"PROLETAREC* JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE CITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugo»lav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zve« — GLASILO — PROSVETNE MATICE J. & Z »T. - NO. 1632. - —— ~ " <»-• CHICAGO, ILL., 21. DECEMBRA (D~.mb.r 21), 1938. Publi.h.d W„kly .t tsoi S. U.n i>ile kandidature dovoljene. Glavna kvalifikacija kandidatov je bila — "pobožnost". Le vzorni člani katoliške cerkve bo prišli v postev. Dovoljena je bila namreč samo vladna lista "ljudske stranke". Tak je običaj v vseh fašističnih deželah. Vlada izjavlja, da je bilo ^devetdeset odstotkov glasov oddanih za njene kandidate". Naravno. Čeho-slovaški premier Rudolf Beran hoče vladati z dekreti. Njegova stranka češke narodne unije mu je to odobrila. Parlament bo imel v bodoče slično svobodo izražanja, kakor poljski in jugoslovansKi. "Ni mogoče drugače", pravijo Čehi, "ker je nas zapadna demokracija prepustila na milost in nemilost Berlinu." Kokoši v nacijseki Nemčiji so se uprle vladi in uganjajo neumno sabotažo. Tako sklepamo iz poročila nemške kmetijske družbe. Povprečno znese vsaka samo 90 jajc na leto, namesto 140, kakor jim je bilo določeno po načrtu narodne e-konomije. Minister propagande je odredil, da mora kmetijska družba kokošje pleme nečiste krvi v tretjem rajhu iztrebiti in ga nadomestiti z boljšo pasmo, ki se bo točno rav- nala po navodilih nacijskega gospodarstva. Profesor Gaetano Salvemini na vseučilišču Harvard pravi, da je Italija tako bankrotirana, da jo Muasoliifi mene držati na površju le še z indžekcija-mi, zapopadenimi v zahtevah po novih ozemljih. • Ako mu pride voda do grla, se bo po-služil kakršnega koli sredstva, kar pomeni kajpada le to, da se bo zapletel v vojno, ki mu bo zadnja bilka. Kar tako lie bo hotel utoniti. Francija je v proračunu za prihodnje leto določila večji potrošek za oboroževanje kot katerokoli leto prej po vojni, vzlic temu, da je sklenila s Hitlerjem zaobljubo mirnih od-nošajev, in da skuša pomiriti Mussolinijevo razposajenost. Zavarovalninski »klad Zed. držav za pokojnine ima po zatrdilu torijev že zdaj preveč rezerve. Zato se naj z zakonom določi, da ne sme presegati več ko štiri milijarde. Ampak isti ljudje so za čimvečje rezerve in čimvečje pokojnine korpora-cij in njihovih visokih uradnikov, vrhovnih sodnikov in drugih visokih gospodov. 36,000 delavcev čaka v državi Illinois zamanj na svoje aplikacije, v katerih so vsled brezposelnosti vprašali za delo pri WPA. Pet socialistov v Nemčiji je bilo dne 12. decembra v Berlinu obsojenih vsled veleizdaje, ker so vzdrževali vezi z "mednarodno organizacijo". Balkanske države (Rumunija, Jugoslavija, Bolgarija, Grčija in Albanija) merijo 310,-000 kv. milj in imajo ogromno naravnih bogastev, ki so le ma-' lo razvite, ali šele v začetnem razvoju produkcije, večinoma pa še komaj dotaknjene. Agrikultura v njih je primitivna. Življenski standard prebivalstva je nizek in enako tudi hi-fijena. Nemčija misli, da je to zaradi "izprijenosti" balkanske rase, ker je mešana z raznimi "nečistimi" krvmi, pa je vsled tega nesposobna ustvarjati. Treba je torej arijcev, da ji pomagajo, in to je naloga arij* ske Nemčije. Tako se je nacijski imperializem usmeril v te dežele, da jih gospodarsko izkoristi za svojih 85,000.000 prebivalcev, za ojačanje svoje oborožene sile, ob enem pa, da v "povračilo" izboljša življenski standard Balkancev in jim za nameček da še lepo porcijo nemške "kulture". Ta politika Hitlerjeve Nemčije na Balkanu za enkrat d 2-luje skoro nemoteno in se ji ie imenitno izplačuje. Izgleda pa, da balkanska ljudstva v oči-gled temu novemu izkoriščanju ne mialijo dolgo molčati. PORAZI DELAVSKIH STRUJ IN LIBERALNIH DEMOKRATOV OSTRAŠILI PRISTAŠE SAMOSTOJNE DELAVSKE POLITIČNE AKCIJE Brezpostlnostna zavarovalnina Meseca oktobra 1938 je bilo nezaposlenim izplačano $35,-230,723 brezposelnostne zavarovalnine, ali 15 odstotkov manj kakor meseca septembra. Pred volitvami meseca novembra je bilo veliko ugibanj o zaupnih konferencah za u-stanovitev "tretje" stranke, ki naj bi posegla v prihodnjo predsedniško kampanjo s svo* jim kandidatom. Neuspehi progresivne stranke v Wisconsinu, farmarske-delavske v Minnesoti, in do gotove meje ameriške delavske stranke v New Yorku, dalje porazi takozvane liberalne demokratske liste v Penn-sylvaniji in Michiganu, pa so pristaše "tretje" stranke ohladili toliko, da se za združenje delavskih in liberalnih skupin v novo stranko več ne navdušujejo. Ako bi bila farmarska-delav-ska stranka v Minnesoti in progresivna v Wisconsinu zmagala. in če bi ameriška delavska stranka v New Yorku dobila vsaj kakih sto tisoč glasov več kakor pri prejšnjih volitvah, in če bi toliko progresivnih demokratov ne izgubilo mandatov, bi bile okolš&ine ia združenje vseh teh naprednih skupin v narodno (splošno) stranko jako ugodne. Volilni izid zadnjega novembra pa jih je oplašil in se boje še večjih — porazov. Progresivna stranka v Wiscon-sinu in F.-L. v Minnesoti sicer ostaneta v boju kakor doslej, toda "tretje" stranke, ki bi šla v boj s svojim predsedniškim kandidatom, ne bo. Ustanovitev take kombinacije je po zadnjih volitvah baje odsvetoval sam preds. Roosevelt. Newyor-ški župan La Guardia ni več navdušen zanjo in tudi demokratski in republikanski progresivni kongresniki in senatorji menijo, da je najboljše za "napredno stvar", če ostanejo tam kjer so. K temu mnenju se je po posvetovanjih meseca decembra pridružil tudi odbor delavske nestrankarske lige, ki ga kontrolirajo unije CIO, njim na čelu posebno John L. Lewis in Sidney Hillman. Lewis je baje izjavil, da je on zoper akcijo za ustanovitev "tretje" stranke, zato bo vztrajal, da naj omenjena liga tudi v bodoče podpira "progresivne" kandidate neglede na strankarsko označbo. Socialisti imajo pred sabo še veliko dela, predno maso uve-rijo, da ji je potrebna samostojna politična akcija. Čigava je zemlja in olje v Mehiki? Mehiška republika je vzela v svojo posest in v obrat oljna polja, ki jih je do lani izrabljal kapitalizem Anglije, Zedinje-nih držav in par drugih dežel. Mehika ni imela od tega svojega bogastva domaletra ničesar, kajti pravi dobiček je šel ves v inozemstvo. Ob enem je mehiška vlada vzela tudi ogromne predele zemlje, ki so jo lastovali tujci. Na primer Amerikanka Lettie Weller je imela v mehiški republiki veleposestvo, obsegajoče 7,230 akrov. To je že krasna graščina. Mrs. Wellerjeva ni imela interesa, da bi bila to posestvo razvijala m ga obdelovala kakor potrebno, nego ga je imela za zabavo in lov. Peoni pa so tam okrog stradali kruha in zemlje. Vlada je tej dami zemljo vzela in jo razdelila na 59 farm, katere je podelila potrebnim zamorskim Nova Čeho-Slovaška se mora sukati okrog Berlina Do konca oktobra 1938 je velik del svetovne javnosti smatral, da je nastalo takozvano "sudetsko vprašanje" le radi treh in pol milijona Nemcev, ki 90 zahtevali "svobodo" pod Hitlerjem. Čehi so jih hoteli obdržati v podložnosti, a Chamberlain in Daladier sta končno sklenila, da bi bila nova vojna radi tega zločin ne le nad Francijo in Anglijo, nego nad vso Evropo. Svetovala sta Čehom, da naj kraje, ki silijo atran, prepuste onim, h katerim tišče. V resnici je z Monakovskim mirom prejšnja čehoslovaška republika prenehala, in nasta- la je nova, ki se po novi ustavi naziva "čeho-Slovaška" (zaradi avtonomije Slovakov, torej vsled dualnega značaja države). Demokratična vlada prejšnje čehoslovaške je iztreblje-na popolnoma. Predsednik Beneš je moral odstopiti. Vnanja politika čehoslovaške se je morala na mah prilagoditi osi Rim-Berlin, ali resničnejše povedano, k Berlinu. Nihče na čehoslovaškem ne more imeti danes visoke državne službe, ako ga ne odobri Berlin. Vsa politična struktura okrnjene čeho- slovaške se mora usoglasiti s političnim sistemom tretjega rajha. Vse prejšnje stranke so biie razpuščene. Petnajst se jih je združilo v vladno stranko, katera uvaja na pol fašistični režim, ne zato, ker ga hoče, nego, ker ga mora. Mariborska Delavska Politika pravi, da tudi če bi imela večino socialdemokratska stranka. Berlimi ne bi mogla kljubovati, nego vladati po Hitlerjevih navodilih. Taka je tragedija češke republike po monakovskem paktu. Social-demokrataka, Benese-va narodna socialistična stranka in par drugih delavskih sku- pin se je pod pritiskom razmer združilo v "narodno delavsko unijo", da ohrani vsaj nekaj demokracije in igra v ta namen vlogo "opozicije". Joseph Martin ek pravi temu "sistem dveh strank" in smatra, da je čehoslovaški zdaj potreben. Ne, ni ji potreben; Martinek to ve, toda on ni več svoboden socialiat. Napisal je tisto sporočilo za ameriške sodruge zato, ker jim hoče povedati, kako daleč je Hitler že osvojil tudi tisto, kar je na zemljevidu še zmerom označeno za neodvisno Čeho-sl o vaško državo. • družinam v Mehiki. Njih predniki so bili privedeni v Mehiko šiloma leta 1866 kot telesni sužnji. Zdaj se jim skuša vlada nekako oddolžiti, a ameriški interesi so zavpili, da je to rop, in VVashington je bil one dni spet dobil polne roke dela. VVashingtonu in Londonu je "ropanje" mehiške republike jako nevšečno, a pomagati si ne moreta, razen ako napove-sta Mehiki vojno, kar pa bi bilo nevarno, kajti ljudstvo bi potem le preočitno spoznalo, da se ne gre za "ameriške" ali "angleške" interese, ampak za koristi skupine bogatašev, ki je po vplivu mogočna v vladah zaradi svojih ogromnih bogastev, ne pa, ker ji je za koristi ljudstva bodisi te ali one dežele. Sladkor v Jugoslaviji Leta 1938 so v Jugoslaviji pndelali okrog 7800 