Tedaj pa so na zapoved Duceja vstale črne srajce, ki se jim je s pomočjo in sodelovanjem vsega ljudstva posrečilo ohranili sestav države nedotaknjen. Ko sem zvedel, da se nasprotnikovo letalsko bombardiranje vedno bolj ojačuje, me je to globoko ganilo ter me potrdilo v 6odbi, ki sem si jo ustvaril, ko sein živel med vami. Ponosen sem, da Japonska vojskuje to veliko vojno z, vašim ljudstvom vred in da more vedno tesneje sodelovati s silami osi. da bi so skupno dosegla končna zmaga. Menjajoča se vojna sreča je za nas vojake v vseh časih bila nekaj navadnega. Toda pravijo, da kdor počiva na zmagi, izgubi lovor, kakor izgubi življenje tisti, ki je potrt zaradi poraza. Kdor vzdrži sto polomov, si osvoji zmago. Zmaga in poraz se odločata v zadnjih petih minutah. Na dan vaše mornarice in na obletnico vstopa vaše države v vojno, sem vesel, da vam lahko zagotovim, da japonsko ljudstvo, enako vašemu, vedno bolj ojačuje svojo bojevniško zavest, kljub vsem težkočam, da bi osvojilo končno zmago. — Admiral. 1.110.603 tonami. Poškodovanih: 18 (15 v Sredozemlju, 3 na Atlantiku) s skupno 88.000 tonami. Cisterne in pctrolejske ladje: Potopljenih: 31 (8 v Sredozemlju, 21 na ' tiautiku, 2 pa na drugih morjih) s skupno 270.415 tonami. Poškodovana: ena z 10.000 tonami (Atlantik). Ladje neugutovljeiie vrste: Poškodovanih: 7 s skupno 10.000 tonami (Sredozemlje). Vseh ladij je bilu potopljenih: 345 (191 v Sredozemlju," 130 na Allšnlikil in 21 v drugih morjih) s skupno 1,753.131 tonami. Poškodovanih je hilo skupno: 79 ladij (00 v Sredozemlju, ti na Atlantiku in 7 v drugih morjih) s skupno 457.230 tonami. Uspehi italijanskih podmornic Bojne ladje: Potopljeni: 2 s skupno 65.140 tonami (Atlantik). Poškodovana: ena s skupno 29.150 tonami (Sredozemlje). Letalonosilke. Poškodovani: 2 s skupno 37.450 tonami (Sredozemlje). Križarke. Potopljenih: G s skupno 38.180 tonami (Sredozemlje). Poškodovanih: 8 (G v Sredozemlju, 2 v Atlantiku) s skupno 61.000 tonami. Rušilri in torpedovke. Potopljenih: 20 (17 v Sredozemlju, 3 v Atlantiku) s skupno 30.215 tonami. Poškodovani: 2 s skupno 3000 tonami (Sredozemlje). Podmornice. Potopljenih: 6 s skupno 8.090 tonami (Sredozemlje). Pomožne ladje. Potopljenih: G (1 v Sredozemlju, 5 na Atlantiku) s skupno 26.394 tonami. Parniki. Potopljenih: 139 (28 v Sredozemlju, 108 na Atlantiku, 3 pa v drugih morjih) s skupno 976.211 tonami. Poškodovanih: 12 (9 v Sredozemlju, 3 v Atlantiku) s skupno 68.000 tonami. Cisterne in pctrolejske ladje. Potopljenih: 29 (6 v Sredozemlju. 21 na Atlantiku in 2 v drugih morjih) s skupno 260.415 tonami. Poškodovana: ena 10.000 tonska (Atlantik). Ladje neugntovljene vrste. Poškodovani: 2 s skupno 4000 tonami (Sredozemlje). Vseh ladij je bilo potopljenih: 208 (64 v Sredozemlju, 139 v Atlantiku in v drugih morjih) s skupno 1,404.905 tonami: Poškodovanih je bilo skupno: 28 ladij (22 v Sredozemlju in G v Atlantiku) s skupno 213.200 tonami. Pomorske bilke A) Skupnih pomorskih bitk s površinskimi ladjami je bilo 29. B) Nastopi napadalnih sredstev: 26. marca 1941, S il s a : potopljena jo bila ena križarka, ena 20.000 tonska petrolejska ladja ter on 12.000-tonski parnik. — 26. julija 1941. Malta: šlevilo polopilov neugotovljeno. Slišale so se eksplozijo, ki so potrdile, da so bili cilji zadeti. — '20. septembra 1941, Gibraltar: 4 parniki potopljeni. — 19. decembra 1911, Aleksandri ja: zadeti in onesposobljeni sta bili oklepnici >0.ueon Elizabethc in »Vallank. — 18. septembra 1912, Gibraltar: 1 parnik potopljen, 5 pa poškodovanih. — V noči na 12. december 1942: Alžir: 2 paruika potopljena, 1 križarka in 1 parnik pa poškodovana. Poslanica velikega admirala Donitza Rim, 10. junija. Veliki admiral Donilz je poslal italijanski mornarici naslednjo iioslanico: »Nemška vojna mornarica z menoj vred dviga misel k tovarišem italijanske Kr. mornarice v zvestem bratstvu v orožju na dan, ki se slavi v čast padlih junakov in slavnih dejanj, doseženih 7, visokim duhom požrtvovalnosti. Junaško zadržanje posadk italijanskih vojnih in trgovskih ladij, zaposlenih v borbi za preskrbo Tnni-a. predstavlja nesmrtno stran slave. Neomajna volja in odločen vojni duh, ki so ga pokazali li borci, pomeni določen znak. da bo zgodovinska borba Italijo In naša borba proli skupnemu sovražniku doveilla Jo svobode i» veličine fašističnega imperij«.«; Slrnn Q »SLOVENEC«, pelek, 11. Junija iolila z bencinom iu zažgala. Od ponosne šole je ostalo lo golo temel jno zidovje. Tako komunisti uničujejo naše kulturne spomenike, sebi pa pišejo najsramotnejšo zgodovino, ki bo pričala o njihovem delu ter opozarjala tudi naše vzgojitelje, da ne slede kot do sedaj zločincem, požigalcem naših šol, prosvetnih domov in cerkva. Kompoljci za svojo cerkev Versko življenje v Kompoljah se je zadnja leta, zlasti pa preteklo leto, ko je prav naša vas še posebno trpela pod komunističnim nasiljem. Po vseiii trpljenju se je ljudtvo zatekalo v ccr-kev in mnogo molilo. Sedaj je prišla iz ljudstva samega pobuda, da IkhIo uredili svojo podružnično cerkev. Zbrali so nad 25.000 lir v denarju in v materialu in s tem so zgradili k cerkvi novo zakristijo, za njo so tudi kupili notranjo opremo, tako da je koin-poljska cerkvica poslala še bolj prikupna. S preostalim denarjem so nakupili več novih cerkvenih oblačil, te dni pa bodo postavili v cerkev še novo, zelo lepo obhajilno mizo. Načrle za zakristijo in notranjo opremo ter obhajilno mizo je napravil umetnostni historik Šoukai France iz Ljubljane. Posebno lepa je zlasti obhajilna miza, ki je bila cerkvi res potrebna, saj je skoraj dnevno v njej po 200 obhajil, Vremenska napoved: 11. junija, petek: ponoči mnogo dežja (morda tudi nevihte), čez tlan se bo zjasnilo. 