sloven; Političen list za slovenski narod. P« polti prejem» velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemati veljfi: Za celo leto 12 jld., za pol leta 6 ifld., za četrt leta I fld-, ™ «n mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 jld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljik tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne VTačajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne. Štev. ISO. V Ljubljani, V soboto 25. maja 1889. Letnilc XVII. Kralj Umberto v Iteroliim. Ko se je po Italiji razuesel glas, da bode v maji kralj Umberto obiskal mogočnega svojega zaveznika ob Sprevi, rasla je vidoma nezadovoljnost med narodom proti Crispiju zaradi vnanje politike. Mnogi 1 isti so naravnost trdili, da prav po želji iz Berolina kralj Umberto potuje v Berolin ravno v majniku, ko Francija praznuje stoletni spomin svoje revolucije. Ako se že italijanski dvor ne vdeleži te slavnosti — pišejo listi, — vsaj prezirati ne bi smel revolucije, ker je sam z revolucijo prišel na prestol zjedinjene Italije in bi brez revolucije še sedaj vladal le severo-italijansko pokrajino. Posebno ostro napada Crispija rimski list „Tribuna*. Ta list levice ima velik vpliv ter piše, da Crispijeva, t. j. B.s-marckova politika hoče proti Franciji zjediniti one države, ki so se pred sto leti proti njej bojevale. Dne 21. majnika je kralj Umberto prišel v Berolin, kjer so ga z največjim veseljem in sijajem sprejeli. Sicer skopa Prusija je iz državne blagajnice dovolila procej veliko svoto za slavnostni sprejem kralja zjedinjene Italije. Srčno prijateljstvo med zaveznikoma vzbuja pozornost, in v Parizu tega ne skrivajo, ker čutijo, da je Bismarck navlašč ravno v tem času priredil slovesni sprevod v Berolinu. Ta dogodek je znak političnega položaja evropskega, ker dokazuje, da trojna zveza še obstoji in da je posebno debelo prijateljstvo med Nemčijo in Italijo in da Avstrija stoji v zadnji vrsti. Zavezniki so sicer vsi zvesti in odkriti, toda so stopinje v simpatijah, ki niso izražene v državnopravnih pismih. Preteklost namreč Š9 živi v spominu in tudi pri-hodnjosti sivi oblak mrači trojno zvezo. Kralj Umberto ni stopil na tirolska, avstrijska tla. Sicer pa se gospod Crispi sedaj greje na solnci Bismarckove milosti, ker mrzle sape nevolje italijanskega naroda so mu bile že do cela ohladile čelo in srce. Istina je, da Crispi ne sedi več tako trdno, kakor pred letom. Vsa Italija je proti afriški vrto- glavni politiki, toda Crispi si hoče nabrati lavorik ob Rudečem morji, vsa Italija obsoja finančni boj s Francijo, kar je Crispi zakrivil s svojo trdovrat-nostjo, a v tem trenutku je svetoval svojemu kralju, naj obišče zaveznika v Berolinu. Crispi se ne ozira na tožbe narodove, in to je posebno v mestih vzbudilo nevoljo proti njemu. V bogati in cvetoči pokrajini barski v Apuliji so na taborih govorniki ostro bičali Crispijevo politiko. V Cerignoli razsajalo je ljudstvo, ker je vlada ustavila začeto železniško zgradbo zaradi slabih finančnih razmer. V Andriji so ljudje umirali gladu. V provinci ji Foggiji so kmetje z ženami in otroci vsled glada napali ple-menitaška posestva. In kako je v gornji Italiji, znano je po vsakdanjih poročilih. Italija ne more več izvažati glavnih svojih pridelkov, olja, vina in svile, v Francijo, in vsled tega trgovinskega propada širi se revščina posebno v Apuliji, Kalabriji in Siciliji. Nasprotno pa trojna zveza zahteva vedno večja bremena za novo oboroževanje. Vsi Italijani sicer ne zahtevajo, kakor Imbriani in Cavallini, naj se zveza pretrga, ohladili pa so se vendar za mirovno zvezo, ki požre toliko denarja. Italijani dobro vedo, da se imajo Franciji v prvi vrsti zahvaliti za svoje zjedinjenje in morejo od te države tudi v prihodnjosti mnogo pričakovati in se bati. Ne bodemo tega vprašanja dalje razvijali, ker dandanes je nevarno misliti, da nemško - italijanska zveza n i večna. Obisk kralja Umberta v Berolinu pa ima za nas Avstrijce drugo zanimivo stran. So namreč ljudje, ki avstrijsko zvezo stavijo v senco nemško - italijanske zveze. Mi nočemo rahljati sedanje mirovne zveze, a tudi ne moremo verovati v njeno trajnost. Ravno nekateri nemški listi kažejo s prstom, naj naši državniki ne podero mostu „na drugo stran." Zopet drugi listi spominjajo nas revolucijskega postanka sedanje Italije. Tako piše „Frankf. Ztg.": „Zveza z Italijo je nam Nemcem posebno všeč. Obe državi ste nnstali revolucijskim potom, in ustavi obeh ste na moderni podlagi. Najkonservativnejši moči na svetu ste papeštvo in fevdalizem. V Nemčiji je moč papeštva strla reformacija, katere zastopnica je Prusija, in fevdalizem je zrušila revolucija. Italija je pozneje obračunila s papeštvom, ter mu vzela svetno oblast. Tudi revolucija je v Italiji glo-bočje posegla, odnesla je fevdalno državo in posamezne državice, in nova Italija je pravna in ustavna država ne le po besedi, temveč tudi po duhu. Sicer še nima občne volilne pravice, ima pa parlamentarno vlado, in njen kralj ima naslov „lic cV Italia per (j raz i a di Diou in „pcr volonta dclla naslone Pred italijanskim prestolom je „narodova volja" našla svoj uradni in sveti izraz; volja narodova ima isto veljavo, kakor milost božja." Kakor piše ta nemški list, tako govore tisoči. In če je dovoljena revolucija, kar pa zanikamo, dovoljena mora biti protirevolucija Iu „volja