vagonov sladkorja, poršba pa znaša približno 8400 vagonov na leto. Iz inozemstva je morala torej Jugoslavija uvoziti še do 1000 vagonov sladkorja. Na povprečno osebo se ga v primeri s porabo v Zed. državah porabi v Jugoslaviji prav malo. Veliko se v njo utihotaplja caharina iz Italije, ki ga kupujejo revni ljudje, ker si sladkorja ne morejo privoščiti. Caharin je kajpada zdravju škodljiv, a ljudje hočejo vsaj umetno kavo in nadomestilo za sladkor, dokler žive. Dvojno mera Poljske Na Poljskem je kakih pet milijonov Ukrajincev, ki bi radi vsaj avtonomijo, a jim jo Poljska odreka. Za 900,000 Poljakov na češkem je poljska vlada zahtevala "osvoboditev", a o pravicah narodnih manjšin v svojih mejah noče nič slišati, če jih kdo zahteva, je obtožen "veleizdaje". PRIHODNJI ZBOR JSZ BO SEPTEMBRA 1939 Prihodnji ali XII. redni zbor JSZ in Prosvetne matice se bo vršil dne 16. in 17. septembra 1939. Tako je sklenila eksekutiva, ki smatra, da je potreben ie v prihodnjem letu radi problemov, ki so pred nami. Zastopniki JSZ hudo morali na pri-hodnjem zboru razmotrivati o raznih vprašanjih, ki so za našo organizacijo zivljenske važnosti. Ve• liko se je spremenilo zunaj rtj<% zato ho moral zbor to upoštevati in usmeriti nase delo tako, da ne bomo životarili in hirali, nego ŽIVELI in NAPREDOVALI. Kajti DELA in NALOG imamo toliko, kot ga je bilo za naš pokret v ftočetku. HproleTarec list /a inierese delavskega ljudstva IZHAJA VSAKO SREDO. laJaj« J«|oilov«mka Dtlavika TUkovna Družba, Ckicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA $ United Stat*«* One Year $:i.00{ Sig Mbnths $|.75| Three M^»hs $1.00. Foreign Countrfes, One Y*ar $.1.80; Sl?t Month* ft.00. P lt O L E T A h £ C 2301 S. Lavvndale Are. TVlephones KOCKWELL 2864. Božič—legendarni praznik miru Spet je po tisočerih cerkvah, po radiu in v časopisih ponavljano stare kričansko izročilo, "mir ljudem na zemlji, ki so do-bre volje." Spet tisoče in tisoče duhovnikov križem sveta govori v slovesnih pridigah o miru in ljubezni, o Sinu Božjem, ki je pred mnogimi stoletji prišel na svet, da odreši človeštvo iz grehov in krivic s smrtjo na križu. , f Krščanstvo se je skozi tisočletja razvilo v mogočen faktor. Cesarji in kralji so mu bili stebli in se klanjali papežu. Toda to krščanstvo se ni nikdar ravnaio po filozofiji onega, o katerem uci, da je bil pribit na križ zaradi svojih naukov. Postalo je varuh malikovalcev zlatega te'eta in branilo krivice, nasilja in izkoriščanja, ki so jih uganjali nad brezpravno rajo. To krščanstvo, ki govori tobko o miru in ljubezni do bližnjega je sposobno z velikimi svečanostmi blagosloviti vsako orožje, ki služi ubijanju bitij, ustvarjenih po božji podobi. Blagoslavljalo je morilne naprave in "vojskine trume nekdaj in danes v imenu onega, ki je umrl na križu, škofje In kardinali v Italiji so v zadnji svetovni vojni blagoslavljali orožje in volane ter jih bodrili pri ubijanju avstrijskih katoličanov. Cerkev v Avstriji, od najnižjega do najvišjega duhovnika, je enako navduševala in blagoslavljala avstrijske vojalie za ubijanje italijanskih katoličanov. Ako se jutri dogodi vojna med katoliško Italijo in katoliško Franeijo, bo cerkev, ki o Božiču govori o miru, spet podprla morilno igro s svojimi blagoslovi in navdu-ševanji. Cerkev je v praksi že davno nehala biti krščanska, če je sploh bila kdaj krščanska, ker. je le sredstvo v rokah oirn, katerih smoter je zatiranje in izkoriščanje ljudskih množic v svoj dobrobit. Po tisočletju "krščanske", nadvlade na svetu so krAcansae dežele pripravljene uničiti drugi drugo z oboroženo silo, ki jc večja in groznejša ko kdaj prej v zgodovini... Mir ljudem na zemlji... Lepe božične pridige krščanskih veljakov o miru so le običaj, ki miru nič ne koristi. Za mir je treba pogojev, ne pridig in kadila v cerkvah. Cerkev podpira sistem, kateri je sam na sebi TEMELJNI vzrok za oboroženo, klavniško stanje .sveta. Mir zavlada, ko bo ta vzrok ODPRAVLJEN. Krščanstvo ni zmožno te naloge. Izvršil pa bo to zgodovinsko poslanstvo razred, ki v stari uredbi največ trpi — DELAVSKI razred! Pogo.i za mir. za sodelovanje med deželami za dobrobit vseh je socialistična uredba. Svečeniki, ki zažigajo v cerkvah kadilo miru, so proti nji. Zato ni jo bodo morala ljudstva izvojevatl BREZ cerkvenega sodelovanja, samo s tistimi SVOJIMI močmi, ki so oivanizirane ZA ZGRADITEV novega socialnega reda in VERUJEJO v socializem. £ jjto < 4 CHICAGO, ILL Pradprolli teden aa je pričela e glavnem «n«stu i epublike Peru, v Limi, pan ameritka konferenca, k» je rekaka ameriška "liga ».ar odo v". Zatnoval* »o j« uii-ranu "vagojjile" Zudinjane države. Ibllcr j.ni aiita to kenfererco ia bluf. čea, akl.rujete jo aa "obrambo" ameriškega kontinenta, v resnici pa ja la otrok taiog* impei ialisrra Nacijako čaaopioje v Nemi i ji jo "doUrako diktaturo" v proal.h par tednik »ilovito napadalo, kav lahko pomeni le to, da ae bratci imperialističnih nakan drug drugega dobro poznajo. • U'» « r Vse važnejše dežele na ameriškem' kontine**^ aa-eoaa Kanada, to bilo zastopane aa konferenci v Lian. Oziroma »o ša, ker bodo nekateri njeni odaeki zborovali v študija (te avriie še cc.o preko boaižnifi praznikov. Glavno besedo na konferenci je imel kajpada ameriški i I. 1 p državni tajnik Cordol H uit, druga meato pa zo ai iaveje-vali reprezentatrti Argentine. Tudi moliiiki zaztopmU , dalje de!agati Hra««lijo iui., zo krtali eoč vaak ave je Namen Zed. drŽav jb »braniti "hegamomjo Amarilzan cev nad anaerfilcim kontinentom' Japonci, ici govore kritino, pa trdijo, da božojo Zed. državo nadvlado t.ad voo Ameriko »aeadt trgovzkik oatrov. Glavni aactbpnik Zed. držav Cordol Hali je drogi a lova na deaoo, droga dva a levo na desno pa delegata republiko Peru. Prvi na levi ja pebo4nik peruvijakega predsednika. Ko«te-ranča jo patakala mirno, pod protajo militarizUana premoči Zed. držav, leda nem »ki ia i t ali jamski ageeti sa po zvajo skrbeli, da so izpodfcapavali delegaciji vlade Z?d. držav vpliv kolikor za največ mogli. ri: Tudi slepa kura zrno naj- dCj, . . • Tfiko vlada Hitler novi nemški imperij iz «vojega dvorca v bavarskih hribih. To se si« konca, bi moral imeti pravcato Jobovo potrpežljivost. "Križajte me!...!" čustveni Izbruhi so pri njem nekaj čisto navadnega. Cesto se joče, Tako je jokal 1. 1924. pred sodniki. Ko so se mu uprli njegovi rjavosrajčni voditelj^ v Berlinu 1. 1930., se je razjokal. Ko je I, 19112. grozil njegovi stranki razkol, se je, razjokal pred Gregorjem Stražarjem, begal kot brezumen po hotelskih h idnikih ter grozil, d^ bo izvrš i samomor. R samomorom je že mnogokrat zagrozil, časih pa celo zahteval, naj ga izreče rablju. Ob takih prilikah se rado zgodi, da patetično vzklika; "Križajte me, če nisem v pravem!" — Goering »e baje rekel nekoč o njem: "Mi lahko pripravimo Adojfa do joka kadar koli hočemo . .." Zdaj si pa zamislite na primer Stalina, tega železnega, neobčutljivega Georpijca v solzah, kakor histerična ženska .. . Drugače je pa v privatnem življenju rad sam, če le mogoče v svojem dvorcu v Berchtes- gadnu, kjer se i^esto zapre kakor menih v samostan in sanja svojo velike sanje sredi smrekovih gozdov, nad katerimi sanjajo mogočni snežinki in čuvajo pravljice o gozdnih vilah in škratih in velikanih ... Tu ga obiskujejo njegovi poboč-niiti Goering in Goebbels, I les, Bruckner in Hanfstaeng', in g'>spa Goebbelsovtt, ki jo Hitler poaebno si>oštuje; in tu z Goeringom rešuje najbolj «a motane probleme, na enak način, kakor bi tj va »kmeta razpravljala o. prihodnjem sehi-nju, to Je, vse se poenostavi d"> skrajnosti, kajti Hitlerjevi možgani niso zmožni seciranja zamotanih vozlov. Kar je pri tj m čudno, je to, da s svojimi svetovalci tako često pogodi pravo struno. Pri njem gre res ve tako kakor v pregovoru, ki pra-cer sliši kakor komična opereta, vzlic temu je pa videti resnično. (So Nemci, ki pravijo, da vodi usodo imperija prav za prav strankin glavni stan, dočim se Hitler lahko po svoje zabava, dokler ne zaide predaleč v napačnem trenutku, ampak to je zgolj domneva, ki ni potrjena.) (Dalje prihodnjič.) Iz zapisnika seje odborov J. S. Z. f' ' *--? a - I 1 I - * f * "' ' Adolf Hitler: iztirjeno bitje, ki hoče biti božanstvo dne 4. novembra 1938. Prava slika fašizttta V Španiji Fašizem v Nemčiji in v Italiji veliko udarja na socialne strune. Proglaša se za varuha industrialnih delavcev in kmečkega ljudstva, za nasprotnika kapitalizma, kakršen vlada v Angliji, Zed. državah, v Franciji in dmgih d^žglah "kapitalistične demokracije", in vsled tega za pravega graditelja ljudskega blagostanja in borca proti krivicam, ki jih je svetu uri-nila imperialistična "demokracija" Velike Britanije, Zed. držav, Francje in njihovih malih zaveznic dskreditiranega "libe raližma". Tudi fašizem v Španiji je v početku obljuboval preuredoo narodnega gospodarstva po vzgledu Mussolinijeve Italije. Toda v vsakem kraju Španije, nad katerim je zavladal general Franco, je takoj razveljavil vse socialne pridobitve, ki jih je uvedia republika. Izročil je bogastva spet pijavkam, da maso znova potlačijo v suženjstvo. Eden najbogatejših ljudi na svptu bil odstavljeni španski kralj Alfonz. Republik^ mu ja njegovo imovino v Španiji vzela, toda Alfonz je imel stotlsočake v raznih bankah v inozemstvu, da lithko še zmerom po kraljevsko živi., Generai Franco mu je bogastva v Španiji, »apopatlena v palačah, gradovih In veleposestvlh, v rudnikih Itd., nedavno vrnil — seveda tis*a, ki so v Francovem delu Spanij^. ,če b° republika docola premagana, pridejo tudi bogastva v Madridu in v