12. junija, sobota: jasno, podnevi vroče. Ducejeva nagrada dvojčkom Visoki komisar jo iz Ducejevegn sklada podelil zakoncema Božič Leopoldu in Frančiški iz Rudnika Št. 48 ob priliki rojstvu dvojčkov nagrado v zucsku <>00 lir. Predavanje o Krištofu Kolumbu Predsedstvo italijauskega kulturnega instituta opozarja, da bo dunes II. junija ob 19. profesor Vito Capaluca predaval v veliki dvorani institutu o Krištofu Kolumbu. Vstop je prost. Imenovanje predsednika izpitne komisije pri profesorskih izpitih t Kanonik Fr. Feriančič Ljubljana, 10. junija. Umrl je dunes popoldne v Lconišču v Ljubljani gospod kanonik novomeškega kolcgiatne-gu kapitlja Franc Ferjnnčič. K.raj in čus pogrebu objuvimo v jutrišnji številki. f P. Kerubin Tušek OFM Prazno upanje sovražnikov Angleži priznavajo, da so zgubili že 47.000 letalcev Rim, 10, junija. Trde so v Sredozemlju naloge italijanskega letalstva, ki mora napadati sovražna pomorska oporišča, ladijske spremljave ob afriški obali in se zoperstavljati sovražni letalski ofenzivi pri njenih strahovalnih napadih na glavna italijanska središča, na italijanske otoke in na južno Italijo. Pri tem trojnem delovanju sovražne sile dnevno izgubljajo ne lc mnogo letal, marveč, kar je še važnejše, tudi mnogo ljudi. Celo v Angliji ne manjka kritike zoper to zapravljanje dragocenih sil, ki jih je težko nadomestiti. »Yorkshire Post« je pred dnevi pisal, da je obžalovati 47.000 ljudi, ki jih je angleško letalstvo zgubilo od začetka vojne do danes in da je zelo zmotno misliti, da bodo letalski napadi privedli do zmage. Toda v nasprotnem taboru trenutno prevladu- jejo politični ozirl nad vojaškimi: Churchill v svoji trdovratnosti še upa, da bo načrtno uničevanje naših most ter obstreljevanje našega civilnega prebivalstva dovedlo Italijo do predaje ter izzvalo veliko odločitev, ki je, kakor on dobro ve, nikdar no bi bilo mogoče doseči s silo orožja. Z isto zagrizenostjo, s katero se je Churchill v prvi svetovni vojni zagnal proti Gallipoliju, brezkoristno žrtvujoč desetine tisočev najboljših ljudi, poganja danes najboljše angleške ln ameriške letalca proti Italiji. Posledice bodo iste: pri Gallipoliju je Churchill doživel poraz, ki je prešel v zgodovino. Na italijanskem škornju pa bo dobil odgovor, mnogo večji od tega poraza. Njegova slepota ga ovira, da se tega še ne more zavedati. Samo naš neupogljiv odpor mu bo odprl oči ter ga prepričal, da se moti. Ko se bo to zgodilo, bo nastopil naš trenutek za maščevanje naših mrtvih. Churchillove negotovosti in skrbi Berlin, 10. junija. DNB poroča v nekem dopisu iz Amsterdama v zvezi s Churchillovim govorom v spodnji zbornici o Churchillovi izjavi, da jo treba pri pomorskih nastopih pričakovati težave in ovire vseh vrst. Dodal je, da ne moro dati zagotovil o bodočih dogodkih. Obžaloval je, da je pred nekaj dnevi dejal: .Naznanja se nam odlična bodočnost«. Z ozirom na težavnost položaja bi bilo bolje govoriti o -boljših in ugodnejših izgledih«. Med govorom je tudi povedal, du znašajo celotne izguoe obeh angleških armad v Severni Afriki od prehoda meje v Tripolisu 37.000 mrtvih, pogrešanih in ranjenih. Največji del govora je bil posvečen poskusu, pokuzati, da obstoja med Anglijo in Združenimi državami popolno soglasje v vojaškem ali političnem pogledu. Obrazložil je glavne smernice vseli ciljev, ki so jih obravnavali pri zadnjih treh sestankih z Rooseveltom. Odklonil je izjavo o podrobnostih med pogovori izdelanih načrtov. Dejal je le. da bodo jk> teh načrtih uporabili proti sovražniku čim večjo in strahotnejšo silo. Churchillov govor je značilen po nekaterih ugodnih in neugodnih najiovedili. Optimizem, s katerim je božal ušesa svojih poslušalcev, zmaga, ki se svetlika na obzorju, vse to je bilo spremljano z mnogimi navedbami vojaških in političnih težav. Tako je po eni strani govoril o sporazumu med zavezniki, na drugi strani pa je svaril pred krizo med zavezniki. Priznanje, da vsak zaveznik gleda na različna bojišču s posebnega stališča, je nad vse značilno. Churchill se je hvalil, da je podmornišku nevarnost premagana in da so bile podmornice največji trn zu Anglijo. Govoril je o katastrofi, ki bo zadelu osne sile, takoj nnto pa jo dejal, da ne more dati nobenega zagotovila, kaj se bo zgodilo in da si ni Ircba delati preveč utvar o zlomu sovražnika. Nič manj značilen ni molk o njegovih pogovorili, ki bi gotovo zanimali člnno zbornice bolj kakor skrivnostna namigovanja na vojaške iniciative. Izrazil je le obžalovanje, dn se ni mogel sestati s Stalinom ali kakim drugim zastopnikom Sovjetske Zveze. To priznanje jo precej zmanjšalo čuden poziv angleškega ministrskega predsednika Združenim državam, naj po vojni sodelujejo z angleško skupnostjo. Svojo pravo sliko jc pokazal Churchill takrat, ko je prešel na najzapeljivejši predmet, to jc na letalski terorizem. S težko prekoslji-vim cinizmom je zahteval te barbarske nastope, ki jih jc poveličeval kot temelj vsega vojskovanja. i | G. dr. Rihard Zupančič, redni profesor na univerzi v Ljubljani, se imenuje zn predsednika stalne izpitno komisije za opravljanje profesorskih izpitov v Ljubljani za dobo do 15. oktobra J943-XX1I. Razpust upravnega odbora Kmetijske zadruge v Kočevju Upravni odbor Kmetijske zadruge v Kočevju ss razpušča. Za izrednega