narodova"? Kdo izraža pravo narodovo voljo? Ali ne more in hoče vsaka stranka napraviti in izraziti voljo narodovo? Res krasne besede, s katerimi naprednjaki proslavljajo „revolucijsko" kraljestvo! Re Umberto more se v Nemčiji mnogo učiti. Nemčija je mogočna država, akoravuo je zložena kot veliko poslopje iz posameznih obrezanih kamnov. In v Italiji, kjer sanjajo o nekdanji rimski slavi? Re Umberto je videl mnogo cvetočih stolnih mest, ki napredujejo poleg prestolnice ob Sprevi. Ali ne bi mogel biti Rim prestolnica Italije in vendar ostati v papeževi oblasti? Milan, Turin, Florencija in Na-polj razvijali bi se poleg Rima. Re Umberto je videl v protestanški Nemčiji, da je mogoč mir med cerkvijo in državo. Nemčija je oborožena in dobro vrejena, in vendar je cerkvi podala roko v spravo. In Italija? Da, Italija mogla bi biti cvetoča in srečna kraljevina, kakor je pred dvajsetimi leti rekel italijanski rodoljub in državnik Azeglio, da v Italiji nikdo gladu ne umre. Toda v Abesiniji trosi milijone, doma pa zanemarja gospodarska vprašanja. Kralj Umberto naj bi manj gledal v Berolin in bolj na Vatikan, Crispi naj bi ne hodil toliko na dogovore LISTEK. Krasen pogreb. (Spisal Vaclav Kosiuak, prev. A. S.) Do nedavnega časa so bili Kosmdkovi spisi in listki samo na M o r a v i znani in priljubljeni, ker je Kosmiik duhovnik in kot duhovnik nikoli ni dal bobnati na boben reklam po njemu bližnjih listih. Toda voda in resnica si naredite povsod pot. Spisi Kosmiikovi niso vodeni, temveč iz njih srse iskre dovtipa, duha in navdušenja in so povsem resnični. V njih vidi čitatelj svet kot v zrcalu — sicer pa z idejalnim ozadjem in okolišem. Jeden vzgled! __ Davno že ni bilo tako krasnega majnika, tako solnčnega, gorkega, z vlažnostjo tako blagoslovljenega, kakor je letošnji. Dolgo je dremala mati zemlja pod sneženo odejo in sanjala o rajskem detetu, radostnim vencem odičeui pomladi, ter čakala nanj. Toda mrzli viharji so mu zapirali pot. Stoprav pred vstajenjem zjasnilo se je nebo, vzduh postal je gonik, in zemlja je tudi prazuovala vstajenje. Prvega majnika raz-cvelo je stoprav kako drevo in ozelenelo, razcveli so pa tudi loke in gaji, zapeli so ptički in radosti poskočilo marsikako srce. „To je krasota! Ko bi bila vedno pomlad!" čul sem često gospieo Klaro vsklikniti, ko je pripeljala babico (staro mater) v pomladni vrt. „Babica, zdaj gotovo ozdravite. Pomlad mora vsakega oživiti, in da bi bil na pol mrtev." „Nikar ne verjemi tega," nasmehne se žalostno stara gospa, „baš pomladi umira mnogo ljudij." „To mora biti žalostno, umreti, ko cvete ves svet, vonji in popeva," vzdihne gospica. „Pomladi bi ne hotela umreti." „Zakaj ne?" de babica. „Premišljujoč smrt, sem često pomišljala, zakaj nisem umrla v svoji mladosti, ko sem še cvela kot roža? Ne poznala bi vseh teh skrbij, bolestij in težav, koje so me zadele, in v večnosti bila bi morebiti srečnejša, nego bodem. Draga deklica, umreti v svoji nedolžnosti, v življenja majniku, in biti pokopana pod majnikovim cvetjem, to je krasna smrt!" In prav je imela stara gospa. V 2. dan maja umrla jo v slavkovskem samostanu vbožnih šolskih sester i. sestra Marija Leonija Rundt, rojena Poljakinja iz Sajbuša. Ko so velečast. šolske sestre v Beli Vodi nameravale ustanoviti v Slavkovem samostanu dekliško šolo in ko je vprašala predstojnica svoje sestre, katera izmed njih hoče prevzeti ta nalog, oglasila se je prva sestra Leonija. Naučila se je izborno češki, in ko so ji izročili vodstvo slavkovske samostanske šole, vodila jo je tudi povsem v češkem duhu. Bila je rodoljub-kinja z dušo in telom, kakor to ume samo Poljakinje. Prenesla je ljubezen svojo do matere Poljsko na sestersko Moravo, ali bolje rečeno: razdelila je svoje srce, pol srca dala je Bogu, in polovico darovala je Poljski in Moravi. Bila je jako nadarjena dama, bistrega duha, uglajenih nravij, visoke, aristokratske postave. Z njenega obličja odsevala je modrost, sveti mir in otroška veselost. Že nekoliko let bolehala je na pljučni naduhi, toda žalostne je nisem videl nikoli. Vselej se je usmevala in v svoji bolezni govorila je le šaljivo in o smrti kot o vrnitvi v domovino — veselila se je. O njeni poslednji uri mogel je človek govoriti brez ovinkov, kakor o vsaki drugi važni stvari. Jednoč jej obljubim — govoril sem ž njo v vsem svojem življenji menda petkrat — da bom prišel k pogrebu, kakor drugim obljubujemo priti na sratbo — in radostno je vsprejela to obljubo — Kakor nevesta. Ko mi oznanijo, da je umrla, hitel sem spolnit svojo obljubo. Dne 4. maja zjutraj ob šesti uri šel sem v samostan darovat za umrlo sv. mašo. Duhteč vzduh se je razširjal po okolici, vlažen, ■S« v Fredrichsruhe, ¡d Italija bi imela ttianj dolga, nižji vojui budget, trgoviuski mir s Francijo in prebivalstvo bi ne kričalo „dajte nam kruha". Italija je v teku kratkih let postala velikanska vojašnica, da more liismarck v „šahu" držati Francijo. Mirovna zveza ima le ta pomen, da Nemčija obdrži pridobitve vojske in hegemonijo v Evropi, ki nalaga zaveznikom in drugim državam velikanske žrtve. Politični pregled. V Ljub l.j an \ 25. maja. ^otranfe dežele. Vsi dunajski listi izražajo s toplimi besedami veselje prebivalstva, ker je bila cesarica rešena iz velike nevarnosti. Kakor pravi „Fremdenblatt", dobila je cesarica od vseh tujih dvorov brzojavne čestitke. V ogerski zbornici