ostali današnji lojallstični Španiji znova v posest degenerirane Alfonsove familije, cerkve in drugih bivših gospodarjev španskega naroda. Špansko ljudstvo to dobro ve, zato general Franco med njim nima zaslombe. Podpira ga cerkev in ostali bogataški slaj, ki hoče nazaj "stare dobre čase". S tema dvema faktorjema bi general Franco ne mogel nikamoi, razen v poraz. Zato mu iz svojih imperialističnih nagibov že 30 mesecev pomagata My*-solini in Hitler, če trdita* da sta v njunih deželah proti socialnim krivicam, v Španiji gotova nista, kajti,ptane ju že mnogo milijonov dolarjev, da jo vržeta nazaj starim Izkoriščevalcem in vrh toga še nebi v izrabljanja. Fašizem je torej ne aa no sistem nasilja in brutalnosti nad brezpravnimi, ampak poosebljeno hinavstvo. Ako bi molitv? kaj izdale, bi se z njimi že davno odpravilo vojne, iakoto, bolezni, suše in druge nadloge. A vzlic temu, da so brez vrednosti, jih ljudstvo drago plačuje. (Nadaljevanje.) Hitler rebi cenzorja Hitler ni noben duhovni ve-! ilikan. Kot sanjač ne potrebuje izredne miselne bistrosti in logike. Njegove misli drsijo po enem tiru. Kot preprost človek ne more razumeti zamotanosti | večine problemov. Zato skusa vse kar najbolj mogoče poenostaviti. Na ta način rešuje probleme. ki jih stoletja niso mo-i gla rešiti. On namreč zadevo) v mislih poenostavi ter si zamisli najenostavnejšo rešitev, ki jo lahko zapopade njegov kmečki razum. Nemčija potrebuje; Ukrajino; dobro, zato si jo mora vzeti. Da bi meril dolžino' pota do svojega cilja, in vse klance, deroče reke in druge zapreko, ki leže vmes, za to Hitler nima sposobnosti. To je jasno pokazal v svoji knjigi "Mein Kampf". Ta knjiga po-' polnoma razodeva način njegovega mišljenja. Ampak on tudi verjame do! zadnje piČice vse, kar reče. O tem ne dvomi nihče, kdor ga | je slišal govoriti. Njegove za-, misij ga popolnoma prevzame-, jo. Zato mu tudi masa popol-j noma verjame. Toda on bo tudi podal popolnoma nasprotujoče si izjavo v isti sapi in z enako vročič-noistjo. To je tista njegova lastnost, ki je kriva, da njegovi svetovalci nikdar ne vedo, kakšen bo njegov prihodnji korak. Z drugimi besedami povedano, ga njegovo zanešenjaštvo zapelje, da preslepi celo samega sebe. On bo začel govoriti o če-murkoli in preden bo prišel daleč, bo postal plen svojih čuv-stev ter začel nastopati v vlogi preroka. Kadar svojih govorov ne bere vrsto za vrsto, temveč se da zavesti čuvstvom in tako rekoč abezlja nekam pod oblake,, tedaj bi utegnilo ,to Škodovati celo njemu, da nima Goebbelsa, ki pazi, da ne pfrkl« v nacijski tisk nobena Hitlerjeva izjava, ki se sicer ni slišala tako slabo, v tisku bi pa napra-vria porazen vtis. Tako je Goebbels često tudi Hitlerjev cenzor! Govornik, ki ihti Nekateri vidijo v Hitlerju nekakšnega železnega moža, ki se hitro odloči. Toda on sam prizna, da nerad dela odločitve. Dogodki sami ga morajo potiskati pred seboj. Testo, v odločilnih momentih, ko je šlo za biti ali ne biti, ni mogel priti do nobene odločitve. Drugi so odločevali namesto njega in on jc čel samo z valom. On se ne more niti odločiti, kaj bo povedal, preden nastopi na govorniškem odru; in javna tajnost v Nemčiji je, da na Hitlerjev go- Po tujih virih priredil I. J. vor močna vpliva tisti izmed njegovih svetovalcev, ki ga zadnji dotoi v pest. Potemtakem si ni gotov samega sebe in se boji analizirati probleme, ki so se postavili preden j. Mešanica predrznosti in domišljije, predvsem pa pomanjkanje sposobnosti. da bi mogel preceniti in pretehtali samega afbe. Njega nHKijo in preganjajo namidlfvnef slike in zmešane misli; in, (la se nekako izmota, napravi kako dozdevno od ločitev, še rajši si pa izbere kak priljubljen predmet, na primer Žide ali komunizem, da se iz-kašlja nad njim." Hitler vedno potrebuje zunanje vplive, ki vežejo tok njegovih misli, ki so vsled tevu često pretrgane. On ne misli koncentrirano. Zato so njegovi govori raztrgani in dolgočasni in šele proti koncu, ko si je gotov zaključnih besed, br.ihne iz sebe majhno poplavo nepretrganih be.sed. Kadar govori, se^često nepričakovano ustavi in nekaj hipov ne ve ne naprej ne nazaj. V takih trenutkih dvigne desnico v nacijski pozdrav ali pa zaihti z zlomljenim glasom: "Hcil Deutsehland!" ali: "Sieg! Siegf" Istočasno pa srepo in odsotno gleda pred se. To so patetični trenutki, 1o knkršnih pride zelo često. Hitler je tedaj izgubljen, dokler ne vidi ali sliši kake stvari, ki vzbudi v njegovih mislih kako novo predstava in mu zopet razveže jezik. Njegovi pristaši "ubijejo" take pavze s fanatičnim kričanjem "Heil Hitler!" Prva leta v politični areni se je Hitler često rešil iz take zadrege na enostaven način, da se je lepo vsedel na najbližji stol. Toda kancelar Nemčije in Fuehrer si ne more dovoliti kaj takega. Zato se zateka ponovno in ponovno k ponavljanju Istih, stokrat in tisočkrat prežvečenih fraz, kakor papiga. Njejovj govori so ponavljanje besed, ki jih je bil napisal pred desetimi leti in morda že sto in stokrat ponovil. Vzlic temu pa stotiseji ploskajo njegovim prestanim besedam kot norci, kar ni za nje noben kompliment, ampak za Hitlerja pa le dobro . .. Masa, ki drvi za njem, je očividno popolnoma otoplla za kritično presojanje tega, kar sliši. če bi bili v-i njegovi govori zbrani v eno kn jigo, bi bila to najbolj dolgočasna knjiga na svetu in kdor bi jo prečita! do ITALIJANSKA SOCIALISTIČNA FEDERACIJA IMA ZDAJ URAD IN GLASILO V NEW Y0RKU I vaJa ■ t . Italijanska socialistična federacija je svoje aktivnosti že «kozi vsa leta osredotočala največ na Chicago in Niw York. V Chicagu je imela vec let svoj urad in svoje glasilo. Ustanovila si je tu tudi tiskarno, Po vojni je postal njen funkcionar tržaški Slovenec John Pipan, ki je začel z akcijo za "reforme", a so mu italijanski sddrugi povedali, da bo gibanje s svojimi kritikami poslabšal, ako se ne poglobi v razumevanje razmer in okolščin v Ameriki. Zahteval je namreč, da tudi tiskarji ne smejo Imeti v tlelavski tiskarni (italijanske federacije) večjih plač nego uredniki in nameščenci v tajništvu. Pipan je kajpada moral bitko zgubiti, če je tiskarna hotela ostati linijska, ker na tem polju se gre za plače in dolgost delavnika, ne za požrtvovalnosti. Tiskarna italijanske federacije je imela skozi par desetletij nesrečo, da so jo "patroni-zirali" taki odjemalci, ki ne plačajo, bodisi ker ne morejo, al; ne znajo gospodariti, pa končno vsled tega ne morejo. Tiskarna je tako prešla v roke onih, ki so bili uposleni v nji. Svoj prostor ima na Bhie Island Ave. blizu Halsted St. • (Jratl federacije je bil nato premeščen v glavni stan soc. stranke v Chicagu, in tudi kontrola nad federacijinim glasi-sllorn "La Parola del Popolo" je predla pod vodstvo stranke. To je bil drugi — ali pa deseti korak navzdol. Na zadnji seji eksekutive soc. stranke oktobra 1938 pa je bilo sklenjeno. da se naj glavni urad italijanske soc. federacije in njeno glasilo preseli v Nevv York. Italijanska soc. federacija je po številu članov jako majhna, toda ima za delo ogromno polje, ki ga socialistična stranka kot taka med italijanskim ljudstvom v Ameriki ne bo mogla vršiti, ne izvršiti. Zato je resnično želeti, da se federacija italijanskih socialistov ojača, in upamo, da bo novemu vodstvu v Nevv Vorku to uspelo. Udeleženci seje: Frank Aleš, Frank Udovich, Frank Zaitz, Anton Garden, Justin Zaje, Rok Božičuik, Vinko Ločniškar, Angela Zaitz, bjuis Beniger in Joseph Drasler; tajnik JSZ in Prosvetne matice Chas. Pogorelec. Predseduje Frank Alesh. Za-pisni k prejšnje seje sprejet kot čitan. Koretpondenea. Tajnik prečita proglas socialistične stranke tikajoč se aktivnosti za njen program v sedanjih razmerah. Anton Garden predlaga, in je rklenjeno, da se priobči proglas v Proletarcu v slovenskem prevodu. Tajnik Pogorelec prečita pismo tajništva JSZ eksekutivi soc. stranke z ozirom l.a enotnost socialističnih vrst. Kajti nesloga v stranki škoduje ne le nji, ampak vsem organizacijam socialističnih smeri, mej katerimi je prizadeta tudi JSZ, Dalje je tajnik Pogorelec poročal, da v JSZ od prejšnje do te seje ni bilo posebnih sprememb. JSZ je poslala strankinemu odboru pismo, kakor je bilo tajništvu naročeno, da naj posveti eksekutiva stranke več svoje pozornosti organizatorič-nemu delu. Kaj je glede tega sklenila, do te šeje JSZ še ni bilo znano. Nadalje poroča o pripravah za predavateljsko turo, za katero je določen kot govornik Frank Zaitz. Prične se v Penn-sjrlvaniji, se zaključi v Ohiu, nato pa bo ob priložnostih predaval v Illinoisu, Michiganu m VVisconsinu. Neža literature. — Glavno delo zdaj, koledar — jp skoro dovršeno, je poročal Pogorelec. Oglasov je v skupni vsoti v koledarju za $54.75 manj kakor v prejšnjem koledarju, naročil zanj pa se pričakuje več, tako da bo razlika na ta način krita, kar se dohodkov tiče. Uspeh z oglasi je vzlic temu velik, ako se pomisli na slabe gospodarske razmere skozi vse leto in na težkoče, ki jih imajo vsled njih trgovci, obrtniki in drugi naši oglaševalci. Zbiranje .prispevkov v tiskovni sklad proletarca je v teku. Poslanih je bilo v ta namen kakih 800 pisem. Sledi razprava o predavateljski turi in o agitaciji zanjo, o delu za Proletarca, za Prosvetno matico in druge naše ustanove. Seja zaključena ob 11. zvečer. ANTON JERAM Rurgrttztown, Pa. — Tu je dne 11. decembra preminul Anton Jeram, tajnik kluba št. 19 JSZ. v starosti 59 let. Bil je bolan 8 dni na pljučnici. Pokojni Jeram je bil pionir v delavskem gibanju med Slovenci in tod »plašno znan. Bil je zastopnik Proletarca in zanj vnet agitator. V Ameriko je prišel pred 35 leti. Svoj čas je bil potovalni trgovec z zlatnino. Doma je bil iz 2elins pri Cerknem na Primorskem. Pokojnik je bil član SNPJ in Slovenskega samostojnega društva na Moon Runu. Zapušča soprogo in otroke. Družini naše soSalje. Poročevalec. (Več o pokojniku na drugem mestu v tej številki pod naslovom "Pri Antonu Jera-mu." — Ur.) Uspeh oueblske naselbine — novi dom! Pueblo, Colo. — Dvorana, ki jo gradi napredni del slovenske naselbine, je v glavnem dogo-tovljena. Le razne prltikline in orremo odra je treba Še urediti. Nekateri naši rojaki so za uspeh tega pod vzet j a res veliko žrtvovali. V dvorani je prostora za nad 300 ljudi. Tydi oder bo dobro služIl kulturnim prireditvam, na primer dramatiki. Na zastoru je slika in pa oglasi tukajšnjih trgovcev in raznih podpornih organizacij. Na političnem polju med nami že dolgo nI nič pravega Življenja. Naša zadružna prodajalna sijajno uspeva. Vsa čast njenemu odboru, posebno ravnatelju in odjemalcem. Ameriškega družinskega koledarja je bilo tu prošlih par tednov mnogo razpečanega. Za ta u.^peh se je pred vsemi potrudil Frank Boltezar. Prosvetna matica ima med tukajšnjimi kulturnimi delavci, ki že dolgo let goje posebno slovensko dramatiko, in tudi glasbo, mnogo prijateljev. Nič posebnega se torej ne dogodi med nami, a vendarle gibljemo. — Poročevalec. "čistoča rase" Itnlijani skušajo izboljšali svoje klavrno pleme z iztrebljenjem 90,000 Židov, ki jih imajo v svojih mejah. Silvestrova zabava KLUBA ŠT. 1 JSZ j «1 i v soboto 31. dec. V DVORANI SNPJ ChirnKn, lil. š Vstopnice v predprodaji 40c, pri blagajni 65c. V gornji dvoreni igre! J. Kochevarjev orkester PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ x. Izmed vseh krajev, ki sem jih poznal v svojih mladih letih, sta me najbolj zanimala LJubljana in Barje. Drugih sem takrat pravzaprav le malo videl. A LJubljane veliko skozi prilično let. Pozimi naprimer sem vozil "mole" na dvokolui-ci — rekli smo jim "cize", iz Aurove, Perlesove in Kozlar-jtve pivovarne. Prva je bila najbližja, nedaleč od frančiškanske cerkve proti Kongresnemu trgu. Druga je bila v Prešernovi ulici blizu Glavne pošte, in tretja — najbolj oddaljena, na meji Šiške. "Mole" je iiprešano žito, ki ostane pivovarni ko vzame iz njega vse kar potrebuje pri varenju piva. Ta ostanek je imenitna hrana za molzne krave. Pri nas smo jih hranili z "molcem". otrobi in z drugimi "prikuhami", pomešanimi med rezanico, repo in peao, tako da so bile okrogle da kaj in mleka je bilo vsak dan poln voziček steklenic. Sploh so pri nas imele krave veliko boljšo hrano — primerje-valno rečeno — nego člani družine, in naš življenski "fctan-dard" se je začel dvigati šele ko sta starša s pomočjo krav, esiroma njih mleka in našega garanj«, poplačala glavne dol-gove. To prevažanje pozimi po ljubljanskih zasneženih, ali pa blatnih ulicah, me je ne le u-trujcvalo, ampak tudi jezilo. Nekoč sem videl v tržaškem slovenskem dnevniku "Edinost" po naključju sliko kitajskih kulijev. Ta list je včasi oče kupil v trafiki, ga prebral in spravil. Tisti njihovi vozički so se mi zdeli sicer veliko laglji nego moj, kuliji so tekali po ulicah bosi, a dostojanstva v njihovem polclictr nisem opazil; niti ne v svojem. Kako vse lepše bi bilo voziti ta bremena in tovore s konjem in sedeti spredaj v vozu na vzmeti kot Človek. Tako pa vlečeš za sabo težko "cizo" trikrat, " štirikrat na teden in še mučiš kake štiri ure sem in tja, za plačilo pa dobiš ričet in prekajena reberca. Slednje izmučen človek z užitkom poje, prav tako velik kos kruha, ki spada zraven. A meni to prevažanje ni bilo všeč vzlic takemu plačilu. To delo sem oddal mlajšima bratoma čim sta. bila dovoli močna. Uprl sem se in nič ni pomagalo, morala sta iti na delo, ki sem ga nekaj zim opravljal največkrat sam, včasi pa mi je pomagala sestra. Zdaj prevažajo vse s konji. Brat jih je po vojni nekaj nalovil po Barju in Posavju, ohranil najboljše, postal prevoznik, prodali so vse pridelke drago, in tako so vsi tisti časi, kakršne sem moral z njimi preživljati jaz, daleč za njimi, še celo med vojno — pravijo, jim ni bilo sile, ker so za pridelke in mleko •lahko dobili ne le denar ampak vse, kar so mestni ljudje mogli dati, da so si poskrbeli potrebno hrano. Skušal sem one dni postati še bolj neodvisen od domačih. Kadar je v Ljubljani zapadel sneg čevelj in več na debelo, sem sel okrog 3. zjutraj pred magistrat, kjer ni bilo treba moledovati za delo kakor zdaj pri WPA v USA. Dobil sem lopato in plačo. Kadar je bilo snega preveč, in delavcev premalo, so hlače. Kolena ni bilo škoda, a hlač zelo, kajti kupil mi jih je oče. Takrat še nisem toliko zaslužil, da bi si obleko sam kupoval. Nesrečo sem zaupal mami. "Joj, le kaj bo ata rekel!" Povedala mu je nekako naravnost, dasi je mislila, da ga bo v odkritje nezgode polngoma pripravila. Zamomljal je, a na vojaki ter nam pomagali, ua glas ni rekel ničesar osornega, smo vzdrževali ulice, prelaze, kajti demonstracije so tudi nje-in ceste dostopne prometu. An- ga mikale in je o njih čital t geli sem zadnje poletje kazal užitkom. Mati mi je popravila tisto vežo pod Mve!bom" tik i hlače kakor je pač mogla in znala. A nove niso bile več. to se jim je na kolenu le predobro poznalo. Tudi na Kongresni trg sem rad zahajal, kadar sem imel dovolj časa. ali pa če so mi dali doma dovoljenje zato. Na primer, na Prešernovo slavje, ki je bilo eno največjih na tem kraju, kar jih je kdaj videla Ljubljana. Točilnic je bilo pc Zvezdi nič koliko in pivo je teklo *v potokih". Neki nemški list v Celovcu je pisal, da ako dobi France Prešeren kdaj spo menik v Ljubljani, bo to zasluga "izpraznjenih sodov". Prebitek omenjenega slavja je namreč šel v sklad za sporne nik Prešernu, ki ga je koncem konca res dobil. Stoji pred frančiškansko cerkvijo in je znan tudi mnogim ameriškim Slo vencem. Ob neki priliki mi je pravil prijatelj komij, da bo v steklenem salonu kazine (v Zvezdi) socialdemokratski shod. Vedel sem o njih le kar sem čital v Slovencu, tržaški Edinosti, v Domoljubu, in iz po-menkov ter iz pridig. Komij jc trdil, da to niso slabi ljudje, čeprav so zoper vero. "Saj nam vera itak nič ne da," je dejal, "še plačevati moramo zanje." In sva pogledala tisti shod,"Vidiš, tisti, tam, je Kopač, onile je Etbin Kristan ..." Govorov nisem razumel, bodisi, da sem bil premlad, ali preneveden, ali oboje. Bolj pa sem razumel govore na III. vseslovenskem katoliškem shodu v Alojzijevi-iču. Pet škofov je bilo navz.o-čih, kar je že nekaj, mnogo katoliških poslancev in drugih visokih ljudi. In naroda nič koliko. Takrat sem prvič čul tudi sedanjega jugoslovanskega no- GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charleg Pogorelec "rotovža" in ji pravil, kako smo prezebali marsikatero noč, a zaslužek nam je prepodil neprijetne občutke, ako ne prej, pa tedaj, kadar smo se oglasili pri Zalazniku na Starem trgu in pili "likerje" vsakovrstnih barv in jedli maslen kruh. Nekateri so šli v gostilne ln si privoščili vina in gulaž. ""Old" ti-merji" pa so izginili v podzemne beznice in si naročili cenenega "ta grenkega" (špirit s pelinom) in hrenovko, ali pa kos kruha in slanino. Želel sem "napredovati" dalj? in dobil delo pri stavbeni tvrdki Supančič in potem pri Tenezovi. Tako sem se povsem osvobodil od odvisnosti domačih, katerim pa sem moral pomagati večer za večerom, vsako nedeljo in ob sezonskih delih tudi zjutraj, predno sem šel na svoje redno delo. Naravno, da sem potemtakem takrat Ljubljano dobro poznal in da me je mikalo jo presojati zdaj. kakšna se mi je dozdevala one dni in kakšna danes. Da, tudi nekaterih shodov sem se udeležil v dneh rane mladosti. Na primer leta 1905 pred Mestnim domom, ko je bila proglašena enodnevna stavka za splošno, enako in tajno volilno pravico. Vse v Ljubljani jc počivalo. Tobačna tovarna. ki je skušala obratovati, je morala onim, ki so prišli vzlic svarilu organizacij na delo, oznaniti, da naj zapuste delavnico čimprej, da nc bo proti njim demonstracij. Le poulične kare, ki bi spadale v dobo No-etove barke, so še vedno godrnjale po tirih. Odbor, ki je organiziral protestni shod in tranjega ministra dr. Korošca, stavko v Ljubljani, je zahteval, ki je govoril namesto dr. Brej-da se vagoni takoj umaknejo v ca jv, Celovca. Dr. Brejc je ka-svoje hrame. A vodstvo je od- toliški ljudski stranki, zameril, govorilo, da je ravnateljstvo naj ker mu ni priborila državno-Dunaju. in dokler od tam ne zborski mandat, katerega je pride naročilo, bo promet na- želel za Slovence na Koroškem, daljevan. Ko je bilo to nazna- jn je v protest nad to krivico njeno z govorniške tribune j odpovedal sodelovanje na sho-pred Mestnim domom, jc ne-;^u kdo zavpil, "cigararce, prevr- Parkhill, Pa. — V tem okraju je bilo naše delo zudnje čase na precej živahni točki. Vršila sta se dve predavanji, ua katerima je govoril urednik Proletarca s. Zaitz. John Lan-gerholc in John Rak sta doma-ega razpečala že ves koledar, katerega sta naročila 80 iztisov. Pri prodaji pomaga tudi Vidrich. V tiskovni sklad jc na seji društva št. 44 SNPJ nabral |5.55. Frank Podboy je naročil in razprodal 10 izvodov koledarja. Pravi, da se ljudem ta knjiga zelo dopade. John Oreškovich, tajnik "Adrije" št. 3 SNPJ, je tudi naročil 10 iztisov. Strabane, Pa.—Društvo *To-tojnska jama" št. 138 SNPJ je naročilo in razprod^o 110 koledarjev. Klub št. 118 JSZ je prispeval $5.00 v tiskovni sklad Sheboygan, Wi«. — Frank Stih je poslal 4 naročnine in vsoto za oglase v koledarju. Herminie, Pa. — Evo, tu je zopet naš Tone Zornik, stalni •Član te kolone. Poslal je 2 naročnini, naročil še 50 koledarjev in nekaj drugih knjig iz naše knjigarne. Sygan, Pa. — Lorenc Kavčič je poHal 3 naročnine in vsoto za prvo zalogo koledarja, ki jo je razpečai. Naročil jih je ponovno. Pravi, da se koledar Iju-deifi dopade in da se ga z lahkoto prodaja. Pisal je tudi po imerik naročnikov za njegov okraj. Bellaire, O. — Louis Pavli-nic je poslal vsoto za prodane koledarje in 50c podpore listu. Pravi, da so razmere piškave, posebno za premogarje, ki so že bolj v letih in jih družbe kaj NORMAN THOMAS ZA UMIK S. P. S SVOJE POLITIČNE AKCIJE Proletarca; Jacob Pavčič je po- rade odrivajo. nite jim te škatlje!" Tobačne delavke, kleparji itd. so se strnili proti progi blizu Mestno.ca doma, po kateri je pravkar po polževo prilezla kara poulične železnice. Tobačne delavke so par starih ženic potegnile naglo ven in v pol minuti je bil va-gonček prevrnjen. Kmalu nato je prišel "iz Dunaja" ukaz, da naj se promet ustavi do konca 24-urne stavke. Pred Mestnim domom je bilo kakih pet tisoč ljudi. Nekateri so rekli, da dvanajst tisoč. Mogoče. Deževalo je in nad glavami je bilo morje dežnikov. Govorniki so se morali vsled velike gnječe in dežja umakniti v drugo nadstropje doma, od kjer so množici govorili skozi odprto okno. Nastopili so zastopniki vseh tedanjih strank na Slovenskem. Krono orator-stva je odnesel Etbin Kristan. Kdor ga je čul na tej manifestaciji, ga ne pozabi. Spominjam se tudi protestne demonstracije in shoda proti hrvatskemu banu Hedervariju. V gnječi sem v Mestnem domu padel po stopnicah* si prebil prišli ii jetnišnic arestanti in koleno in preklal nove suknene Ko se jc po Slovenskem vo lilna pravica razširila, se je lahko vsak volilec v Ljubljani in okolici peljal na volišče zastonj v kočiji in jedel ter pil brezplačno pred in po glasovanju. Ob dveh prilikah je bilo zastonj-ske hrane in pijače toliko, da smo jo bili tudi otroci deležni in .se potem igrali "politike" in pijane volilce ... Ker so bile te vrste kampanje za slovenske stranke predrage, so se sporazumele, da složno sprejmejo zakon, ki je prepovedal za-stonjkarstva na volilne dneve in v volilnih kampanjah. (Dalje prihodnjič.) KNJIŽEVNE VESTI Revija "Njiva" ima v svoji novembrski številki sledečo vsebino: Goriški: Drugi red — novi red; Par besed; A. Moze tič: Spomini; Radio v Rusiji; M. Simčič: Bajga; Brazda; Mejnik; Književnost; Kino; Drobtine Iz prireditve društva Ivan Cankar. Naslov "Njive" je Ramon Lista 5162, Buenos Aires, Argentina. Društvom in Klubom Za čimboljši gmotni in moralni uspeh t svojih priredb jih oglašajte v "PROLETARCU" sla I 2 naročnini. Pravi, da tudi on pomaga prodajati koledar, ki jih je naročilo društvo; razpečai jih je v dveh dneh 75 iztisov. Moon Run, Pa. — Jennie Je-rala. zvesta družica pokojnega sodruga Michael Jerale, vrši delo svojega soproga naprej. Poslala je 2 naročnini in naročila 25 izvodov koledarja. Cleveland, O. — Naša agiina zastopnica Jennie Dagarin je zadnje čase poslala 25 naročnin in pravi, da se v kratkem spet oglasi. Klub št. 27 JSZ je to leto prispeval že $50.00 v tiskovni sklad. Prva polovica je bila poslana v februarju, ki jo pa pomotoma nismo omenili v tej koloni (sodrugi kluba 27 naj nam oproste), druga pa po s. Franku Zaitzu; poleg tega je s. Zaitz izročil $10, ki mu jih je izročila Jurmanova Rozi. $5 pa "Kristu.*ov" prijatelj, oboje v tiskovni fond. Naj omenimo, da jih je malo, ki bi gmotno toliko pomagali Proletareu kot Rozi in njen soprog Vincenc. John Bozich iz Collinvvooda jo poslal 4 naročnine in vsoto za oglas v koledarju. Klub št. 27 JSZ je poslal že trenje naročilo za koledar, kar pomeni, da so naši sodrugi na šentklerju res pridni letos. Predavanja s. F. Za it/a so bila dobro obiskana. Red Lodge, Mont. — Tudi tu vse ne spi, kot bi kdo mislil. Kajetan Erznožnik je poslal 2 naročnini, naročil 15 koledarjev in poslal $2.00 s tiskovni sklad za dr. št. 58 JSKJ. Pravi, da sc v premogovnikih zdaj nekoliko boljše dela, zato bo poskusil z agitacijo za nove naročnike. Springfield, 111. — John Gor-šek je poslal 2 naročnini. Zdaj se pripravljajo za predavanje, ki ga bo imel enkrat po Novem letu tam s. Zaitz. Chicago, ni. — S. Zaitz je s potovanja prinesel še 7 naroč- Raventdale, Wa»h. — John Chadež piše, da bo naročnino v kratkem ponovil in skušal dobiti tudi nekaj novih naročnikov za Proletarca in naš koledar. Barberton, O. — Mike Ko-pach je poslal dve naročnini. Pravi, da ga zelo muči revma-tizem in začasno ne bo mogel nikamor, zato priporoča vsem ki imajo naročnino potečeno, da jo sami obnove. Naročnike prosimo, naj to upoštevajo. Radi bolezni tudi koledarja ni mogel prodajati. Namesto njega sta to delo prevzela Louis Oce-pek in Mary Sustarsich. Prvi jih je naročil 15. druga pa 6. Impenai, Pa. — Frank Au-gustin je poslal vsoto za prodane koledarje in naročil še 5 iztisov. Pisal je tudi po imenik naročnikov, ker bo obiskal vs^ ki imajo potečeno naročnino. Pueblo, Colo. — Frank Bol-tezar je poslal že tretje naročilo za koledar. Pravi, da se kljub slabim razmeram lahko prodaja in ljudem se zelo dopade. Walaenburg, Colo. — Ed Tomšič je poslal 2 naročnini, naročil 5 koledarjev ter posla' $3.00 tiskovnemu fondu, ki jih je prispevalo dr. št. 201 SNPJ in posamezni člani. Bridgeport, O. — če bi Jože Snov ne bil omenjen v tej koloni, bi moralo biti že nekaj izrednega. Poroča, da je priredba za klub in Proletarca po-voljno izpadla, zraven pa je poslal 4 naročnine in naročil še tri koledarje. Newburgh, O. — Jože Ix»ver je poslal 4 naročnine. Pravi, da se v kratkem spet oglasi. Little FalU, N. Y. — Kot smo pričakovali, se je zgodilo. Mislili smo namreč, kaj neki je z našim Francetom Gregorinom, da še ni naročil koledarja, in medtem pa pride pismo z naro- nin. Joe Drasler je dobil 2 na- Provizijo poklanja Pro letarcu. Uniontown, Pa. Louis Dornik je poslal $2 podpore listu od dr. št. 326 SNPJ. Naročil je tu di 11 koledarjev. ročnini, Joe Oblak pa 2. Upravnik se je pred kratkim udeležil božičnice Vrtca št. 139 SSPZ na južni strani mesta. Bfla je luštkana zabava z dobrim programom in kazanjem slik od tu in iz Jugoslavije. Razume se, da nismo pozabili tudi na našo agitacijo. Posebno koledarja smo razpečali lepo število. Pri prodaji so pomagale Jennie Zaitz in Mary Verhovnik. Obema iskrena hvala. Ostale izvode koledarja je vzel s. Verhovnik, da ga razpeča med našimi pulmančani. Arma, Kant. — Anton Shu-lar je zadnje čase razpečai 115 izvodov koledarja in dobil dve naročnini za list. še več jih pošlje v kratkem. Pravi, da zdaj. ko je delo s koledarjem končal, bo dal več pozornosti agitaciji za klub št. 21 JSZ. Sugarite, N. Me*. — Jakob škerlj je narkči) 5 koledarjev, Tone Orožen pa 6. in poslal tudi 4 naročnine za list. Tako je tudi ta mala naselbina naredila svoj del agitacije. Priznanje zato Orožnu in škerlju. We»t Newton, Pa. — Jože Zorko, ki ni novinec v tej koloni, je 9pet tu. Poslal je 2 naročnini in 50c podpore tisk. fondu. Sharon, Pa. — Jože Cvelbar je poslal že drugo naroČilo za koledar. Pravi, da mora letos doseči rekord. Ker Jožeta poznamo kot agilnega delavca, vemo, da ga bo tudi dosegel. Naše aktivnosti v Detroitu V Detroitu gojita slovensko dramatiko posebno kluba št 114 in 115 JSZ ter pevski zbor "Svoboda". Imamo tudi pevski zbor "Naprej", ki deluje na zapadni strani. Meseca januarja priredita omenjena kluba dramsko predstavo, zbor "Svoboda" se pripravlja na bogat koncertni pro-red, ob enem pa priredi v SND januarja meseca maškarado. Enako se tudi za napredek slovenske glasbe in druge aktivnosti v svojem področju zbor "Naprej". Kluba sta se v načelu izrekla tudi za aranžiranje predavanja, na katerem bi govoril Fr. Zaitz o Jugoslaviji in drugih deželah v Evropi, katere je obiskal. Njegova predavanja se ne tičejo opisovanja krajev, ampak razmer, katere vplivajo čezdalje bolj tudi na vnanjo in notranjo politiko ameriške vlade. Predsednik soc. stranke Norman Thomas je dne 15. dec. v Chicagu predaval o padanju in naraščanju socialističnih glasov v Ameriki od početka do danes in izjavil, da jih je bilo nešteto, ki so mu v volilnih bojih po postanku sedanje krize >ravili, da bi bili glasovali zanj ako se ne bi bali "vreči svojih glasov proč", kar bi bila pomoč republikancem. Zato so rajše glasovali za demokrate. Thomas smatra, da je rezultat volitev meseca novembra bil v Nevv Yorku tak. da si mora soc. stranka najti drugačno orientacijo, ali pa postati nova S. L. P., v kakršni pa on ne bi hotel biti. (New Leader je na take možnosti že davno svaril.) Mnenje Normana Thoma-sa je, da se naj socialistična stranka posveti vzgojnemu delu v masnih organizacijah, kot v unijah, v podpornih zvezah, v delavskih in farmarskih političnih strankah, kot so v New Yorku, VVisconsinu in Minne.-o-ti, in sploh povsod, kjer ima priliko širiti socialistično znanje in delavsko zavest. Ako bo to njegovo priporočilo sprejela, preneha s samostojno politično akcijo, čemur pa nasprotujejo mnogi člani in tudi mnogi člani socialdemokratske federacije. Slednji so že pred par leti priporočali sodelovanje socialistov v masnih političnih gibanjih delavcev in farmarjev, v unijah pa delo za unije, ne pa jim ukazovati, kakšne naj bodo. Maynard Krueger, ki je tudi govoril na omenjenem sestanku, ni soglašal s Thomasom. Navajal je, da socialisti že od nekdaj delujejo v masnih organizacijah. Bili so najvplivnejši mnogo let v unijah oblačilnih delavcev, v podporni organizaciji Workmen's Circle in v /eč drugih, v uniji najemnih farmarjev na jugu, a nikjer ni-K) uspeli toliko, da bi bili dali socialistični stranki trdno za-edje. Po Kruegerjevem mnenju je danes najvažnejše jačati socialistični tisk in socialistično organizacijo. Thomas je v svojem govoru poudarjal, da je prišel v socialistično gibanje šele leta 1916, da pa se je zanj zanimal že dol-?o prej, in da je odslej deloval vsepovsod kolikor zmore za socialistično stranko, v stavkah in kjerkoli je bilo mogoče koristiti delavski stvari. Iz njegovega govora bi se moglo razbrati, da se z volilnimi kampanjami pod socialistično firmo ne bo več ukvarjal, pač pa le, če bodo socialisti delovali skupno z drugimi organizacijami, na primer v Nevv Yorku širili socialistično agitacijo in vzgojo v delavski stranki. Te spremembe v stališču S. P. se tičejo tudi JSZ. Morala jih bo premotritl in tudi svoje delo uravnati tako, kakor bo koristno za socialistično agitacijo med našim ljudstvom in v splošnem, ne pa se oslanjati na kako malo skupino in hirati z njo vred. Do prihodnjega zbora JSZ, ki se vrši meseca septembra, imamo priliko preudariti na podlagi smeri in dogodkov na delavskem političnem in prosvetnem polju, kar bo najboljše, in nato napraviti za JSZ take sklepe, ki bodo koristni nji kot organizaciji in njenemu socialističnemu delovaniu na vseh poljih, na katerih je aktivna. F. Z. Rdeči Sokoliči se dobro postavili Chicago. — Prošlo nedeljo se je v dvorani SNPJ na South Lavvndale vršila božičnica federacije društev SNPJ, na kateri so se člani mladinskega odseka kluba št. 1 JSZ. ki so kajpada tudi Člani SNPJ, dobro postavili. Njihove točke sporeda je vodila direktorica Anna Beniger. Ves program je bil dobro predvajan in napravil ?ia polno dvorano občinstva najboljši vtis. — P. Klub št. 49 JSZ vreden zaslombe Collinwood, O. — Malo je oseb, in malo je klubov, ki bi mogli v borbi za delavske pravice dolgo vztrajati. Med trdne se lahko šteje klub št. 49 JSZ. Bil jc žc v vsakojakih akcijah in borbah. In v težkočah ter krizah, ki bi jih bilo vredno opisati. Tak klub zasluži opore. Pridite torej na njegovo zabavo v nedeljo 25. dec. zvečer v Slov. del. dom. Pisal bi o tem vabilu več, a sem u-verjen, da so k temu tudi drugi poslali dopise. Torej na svidenje. — Član kluba. ELEKTRIČNA DARILA ki jih bo v resnici cenila Brezposelna mladina Med brezposelnimi v Zed. državah je 4,400,000 mladih ljudi v starosti od 16. do 24. leta. m SUNBEAM MIXMASTER n *Meša, vtepava in izžema sok. Slonokoičen, zelen, ali črno in belobarven. Z iziemal- Z......................$23.75 (Brez izžemalca $21.) itt >n SILEX' električna skupina za kuhanje * Priprava za Atiri skodelice za manjfto družbo ... ali 10 skodelic kadar stre-ftete večji družbi. Ista električna peč za eno ali drugo velikost. VREDNOST ! $7.95 OBE samo $6.95 C0MM0NWEALTH EDISON C0MPANY 71 W Adama 8I.-1S1 8 D« ar bora Si. 4962 Broadw«f 4033 Inria« Park Rd 2733 Milwaak»« A« 274S Liacola A»» NKIOHBORHOOD STORES 4231 W Madlaon St 3460 I. Stat« It. 4834 8. Aahlaad Ar* 882 W. 63rd 8t. 2990 I. 92ad St. 11046 8 Miekifaa A*«. Proletarec, December 21, 1936 KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE TUDI V CALIFORNUI NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI! POSLEDICE FRANCO VEGA BOMBARDIRANJA BARCELONE V DETROITU PRED DVAJSETIMI LETI IN DANES Piše ANTON JURCA ...................... VSNCI/S RESTAVRACIJA IN kavarna : 260« So. Lawndale Ave. ; Chicago, III. Tfl. Crswferd 1382 i « | Prutea in ak«»aa dmmrnlm jedtfa Z I CfM smera«. pMirtiba toin*. J Vzroki razočaranj Iz pisem, ki smo jih prejeli prošle tedne in mesece, vidimo, da ta ali oni nas naročnik odpoveduje list, ne »to ker se mu ne zdi deber, ampak zgolj v protest na svoja razočaranja. Navajamo nekaj takih "vzrokov", radi katerih so se razočaranci maščevati nad listom, ki jih pravilno uči in jim hoče samo dobro: Poraz farmarske-delavske stranke pri volitvah meseca novembra v Minnesoti. Težki notranji boj v uniji avtnih delavcev (največ v Detrcitu), > Padec La Follettove progresivne stranke v Wiscon- sinu. Politično mešetarenje ameriške delavske stranke v New Yorku. Opor*unizem "militantov" v Pennsylvaniji. Oportunizem social-demokratov v Pennsylvaniji. Skebanje unij ADF proti unijam CIO in obratno v raznih državah. Zamere v podpornih organizacijah, posebno vsled odklonjenih podpor. Nase nasprotovanje demagogiji "father" Coughlin a, npsa tolmačenja panzijskega gibanja, ki ga vodi dr. Town-send, naši komentarji o zadnji volilni kampanji v Cali-forniji itd. Propast neodvisne Čehoslovaške. Brezupno nadaljevanje krize in WPA. Ktitike proti Rooseveltovi politiki. Kritike proti masnim persekucijam v sovjetski Rusiji. Preostri napadi na "vero". Preveč prijateljstva do Židov (le naj jih Hitler, pravijo ti ljudje). Ne povemo nič novega. Zmerom stara pesem, a doseči ne moremo ničesar. Pcgreb je konec sa razočarance, a na nesrečo sveta se rode novi razočaranci in tako pogrebnikom dela nikoli ne zmanjka. Nova plinska peč Lustniki domov bodo gotovo vzeli z veseljem n« »nanje ve*t o novi is-najdbi pri plinskih grelnih pečeh za domove, prodajalne in male tvovnice. Te nove plinske peči dajejo najčistejšo toploto po najnižji eeai in lastniki uživajo udobnosti, ki jih lahko dobite le od plinske peči. Gretje s plinom stane tako malo, da sedaj lahko vsak dom, stanovanje, prodajalnica ali tvornica uiiva • te ugodnosti. Obilo prijetne toplote in nobenega dela v zvezi z njo. Mislite si kako prijazno je ko prižgete plin in ie imate tu tisto, prijetno gorkoto bres izgube časa in, brez dela — čiščenja peči. Nekje blisu v va*i sosrdftčini se f«»-tovo nahaja (ias Compa«iy podružnica, ki ima U' izvrstne ekonomične plinsko peči na razstavi. Ustavite se tam in oglejte si jih. dn *aml uvidite, koliko lahko prihranile z njimi. Kadar želite kaj oglašati, spomnite se "Proletarca". ......I................. ; PRISTOPAJTE K I SLOVENSKI NARODNI ! ; PODPORNI JEDNOTI Tomšičevo voščilo . "Big; Tony" Tomšič iz Oak-landa, Calif., sporoča, da vošči vsem svojim prijateljem in Čitateljem Proietarca vesele praznjke in srečno Novo leto. To vzemite yai njegovi znanci kot osebno voščilo.ker običajnih in individualnih voščil |»o pošti ne bo poslal, namesto tega pa je tisto vsoto raiše prispeval v podporo "Proletarcu". Mnogi osebno poznate tudi Topvjevo soprogo. Na potovanjih ga je vedno spremljala in skupno z njim pomagala zabavati družbo. Zdaj je že dolgo bolna. Sreča zanjo je, da Ima (Joma hčer Rose, ki skrbi za bolno mamo. Take nežne oskrbe na svoji bolniški postelji bi Mrs. Tomšičeva ne dobila niti za drag denar, kajti hči ji atre-ie ljubeče in z vero, da mati kmalu okreva. To želimo vsi prijatelji in znanci Tomšičeve družine. — P. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Ustanavljajte nova drufttva. < Deset članov (ir) ja treba za novo društvo. Nsslov za list in i za tajništvo je: 1 2657 S. Lawndale Ave. ! CHICAGO, ILL. .................... ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SR VEI)NO*bBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO- I1X. Tel, Lincoln 4700 PROLETAREC se TfSICA PRI NAS A i £ A. i • • • Pri Antonu Jeramu „.. • i a , * ; . , u« i it . t<* Ameriški dri Bilo je deževna, pusto iCjUM-|ama voziu, nima licence, zakcnidRr kmHju rko jutro, k5 sem dne 18. no-. v Pennaylvaniji pa je v tem o*i. prod jHnj ' vembra stopil is vlaka v B4r- ru jako strog. Bova morala i™^ Delamo po malem — o le [ i. gremo naprej! Cleveland, O. — Ker je le- Itci AmerUki družinski kole- nmo h« ras* vnefpo lotili. Jan- ltettstownu, 27 milj jufoz^pacM kati Uuricha, saj gotov« pri-I^J' "tven™ * iTrSS no o4 P^&frffh*. Na pMUji.de. MedUm j« Mm. Jeram pri. j 1,ru*' mU mo Frank Laurich i pravila obrni. Frank Laurich jo ' B T7 in njegov sin z avtom, in Anton rt Jeram. tajnik kluba it, 19 JSZ. bil Pc7nravi!i smo se na mali po- Morila bi me zanimal tam i »m i „„„:,, tr,; bl ^ „aii kar v d**ju nato pa v ilanstva SNPJ? Seveda. Anton Ij^rZ^fiJSJSE avto na Jeramov dom. ki je na Jeram je šel z nami. 1 biča prijaznem holmu. xara*5en.s! Dom na Avelii je bil zakb-j ^ da , hrastovem drevjem. V pole ju njen Par fantov, ki »o menia: ko|edar k:l|oli. mora bit, tukaji zelo ,epo m tu-j S at ! v njemu, je nas Oulo a ni 4kim rojtkom. v„|, ki „n 6Ua- d, veliko prepiha, aen.. a. mblil. jih b.la vojja da nam bi odprli, j,, d> res ^r|n|i| bra. Po zimi pa burja. k. . akne Jeram je trkal I.aur.ch Pa *» L, kj . ne Mnimho, vsako razpoko v stenah, ob vra- se* nreko ceste k naJemu znan-i ,ltvirku- a,,,,, r., ^ ' ... . . 4 « n , „ ; , , . , omnam j _ tri; _ ,------ ga ksefta. Klh klaj h Mu Poljskem, kjer Mi pUomo zoper profite in;so Rusini v večini, so se pred hočemo, da se tudi naši I sti dr- dobrim mesecem dogodili veže tega pravila. Ako se kdo liki nemiri, ki jih je poljska m,«lo .pošali na ta račun, se liutimo. namesto da bi se vpru-Aaii: mar ne pomaviamo tudi mi podpirati legeniarn? praz- ojak — o, vsega imamo za silo . . ." Sodružica Jeramova mi je med tem hotela pripraviti "bacon and eggs". Ustavil sem jo ravna o pravem času. Ni moj običaj jesti zjutraj. S. Frank Laurich se je takoj i Cotelj, Frank Bregar in več poslovil. On je tajnik društva SNPJ, tajnik in upravitelj dvorane in obložen je ie z drugimi sličnimi postranskimi uradi, ki mu povzročajo obilico dela in stroškov, dohodkov pa prav meni, da pravilno nre liaio. Barve oiatnic — rdeče, rjm-v ne, ali kakrAne že so — tudi pri njih več ne odločujejo, ampak vsebina. "Povesti so zelo dobre," nravljo tudi katoliAkl ljudje, "in vrh tega je Amer iki lružir«ki koledar noln raznih nodntkov, tako, da je to res koristna knjiga". K razširjenju tega mnenja pomagali tekom let mnogi naročniki koledarja na ta način: kupili so izvod, ga preči-tali, in ga dali nato družini, ki bl ga sama nikakor ne hotela nabaviti. Pa so se z njim zastonj seznanili in zdaj ga sami kupujejo leto za letom. Tako zanjo. O priredbi soc. "Zarje" je drugih. Zunaj je lil dež, pa smo se v tem pustem popoldnevu pomenkovali o konvencijah, na katerih »mo se seznanili — največ pa o krizi. Na Avelli je premogovniška industrija iz-malo, večinoma nikafcih, kajti1 črpana. Nekdaj prospevajoče to so službe "za čast". ! mestece životari. Trgovci so ob "Popoldne pridem po vaju," | vs<4- Cotelj na primer. Starejši j bjJo' £ pJ^oTano. U^Vela'je si je dejal Frank, "ako^e dobita ljudje si iščejo delo pri VVPA. , jajnfK med tem drugega, ki vas bi Mnogi so se izselili. In v tej za- Knako tudi prireditev Can-kam peljal." Ko sva tako z An- zgodbi sameva dvorana kurjCVe kanove v nedeljo 11. tonom sedela par ur in se po-jSNJPJ, ki je lično očiAčena, kaj-; decembru. Tako, vidite, tudi menkovala o klubu, o ljudeh.1^ ^ omet, zastor, precej nfl trm |K)|ju aiovenske kulture kakršni so in kakršni so bili — »Ploh jako prikupna sku4am0 ejmbolj4e napredova- fitvar. A dolga je na nji se r.e-!u _ Elizabetb Krančevid. kaj tisočakov, in to je breme v takih časih. Ogledali smo si vse sobe in nove moderne hladilne naprave. Avellčani so mi pravili, kako to podvzetje vodijo, da zmagujejo obveznosti, in to je veliko v takih okoldčinah. čas je, da se vrnemo v Bur-, da prihranimo na pošt- gettstown. sta rekla Jeram \n j 5^^' pa bom"po mafem ptv i." |U«fich, Pa smo se odpeljali. iujt, kadar mogoče, da ne Tone je nas pohvalil, da smo j Avellcane sta povabila na pre- bom dolgoval, letos koledar zgodaj izdali in davanje. Opru&čali so se, da mi obljubil, da jih bo kmalu pridejo, če bodo na razpolago prodal. Sicer pa bi lahko Ma avti, a se boje, da v takem vre-takoj na obiske. Jeram ima av-Imenu vozniki niso voljni poda v!aila zadušila v krvi. Pri zadnjih volitvah v poljski ,jar;a-ment, ki je !cer brez zakonodajne m« 5I# je zm^-ralo potnike in buslne**, ki so z njimi najs; rusinskih kandidatov za v zvezi? Ali ne podpiramo v?i sistem, tak, kakršen je? Kupujemo "prezente". To pomeni promet v trgovinah in pa prilivanie vode k tradi iji "tare legende. Boss trgovine in gospodar bo ta srečna, kukoi v vsaki taki "s^onl". Dopisnik pothnce ali toliko, kot jih ie diktatura v Varšavi dovolila, Ko hitro so pri&i v pana-m'-jnl, rj takoj zahtevali avtonomni za Rusine, čas. ako jo je poljska vlada zantevala za narodnostne manjšine na čeho-slovaškem, naj ravna po tem teh vrstic vozi kupce dar.l tja, jpraulu tudi doma. Kaj pade, kjer no na prodaj, in nazaj pa [predlog je odklonila. Ali pro-spet kopce vse obložene s paganda za osvoboditi Rum-^katljami. Delavec je vesel, ker nov, katerih je po njihovi truit-ima v taki sezoni priliko delati vi na Poljskem oknu 6 milijo in nekaj zaslužiti, a za dariio nov, se nadaljuje. Podpira jo ima le nekaj več žuljev in utru- Berlin, kjer delujejo Rusini iz jenosti. Galicije in sovjetske Ukrajine Rodilo se je dete, da odpravi v i>osebnih odborih, katerih cilj krivice in izkoriščanje. je ustanovitev samostojne. U- Pn se je dogodilo, da je to krajine. Jasno je, da vrče to ue- mlajših letih, o Proletarcu, o društvih in o vsem mogočem, sem mu razvezal paket, v katerem je bilo 15 izvodov Ameriškega družinskega koledarja. "To je zate, da jih raz pečaš." Tako mi je zate naročil Chur-lea. Prinesel sem Ti jih osebno, ker sem ae moral sem po opravkih nini ver.rt. l e nas. kako odpravi- ruiejo proti njim kjer in koli ti sistem, ki temelji na krivi- kor morejo. Dokler jih ni nihče cah, namesto v odretenike, ka- j podpiral, niso bili nevarni. Zdaj krmnih ni. Ako si pripravljen So, kajti med njimi so bivši po-širiti ta nauk resnice, prideš v veljniki, hetmani, bogataši in zamere, kajti nikoli ne veš, ko- ulični, ki so pod carizmom ime-ga bos razžalil, ker se toliko |i v Ukrajini in v deželah seda-Ijudi veruje v pravljice in ilu-'nje Poljske velik vpliv in moč. zlje. Nemčija je zasukala ukra- Iz tega duševnega in politi- j jinsko vprašanje na Poljskem Obisk pri Yerantu Atnbridge Pa. — Proletaiec mi je izmed časopisov, ki jih prejemam, najbolj po godu. Naročnino zanj sem zdaj vsled znanega vzroka — suše v žepu — težko zmogel, a če ne bo čno-gospodarskega kaosa je ;z i hod: izhod v delo za pametno, pravično uredbo. Za to pa je treba izobražene mase. Zdaj in gibanje za odcep Ukrajine od Rusije tako, da je postala obema nevarna in spravila v neprijeten položaj Rusijo, ker Prošnja za pomoč družini na Primorskem Bridgeport, O. — Ko »va bila pred dobrim tednom s *o-drugom A kotom na obisku v naselbini Glencoe, sva obiskala tudi naša znanca sodruga in Isodružico Toneta in Albino | Kravanjo. Slednja je znana led svojih aktivnosti tudi sirsi javnosti. Sta naročnika Proletarca in člana kluoa št. 11 JSZ. Pri njima sva izvedela o težki iksreči, ki je zadela sestro Toneta Krava nje v vasi Seča pri I.upenju na Primorskem. Požar je njeni družini uničil h šo, hlev, sedem glav živine in V;e druvo imetje, drugi sestri sosedi pa je zgorel hlev in polj-4al Ed. Tomšič.) Chicago, III. Anton Zaitz $1, Filip Godinn $2, Clm*. Puprotelcc $5, »kopaj $H.OO. Bridgeport, O. — Martin Kos* 30c. Little FalU, N. Y. — Frank Gie-fiforin H4c. Uniontown, Pa. — At. 320 SNPJ $2.00. Collinwood, O. — Frank Barbič $2. Cicero, III. Jon. Tmpin $1.50. Milwa«lwe, Wi». — Po $5.00: »t. 0 In 10 JHZS, »kupaj $10.00.' Ban Air, Pa. -r- »t. 254 SNPJ $2. Waukegan, III. — Po $1.00: Jacob Mesec in John Zakoviek; po 50c: Frank Brence in Marv Spscspan, »kupaj $3.00. (Poslal Jack Mesec.) Skupaj v tem »Kkasu $S4 24. prejšnji izkai $342.65, »kupaj $406.89. Kot čitateljem Proletarca znano, se je znani agitator Proletarca Bartol Yerant zelo ponesrečil. Ko sem ga zadnjič obiskal, je moral rabiti še zmerom berglje. Upam, da kmalu okreva. Obiskalo ga je že mnogo sodrugov in prijateljev. Društvo št. 33 SNPJ jati s»e na pot, posebno ne ponoči. Bodo prišli, če le mogoče, so rekli. Nazaj grede je Jeram pravil o te*kočah, ki jih imajo ljudje, ki vztrajajo v agitaciji za Proletarca, za JSZ, Prosvetno ma-u0 zdaj prvič. Napredna stvar tico itd. Pri Laurichu smo *e'torej nikoli ne počiva. menimo na zabavi, ki jo na vsa- hoslovaške. Hitlerjevi diploma ki božični dan priredi klub št. ti igrajo z rusi.nskim vprasa- 49 JSZ. Letos se bo vršila v ne- njem tako, da naj bi Rusini na deljo 25. decembra v Sloven- poljskem in s tem v Rusiji uvi- ekem delav.skeun domu. Plesne doli. da jim je sovražna ne sa- in proste zabave bo v obilici. Vstopnice pri blagajni so po mo Poljska, ampak tudi Rusija, "svoboda" pa jih čaka edi- odporej, na prihodnjem zboru JSZ ln l^rofrvetne matice. Teden pozneje, ko sem se vrnil v urad v Chieagu, sta nam L. Trusnovic in Frrtnk Laurich poročala, da je Anton Jeram dne 11. dec. umrl. Napadla ga je pljučnica in premagala. Tako smo izgubili Iz svojih vrst človeka, ki je vztrajal na fronti do konca svojih dni in se vzlic vsesplošni poparjenosti, krizi in drugim neprllikam zmerom smehljal. Antona Jeraina ne bo več med nami, toda odšel Je ne kot resigniranee, ampak kot bojevnik, ki ga je mogla premagati edinole smrt. Frank Zaits. ker zgodovina o teh stvareh ničesar ne ve. 1 Recimo, da bi se ta sin božji roflil pred 30 leti in bi sc po odraščenju potegnil za zatirane in uboge. In bi spet začel izganjati izkoriščevalce z bičem, kot je to storil nekoč. Kaj bi se z njim zgodilo? Na križu ne bi umrl — namreč ne v današnjih časih, kajti v ta namen imamo vislice, plinske celice, piektrične stole in puške. Obtožen bi bil kaljenja javnega miru, ščuvanja proti drfcavi in delovanja za nasilno strmoglavljenje vlade. Ril bi obpojen, ako ne v smrt, pa v dosmrtno ječo. Verniki, ki tega odrešenika izpred davnih dni časte, bi danes — ako bi on zdftj živel — glasovali proti njemu kot nevarnemu prekucuhu, ki ga je treba spraviti s poti. Knights of Columbus pa bi bili v ospredju kampanje «a moderno križanje takega odrešenika. Tako so -uničevali odrešeni-ke nekoč, in jih danes. Benedict o agitaciji Peter Benedict v Detroitu meni, da bi bilo umestno, ako bi Frank Zaitz, kadar pride v to mesto, mogel ostati tu v s vrho sestankov in agitacije teden dni, potem pa bi stvar zaključi! s predavanjem. Janko Zornik poroča o delu kluba št. 114 in želi več sodelovanja tudi iz našega urada. Anton Jurca jc poslal dva kritrčna dopisa (prvi je bil priobčen zadnji te- so razmere že mnogo let jakr slabe, železne rude sicer veliko izkopljejo in izvozijo, toda to deio vrše zdaj največ stroji, da je delavcev prav malo treba. Včasi je po železnem okrožju delalo tisoče slovenskih in drugih rudarjev. Zastopnik Proletarca John Teran je nedavno praznoval svoj 65. rojstni dan. Ker je a-gita^or tega lista od kar izhaja, je smatral, da bi naj tu za- den), Frank Avscn in Johni^pniilvo prev«el kdo Umed Plachter pa poročata, da kar se kluba št. 115 tiče v detroit-ski naselbini še ni treba p°-grebnikn. Vabilo na letno sejo Jo h nato wn, Pa. — članstvo Slovenskega bratskega samostojnega podpornega društva Moxham vabim vse na letno sejo. ki bo v nedeljo 25. dec. Na dnevnem redu bodo volitve novega odbora za prihodnje leto in druge važne zadeve v korist društva in članov. Kdor se se je ne udeleži, plača $1 v društveno blagajno. Izvzeti so le bolniki in člani, ki žive v oddaljenih krajih. Vesele praznike in srečno Novo leto želi vsem tajnik dt-uštva Joaepb Rogel. Prispevki za španske borce XVIII. IZKAZ Wa»t Newton, Pa.—Wnalmo.elanH-sku fe36 S. Clark St.. Chicago. — H«r. 8006 Letna seja in. zabava kluba it 1 JSZ. v petek 23. decembra Chicago, III. — Rna najvaž* nejših sej je zmerom takozva-na '•letna" seja, na kateri se voli uradnike za naslednje leto. Klub št. 1 JS2 ima velik odbor, ker vrši svoje aktivnosti na vsakovrstnih poljih. Njegovi glavni uradniki v tem letu so bili sledeči: Chas. Pogorelec, tajnik-bla-gajnik: Joseph Drasler, orRa-nizator; Vitiko t/>čn)*kar, zapisnikar. Nadzorniki, Joe Oblak, Kristina Turpin In Fred A. Vider. Dramski odsek, Louis Beniger, Joseph Drasler in Frank Zaitz. • Odbor pevskega zbora "Sa-ve*\ Frank UdoVlch, predsed- Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8 s30 Psily Al 3724 W. 26th Stre«« Tel. Cr*wUr4 2212 At 185S W. Cermak Rd 4:30—6:00 p, m. Dsily Tel. Canal 1100 Wcually unarmed Ethiopians but they have not shown up vvell in the Spanish v/ar. It is said that Franco uses the Ita-lian troops largely as laborers on account of their inefficiency in vvarfare.^There are so many of them in Spain that if they had been efficient, Franeo vvould not make such a poor record. But then a vvar over Tunis probably vvould drag in Ger-many and England, on opposite sides. The chances are that Hitler does not want that. His own army, though better than the Italian, is none too good, and his economic situation it bad. He has been bluffing all along. —Milvvaukee Leader. With each day and each fleeting hour the oid year is dravv-ing closer and closer to an end and vvith it, of course. we art gradually approaching that gay night, Nevv Year's Eve. As in former years members of Branch 1, JSF, vvith aH their friends vvill gather at the SNPJ Hali vvhere, in the ga> špirit of the season, we vvill "rine: out the old and ring in tne new" in traditional style. In order to fittingly accommodate both young and old alike a popular modern orchestra vvill furnish the dance music in the auditoriurn and, in the lovver hali, an orchestra that vvill cater to the taste of the older folks and their desire for polkas and folk dances. It is habit and tradition vvith our people in Chicago and surrounding territories to come to the SNPJ Hali for their Nevv Year's Eve celebrating, for it has been thus for a great many years. It can be correctly said that some of the very top-noteh social affairs ever sponsored in the SNPJ Hali have been ou Branch New Year's Eve parties. Extensive plans have been made this year for vvhat pro-mises to be one of the best and gayest parties ever undertaken. The best advice vve can give you at this is to be sure you reservt; the date. Christmas Eve Porty and Dance Just as in former years on Christmas Eve, December 25, »o, you are agnin invited to attend the dance sponaored by Branch 4», JSF. at the ■Slovene VVorkers Home, 15335 Wa-terloo Road, Cleveland - Collinwood, Ohio. The admission is 30c. Johnnjr Za-lokar'« Orchestra will sercnade you. Starting time 7:30 P. M. Don't forget! Sunday, Christmas Eve, December 2Sth. Frank Barbic, Sr. Both the Junior Guild and the young Falcon Comrades performed well at the Christmas program of the Chicago District Federation of SNPJ last 8unday, and therefore, were a credit to our institution. The occasion was the annual Christmas party for the young members of the Soci*ty which was attended by a good many older folks. The outeome of the affair, will therefore be satisfactory and the Chicago lodges should reap considerable benefit from the under-taking. A good many of our young folks have ability to perform and their talents lead them into diversi-fied lines. Little Bobbie Krek who sings without accompaniment drew an exeeedingly good applause as did Josephine Pluth and her sister Angeline for exceedingly good perfor-mances. A young peoples Havraiian Band of fourteen pieces added con-siderably to round out a good program. We have hopes that our young peoples movement will be a-ble to get new iccruits as a result of thc .good performance, too. Thus, they will re-ceive their compensation for their coopcrative efforts by inereasing their ranks. dical groups for a common cause. Daladier is more anxious to save France and ita capitalist system than he would be to make definlte inro&d* to eslablish a workingclaas government. The breaking of strikes is a serious breach whlch Daladier will never be able to outlive. Using their military power not only to subdue the workers, but to replace them in Ihe factories and commercial posts, has given the capitalists a new hope, in other countries. What France was able to do against the strikers, Erg-land and perhaps the United States can do when the occasion arises. There is really nothing that can stop the capitalists from replacing ship crcws and harbor workers with navy men and railroad employees with thc army men. Thia end of the bad bar-gain is going to stand out as Ihe worat in the unsuccessful gcneial strike and will whip workera in their rcquests for better pay and better working conditions everywhcre. Anton Je ram It is vvith great sorrow that we an-nounce that Anton Jeram, an old friend and loya! party member, sud-denly passed away at his home in Burgett»town, Pa., on December 11, at the age of 60. An old pioneer in our Federation, he worked unremittingly for the principles and idcals in which he believed. To the survivilig wife and members of the family we extend our deepcst sympathies at their loss. SPEAKING OF XMAS PRESENTS— Why not send Dad or Mother the gift that they will most certalnly en-joy?- a gift which you can feel sure they will appreciate?—The American Fami!y Aimanac. You can order a copy from Proletarec, 2301 So. Lawndale Avenue, Chicago, 111. Thc other day wc raised another issue. Some of our comrades are under thc impression that wc might be able to wagc a reasonably good mu-nicipal campaign in Chicago in the Spring. Despite thc smooth machine of the corrupt Democratic party, argumenta have been presented to show that many people are dissatisfied with the crookedness of the Kelly-Nash machine and a well known candidate of the Socialist Party would get a good hearing everywhere, they argue. Howevcr, it can be reedily statcd that two big obstacles stand in the way of any campaign. How can we get a sufficient number of signa-tures to put our candidates on the ballot, and where can we raise a campaign fund of at least $10,000, If the people were really willing to make a change and contribute to a campaign fund, there would stili be some possibility to secure thc re-quired number of 3ignaturcs. Othcra argue, however, that wlth the poor showing made by the llflnois Labor Party, the cause of the Socialist Par-ty is hopeless whilc the Party is in Its present state. Nevertheless, w« should think about thc posslbilities of a campaign. ROBOT ON THE JOB L A 66*-D/ZPLA CJN+ MACH/NEr. The question is now being asked whcther or not France can withstand the battering it is receiv:ng from the Fascists, Nazis and Britishers, with-out, and their disunlty of labor and capital within the state. It seems that Hitler has been smart enough to out-wit the whole crew of English and French statesmen by signing a peace pact with England and France which enables him to devote most of his time and efforts to the Eastern front. At the same time, the appeasement policy of the British and French seems to let up the pressure against Hitler and this, too, works to the ad-vantage of the Germans. On the other hand, Mussolini is having the full support of Hitler in making it difficult for the French in Tunisia and the other Mcditerranean seetions. All this is done in order to upset the French applecart at home and thus give the two Fascist dic-tators additional ,opportunities to cairy on their campaign of aggrcs-slon. MEX. FASCISTS ANTI-SEMITIC FREE MOO!SEY VOTERS IN GALLVP POLL Two-thirds of the people who have heard of Tom Mooncy, famed labor martyr, believe he was convicted on false tcstimony and should be freed by Govcrnor-elect Olson of California. That is thc finding of the American Institute of Public Opinion, better known as the Gallup survey, which has recently lnterviewed a cross-sec-tion of American votars. The Institute found that out of every 100 persons interviewed, an average of 85 were familiar enough wilh the Mooncy čase to have an opinion. Of these, 57 thought he should be freed. The remaining 28 favored keeping him in San Quentin prison. More Democrata favor his freedom than Republicans. The Democrats were divided 74 per cent to 26 per cent for freedom; the Republicans 4» per cant to 51 per cent. Greateat sentiment for freedom was found among union membera. Italian Scribes Can i Work for Foreigners The Italian government issued a decrec rccently prohibiting Italian nevvspaper men from working for foreign news agencies or ncwspapers effective Jan. 1. JUGOSLAVIAN "ELECTIONS" The government victory in the Jugoslavian elections on December 11 merely confirmed an accomplish-ed fact. Exccpt in Croatia and Dal-matia an ovcnvhelming majority voted for the government. FOUR BILIJON MARK PASSED Memel Vote in Favor of Nazis Election results in Memel—terri-tory taken from Germany after the World War—showed that the German Naii candidates recaived 1,820,-175 votes and Lithuanian candidates received 268,658 votes. More ea«y prey for Germany. The U. S. trcasury announccd last week that government spending this fiscal year has passed the 4,000,000,-000 mark. Stili the spending goes merrily on. One amall blessing: At leaat tha unemployed tm.n stay in bed arhiie they're aiek.