komisarja navedeno zadruge so Imenuje z nalogo, da izvede njeno likvidacijo, rag. Umberto Tosoni, z vsemi pravicami, ki sta jih imeli redila uprava in skupščina. Bokalce — samostojen ribarski okraj Ribarski okroj št. 42. Bokalce se proglaša za samosvoj ribarski okraj z istim nazivom. Opozorilo potrošnikom kuriva Dogaja se, da mnogi izmed potrošnikov nimajo potrebno uvidevnosti in v današnjih izrednih časih odklanjajo prevzem šentjanškega in kočevskega premoga od trgovcev s kurivom ter zahtevajo, da so jim dobavi le trboveljski premog, kalerega je na razpolago znatno manj kakor domačega. Ker trgovci«morajo prevzeti polovico domačega premoga, ako hočejo dobiti ostanek trboveljskega, bi gornji postopek v svojih posledicah onemogočil izvrševanje razdelitve premoga in b: pomenil pro-težiranje enih strank na škodo potrpežljivosti drugih. Zato je Pokrajinski svet korporacij izdal odredbo z dne 4. t. m., št. 1399, po kateri se mora vsem stranknm brez izjeme, ko zahtevajo premog, najprej dobaviti polovica v ženljanškcin, odnosno kočevskem premogu, kaleri od oboli bo pač na razpolago ob Času dobave, in se jim šele nato, ko so prevzele polovico pripadajoče jim količine premoga iz navedenih rudnikov, sme dobaviti ostanek v trboveljskem premogu. V nobenem primeru trgovci ne smejo postopali obratno in so osebno odgovorni za pravilno izvrševanje razdelitve kuriva. Nakaznice za kurivo se glasijo na premog kot tak ter drva in ne dajejo zato strankam nobene pravico zahtevati dobavo izključno trboveljskega premoga. Strankam, ki odklanjajo prevzem najmanj polovice šentjanškega premoga, bodo nakaznice za kurivo razveljavljene. Trgovci s kurivom so dolžni javili imena takih strank in številke nakaznic v 6vrho nadaljnjega poslopka Pokrajinskemu svelu korporacij. Opozarjamo na gornje besedilo citirane odredbe Pokrajinskega sveta korporacij in priporočamo potrošnikom, da jo v laslnem interesu upoštevajo ter pohitijo z naročili premoga 6edaj, ko je dana prilika za takojšnjo dobavo. Sindikat trgovccv s kurivom. Večja poraba vode Po pravilniku za občinsko vodarino iina vsako stanovanje z nad 380 lir cenjeno letno najemnino na razpolago 600 litrov vode na dan, ki jc že plačana z davščino — vodarino. Ta množina ustreza 150 litrov vode na dan na osebo, kar je popolnoma dosti za normalne potrebe. Ce pa prebivalci hiše porabijo več vode, jo morajo plačati posebej. Tako določa tudi S 7 pravilnika za vodarino, ki se glasi: »Povračilo plačane vodarino kakor ludi pristojbine zn dejansko potrošeno vodo, more vsak posestnik zahtevali od svojih najem uikov, če ni med njimi drugega dogovora.'; Pri večini primerov je ugotovljeno, da je nastala večja poraba vode le zaradi malomarnosti tistih gospodarjev ali najemnikov, ki puste pri pokvarjenih pipah vodo odtekali cele mesece, predvsem pa pri straniščih. Znano je, da hišni gospodarji pozimi zaradi inraz.a regulirajo straniščno odtoke, potem pa jih kaj radi pozabijo zapreti o pravem času. Sploh sc pri večini primerov opaža večja poraba vode zaradi odtekanja voile v straniščih. Zalo svetujemo vsem gospodarjem, naj vsaj trikrat na lelo sami ali po koncesionirancm instalaterju pri strankah v hišah pregledajo vodovodna naprave, pipe in stranišča, to pa posebno pred zimo, po končani zimi in vsaj še enkrat med letom, da se izognejo neprijetnostim plačila za večjo porabo vode. Pri pipah je treba izmenjati tesnila, pri straniščnih rezervoarjih pa je tudi važno, da so tako imenovani sedeži pod tesnilom gladki, da se voda popolnoma zapira. Trav tako svetujemo najemnikom stanovanj Dne 14. majnika t. 1. jo preminul gospod župnik iz Nazarja v Savinjski dolini P. Kerubin Tušek. Bolehal je dalje časa in vkljub skrbni negi, ki jo je.bil deležen od meseca januarja v bolnišnici, je slednjič podlegel. Za Savinjčane sploh in za nazarsko faro posebej je lo bridka in nenadomestljiva izguba. Pokojni p. Kerubin je bil nad 30 let župnik v Nazarjih in poznali so ga daleč naokrog. Bil je nad vso ljubezniv lil spreten dušni pastir. Posebno je bila oblegana njegova spovednica. Njegove pridigo so bile izklesane iu prepričevalne. Govoril je Z neugna-nIm ognjeni. Nazarje mu jo bilo tako pri srcu, da se ni mogel ločiti od njega. Večkrat so ga hoteli izvolili, za provinciala, pa ga je vsekdar zazeblo pri srcu ob misli, da bi moral zapustiti svojo ljubljeno čredo. Rajši se jo vsem častem odpovedal. Pokojni se je rodil pri Sv. Lenartu nad Škof jo Loko 8. septembra 1876. Z 20. leli je stopil v red sv. Frančiška in je lela 1900 pei novo mašo. Po končanem bogoslovju so ga predstojniki poslali v Rini, da se pripravi za profesorja domačega frančiškanskega bogoslovja. Nekaj let je potem res opravljal profesorsko službo v Kamniku a lela 1910 je prišel v Nazarje za župnika iu gvardijana. kjer je ostal nad 30 let. Z malo presledki je bil ves čas predstojnik samostana, liil večkrat deflnitor In kustos provincije. Lavan-tinski škof ga je imenoval tudi za duhovnega svetnika. 01> prevratu je iskal zdravja najprej v kapucinskem samostanu v Celju, nato v celjski bolnišnici, od koder se je povrnil k svoji čredi v Nazarje, pa se mu je kmalu zdravje zrahljalo, da Je moral ponovno na zdravljenje. Zdaj Jo o 3.35 prvi krajec, llcrschel napoveduje oblačno in deževno vreme. Zgodovinski paberki 11. rožnika; I. 1782. jo cesar Jožef II. (1780-1790) s posebnim patentom odpravil nevoljstvo ali robstvo, lo je vse one vezi, ki so šo omejevalo osebno svobodo podložnikov 111 jih priklepalo na grudo. Robstvo v strogem pomenu besede, ko se je človek smel kot mrtva stvar prodali, podarili ali zamenjati, pri nas že proti koncu srednjega veka ni bilo več v navadi. Kmet jc IEL. KINO UNION »•11 Odličen film po splošno znani pripovedki mladinskega (plsatelja E. Do Amlclsa »brce« »Od Apeninov do Andov« Dečka, ki ISče po Ameriki svojo mater — Izvrstno podaja mladi Cesare Barbettl. Predstave ob delavnikih ob 15.30, 17.E0 In 10.00; ob nedoljab ln praznikih ob 10.20, 15.30. 