se je predvčeraj nadaljevala proračunska razprava uaučnega ministerstva. Hagara je priporočal presojo ljudsko-šolskega za-koua; določi uaj se državna podpora tako za verske ljudske šole, kakor to velja za srednje šole, kajti s tem bo pridobilo le državno nadzorstvo. Konečno se je sprejel naslov „osrednje vodstvo" ter sh pričela nadrobna razprava, ki je dospela do „vseučilišča". Tnanje države. „Pungolo" trdi, da bo papež Leon XIII. pri otvorjenji spomenika Giordanu Brunu razposlal vsem državam noto, v kateri se bo izjavil, da mu je nemogoče dlje časa ostati v mestu, v katerem se zaničujejo Cerkev in njene dogme. — Odgovoren za to vest je uapomiuani list sam. Jutri se bo v srbski prestolnici vršil shod naprednjaške stranke, h kateremu je sedaj oddanih 2000 vstopnic. Zaradi velike vdeležbe bo shod pod milim nebom. Po deželi neki pristopa k napred-njaški stranki mnogo radikalcev. — Uradua bolgarska „Svoboda" ostro napada Srbijo zaradi njenih ruskih simpatij: „Srbija edina moti mir na Balkauu in ediuo sredstvo za njeno ukrotenje je zasedenje z avstrijskimi vojaki." Ti Dapadi so v Srbiji vzbudili veliko razburjenost. „Srbska Nezavisnost" očita Bolgarom, da so hinavci, če govore o pobratimstvu s Srbi, ker žele v resnici le njihov pogiu. List konečno poživlja srbsko vlado, naj strogo pazi na bolgarske spletke in se ne dii nenadoma presenečiti. Stara slovanska bolezen! Iz Varšave se poroča, da je ruski general Zurinsky, ki splošno velja za bodočega poveljnika vojnam v gubernijah Kjelce iu Radomer, zadnje dni na tihem nadzoroval v napominanih okrajih, posebno pa ob meji, tamošnje vojaške oddelke in da bo to storil še enkrat prihodnje poletje. — Kakor se govori v peterburških dvornih krogih, poklican bo veliki knez Konstantin iz prognanstva v Krimu ter namestu velikega kneza Aleksija imenovan za generalnega admirala ruske mornarice. Nemški državni zbor je potrdil predvčeraj ostanek delavsko-zavarovalnega zakona po sklepih drugega čitanja. Včeraj se je vršilo skupno glasovanje o tej postavi. Včeraj je predsednik po seji prečital pismo kneza Bismarcka, s katerim se naznanja znani sklep italijanske zbornice glede Hum-bertovega obiska. Predsednik je povdarjal, da čuti državni zbor zadoščenje zaradi te izjave, ter je pooblaščen ou izjaviti veselje zaradi obstoječe prijateljske zveze mej Italijo in Nemčijo. Frankenstein (centrum) je rekel, da se temu pridružuje njegova stranka, toda le pod tem pogojem, če se s tem ne predsoduje ceutrumskemu stališču v rimskem vprašanji/ - t. Preiskava francoskega državnega sodišča se jO )ako razširila ter ne bo še tako Innalu končana. Kakor se poroča iz Pariza, sešlo se državno sodišče &e bo pred mesecem avgustom, da bo sodilo Bou-langerja. • ' Parnellova kpmisija je minoli teden zaslišala več irskih duhovnikov kot priče. Vsi so slikali položaj irskih tnalih1 kmetov kot obupen. Slabotni lakote in truda bivajo v bornih kočah, v katerih ni niti najmanjšega pohištva, brez ventilacije iu luči, dostikrat skupaj s perutnino, prašiči itd., pri. vsem tem pa se morajo še vedno bati sodnjega briča, ki bi jih progoal od domovja. Če najemnik zboljša zemljišče, popravi poslopja, pota itd., hitro se mu poviša najemnina, iu če ne more slednje plačati, spodi ga gospodar, kateri edini ima vedno dobiček od najemnikovega dela. Perzijski šah je predvčeraj popoludne došel v Peterburg. Na kolodvoru so ga pričakovali car, prestolonaslednik in ostali veliki knezi. Car so je s šahom odpeljal v zimsko palačo. Izvirni dopisi. Iz Drage, 22. maja. Splošno pravilo je, naj vsakdo skrbi za svoje stvari in naj se ne vtika v tuje reči, ki mu niso mar. Posebno žalostno je, ako pride nepoklican človek v vas ali občino, kjer jo bil mir in sloga, ter se vtiče v občinske stvari, kali mir, dela nered iu hujska ljudi. Tako početje je graje vreduo. Pri nas v Dragi je bil glede šole do leta 1SS2 prav lep mir; šola je bila slovenska, nemščina se je poučevala kot predmet. Tako je delal prvi učitelj v Dragi gosp. Vertnik. Na njegovo mesto je prišel I. 1866 g. Jak Mam ter je svojo službo do 1. 1880 izvrstno opravljal; isto leto pase je preselil v Preserje. Tudi ta gospod je učil v slovenskem jeziku vse predmete, poleg teh pa tudi nemščino. Čast gosp. Marnu, ker pod njegovim vodstvom so otroci prav dobro napredovali; ljudstvo je bilo ž njim prav zadovoljno in mirno. Toda nemški „šulferajn" seje zatrosil tudi med nas. Temu nemškemu društvu želimo vse dobro goti na Pruskem in sploh na Nemškem, ali v slovanske kraje naj se ne vsiljuje, ker ga ne maramo in ne potrebujemo. Nas Slovence naj pusti v miru, kakor mi njega gori v „rajhu", in naj ne dela razprtij med nami. „Šulferajn" je razpel na Travi v naši župniji svojo mrežo, obljubil Travljanom podporo za šolo, ako se zavežejo, da bodo popolnoma izbacnili iz žjle slovenščino, ter vpeljali nemščino. Denar ima svojo moč, posebno če ga človek potrebuje, zato so takoj nekateri obljubili, da bodo izpolnili „šuflerajn-ske" zahteve, drugi pa se ustavljali. Tudi v dragar-sko šolo se je nepoklicani „šulferajn" vtaknil 1. J882, kar natihoma slovenščino iz šole izbacnil in nemščino vpeljal s pomočjo nekaterih svojih pristašev in svojimi novci. S tem delovanjem je nemško društvo prebivalce dragarske župnije razdvojilo iu razburilo. Le nekaj jih je za nemško šolo, ogromna večina prebivalcev pa hoče tako šolo, kakoršna