17.30 ln 19.30 1_ ,tL KINO MATICA "" FIlm v na Jkrasnejslh prlrodnlh barvah! NajslJaJnejSl uspeh evropske filmske produkcije I Čudoviti posnetki »zlate« Prage! Tragična zgodba deklice, Ul jo jo pogubilo velemesto! Ccskt narodni plesi ln prizori iz »PRODANU NEVESTE« »Praga — zlato mesto« V Klavni vlogi KRISTINA SOD12RCAUM! Predstavo ob 15, 17 In 19.15. TEl KINO KODBLJEVO 41" Globoka drama v eksotičnem okviru »Rumeni pekel« '•t Fofico Giachctt!, Maria Tasnadj', Javor Pal Za dodatek odličen zabavni film J®-" »Parada smeha« ■■■■■■■■■■■■ Znani zgodovinski roman, ki ga je spisa najboljši hrvutski pisatelj preteklega stoletju Avgust šenoa, »ZLATAR.iF.V0 ZLATO« je lepo. ilustriran izšel v »Slovenčevi knjižnici«. Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah. Prihodnji teden bo izšlo novo delo slovenskega pisatelja R a d i s 1 a v a Rudanu »ARG0NAVTI« Nenavadni pustolovski doživljaji Arga in nje govih spremljevalcev so popisani čudovito živo. Knjiga bo zanimala vsakega, posebuo pu še dijake. Po »Argonavtih« bo izšlo težko pričakovano delo j u n c z n j n 1 11 a »BOBRI« (II. del) bbbgbbsbsrebbbbbisbisibbbbbbbbsbbbb — Učenke, ki žele delati sprejemni izpit na uršulinski gimnaziji v Ljubljani, naj spišejo prošnjo na navadno polo papirja. Prošnji prilože: izpričevalo četrtega razreda ljudske šoie, rojstni in krstni list ler 4 lire v denarju za cerkveni kolek. Prošnje je treba dostaviti do IG. junija ravnateljstvu uršulinsko gimnazije. Izpiti bodo od 20. julija daljo. — Uprava Kina Matice obvešč^ vso obiskovalce kina, da v petek. 11. koncerta predstava ob 19.15. Ipade zaradi — Močan jutranji naliv. Kratka vremenska napoved je naznačila za četrtek dež. V sredo je že zjutraj barometer močno padel, kar je dalo povod za napoved spremembe vremena. V sredo podnevi so tudi in lani padle redke kaplje dežja. Ponoči od 21.30 do 22.40 je močneje deževalo, a močan naliv so je začel v čelrtek ob 4.15 zjutraj in je trajal tja do 7. Padlo je v vsem tem času po meritvah ombrografa na univerzi 5.7 mm dežja. Zanimivo je, da je vremenska opazovalnica v Trnovem, ki je od univerze oddaljena dober kilometer proli jugozahodu, namerila prav v istem času 7.1 111111 dežja. Prava vročina nikakor noče pritisniti. Mnogi nas tolažijo, da bodo v kratkem nastopili po znatnem deževju zelo vroči dnevi, kar bo pač kopalcem v veselje in zadoščenje. V sredo jo bila v mestu med zidovjem zaznamovana najvišja dnevna temperatura +21.2° C, v Trnovem nekoliko več. namreč +21.6° C. V četrtek 1 zjutraj minimum + 13.7" C, v Trnovem + 13.5° C. Baromolcr je v četrtek zjutraj dosegel stanje 7(50 mm. — Izpred malega kazenskega senata. Marija Brodnikova, rojena v Merami, je stara 53 let, po poklicu postrežnica. V kriminalnih analih je zapisana kot nepoboljšljiva tatica in iidana beračenju. Zaradi tatvine je bila žo neštetokrat kaznovana. Pri njej so v začelkn maja letos nnSIi moško čevlje in žensko spalno srajco. Za obojo je trdila, da ji je dal neki moški s prošnjo, da mu to proda. Obtožena zločinstva tatvine je pred sodniki malega kazenskega senata zanikala krivdo in so izgovarjala na neznanega moškega. Sodniki ji niso verjeli. Bila je zaradi tatvine čevljev in žeijsko srajco obsojona na 3 mesece strogega zapora. — Za novo osebne legitimacije Vam izdela fotografijo hitro in ličuo Koto B e m — Wol-lova B. — Nesreče na deieli. Huda nezgoda je doletela 69 letnega posestnika Alojzija PerSiča, doma v Zelinilju. Slamoreznica 11111 jo pod komolcem odrezala desno roko. — Posestnik v Velikih Laščah, 07 letni Jože Ponikvar, jo dobil hude notranjo poškodbe, ko ga je debel hlod pritisnil v prsi. — V Zagrebu je padel z drevesa in si zlomil desno roko fi letni posestnikov sin MIlan Fortuna. — V Loškem potoku si je pri padcu na cesti zlomil levico 8 letni posestnikov sin Anton Mohar. Darila za birmance trajne vrednosti Molitveniko, rožne vence, lepa nalivna peresa, pisemske In podložne mape, pisalne garniture I. t. d. kupite po konkurenčno nizkih cenah v trgovini H. Nižman v Ljubljani Miklošičeva cesta štev. 5 Papirnici Ljudske knjigarne Pred škofijo štev. 5 Iz dela in življenja - od tu in ta m Z Goreujskega Rešitev starega koroškega gradu. Nad 400 let stari grad Volšperk v l.avantinski dolini ima krasne parke, vrtove in gozdove. Bil je last družine grofov Heinckel-Donnersniurk. Zdaj pu je grad kupila koroška raoutanskn industrijska družbu, ki bo razpadajočo stuvbo obnovila in uredila vso okolico. Zudnju leta se jc občina mesta Volšperku trudila, da je prenovila nekatere dele gradu ter v njih priredila več stanovanj in internat zu gimnazijo- Izbira 12 letnih dečkov zu sprejem v šole Adolfu Hitlerja. Pokrajinski načelnik za Koroško dr. Rttincr je obiskal šolo zu mladinske voditelje v Vrbi ob Vrbskem jezeru, kjer je bil nuvzoč pri zadnjih izpitih, ki so jih morali prestati 12 letni dečki, ki naj bi bili sprejeti v šolo Adolfu Hitlerja. Dvo kulturnozgodovinski predavanji. Te dni jc v Celovcu zboroval senat znanstvene družbe. Deželni predsednik VVolfsegger se je spomnil Kopernikove 400 letnice, nato pu jo govoril vseučiliški profesor dr. Krnnzmayer o germanski dediščini v koroških krajevnih imenih. Predavatelj je navajal dokaze, da ima imenoslovje ncutajljive sledove trujnegu germanskega živ-Ija nu Koroškem. S Spodnjega Štajerskega Nova igralska skupina jc bila ustanovljena v krajevni skupini Sv. Lovrenc na Pohorju. 12. junija bo nastopila s prvo igro. Štajerski ljudski oder iz Gradca jc gostoval 5. junija v Svečini, kjer je žel uspeh z živahno burko Zadnji teden nabirke tkanin in obutev. Mariborski dnevnik poroča, da jc nabirka tkanin in obutve šs marsikje lepo uspela in da so mnogi prinesli znatne prispevke. Časopis opozarja gospodinje, da imajo šc teden dni časa, da pregledajo skrinje, omare in zaloge starih oblek in perila. Jubilej 65 letnega dela. Leta 1878 je prišla 12 letna Apolonija Tepež kot pomočnica v kuhinjo Irgovinc Bcrlizg v Rogatcu. Deklica sama je prišla iz rogaške okolice in jc ostala v hiši do danes, kjer je kmalu napredovala tako, da je vodila vse gospodinjstvo. Sc danes vodi prav vse gospodinjstvo kljub temu, da je stara 77 let. Tri rodove družine Bcrlizg je vzgojila. Kljub temu, da se ji bliža žc osmi križ, šc nc misli na pokoj. Poroka. V Ptuju sta sc poročila Franc Kozel in Otilija Murko. Zaslužen občinski namcščcnec v Rogaški Slatini umrl. Pred nedavnim je umrl po krajši bolezni Rudolf Vrbošek. ki jc vodil urad za izdajo nakaznic v občini v Rogaški Slatini. Ker jc umrl v celjski bolnišnici, so njegove zemske ostanke prepeljali v Rogaško Slatino, kjer mu jc bil prirejen lep pogreb. Smrtna kosa. V Teznu pri Mariboru je umrla mala hčerka pekovskega pomočnika Erika Draks-ler. V ptujski okolici sta umrla 33 letna Julijana Lctona iz Sp. Brega in 11 letni Martin Pelrovii iz Podvinccv. Iz HrvaŠke Vrnitev zagrebškega nadškofa iz Rima. Poročali smo že, da se je pred dnevi mudil v Rimu zagrebški nadškof dr. Slepinac, ter jc bil ob tej priliki sprejet tudi pri sv. Očelu. Zagrebško časopisje zadnjih dni poroča, da se je nadškof dr. Slepinac že vrnil z letalom v Zagreb. Novi hrvaški finančni minister prevzel posle. Novoimenovani hrvaški finančni minister dr. Fili-pančič, ki je v tem resoru zamenjal dosedanjega finančnega ministra dr. Košaka, je že prevzel posle v zaupanem mu resoru. Dr. Fllipaniič uživa glas zelo sposobnega finančnika in strokovnjaka za vsa gospodarska vprašanja ter je kot tak zavzemal v biv. državi pri biv. finančnemu ministru dr. Sutcju položaj pomočnika finančnika ministra. Na tem položaju je izdelal tudi vse uredbe, ki »o «c nanašale na finančno gospodarstvo in poslovanje biv. hrvaške banovine. Obisk visokih hrvaških državnih funkcionarjev v krajih ob Drini. Konec mescca maja sla obiskala več krajev in mest ob Drini namestnik hrvaškega vojnega ministra državni lajnik Vilko vitez Begič in član državnega sveta biv. minister vitez inž. Frkovič. Prepoved klanja drobnice. Hrvaška uprava je zaradi ohranitve potrebnega stanja drobnice v posameznih krajih izdala odredbo, s katero je prepovedala klanje drobnice na področju velikih žup Vrhbosna, Usora in Soli. Hum. Lašva in Glaž ter Pliva in Rama. Prepoved klanja velja do konca letošmega leta. Bogat ribolov duhrovniškjh riharjev. Hrvaško Časopisje objavlja poročila iz Dubrovnika o letošnjem liogatem ribolovu tamošnjih rlbarjev. I\ ibar ji so vsako noč nalovili mnogo rib ter Jih prinašali na dubrovniški Irir. ki je bil z njimi bogato založen. Samo dne 30. maja so mornarji iz KoloČepa in Zatona nalovili nad en vagon rib. Gradbena delavnost v Kustošiji. Poročali smo, da jc bila v Kustošiji pri Zagrebu pred kratkim dograjena moderna mešana ljudska šola, ki jc stala 12,500.000 kun. Sredstva za novo šolo je dala država. Poleg te šole pa gradi sama občina še drugo novo ljudsko šolsko poslopje, ki bo stalo 1.500.000 kun. V Kustošiji je trenutno v izgradnji ludi velika župnijska cerkev. Drobna Išubljanska kronika Sv. maša zadušnica za pokojno gospo Frančiško Kcrkoč ho v petek, 11. junija, 0I1 7 zjutraj v župul ccrkvi sv. Cirila iu Metoda. Za pokojnimi žrtvami Iz Mravljclovo družine na Brezovici sn bo darovala danes, v pelek. 11. junija, sv. maša v 1'raučiškauski ccrkvi pri oltarju sv. Križa. Maturanti klasično gimnazije liodo ponovili Kr. Ojdipa- nocoj, v petek, U. junija, ob 19 v frančiškanski dvorani. Ceno so od 15 lir navzdol. Obisk toplo priporočamo. Komfortno štlrlsnbno stanovanje s kopalnico in prillklininiil nujno potrebuje mestna občina ljubljanska- Ker je utvar v javnem interesu važna iu potrebna, prosimo lastnike, naj prazna stanovanja iili pa stanovanj«, ki liodo izpraznjena v bližnji bodočnosti, takoj javijo tiingislralnoinii predsedstvu na naslov generalnega liijnlka. Vse ljubitelje komorne glasbe, ki jo vi-Jek umetniškega la koncertnega udnjslvo-vntija. opozarjamo na nocojšnji koncert. Ljubljanskega komornega trla. ki ho ločno oh pot 8 v veliki fiihnrinonlčni dvorani. Solisti violinist. Albert, Uemirlj, čelist (''cti-da Sedlhauer in pianist Marijan j.ipovšek ho sijajno uigrani v skupni komorni igri in liodo Izvajali un nocojšnjem večeru naslednja klavirska Irla: 1. Benthnvon: Trio v o-niolu op. 1, št. 3. 2. 1'lzzctti: Soplembcr-ska rapsodija, 3. llvnfnk: I)uniky op. !W. Kdor so želi naslajali na. pravi umetnosti iu v resnici clolir) Izvedbi, naj no zamudi nocojšnjo priliko lil poseli koncert, v veliki fiihariiionlčnl dvorani. Opozarjamo, dn je znčetek oh 19.30 |n 10* kukor je bilo sprva JavljiMio. oh 19. Koacc pn bo noknj minut pred 21. 