je bila prejšnja, namreč slovenska, in le kot učni predmet naj nemščina ostane. Od te dobe je v Dragi zaradi jezika v šoli vedui prepir. Dne 20. t. m. so prišli v Ljubljano č. g. župnijski upravitelj, g. župan in eden občinski odbornik, ter se britko pritoževali o razprtiji. ,Rekli so, da se bodo bs> višjem- mestu pritožili iu prosili, naj bode v Dragi taka šola^ kakor je prej bila, da bode konec prepiru gledi jezika v Soli. —b. Dnevne novice. (Umrl) jo sinoči ob 8. uri, previden s sv. zakramenti, po kratki bolezni za kapjo g. vladni svetovalec Ivan Hozhevar, poročevalec o šolskih stvareh. Pokojnik je bil obče priljubljen in vesten uradnik ter si je pridobil mnogo zaslug za šolstvo. Pogreb bode jutri popoludne ob 5. uri s Poljan št. 10. Naj v miru počiva! (Stavbe na koleh v Ljubljaui.) V Rožnih ulicah so našli nad dva metra globoko: šoto in glino, kar dokazuje, da je nekdanje jezero segalo do vznožja sedanjega Grada. Med glino so našli oglje in lepo okrašen pisker iz dobe stavb na koleh. Ta najdba jo dokaz, da so tudi pod Gradom stale te stavbe že v predavnem času. (Rimski grob) so uašli pod Karlovsko cesto 2 metra globoko. Sestavljen jo iz plošč iz aragonita. Rakev 1 m dolga in 44 on široka je bila s ploščo pokrita. V nji so našli ostanke deteta in črepinje črnega piskra. („Sokolska" slavnost v Novem mestu.) Iz Novega mesta poroča so nam: Vsak dan oglašajo sa nove deputacije k naši slavuosti. — V zadnjem tednu oglasilo se je tudi več bicikliškib klubov, mej temi v posebno mnogobrojnem številu slovenski bicikliški klub „Ljubljana". Tudi iz Zagreba pripelje se nekda 15 kolesarjev. — Pričakujemo z radostjo tudi tržaškega in goriškega „Sokola", s kojim bo število slovenskih sokolskih društev popolnjeno. Kakor čujemo, namerava tudi nekaj narodnih društev iz Gorenjske in Notranjske nas počastiti. — Požarne brambe dolenjske utegnejo vse zastopane biti. — Slavnostni govor pri ljudski veselici, ki pa bo vsled velikanske vdeležbe ljudstva z vseh stranij Dolenjske — prav za prav — prvi tabor na Dolenjskem — imel bo jeden gospodov državnih poslancev. — Pripelje se na to v tem obsegu na Dolenjskem še nikdar se vršečo slavnost več slovenskih poslancev. Mej odličnjaki obljubili so priti gg.: cesarski svetovalec M urnik, dr. Papež in dr. I. Tavčar; pričakujemo pa še več druži h.— Natančnejši program pošljem Vam takoj, ko nam bo ljubljanski „Sokol" svoje potovanje preko Krškega, Trebnjega ali Žužemperka naznanil. Mej tem pa zdravstvujte! (Die autonome „Irredeuta" in Triest.) Pod tem naslovom je prinesla včerajšnja „Wr. Allg. Ztg." jako zanimiv članek, iz katerega posnamemo naslednje: „Kaj se je treba brigati tržaškemu mestnemu zastopu, da ste Italija in Avstrija zvesti zaveznici v sreduje-evropski zvezi? Ali ni Trst avtonomna občina? Ali ne sme polog svoje uprave tirati politike tudi na svojo pest? Naj delajo, kar drago diplomatom na Dunaji iu v Rimu, avtonomnemu Trstu ni se treba ozirati na mirovne pogodbe. (Dalje v prilogi.) hladen vetrič slabil je žarke jasnega solnca, in v drevoredu žgoleli so ptički. Bilo je v istini slavnostno jutro. Samostanska vrata bila so odprta. Vstopim. Povsod tiho; samo dekla je pometala liste in odpale cvetke, iz kojih so vili vence. Na levo v govornici ležalo je truplo mrtve sestre Leonije v krsti. Nihče še ni molil tik nje, pri nogah gorela je samo sveča. Ležala je tu kot utrgana lilija, svet mir na bledem obličji, v svoji redovniški halji, v roki molek in okoli črnega pokrivala na glavi venec. Krsta je bila vsa v vencih in truplo pokrito s svetimi podobicami. Zdelo se mi je, da to ni mrtva sestra, temveč da spi, kot bi bila utrujena. Želel sem ji 6ladko spanje in molil zanjo. Po sv. maši vprašam častito predstojnico samostansko, kako je umrla sestra Leonija. Odgovori mi: „Hvala Bogu, mirno. Trpela je mnogo, dolgo, a prenašala je vse voljuo!" Veste li, kaj je to, trpeti voljno? Kmalu pred svojo smrtjo pravila je plakajočim sestram: ,Ne jokajte! Bodete li česa potrebovali, povejte mi, in izprosila vam bom vse, ako bode Bog hotel." Ko bi midva, dragi čitatelj, tako mogla govoriti pred svojo smrtjo! Ko se je že trgala uit nje- nega življenja, pravi sestram: „Svečo. — Že ne vidim." Dadó ji blagoslovljeno svečo v tresočo roko. Zemeljska luč ji je ugasnila, zato se ji je pa vžgala sveta luč, koja ne ugasne nikoli. Tako upam i jaz od Boga. Po osmih šli smo pokopavat. Krsta, pokrita z venci, ležala je v veži. Okoli nje stale so družice, belo oblečene, šolarice umrle sestre. Pri zidu častite sestre in gojenke samostanske šole v črnih oblekah. Ljubka deklica držala je blazino z zlomljeno svečo in venčkom. Ko odmolijo duhovniki, zapoje mešani zbor ginljivo pesem. Marsikaki devici zapeli so pevci že to pesem, toda malokaterikrat tako lagodno, kakor mrtvi sestri Leoniji. Bil sem ginjen do solz. Ne, da bi bil pomiloval sestro Leonijo, toda zavidal sem jo, da ne ležim v krsti mesto nje, da nisem umrl v mladosti svoji takó, kakor ona. Prenesli smo krsto v cerkev. Ondi smo zapeli „Requiem" za umrlo. Ves čas stala je deklica, nesoč pri sprevodu blazino z vencem in zlomljeno svečo; ročici imela je tako lepo sklenjeni in očesi tako pobožno uprti v altar, kakor porojena nedolžna duša, ki je zamakujeua v slavo božjo. Iz cerkve spremili smo jo na gróbje. Spremili so nas vsi dijaki meščanske šole b svojimi učitelji