1'redprodnju vstopuio v knjigarni Glasbeno Matice. Vpisovanje v tečaj 11 ncel In prehrani dojenčka lu> v Higienskem zavodu oddelku -/;, '/.drn v -it veno zaščito uialer. dojenčkov in olrok (I)ečji dom, Lipičova 3) vsak delavnik dopoldne. Prlcetok tečaja ho 15. junija t. I. oh 15.30. Teč u j traja u ledne — 13 ur, ter jo brezplačen. Sprejemni Izpit za I. razred gimnazije. V leni tednu se, začno posebne Instrukcije za sprejemni izpit v I. razred gimnazije. Temeljila in vestna učna priprava iz vseh predmetov po novih predpisih. Itazlagu. ponavljanje tvarine. Izprašcvanjo in strogo nadzorstvo. Poučujejo le. profesorji strokovnjaki. Prijavo se sprejemajo šo In leden, dupoidno in popoldne. Le,pi šolski prostori v središču mesta: Kongresni trg 2, II. nadstropje. Specialne strokovne Instrukcije 1.a gimnazije in meščanske šole. Ponesrečenci v Ljubljani. Z drevesa je padla iu si zlomila desno nogo 10 lelna delavčeva hčerka Joilcri Storletovn. — 77 letna zasebtiien Ivana Kirarjova si .i« pri padcu zlomila desno roko. - 78 lelna mestna onemogla Terezija Hajlov« je padla na cesti in se hudo poškodovala ua glavi. Gledališče Opera: Petek. 11 1 unija: Zaprlo. Sobota, 12. junija, ob 18: »Tllia vodu. Opereta. Izven. Cene oil 28 lir navzdol. Nedelja. 1:1 junija, oh 17: »Tliais«. Izven. Cent od 28 lir navzdol. Drama: Petek, 11. junija, oh 15i »Krnil na Betnlnn-vi«. Izven. Zadnjikrat v sezoni. Znižane cene od 12 lir navzdol. Sobota. 12 junija, oh 18.811: »Jesen«. Tlfld B. Nedelja, 13. Junija, ob 18.30: »Stari ln mladi. Izven. Naznanila LlCKAItNK. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kinot. Hlehveisova cesta 43: mr. Tritkoc-zy ded., Meslnl Irg iu mr. Uslur, Selcu-burguvu Ulica 7. Tomaž Poklukar Poiz votlo va 11 ja V trgovini Avšlč v Prešernovi lillel le vzela neka dama s svojim pomotoma šo en zavitek (ortopedičnl pasi ter ju \ ljuduo prosimo, uaj ga istolaui udda. Ko je v veži pozvonilo, si je z mehko kretnjo popruvilu lase ter hitela odpirat. »Po snegu diši«, je dejal pismonošn, ko ji je izročil šop sivih poslovnih pisem, časopis in težje pismo iz boljšega pupirjn. Oči so se ji zaiskrile in hvaležna kakor otrok, ki jo prejel nepričakovano igračo, mu je izustila hvala lepa. Več tudi ni bilo potrebno. Pismonošn, ki nosi iz dneva v dail ljuba in neljuba pisma, je pač dobro vedel, da ji je pisal nekdo, ki ji je zelo drag. Nili čudil sc ni, ko gn_ je tako hvaležno in lako hitro odpravila. Srce ji je hitreje utripalo, ko jc ruzgrnila list in brala. O, saj sem vedela, dragoc. da me boš kregali Pravico imaš,, saj boš moj mož. I11 da me težko čakaš, praviš? Matevž, moj l jubl jeni, ko bi I i vede1 kako me včasih zaboli v prsih, ko ie ne moreni objeti in ko ti ne morem gledati v oči, teda j bi sc prepričal, da jo moje hrepenenje liolj žgoče od tvojega. Ah, du bi vsaj od daleč slišala tvoj glas, čo tudi bi me «aiuo kregal! Toda, tudi jaz imam očela, ki ga moram upoštevati. Kad te ima in sumo dobro nama hoče... Ko jc brala zadnje vrstice se ji jc zdelo, tlii jo drži v naročju in ji poje pesem o sreči; pesem, kakršno je dano poslušati samo njima in nikomur drugemu nn svetu. še enkrat je prebrala pismo in ga poleni vtaknila v žep predpasnika. Od napete izbokline prs pa do mehko padajočega zvončastega krila je bilo štrleče pismo edina motnja na njeni ljubki pojavi. Ura je bila enajst, ko se zdrznila in spet hitela z gnetenjem testa. Papiga sc ji je krohotala, kakor da bi vedela, da ima dovolj razloga zn tO: uboga Majda je pozabila soliti krompir, 11,1 štruklje pa bo moral oče Vorina čakati, če ne bo hotel jesti surovih. Ne, dane« ne bo imel razloga, da bi pohvalil njeno gospodinjsko znanje! Kmalu po dvanajsti uri sc je vrnila mali iz trgovine. Umila si je roke, odkrila jo lonce in začela pomnffati. . »Mutnica, štruklje sem pripravila, takšne, kot jih dela Matcvževn mati!« »I.c glej. da ne bo zamudo; pozno jc že, pohiteti bo treba«. Knuilu potem so prišli ostali, Vonj |>o svinjini jim je vzbujal tek in le/ko sn čakali kosila. Ko je Vorina pregledal dnevno pošto, je sedel zn mizo in si zataknil prtič okrog vratu. Čakal pa jc skoraj pol ure, preden sc je j.ojn-viln Majda z loncem, zc je hotel godrnjati. premotilo pa ga jc, ko je zagledal v njenem žepu pismo. Skrbelo ga jc, kaj ji je odgovoril; na njenem obrazu pa je bral, tla ni moglo biti kaj hudega. »Danes sem zamudila, toda jutri bom začela bolj zgodaj«, se je opravičevala. Pri neslanem krompirju so začele padali prve opazke. Da le naj pogleda v kuhinjsko knjigo, in bo tam brala, da je treba tudi krompir soliti, se jo šalil starejši brat, da bi preprečil ostrejšo očetovo besedo. Ilovica se je prestrašila, zakaj v dului je bila pri Andraževih, ko nosi družini svoje prvo kosilo na mizo. Moj Bog, Ic kako se ji je moglo kaj takega pripetiti! Na štruklje je bilo treba spet čn-kati; ko jih je prinesla na mizo, sc je najprej plašno ozirala po jedcih, potem pa ji je zaigralo srce, ko jih jc celo oče pohvalil. Samo premalo jih jc bilo. Revica je pozabila, du so vajeni moški dvojnih obrokov. Na to je cisto poztibilu. da bi imelo tudi sama pravico do jedi; morali so jo opozorili. da ?e še ni pritaknila kosila. »Slo bo, Majda, bo že šlo, za dva je laže kuhati«, jo je nagovoril oče, ko mu je prinp«la črno kavo. »Seveda bo šlo, čeprav jih je p'' Andraževih več kakor pri nas, čo prištejem hlapce in dekle«, mu je odgovorila. »Si mu pisalu, kakor svo govorila*« jo jo vprašal in otrese! pepel s cigare. »Popa,- suj veš, da sem 11111 pisajn! Ampak vnaprej sem vedela, kaj mi bo odgovoril. ga čiMo razumem iti tudi ti mu nc smeš zamerili, Vsemu sc bom privadila.« ___.—--- - " 1 » y P*'han i J&sOiicC dvojčicu Prav tega dne, ko je Maruška dopolnila enajst let, dvanajstega pol, je morala v gozd po drva. Nabrala je veliko butaro suhljadi, nsn Dal 7 al 21 giugno vengono emesse due serie di BUONI DEL TESORO (MIMOUENMU 5 7. fl PREMI di L. 5> miliardi ciascuna Interessi e premi esenti da ogni imposta presente e futura I PREZZO di emissione: L. 97 per ogni cento lire di capitale nominale, oltre interessi 5% dal H giugno fino al giorno del versamenlo; per le sottoscrizioni eseguite dal 7 al 14 giugno vengono invece corrisposti ui sottoscrittori gli interessi 5% dai giorno del versamento fino a tutto il 14 giugno detto. Le sottoscrizioni vengono eseguite solo in contanti, ma vengono acccttate come contante le cedole ammesse in sottoscrizione. PREMI: ciascuna serie di L. 5 miliardi di Buoni concorre annualmente a n- 10 premi per un ammontare complessivo di L 10.000,000 mediante estrazioni semestrali. Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fonno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca d'Italia. Banca d'Italia — Cassa Dcpositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Faseista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Faseista per 1'Assicurazione contro «li Infortuni sul lavoro — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionule del I avoro — Istiluto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Banca Coniinerciale Italiaua — Credito llaliano — Banco di Roma — Fcderazione Nazionale faseista delle Casse di Risparmio — Istiluto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle .. ... . . ... #■> • i ■> a % t II I • I i!. . t '____..I _ . I_ II _ I) ..... I. _ 11.. ____I m m 1 D .» n razredu pa je bilo na vrsti zadnje kolo. Kvalifikacijsko tekmo za obstoj v najvišjem razredu so gledali v Bologni. Benečani so se tokrat prav dobro držali in so premagali nevarnega tekmeca — enajstorico Barija — s 3:0 (2:0). Stvar je torej končana in zdaj je gotovo, da bo Bari delal druščino Liguriji v B razredu. Zadnje kolo B razreda je obsegalo nekaj prav zanimivih partij. Tako sta se v Napoliju kosali obe moštvi, ki sta lani prišli iz višjega razreda — Napoli in Modena. Modena jo bila močnejša in in je odločila lo tekmo kakor tudi vprašanje prvenstva v toni razredu v svojo korist. Izid jo bil 1:0. Zaključno stanje v B razredu jc naslednje: Modena 45 točk, Brescia 43, Napoli 41, Pro Patria in Pisa po 37, Spezia 35, Cremonese 32, Pesrara in Fanfulla po 31, Anconitana in Padova po 30, Alessandria in Mater po 28, Siona 27, Udinese 26. Novara 25, Savona 18, Palermo 10. Po teh izidih in po veljavnem prvenstvenem pravilniku bosta napredovali v A razred Modena in Brescia. Kakor je znano, jo bila Modena tudi lani v tovarišiji najboljših. Modena se je rešila, Napoli pa bo še naprej poskušal srečo v B razredu. Tudi za Gorizio jc bila pretekla nedelja zelo pomembna. Z zmago nad Leccoin (s 5 :0) se je kvalificirala Gorizia za prehod iz C razreda v B razred. Cambio del Regno, Roma; Banca Vonvviller — Credito Industriale, Venezia — Bancn Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Gemininno e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Societii Italiana di Credito, Milano — Banco Lurianu — Credito Agrario Bresciano — Bancn Agricola Commerciale, Re-aio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banca Gaudenzio Sella & C.. Biella — Banca Mulua Popolare, Bergamo — ^Banca Ponolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Bnnca Mobiliare Picmontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziuria, Milano — Banra Milanese di Credito — Banca Indnstriale Gallaratese — Bancn Alto Milanese — Banca di Calabria — Banca Popolare Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutna Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, l.odi — Banca Agricola Popolare. Ragusa — Bunpra nicnzionatu Od 7. do 21. Junija bosta emitirani dve seriji llim\A 7 /a vsal&a po S milijard lir 14 Obresti ln premi!® so oproščena sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: 97 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 5% obresti od 15. junija do dneva vplačila; za vpisovanja od 7. do junija pripadajo vpisnikom 5% obresti od dneva vplačila do vključno 14" junija. ' Vpisovanje se lahko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo se kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis. PREMIJE- Na vsako serijo 5 milijard lir Bonov odpade letno 10 premij v skupnem znesku 10.000.000 lir. ki se žrebajo vsakih šest mesecev. Vpiso vanje se lahko opravi pri vseh podružnicah 'naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju pod vodstvom zavoda Banca u'Italia- „ . , Banca dTfalia - Cassa Dcpositi e Prcsliti - Istitufo Nazionale delle Assicurazioni .