iu mnogo prijateljev umrle. Dostojanstvenikov nisem nijednega videl. Čemu pa tudi? Saj je bila pokoj-nica samo ubožna šolska sestra in siromaštvo zdaj nima na svetu važnosti. Dobro, da je pred Bogom inače! Solnce sijalo je jasno in radostno, ko smo prišli na slavskovsko grobje, ki je pravi vrt. Čul sem ondi peti ptičice, videl razcvetati krasno cvetje. Ko krsto spuste v grob, zapojo zopet pevci prekrasno, milodonečo nagrobnico; marsikako oko postalo je rosno. „Da," mislil sem si, „ti se gotovo liki cvetka v maji razcveteš pri Bogu! Vsejali smo te tu, drago seme; položili smo te, utrgana lilija, v temiin, hladen grob v mesecu majniku. Cvetje z drevja vsi-palo se bode na tvoj grob, priletele bodo ptičice in ti zapele, priletela bode i sladka bučelica, ona ti bode bučala; pihljal bodo vetrič iz nebeških vrtov, usmevale se bodo nii-te zvezdice iz nebeško višave — ti boš pa ležala in spala, da te vzbudi trombe glas. In vstala boš v podobi lilije iu zaleskečeš se v večnem maji .... Čast bodi tvojemu spominu in duh tvoj vlada naj na veke v slavskovskem samostanu — ne samo krščanski, temveč i rodoljubui duh!" Priloga 120. štev. „Slovenca" dné 35. maja 1889. Tržaški mostni očetje so spoznali potrebo, da se mora starodavna habsburška država razrušiti v raz- , valim», in vsa dežela, v ksteri zvene glasovi italijanskega jezika, združili z italijansko narodno državo, j in mestni očetje imajo pravico, po svoje k temu j pomagati. In četudi v Italiji noben pameten politik , ne priznava zveličalne vere Jrredente", — tržaški i mestni zastop je vendar irredentovsk iz svoje, avto nomne oblasti Tako mislijo in delajo mestni očetje ob Adriji. Porabijo vsako priliko, da demonstrujejo proti Avstriji, in vendar radi jemlje» bogate podpore od države. Niso izbirčni v darovih od države, ne žrtvujejo pa niti najmanjše stvari, kadar se gre za njihovo politično prepričanje. Veseli te gospode, če častnikom avstrijskega polka morejo prepovedati v „sriardino puhlico" dobrodelno veselico in če se odlikujejo z nenavzočnostjo pri slavnosti avstrijske mornarice v avstrijski luki. Isto avtonomno oblastvo, isto časnikarstvo in poubčna drnhal, ki so neizmerno slavili pred dvema letoma angleško brodovje, postopali so sramotno pri slavnosti avstrijske mornarice. Za avtonomni mestui zastop tli bilo te slavnosti; tržaška lista, ki vozita v politični vodi mestnega zastopa, niti \rstce nista pisala o slavnosti, pač pa skrbno objavila vse v Avstriji prepovedane italijanske liste, in .sladki „mob" je zaničljivo stopal ob vojaški godbi. Ko so pri sv.Roku spustili v morje Indijo „Pran Josip I." in so gromoviti „slava" klici odmevali ob „palači", šli so mestui očetje po vsakdanjih poslih, kakor bi sv. Rok ne bil v tržaškem obmestji. Pa kdo sme avtonomni tržaški občini kaj očitati? Ali jo postava sili k navdušenju ob slovesnosti avstrijske mornarice? Ali more kdo siliti tržaške liste „liberalne" stranke, da pišo vznesene Članke o dogodku ? Mestni zastop je vzvišen v svoji avtonomni ob'a-ti. Ako pa ni druzega sredstva, s katerim bi irredentovske mestne očete poučili, da se more tudi prostost, skru-niti in zlorabiti, in da je 7guba prostosti petem le pravična kazen, pritrditi bi mogli odločnim korakom vlade, ki bi Trstu za čas vzela avtonomno upravo. Avtonomna občinska uprava ne sme biti v rokah takih mdž, kakoršni so sedaj v tržaški „palači", ker je orožje proti državi in ne sme biti postavno varstvo irredentovski politiki na svojo roko." (Občinski zakon za Kranjsko.) K včerajšnjemu poročilu o tej novi knjigi nam je dostaviti, da se dobiva pri založnikih g g. Klein u in Kovaču in tudi v „Katoliški bukvami" po 1 gld., s pošto po 1 gld. 5 kr. (Iz Boh. Bistrice) se nam poroča, da sta dne 12. maja nadzorovala tamošnjo prostovoljno požarno brambo zastopuika zaveze „kranjskih požarnih hramb" gospoda Ahčiu in Gale. Pri pregledovanji orodja in pri vaji, katero je napravila bramba v ta namen popoludne ob 1. uri, sta se gospoda o dobrem stanji gasilnega orodja in povodni izurjenosti jako pohvalno izrekla. (Grobni spomenik) pokojnemu č. g. J. Jeriču je dodelan in postavljen na pokopališči pri sv. Krištofu. Podlaga je iz domačega kamna, podstavek pod križem je iz koroškega, križ pa iz kararskega marmorja; ves spomenik je visok 2 70 m. Lepo to delo je g. Vodnik naredil za 185 gld. (V lMarijani.šči) je .jutri domače „žegnanje" ali oproščeuje s slovesno službo božjo zjutraj ob 9. uri, popoludne ob G. uri šmarnice; obakrat darovanje za kapeline potrebe. (Hudo obolel) je naš rojak, profesor dogmatike na graškem vseučilišči, č. g. dr. Fran Stanonik. Priporočamo ga v molitev. (Blagoslovljenje zastav.) Ker je bilo o tem že mnogo govora v društvenih krogih, objavimo tu odgovor rimske kongregacije z dne 3. sept. 1887: „Blagosloviti se smejo zastave le onih društev, katerih pravila je potrdila cerkvena oblast, in če imajo zastave kako versko znamenje. V cerkev se smejo nositi le take zastave, ki so bile blagoslovljene." (Najdeno truplo.) Danes zjutraj so v Štepanji vasi potegnili iz Ljubljanice truplo bivšega tukajšnjega trgovca Karola A h čin a, katerega so že več časa pogrešali. Raznoterosti. — Važna iznajdba na stavbinskem polji — gotovo mineralne fasadue barve, ki so trajne zoper vsako vreme. Dosedaj so se take barve lušile od zidovja, ker sta jim škodovala dež in gorkota, poleg tega pa so se morale tudi dobivati iz inozemstva, iz Monakovega. Temu je odpomogel gosp. Lu d o vik Oh ris t, ki je dobil patent za Astro-O^ersko ter ustanovil v Lincu tovarno za svoje priznano izvrstne fasadue barve. V tem oziru opozoru-jemo na njegov današnji inserat. — Naravno! Zdravnik: „No, ljubi mož, kako je z Vašim spanjem po noči?" — Bolnik: „Oh. gospod doktor, skoro culo noč nič ne spim." — Zdravnik: „Kako to?" — Bdnik: „Ker sem — nočni čuvaj." Telegrami. Dunaj. 25. maja. Dvorni svetnik Breisky je umrl. Kladno, 25. maja. Dopolnilne ob uro jo došel celi enajsti pešpolk, ker so delavci silno razburjeni posebno zoper one rudarje, ki se dosedaj niso hoteli štrajku pridružiti. Vsled dejanjskega pretenja so morali tudi delavci v Amalijinem rovu ustaviti delo. Berolin, 25. maja. Neki tukajšnji list objavlja razgovor sotrudnikov s Crispijem, v katerem je rekel slednji glede nemško-itali-janske pogodbe: „Na to ne moreni odgovoriti. To naj Vam zadostuje, da jo naša zveza z Nemčijo zelo trdna." — Zvečer je bil velik dvoren koncert, pri katerem so bili kralj, cesar, cesarica, italijanski prestolonaslednik, dostojanstveniki in diplomatje navzoči. Cesar je dlje časa živahno govoril s Crispijem. Milan, 24. maja. Vlada je prepovedala uvažanje govedi in ovac iz Švice in Avstrije, ker je v teh deželah navstala živinska kuga. Vremensko sporočilo. | Cas Stanje Veter Vreme > ® L. .2 5. opazovanja zrukomeni v in m toplomera po Celziju xi = 0« « S ci a 17. u. zjut. 24 2 u. pop. |9. u. zveč. 7364 734-2 733-7 i5-8J 20-0 13-4 si. zap. si. VZIl. 1, jasno u 0-00 Srednja temperatura l(i'4", in 0 'J° nad normalom. Dunajska borza. (Telegralično poročilo.) 25. maja. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85 Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 86 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 Papirna renta, davka prosta......100 Akcije avstr-ogerske banke......909 Kreditne akcije ..........307 London........ .... 118 Srebro .............— „ — Francoski napoleond......... 9 „ 39', Cosarski cekini .......... 5 „ 60 Nemške marke ..........57 „ 70 gl. 95 „ 15 „ 40 „ 65 50 ,. 30 kr. 80 U krojaški mojster, v Ljubljani, sv. Petra cesta štev. 38, priporoča se nadaljni naklonjenosti prečast. duhovščini ter prosi za naročila tudi slavno občinstvo, katera izvrši točno, okusno in po najnižji ceni. (3-1) Zahvala in priporočilo, Udano podpisani zalivali se tem potom prečast. duhovščini in si. občinstvu za dosedanjo naklonjenost ter se ob enem priporoča tudi v bodočo v izvševanje vseli v čevljarsko obrt pštovajočih se del. Za točno, lično in trpežno iz vršenje jamči, istotako za mogoče nizko ceno. Spoštovanjem Matija Horvat, čevljarski mojster, (1) v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32. Hmmmimimm jOOOOOOOOOOOOOOOO! Kavarna ,Austria' (Cafe Hclimiclt) sv. Petra cesta štev. 34 v Ljubljani (poleg mesarskega mosta) (1) priporoča so si. občinstvu z mesta in dežele v muogobrojni obisk. Postre/.e svojim gostom z vedno svežo kavo in drugimi okrepčujo-čimi pijačami ter ima na razpolago slovenskih m nemških časopisov velik» število. iooooooooooi AAAAAA^A^ Prečastili duhovščini ¡11 slavnemu občinstvu priporočam stojo ho^ntu /.ulo^o klobukov in slamnikov najnovejšega kroja in iz zanesljivo trpežnega blaga. Dalje imam v veliki izberi vsakovrstne čepice po najrazličnejših cenah. Sprejemam in izvršujem vsakovrstna = kr z nar s k a del a, = ter shranjujem kožuhovino čez poletje. Spoštovanjem Anton Krejči, klobučar in krznar, Kongresni trg št. S v Ljubljani. (!(). dijakom dovoljujem prednostne cene. (15-9) xxxxxxxxxxxxxxxxxx X atrsita KKu-rl, * izdelovalca oljnatih barv. firnežov. lakov X napisov. X Pleskarska obrt za stavbe in meblje, K SDJcs S»SJs« aaf«, X za Frančiškansko cerkvijo v g, J. Vilharja hiši št. 4. X X priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse M v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^ ft znano reelno fino delo in najnižje cene. ^ Posebno priporočilne za prekupcc so oljnate barve Ji k* v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem W lanenem oljnatem ftrneži najfineje naribane in boliše jf nego vse te vrste v prodajalnah. (10) ^ Oenilte liti zalitcMinje. Vf 0000000000000000000000000000 T u j c i. 23 maja. Pri HuHtii: Kaszas, po-tovalec, iz Gradca. — Klempe-rer iz Prage. — Fabiani, trgovce, 1 Dunaja. — Haas, s soprogo, iz Celja. — Korošec iz Št. Petra. 0 o O'? vrta, pri lir»,tereni s vira vojaška v Otvorjenje gostilne in priporočilo. 0 0J g ÍH u C cg • TH M ® •H ~ >§ H S 0 s 9 (U I Cd i •4—1 "•M 0 Vh >5fi * • r—i > r-1 O -P O M cd M H -M sC jtt sD m M — V r t* . V r- c n o M ► r I •"■< . M ■M m Usojam si opozoriti si. občinstvo, da sem prevzel v novozidanom poslopji g. Trinkerja lepo vrejeno gostilno in senčnat vrt ((irostJliia pri Trinkorju.) za novo vojašnico v katerej točim izvrstna kranjska, štajerska in druga vina ter vedno sveže pivo. Tudi okusna jedila, mrzla in gorka, so si. občinstvu v veliki izberi na razpolago. K obilnemu obisku vabi spoštovanjem Jožef Šinkovic, krčinar. (3-1) Jutri, v nedeljo, 2«. tek. 111., KOIVCEKT. pri katerem svira vojaška K«dba. — Vstopnina IO kr. •a?[ oi hhmkio^ \ >0000000 OOOOOOOOOOOOOI iC OOOOC =J t<\ p* Za izdelovanje umetnih cvetlic za cerkve, nove maše, salone, garniture itd. pripo-ni i" a se slavnemu občinstvu vdova (3-3) Amsilijii lliilMi. sv. Petra cesta št. 13 prvo nadstropje na desno. m Na najnovejši in najboljši način II lil o t 11 <' m El m i B in p ,r ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije. — od stranjuje zobne bolečine /. usmrtenjem živca zobozdravnik A. Paichel, poleg Hradeckegu (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. (47) Ä M. m M # Cinkaste ploščevine 3HT izvrsten izdelek (•«'KilfNliO lirjiljovo cinkarnice v Celji Izključljiva samoprodaja in zaloga za južni del države pri D. RAKUSCH-u v Celji, trgovcu r želrziiino. Nizke lin/proilnjiile priiniTii^ Cene. m$mm -SQjg Odlikovan: 1873, 1881, ►Sí- Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav — na Duna j i VII., Zio^lcr^asso 27. Zastopnik Franc KrftckiMT. Proti gotovi naročbi se naj točneje i z v r š njej o vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi celi ornati. Jaz Ana Gzillag s svojimi 185 centimetrov dolgimi orjaškimi „Loreley"-lasmi, katera haiu dobila po 14ui4seeni rabi od meno same izumljenega mazila, naznanjam: To je edino sredstvo zopor izpadenje l&s, z.i pospeševanje njihove rasti, za okrepčevanje lasišča, pospešuje pri gospodih rast polne, krepke brade ter žo po kratki rabi tako lasem kakor bradi podeljuje naravni svit in gostost, obvaruje jih do najvišje starosti, da picrano ne osive. Cona lončku 2 gld. Razpošilja se vsak dan v vse kraje celega sveta po (-»šti proti poprejšnjemu plačilu ali pa poštnemu povzetju. Czillag in drugovi, Budimpešta, Konigsgasse, kamor naj se pošiljajo vsa naročila. IJri naroč tvah šestih in več lončkov 25% rabat in franko-poŠiljatev. (20—10) ^ oliko ixl>ei*o in zalo»<) lnoclei-nili s o Ijadaailc.ov navadnih in najelegantnejših, isto tako mt dežnikov v vseli velikostih. izgotovljenih i/, zanesljivo trpežnega blaga, priporoča po čudovito nizkih cenah KSr: L. MIKUSOH, izdelo-iratel]' solndnikov in. dežiailso-u-. Prejema vsakovrstna naročila na kostuiii-«olni'iiili*o, pro-<> 1 >1* m *i i 11 poi)ra> lja stare dežnike in solneuike trpežno in i><> ni veki eeni. Naročila izven Ljubljane, tudi na posainne solnčnike ali dežnike, izvršuje točno po poštnem povzetji. Razprodajalcem so rta zahteva nje- izvirni ceniki /ran ko na razpolagi». :%X£XHXii Red ni :>:i. občni zbor denarnega obrtnijskega pomočnega društva, vknjiženega tovarištva z omejeno zavezo, j^jj bode v nedeljo 2. junija 1889 do-poludne ob I I. uri v veliki mestni dvorani. Dr.evni red: 1. Letno poročilo in računski sklep za 1. 1888. 2. Poročilo v zadnjem občnem zboru izvoljenega odbora za pregled računov. 3. Volitev 4 udov v ravnateljstvo za tri lota. 4. Volitev odbora za pregledovanje računov 1. lH8i). (S 16 pravil.) 6. Posamezni nasveti udov. Ravnateljstvo obrtnijsko-pomočnega društva, vpisanega tovarištva z omejeno zavezo, v Ljubljani: •T. "N. I-i o i* II li, vodja. Die ordentliche Generalver-Sammlung des gewerblichen Aus- jgj hilfskassen-Vereines, registrirte Genossenschaft mit beschränkter Haftung, (ludet Sonntag den 2. Juni 1889 vormittag um 11 Uhr im grossen städt. Rathhaus - Saale statt. (m © W) Tagesordnung: 1. .lahresbericlil und Rechnungslegung pro 1888. 2. Rerieht dos in der letzten Generalversammlung gewühlten Revisions-Ausschusses. 3. Rrgitnzungswahl von 4 Mitgliedern des Vorstandes. 4. Wahl eines Uevisions-Aussc.husses zur Prüfung der Jahresrechnung pro 1881). (g 15 der Statuten.) 6. Allfällige besondere Anträge der Genossenschafts-Mitglieder. Der Vorstand des gewerbl. Aushilfskassen-Vereines, regist. Genossenschaft mit beschränkter Haftung, in Lniknch: .f. TV. Horn lt, Director. (1) ® Awskim ffifi ,:. K.' , J;f r H.ii ""-.'V:' ;«i»r"' • iM^ifífl : fcttM'íS6*1^'^® •V 'r.irí,\y l! i- Ir. ': I-, "'"TÄW iP'f fm Lekarna Trnkoczy, zraven rotovža v Ljubljani ■ m volilctvm Mestnem tr{j'ii, priporoča tukai popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Tnik6czyjevih firm so: Na Du-naji dve (in kemična tovarna), v Gradci (na btajarskem) ena, pa ena v Ljubljani. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnkoczy poleg rotovza v Ljubljani. jVIarijaceljske kapljice za želodec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseli boleznih v želodcu in so ncprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, nnik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje aren, /.¡(basanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper /.litt o žilo. 1 steklenica velja 20 kr.. 1 tucat 2 gl, 5 tucatov samo 8 gl. ¡j4T~ Svarilo! Opozarjamo. da se tiste istinite mn-rijaceijske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkoczy-ja zraven rotovža ria velikem Mestnem trgu v Ljubljani. .MRlArZELLER (^tropeen; HUP "IECHT BEI APOTHEKER TRNK0CZ\ j LAIBACII l STip 1 Scljiiijmarfi, Cvet zoper trganje (uicnvj, je odločno najboljšo zdravilo zoper protiii ter rcnnatizem, trganje po udih, UAcčine r križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvet zoper trganje po dr. Malini" z zraven stoječim znamenjem. 1 slekl. 50 kr. tucat 4 gl. 50 kr. i^e ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite. Planiiisti zeliščni siron kranjski, za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, ¡iri-pavost, vratobol, jetiko, prsno in pljučne bolečine; 1 stekl. 50 kr., 1 tucat 5 gld. Samo ta sirop za o(i kr. je pravi. Kričistilne krogljice ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so so že tisočkrat sijajno osvedožilc pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, ska/.enein želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 8 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. ži Zdravila za živino. Ki upa za živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuje taštupa trganja po črevlh, bezgavk, vseh na» iezljivih kužnih bo-le/.iiij,kašlja, pljučnih ¡h vrathih bo-ieznij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Kravo dobe mnogo dobrega mleku. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodoin samo 2 gld. €vct /.a konje. Najboljše mazilo za konje. pomaga pri pretčgu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih,otrp-neiiji v boku, v križi itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, Izvlnjenjl, USinnj! od sedla In oprave, pri sušicl itd skratka pri vseli vnunjih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le I gl., 5 «teki. z rabil, navodom vred samo 4 gl. \sa ta našteta zdravila so samo prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljrrni /.raven rotovin (33) Diseldorfske oljnate £ barve v tubah. £ Akvarelne barve mokre in suhe. < Vse vrsto slikarskih in i likarskih čopičev in j slikarske patrone. 5O°/0 prihranitev goriva (jamčimo) lončene peči z združeno zračno kurjavo l>atent Lerch A: Č*ieii'i Rogatcu. Z naravo in umetnostjo srečno spojena, nedosegljiva, do sedaj v kupčiji še ne se nahajajoča zdrava pi|ača je ta peneča se mineralna kisla voda, katera je zdravejša in okusnejša kakor vse takozvane sifon-Kisle vod-\ (23—5) Na prodaj je v vseli znamenitejših lekarnah, pri trgovcih ter jo neposredno pošilja oskrbništvo rimskega vrelca, pošta Rogatec-Slatina (Štajersko). Edina zaloga in prodaja za vso Kranjsko pri J. LININGER-ju v Ljubljani, lliinska cesta t). Najboljša namizna okrep-čujoča pijača. Zanesljivo zdravilno sredstvo proti kataru v dilialniku, pre-hlajenju želodca, zlati žili. pro-tinu in glavobolu vsled pre-lilajenja (trganju). najčistejši alkaiični ïHf >'e zamenjati z radensko kislo vodo. kislec (kisla voda). Cosp. G. PICCOLI-ju, H-harnarja v TJub/janl. & » 3 S*"©' E 3 „ «-.'S t; Í r, o O Ü.S.5.ET3 CT O _ j; ¿-Sä o o » Ä*2 "" O » — «- w ■2. 3 =! B „ ^ a.* p e .5" .3 3 S Svojo borato zalomo raznovrstnih voz po najnižjih cenali priporoča slavnemu občinstvu Franc Šiška, kovaški in podkovski mojster. Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 6, v Tünniesovi hiši. Krščanska in slovnaska (io-8) konkurenca!!! Prečastita duhovščina, krščanski in slovenski učitelji in meščani se uljuduo prosijo, naj kolikor moč podpirajo to solidno, ceno, edino krščansko in slovansko konkurenco! 310 m. 310 m. 3 10 in. 310 m. Poletno „kamgarnasto" blago za moške obleke, elegantno, trajno in pristno-pralno. 60 em. široko. Za eno obleko 6*/a metra le 3 gl. Brnsko sukneno blago le dobro vrste: 310 ra. za 1 obleko 3 50 v 5 — „ boljšo „ 7 80 „ fino „ 0 50 „ najfinejšo „ 12 50 Brnsko blago za suknje 2*10 m. za zgornjosuknjo 6'30 •210in. „ „fino „ 8 40 210 in. ,. „ najfinejšo 12.00 Črno blago za obleke /.a duhovnike in salonske oprave 1 20 m. dosking za hlače 3 50 120 m. perneime suknja in telovnik 7 20 Vse, kar ponujajo druge tvrdke, ima krščanska konkurenca tudi, in sicer bolje in ceneje. Za ženske oprave gladko blago v vseh barvah ' kašmir 10 m. 4 50 1 volnat atlas 10 m. 6-50 1 Pralno poletno blago kreton najlepši obrazci 10 m. 2 80 ; satin najlepši obrazci 10 m. 3 -drajdrat, siv, svetel In teman 10 m. I. 3 50, II. 2-80 w UMU A« a vstro-franeoska družba za zavarovanje ^ avstro-francoska družba za zavarovanje proti življenja in rent. $ elementarnim škodam in nezgodam. liirviiutoljMtvo: mm BliMAUj I«, Wipplingergtragge Mcnr» 49» I movinn di-užbe: O milijonov gld. a v str. volj. 2 milijonu »Id. avstr. velj. ■»■-■■«■»i» Kit l'llj stogili; c) proti škodam, kijih napravi toča na poljskih pridelkih; d) proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in jo suhem Zavarovanje proti telesnim nezgodam se še ni pričelo, a se bode pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar se prične. ZastopHtvn družbo : Hotel „Goldenes Schiff-' Hohenstaufengasse 10. V vseh mestih in večjih krajih avstro-ogerske monarhije nahajajo se glavne in krajne agenture, ki rade dajo pojasnila in dajo jonudbene pole ter prospekte zastonj in vsprejoinajo zavarovanja. V Budimpešti, \Vionergasse 3 in Schiffgnsie 2: v Gradci, Albroerhtsgasse 3; v Inomostu, Rahostrasse, v Lvovu, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaelava trg 54; v Tstu, Via St. Nieolo 4, na Dunaji, I., II (¿lavni zantop v Ljubljani. Mclciibiir^ovo ulice .štev. 3, pri JOSIPU PBOSEKC-n. W Za domačo rabo: Domače platno 29 vati.4/, 4 20 „ 29 vatlov r'/4 5-50 šifon lin 29 vatlov 5 50 „ srednji 29 vatlov 4 50 kraljevska tkanina 29 vatlov 4/„ 5 80 29 vatlov \ 7-50 kanafas pristno-barvan 29 vatlov 6 -oksford pristno-barvan 29 vatlov 4-50 servijete 6 kom. 120 Vse, kar ponujajo druge i tvrdke, ima krščanska konkurenca tudi, in sicer bolje in ceneje. Krščanska konkurenca postreže vestno ter vzame 1 nazaj, kar bi ne ugajalo. ' S S TlnliU'Lo ^ naj se izvrši! proti poštnemu povzetju, ' S UUIULU" , pošljejo naj se podnaslovom: Erste Usterr. • behord.concess. llniidcls-Auskunfts-Hureau in ltrtlnn. • Tukaj naj se zahtevajo tudi obrazci in ceniki. ^ Andr. Druškovič trgovina z železnino na mestnem trgu 10, pripoi*o