- Istitnto Nazionale Faseista della Previdenza Sociale - IstiTuto Naz onale FaseMa per^AssieuSne contro di infortuni sul lavoro - Banco di Napoli - Banco di Sic .a - Banca Naz.onale del I avoro — IstUuto di S Paolo di Torino - Monte de« Paschi di Siena - Banca Commerciale laliana - Credito Ital.ano - Banco d. Roma -Federazione Narionale Faseista delle Casse di Risparmio - Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane - Cassa d, R.sparm o dellle P p,, v in Ip In m b nrd p - Istituto Centrale delle Banche e Banchieri - Islituto Centrale delle Banche Popolari - Banca d America e d Ital.a -BancaTouoZc d INovara - tonco Ambrosiano - Bnnca Nazionale dcIPAgricoltura - Bancn Popolare di Milano - Banco Santo Spirito - Čred. o Varesino Čredi o Commerciale Milano - Banca Bellinzaghi. Milano - Banca Caltolica del Veneto, Vicenza - Banca di Chiavar. e della Rmera I icu r e — a n c a A" r i colaMM a n e s e - Banca Toscana - Banca Provinciale lombarda Bergamo - Credito Romagno o. Bo ogna - Banca S. Paolo Brescia _ Societa Italiana per le Strade Ferrale Meridionali - Assicurazioni General Trieste - Compagn.a d, Ass.curaz.on. di M.lano - Soc.eta ReaTe M7tua Assicurazioni Torino - Riunione Adriatica di Sicurta, Trieste - La Fondiaria, Hrenze - Compagn.a Fiuauz.ar.a degl. Agent. d. Cambio del Regno, Roma; 9 , Ranča Vonvviller - Credito Industriale, Venezia - Banca Lombarda di DD. & CC - Banco S Gemininno e S. Prospero - Banca d. Legnano nnnca UnUme Milano - Societa Italiana di Credito, Milano - Banco Lariano - Credito Agrario Bresciano - Banca Agricola Commerc.alc, ~ „J\n Pm!\\n BnncnPiccolo(rc(lit(i Bergamasco - Banca del Friuli - Banca Gaudenzio Sella & C, Biella - Banca Mulua Popolare Bergamo gR«ncaJ« ^ l°ccr" Banca A. Grasso e Fislio, Torino - Banca Mobiliare Piemontese - Banca del Sud - Banca Piccolo Cred.to Šnvonese — RancaCesar " Ponti. Milano - Bancn Privata Finanziaria, Milano - Bancn Milanese di Credito - Banca Indus.nale Gallaratese -Palpn AI to Milunese-Banca di Calabria - Banca Popolare Luino - Banca Cooperativa Popolare, Padova - Banca Mutna Popolare, Verona Panra Mutua Ponolare Agricola l.odi - Banca Agricola Popolare, Ragusa - Banca Popolare di Intra - Banca Popolare d, Modena - Banca Fonolare Cremona - Banca Mulua Popolare Aretina - Banca Popolare, Sondrio - Bnnca Piccolo Credito Valtell.nese - Banca Popolare Co-onerativa Ra™nna - Banca Agricola Mantovana - Banca Popolare di Credito, Bologna - Banca Popolare, Vicenza - Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e lndustria, Bolzano - Banca Popolare Pesarese. Vse ostale Banke, Bančniki, Ljudske Posojilnice kakor tudi vsi menjalnični Agcuti, ki so člani zgoraj omenjenih zavodov in družbe »Compagnia Finanziaria«. Damsko kolo dobro oliranjeno, kupim. Franc Trčck, Brezovica štev. 70. (k DOM ANI AL CINE imiAkl JUTRI v KINU un«ivr« Brezove metle, držaje za lopate, motlke in omc-la. dobite pri Gospodarski zvezi, Bleiiveisova št. 20 in Maistrova 10. (1 Suho sadje prodaja GOSPODARSKA ZVEZA. Bleivveisova cesta št. 29. Pege in lišaj vam zanesljivo odstrani »ALBA« krema. Droserl-ja Kane, židovska ul. 1. Drammatica avvantura d".mor« nalla |a»IOia c o r n i c • d i H a p O I . borbonica Oramalltna <|ubavna puatelovlilaa v raikotnarr, ok»lr|» hurbontkaga Napolla tli. Rta 10* Ar«*!* a K10 H E L11 KGZIJO____ Kovaškega vajenca sprejmem takoj. Ako je isti revnih staršev ali pa brez njih. na sprejmem za svojena. Turna Rudolf, i materjo v gozdu jagode. Videl se je. kako je nekoč pobil kačo; lo sc je zgodilo zdavnaj, pred 20 leti. Mati jo prestrašena kričaje zbežala, nalo pa se je v strahu za otroka vrnila, se 110 prestani nevarnosti usedla na tla in začela jokati. Svojo mater jc oboževala; toda sedaj so mu resnične sanje prinesle prod oči njen grob, v katerem ,ie počivala. Ležala je v majhni grobnici poleg moža, tisoč milj daleč odtod. Prikazal se mu je nato bog iz zavoda in njegov prihod na sever. kamor si je toliko želel. | Ccz nekaj Časa se je videl v divji samoti. Mučil se je v spanju, kakor če bi se moral vsak trenutek prebuditi, toda sanje so so mu znova nadaljevale. Sedaj jc bil na potovanju v ostrem in mrzlem začetku zime. sedel je ob tabornem ognju, ki jc metal šop zlalo svetlobo med gozdne sence; poleg njega jo v svitu ognja sedel 0'Connor. Nato so je videl na saneh; vodil jc pse in so boril z viharjem; bil je v čolnu in veslal po skrivnostnih rekah; bil je pri Veliki reki — Rio Orande — skupaj z 0'Connorjem; naenkrat je imel v roki puško, se na steno naslonjen skupaj s tovarišem boril z MaeOarojem in 7. njegovo tolpo, žejno njune krvi. Nato so so mu prikazovale bolj veselo slike: vetrič, ki je pozibaval vrhove jelk; šumenje pravkar odtajanih spomladanskih voda; prijelne gozdno vonjave; prelepo življenje, ki sla ga z 0'Conuorjcni preživljala po gozdovih. Slodnič jo, še ves prevzet od spanja in utrujenosti. začutil na prsih nekakšen pritisk, kakor takrat, ko je v gozdu padlo nanj drevo. Znova se je pogreznil v temo, nato pa je nenadoma občutil svetlobo. Odprl je oči. Skozi okno je svetilo sonce in pritisk, ki ga jo bil prej občutil na prsih, je bil pritisk Cardiganovega stetoskopa. Četudi jo imel nemirne in razburljive sanjo, sc je Kent sedaj tako mirno zbudil, da jo zdravnik to opazil šele tedaj, ko je dvignil glavo. Na Ca rdi ga nove 111 obrazu je bil poseben izraz, katerega je skušal prikriti, toda Kent ga jo opazil, še prodno je izginil. Kirurg jo imel oči obkroženo s temnimi kolobarji in je bil utrujen, kakor da bi vso noč ne spal. Kent so ie nekoliko dvignil in pohlepno užival sočno svetlobo, nalo pa sc jo zdravniku opravičil. Nenadoma ie prekinil in od bolečino spačit obraz. Bilo mu*je, kakor da bi 11111 nekaj pekočega šlo po prsih in so 11111 jo zdelo, kot da bi ga nekdo sunil 7, nožem. S te&vo je odprl ušla it« globoko zajel sapo. Občutek pritiska se ie ponovi), toda ni ga povzročil stetoskop, ampak je bil it*-ničen pritisk. h Liudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarit Izdajatelj: InL Jože Sodja Ureflnilc l/ikior Cet)i: