Foitnin« fliitM T g«teri«L 11. izdaja. Cena Din 1*— Uhaja rutk dan ejutraj rarvea T ponedeljkih (n dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1‘—, lanskoletne 2-—; ut-•ečna naročnina Din20—,iatujino 80-—. Uredništvo » Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 30-60 in 30-71 Jugoslovan Rckoplicv a« rraiin« Oglasi pa tarifi la dogovora. Oprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica » Mariboru. Aleksandrova cesta St 24. tel. 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Po5t Sok. riiE.t Ljubljana 15.621. St. 97 Ljubljana, torek, dne 28. aprila 1931 Leto II. Paul Doumer, predsednik francoskega senata, Id se poleg Rri-nnda, Bčrarda in Painleveja omenja kot resen kandidat za mesto predsednika francoske republike. Zamotana vladna kriza v Bolgariji Sofija, 27. aprila. r. Canikov je včeraj vrnil mandat za sestavo vlade. Po avdijeaoi, na kateri je vrnil mandat, je izjavil novinarjem, da je to storil zato, ker ni mogel doseči zaželjenega rezultata. >Zora«, ki piše o neuspehu Cankova, pravi, da ostaneta zdaj samo dve možnosti še za rešitev krize: 1. koalicijska Vlada pod predsedstvom Malinova in 2. kabinet, katerega člana Demokiratičeskega izgovora. Malinova bi podprle tri do štiri opozicijske stranke in najbrž tildi jamo mišljenje, medtem ko bi kombinacijo B članom Demiokraličeskega zgovora podprle po vsej verjetnosti samo frakcija liberalov pod vodstvom Smilova. Sofija, 27. aprila, n. Vladna kriza je vedno bolj zapletena. Pričakujejo, da bo kralj Se v teku današnjega dne dal voditelju demokratov Malinovu neomejen mandat za sestavo vlade. Spor med državo in cerkvijo na Poljskem Varšava, 27. aprila. AA. Poljska kardinala dr. Hlond in Kakovstki sta podpisala spomenico poljski vladi, v kateri odklanjata načrt ustavne reforme, ki ga je izdelala sedanja poljska vlada. Kardinala naglašata, da načrt nove ustave ne odgovarja katoliškemu značaju Poljske. Že v uvodnih določbah nove ustave je črtano besedilo »V imenu Vsemogočnega Boga«. V tem vidi spomenica hud prelom z dosedanjimi tradicijami, V načrtu nadalje ni podrobne določbe o tem, leomu naj predsednik države priseže. Dogodki na španskem Madrid, 27. aprila. AA. Vlada je izdala dekret, Jel z njim odreja, da je privatna lastnina biv-žega španskega kralja in njegovih sorodnikov do Četrtega kolena nedotakljiva. Ta odredba vlade pa je le začasnega značaja, do popisa vse te lastnine. Madrid, 27. aprila. AA. Vlada je sklenila zni-Cati ministrske plače z 45.000 na 30.000 peset. Barcelona, 27. aprila. Predsednik španske vlade Zamora je prispel v nedeljo zjutraj v Barcelono. Spremljal ga je trgovinski minister Dol-foert. Po prihodu v Barcelono je imel Zamora daljši razgovor s predsednikom katalonske dežele polkovnikom Macio. Zvečer se je Zamora vrnil v Madrid. Ta obisk naj bi okrepil zrahljane odnošaje med osrednjo vlado in vrhovno oblastjo v Barceloni. Bethlenovo potovanje v Sofijo Budimpešta, 27. aprila, n. Diplomatifoii krogi govore, da namerava ministrski predsednik Be-thlen meseca maja v Sofijo, in sicer, fcirn bo na Bolgarskem rešena vladna kriza. Rusija bo sodelovala v evropski komisiji Moskva, 27. aprila, n. Litvinov je poslal glavnemu tajniku Društva narodov noto. s katero javlja, da bo sovjetska zveza sodelovala v evropski komisiji, ker je kot tretja točka postavljen na dnevni red tudi gospodarski program, o katerem so preje javljali, da ni gotovo, ali Be bo o njem razpravljalo. Litvinov stavlja glede tega pridržke in hkrati zahteva, da se_ mu sporoči dan, za katerega bo Rusija povabljena. Atentat na vlak v Bolgariji Sofija, 27. aprila. AA. Bolgarska agencija poroča: Suoči sta dve signalni železniški žabici eksplodirali v trenutku, ko je vozil vlak med postajama Lapatniic in Serovo na progii Sofija —Vračar. Vlak se je takoj ustavil in 00 ugotovili, da proga ni pokvarjena, nakar je vlak pot nadaljeval. Takojšnja preiskava je dognala, da je žabici položil neki mlad kmet, ki »o ga prijeli. Policija temu incidentu ne pripisuje večjega pomena. Svečana otvoritev poljsko-jugoslov. kongresa Prisrčen sprejem naše delegacije v Poznanju - Poljaki povdarjajo vrline in zasluge Nj. Vel. našega kralja - Zanimanje za Jugoslavijo v poljski javnosti naglo narašča Poznanj, 27. aprila. AA. Davi je prispela jugoslovanska delegacija na poljsko-ju-goslovanski kongres. Svečanega sprejema na postaji so se udeležili zastopniki oblasti, poljsko-jugoslovanska liga in velika množica ljudi. Člane jugoslovanske delegacije je pozdravila vojaška godba, ki je zaigralaa jugoslovansko in poljsko himno. Nato je delegate s prisrčno dobrodošlico pozdravil predsednik poljsko-jugoslovanskega društva general Ferda Teodorski in za njim predsednik poljsko-jugoslovanske lige Kne-blevski. V imenu jugoslovanskih obiskovalcev se je za pozdrav zahvalil dr. Radovanovič, ki je naglašal podobnost zgodovine obeh narodov in potrebo vzajemnega sodelovanja med njima. Vsi govori so bili sprejeti z velikim navdušenjem. Ob 11. je bila otvorjena razstava centralnega presbiroja v okvirju poznanskega velesejma. Poljsko vlado je zastopal trgovinski minister Prystor, mestno občino pa načelnik Radski. Dr. Radovanovič je podravil v Jugoslovanskem paviljonu ministra in poudaril pomen razstave, ki slika napredek kraljevine Jugoslavije v prvem desetletju njenega življenja. Nato je tolmačil razstavo grafikonov. Ob 12. je bil otvorjen poljsko-jugosloran-ski kongres. Staroslavna posvetovalnica je bila okrašena s poljskimi in jugoslovanskimi zastavami. Otvoritvi kongresa so prisostvovali minister Prystor, pozuanski vojvoda Raczinski, mestni načelnik in mnogoštevilno občinstvo. Ko je vojaška godba odsvirala jugoslovansko državno himno, je predsednik poljsko-jugoslovanske lige Kne-blevski otvoril kongres. V imenu poljsko-jugoslovanskega društva je govoril general Ferda Teodorski iu predsednik občine. V imenu jugoslovanskega poslaništva je pozdravil kongres svetnik de Giuli, ki je v svojem govoru naglašal vrline poljskega naroda. Potem je v svojem govoru poudaril univerzitetni rektor Niemczicki vrline kralja Aleksandra Karadjordjeviča iu njegove zgodovinske neminljive zasluge za narod ter uspešno delo kraljevske vlade pod predsedstvom generala Živkovica. V imenu slovanskih žena je pozdravila kongres ga. Stepmaliovska, v imenu mladine pa pravnik Surzinski. Vsem je odgovoril dr. Radovanovič, ki se je vnovič zahvalil za prisrčni sprejem. Nato je imel predsednik trgovske zbornice v Poznanju Vastko predavanje o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji. Svečana seja se je zaključila s poljsko himno. Popoldne so začele delo strokovne sekcije. Seji je prisostvoval Klarner. Poznanj, 27. aprila. AA. Listi »Temcza«, »Dennik poznanskk in > Gaze ta Handlo-vna« so izdali posebne številke o priliki poljsko-jugoslovanskega kongresa. Varšava, 27. aprila. A A .Tukajšnji »ABCc prinaša obširen članek o tem, kako živi jugoslovanski prestolonaslednik kraljevič Peter v vili na Bledu in na Dedinju. Varšava, 27. aprila. AA. Zenski organ »Swiat« prinaša obširen članek pod naslovom: »Slovanski Michelangelo« izpod peresa znanega kritika Albertia, v katerem proslavlja delo in umetnost Ivana Meštro-viča. Vprašanje pomorskega sporazuma na mrtvi točki Anglija je odgovorila na zadnjjo Irancosko noto z novimi predlogi, - ®dloč’dev bo padla med EHreandom, Csrandijesn in Hendersonom v Ženevi Pariz, 27. aprila, n. Britanski odgovor na francosko noto, v kateri je francoska vlada stavila svoje predloge za kompromisno ureditev vprašanja o zamenjavi starih vojnih ladij z novimi, proučujejo sedaj kompetentni ministri. Rezultate tega vprašanja bodo jutri objavili na seji vlade. Vladni krogi so zelo rezervirani, vendar izhaja iz dobro poučenih virov vest, da je britanska vlada v .svojem odgovoru na francosko noto stavila neke protipredloge. Pravijo, da je britanska vlada odbila francoske predloge, da bi se pričela gradnja novih vojnih ladij, s katerimi bi zamenili stare edinice v letih 1937, 1938 in 1939, po splošni pomorski konferenci, ki se bo vršila leta 1935. Britanska vlada v pricipu ni proti temu, da bi se gradnja vojnih ladij za zamenjavo s starimi pričela prej, nego poteče britansko-franeoski-italijanski pomorski sporazum, torej pred letom 1938, vendar, pa smatra, da bi se moralo to vprašanje naknadno rešiti in da bi se za enkrat ne iskale nikake prOvizorne resolucije, da se ne bi tako kompromitiral pomorski sporazum, sklenjen med Italijo, Britanijo in Francijo 1. marca t. 1. Britanska vlada je predlagala, da so vprašanje o zamenjavi starih ladij z novimi uredi z naknadnim dogovorom, katerega bi prizadete države sklenile leta 1932, ko bo za 4. februarja 1932 v Ženevo sklicana splošna konferenca za razorožitev itak že razpravljala in sklepala o mnogih vprašanjih, ki se nanašajo na oboroževanje. »Le Tetnps pravi, da britanska vlada ni odbila francoskih predlogov, da jih ni niti omejila, temveč v nekem pogledu celo izpopolnila. Postavila je nekaj protipredlo-gov. Politični krogi pričakujejo, da bodo o teh perečih vprašanjih govorili Henderson, Briand iu Grandi, ki se sestanejo za Časa zasedanja Sveta Društva narodov sredi maja t. 1. London, 27. aprila. 11. »Daily Heraldt javlja, da sta Anglija in Italija odgovorili Franciji na njene najnovejše predloge o pomorskem vprašanju, da jih ne moreta sprejeti, ker vztraja Francija na svojem prejšnjem stališču, s čimer se v resnici spreminja londonski trojni sporazum. Francija namreč zahteva, da sme z novimi gradbami zamenjati stare ladje. Po tem bi morala tudi Velika Britanija spremeniti svoj piogram, a prav tako tudi Zedinjene rlržave in Japonska, kar pa bi v resnici pomenilo, da je ta sporazum razbit. Milan, 27. aprlia. 11. »Corriere della Sera« javlja, da so pogoji, ki jih je navedla Francija v svoji najnovejši noti glede pomorskega vprašanja, za Italijo nesprejemljivi, ker se z njimi spreminja londonski sporazum od 1. marca t. 1. Politika nove romunske vlade Parlament bo razpuščen 15. junija — Lej se bo stabiliziral ob sedanjem tečaju Bukarešta, 27. aprila, n. Politični krogi napovedujejo, da namerava vlada dne 2. maja sklicati parlament. Ministrski predsednik Jorga bo na prvi seji parlamenta govoril o programu svoje vlade. Neglede na to, ali bo parlament izrazil vladi zaupnico ali ne, bo 15. junija razpuščen. Danes so listi objavili listo novih velikih županov. Zanimivo je, da sta poleg drugih imenovana za velika župana tudi dr. Gri-gor Filipescu, predsednik nacionalne organizacije, in Vlad Tepeš, znani pobomik diktature in glavni urednik »Epocec. Med drugimi je vlada imenovala tudi večje število častnikov za velike župane, od teh sta dva generala in več polkovnikov. Častniki so imenovani posebno v novih pokrajinah. Tudi mnogo profesorjev srednjih in visokih šol ter dva duhovnika so med novoimenovanimi veliikmi župani. Bukarešta, 27. aiprila. n. Bivša vlada na-cionalno-kmečke stranke je, kakor znano, najela v Parizu državno posojilo. Posojilo so najeli neposredno pred demisijo vlade g. Mironescuja. Zastopnik inozemskih bank »Dela Longonierec je izročil včeraj zastopnikom narodne banke drugo tranšo romunskega stabilizacijskega posojila in sicer 888,333.000 lejev. V Bukarešto je prispela skupina inozemskih kapitalistov, ki so posetili finančnega ministra Argetoianuja. Argetoianu jim je izjavil, da se sploh ne misli dotakniti leje-vega tečaja in je demontiral vesti, ki so se razširile v zadnjem času, da namreč vlada namerava izpeljati inflacijo. Madjarske stranke se pripravljajo za volitve Bethlen namerava parlament v kratkem razpustiti — Razburjenje v vrstah vladnih strank Budimpešta, 27. aprila, n. V parlamentarnih lerogih vedno bolj prevladuje mišljenje, da namerava vlada razpustiti parlament in razpisati nove volMve. Kdaj se bo to zgodilo, še nihče ne ve. Politični krogi pa tudi oni iz Bethlenove bližine, menijo z ozirom na to, da so zastopniki vladnih strank imeli včeraj okrog 500 zborovanj po vsej državi, da bo parlament razpuščen. Verjetno je, da bo parlament raopu&čen, čim spravi državni proračun pod streho. To svojo nalogo bo opravil do srede maja. Vlada pa baje noče dati strankam tri mesece časa za agitacijo, nego namerava že mesec dni po razpustu parlamenta odrediti parlamentarne volitve. Potemtakem bodo volitve že meseca junija. Pravijo, da bo Bethlen privedel v novi parlament eno tretjino novih ljudi. V vladinih strankah j« spričo tega zavladalo precejšnje razburjenje in nihče ne re, kdo vse bo izpadel ii vrst vladnih parlamentarnih zastopnikov. Spomenik N j. Vel. kralju in Masaryka v Stari Pazovi Beograd, 27. aprila. 1. Čehoslovaki, ki prebivajo v Stari Pazovi, bodo 3. maja na svečan način odkrili spominsko plošoo z likoma kralja Aleksandra in predsednika Masaryka. Albert Thomas v Zagrebu Zagreb, 27. aprila, k. Na čast ravnatelju mednarodnega urada za delo pri Društvu narodov g. Albertu Thomasu je snoči trgovinska in obrtna zbornica priredila v hotelu »Esplanade« banket za 40 odličnikov. Banket je trajal do pol 12. zvečer. G. Thomas je danes dopoldne ob 11. posetil bana Peroviča, ob pol 12. pa mestnega župana dr. Srkulja. Ob 1. je bilo v mestni kleti njemu na čast prirejeno kosilo, ki ga je dal ban Savske banovine Ivan Perovič. G. Thomas je imel ob 6. zvečer v Trgovski in obrtni zbornici predavanje. Konferenca o zračnem prometu med Evropo in Ameriko London, 27. aprila, n. Tri največja avijatična društva sveta: francoski »Aeropostale«, britanski »Iinperial Airways« in ameriški »Panaine-rican Airway« so se zedinila, da skličejo transatlantsko avijatično konferenco za mesec september. Tani bodo končno odločali o zračnem prometu preko Oceana. Promet bi se vršil z velikimi aparati za 40 potnikov, ki bi lahko preleteli 2000 morskih milj brez pristanka. Pot bi peljala iz Pariza in Londona preko Azorov in Berniudov v Newyork in nazaj. Izžrebane številke državne loterije Beograd, 27. aprila. 1. Pri današnjem žrebauju srečk 5. razreda 21. kola državne razredne loterije so dobile srečke št. 9642 in 99.713 po 20.000 dinarjev, 70.388, 75.581, 44.285 in 98.552 po 10 tisoč dinarjev. Bolgarska kriza Gospodu Cankovu se je prav iako ponesrečil poizkus se&taviti vlado, kakor se je pred njim ponesrečil Ljapčevu in Malino-\u. Ni se čudili, da poizkus ni uspel, temveč čuditi bi se bilo, če bi uspel, ker lako velike težave je treba premagati, da se količkaj zadovoljivo reši bolgarska vladna kriza. Ce bi šlo samo za to, da se sestavi vlada, ki si more v volitvah pridobiti večino in ee naslanjati na večino v sobranju, potem rešitev ne bi bila prav nič težka. Zadostovalo bj popolnoma, da bi segli bolgarski polHiiki po starem receptu in zopet instalirali stai'0 vlado Deinokratiče&kega zgovora. Bistvo bolgarske vladne krize pa je baš v tem, da se je že več ko dovolj izkazalo, da vlada Demokratičeskega zgovora ne more rešiti Bolgarske Iz sedanje težke gospodarske krize. Deloma ne more tega storiti vsled pomanjkanja sposobnih mož, deloma pa tudi vsled pomanjkanja avtoritete, ker ves svet ve, da nima večine v narodu. Avtoriteto bi imela samo vlada, ki bi bila v sporazumu z zemljedelci in sicer z onimi pravimi, ne pa z disidenti okoli Tomova in drugih. Saino takšna vlada bi mogla rešiti Bolgarsko iz poljedelske krize, ki je najbolj akutna in samo ta vlada bi mogla tudi računati na pomoč tujine, Kajti vlada z lemljodelcl bi mogla jamčiti tujini, da bo prejete kredite tudi v resnici uporabila za dvig bolgarskega gospodarstva, dočim vsaki drugi vladi ne bi bilo mogoče dati tega jamstva. Koncentracijska vlada, v kateri bi imeli zemljedelci odločilno besedo, je danes v resnici edina rešilna vlada, baš ta vlada pa Je izključena, ker so proti njej makedon-trtvujušči. Ti pa sodelovanje z zemljedelci 2e naprej odklanjajo in ga bodo vedno odklanjali, ker eo pristaši revanšne misli, ki ]i zemljedelci nasprotujejo. Pa tudi iz čisto osebnih razlogov so makedonstvujušči proti zemljedelcem, ker ee jih boje, ker vedo, da so oni glavni krivci krvavega junija in ee zato boje maščevanja zemljedeicev. čeprav formalno makedonstvujušči sploh nimajo niti besede pri razpletu vladne krize, »o v sobranju le majhna skupina, pa imajo dejan&tvo tem večji upliv in so faktični gospodarji položaja. A tudi glavni krivci, da je Bolgarska v tako težkem položaju, kakor nvenda še nikoli. In ne more priti do zboljšanja, dokler so makedonstvujušči odločilen faktor, ker je vsa politika makedonstvujuščih v diametralnem nasprotju z interesi Bolgarske. Bolgarska mora sklenili sporazum s svojimi sosedi, mora voditi balkansko politiko, če hoče rešiti evoje gospodarstvo, makedonstvujušči pa nočejo balkanske politike, ker so v službi tuje sile. Dobra rešitev bolgarske vladne krize bi zato bila samo ta, ki bi oprostila Bolgarsko od terorja makedonstvujuščih in povzročila vlado, ki bi bila od njih čisto neodvisna. Takšne vlade pa ne more postaviti nobena bolgarska meščanska stranka, ker so vse te stranke med narodom tako slabo zasidrane, da se drže le s pomočjo teroristov. S tem pa je zaključeu usodni krog bolgarske notranje politike. Rešitev bolgarske notranje krize je mogoča le s pomočjo zem-Jjedeloev, ki pa izključujejo sodelovanje makedonstvujuščih. Meščanske stranke, »družene okoli Demokratičesikega zgovora pa so odvisne od podpore makedonstvuju-fcčih in zato ne morejo odklonili njih sodelovanja. S tem je poetala bolgarska notranja kriza nerešljiva in ostane nerešljiva, dokler ee bolgarska politika ne povzpne tako visoko, da krene s sedanjih izhojenih potov in se postavi na čisto novo bazo, to je, da vodi eamo takšno politiko, ki je v skladu % interesi bolgarskega kmeta. Bolgarski kmet pa je jedro bolgarskega naroda, je bolgarski narod. Nobenih izgledov pa ni, da bi mogla bolgarska politika že sedaj kreniti na to edino zdravo pol, temveč bo ostalo š« vse pri starem, Zato pa je tudi čisto brez pomena, če sestavi novo vlado Ljapčev ali Cankov ali kdo drugi od Demokratičeskega zgovora, ker ei: 'em ostaja in le imena se neznatno spremene. Zato pa bo tudi rešitev bolgarske krize le polovičarska in bo zadovoljila le posamezne politične stranke, ne pa bolgarskega naroda. Zato pa se tudi lahiko reče: vladna kriza bo rešena, nerešena pa bo ostala še naprej notranjepolitična kriza Bolgarske. Mednarodni kongres pen-klubov Haag, ‘27. aprila. A A. Mednarodni kongres penklubov en začne 21. junija in bo trajal pet dni. Kongresu bo predsedoval predsednik holandske vlade, udeležilo pa se ga bo 200 delegatov iz 30 držav Belgijsko-ital. spor pred rimskim parlamentom Odgovor državnega podtajnika Arpinatija na interpelacijo faši-stovskih poslancev — Demonstracije proti Franciji in Belgiji v Rimu Rim, 27. aprila. A A. Državni podtajnik v ministrstvu notranjih zadev je v parlamentu odgovoril na interpelacijo, ki je bila stavljena zaradi bruseljskih demonstracij o priliki aretacije g. Moulina. Državni podtajnik je navedel razloge, zaradi katerih so Moulina aretirali. Rekel je, da so pri njem našli pismo, ki je bilo naslovljeno na nekega znanega uasprolnika fašizma, in beležnico z lastnoročnimi Moulinovimi podatki, nanašajočimi se na Mussolinija in na lego vojašnice karabinjerjev v Rimu ter na gospodarski položaj sindikatov. Na koncu je državni podtajnik izjavil, da je Moulin priznal belgijskemu konzulu v Rimu, da se kesa tega, kar je storil. Parlament je ta odgovor z zadoščenjem vzel na znaje. Arpinati je dalje izjavil, da je znani pro- Pogreb Milorada Gavriloviea Beograd, 27. aprila. 1. Danes popoldne so na svečan način pokopali slavnega dekana beograjskega gledališča Milorada Gavriloviea, ki je včeraj popoldne umrl. Pogreba se je udeležilo zelo mnogo gledaliSldh igralcev in uglednih beograjskih osebnosti, njegovih prijateljev in spoštoval-cev. Cerkvene obrede je opravil prot a Petrovič. V imenu Narodnega gledališča se je od pokojnika poslovil upravnik Predič. Sprevod je krenil iz cerkve pred Narodno gledališče, kjer je govoril Branislav NuSič, odtod pa prelio Terazij in po ulici kralja Aleksandra na pokopališče. Pri odprtem grobu se je od pokojnika poslovil Milu-tinovič-Dobrica. Odlikovanja Beograd, 27. aprila. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta bila na predlog ministra financ odlikovana: z redom sv. Save III. stopnje g. Fran Bajič, pomočnik ravnatelja finančne direkcije Dravske banovine v p.; z redom sv. Save IV. stopnje M. Savnik, finančni svetnik v p. Premestitev Beograd, 27. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog kmetijskega ministra je e soglasjem predsednika ministrskega sveta premeščen za veterinarskega svetnika pri sreskem načelstvu v Ptuju v šesti položajni skupini dr. Viljem Jedviček, veterinarski svetnik sreskega načelstva iste skupine. Gospodarski teden balkanskih držav Solun, 26. aprila. AA. Včeraj se je začel gospodarski teden balkanske konference. Konference so se udeležili delegata Albanije indu-strijec Nazim Upi in prosvetni referent Natsls, za Bolgarijo šef gospodarskega oddelka Narodne banke Šakalov, bančni direktor dr. Georgov, za Romunijo generalni konzul v Solunu Krecu, za Turčijo predsednik carigrajske trgovske in Industrijske zbornice Mutad-bej in bančni ravnatelj Zeki bej, za Jugoslavijo tajnik Jugoslovanske trgovske in industrijske zbornice dr. Mi-hajlovič in člani grške delegacije balkanske konference z univ. prof. dr. Sviropulom na čelu. Delegati so včeraj dopoldne svečano sprejeti v solunski občini, nato pa so si ogledali svobodno cono. Popoldne so napravili izlet v begunske naselbine, ob 18. pa Jim Je bil prirejen čaj v trgovski in industrijski zbornici. Delegati odpotujejo danes v Niaos, važno industrijsko središče v grški Makedoniji. Zvečer priredi banket predsednik solunske občine, v torek zjutraj pa odpotujejo v Atene, kjer ostanejo 4 dni. Vsi solunski listi posvečajo veliko pažnjo gospodarskemu tednu in delu za gspodarsko zbli-žanje med balkanskimi državami. Pravilnik o pobijanju živinskih bolezni Beograd, 27. aprila. AA. Kmetijski minister je na podlagi Čl. 42 sakona o pobijanju in preprečevanju živinskih nalezljivih bolezni predpisal pravilnik o izvajanju ukrepov v zaščito, pobijanje in preprečevanje živinskih nalezljivih bolezni. Morganova jahta v Splitu Split, 27. aprila, k. V luko je priplula ameriška luksuzom jah/ta, last znanega ameriškega mullimiJijonarja Morgana. Samomor zadnjega dunajskega izvošceka Dunaj, 27. aprila. AA. Zadnji dunajski izvo-šček je napravil samomor, ker ni več toliko zaslužil, da bi prehranil sebe in svojo ženo. Izrečen način sodnega zasliševanja Pari«, 37. aprila. AA. Na francoeko-italljanski meji bodo zaslišali znanega Italijanskega bančnika Guallnija, ki je konfiniran na otokih Li-pari. Gualini je bil obsojen zaradi poloma družbe »Snle Viscose« in Je bil zapleten tudi v Ou-stricovo afero. Zasliševanje na meji bo edinstven primer v francosko-italljanski sodni proceduri. Za to zasliševanje so zgradili na meji leseno lopo, ki ima dvoje vrat, ena na francoski ln druga na italijanski meji. V sredini lope bo stala miza. Polovica mize bo na francoski, polovica pa na italijanski strani. Na francoski strani bosta dva f ran-osica sodna uradnika. Zasliševanje bo trajalo dva dni in se prične jutri. Vohunska afera v Nemčiji Berlin, 27. aprila. AA. V tovarnah za barve v litiehstenu so odkrili vohunstvo v korist Sovjetske Rusije. Oblast je prijela 50 delavcev in nameščencev. Sodijo, da je v zadevo vpletenih *e mnogo drugih delavcev. tifašist Bassaueei nameraval preleteti z letalom italijansko ozemlje in metati protifašistične letake. Prof. Moulin, ki so ga pred kratkim aretirali, je vodil protifašistično propagando po navodili Bassanesija. Seji so prisostvovali Mussolini in vsi ministri, ki so z velikim navdušenjem odobravali Arpina lijeva izvajanja. Pariz, 26. aprila. AA. Havas poroča iz Rima, da so študentje rimske univerze sku-šnli demonstrirati pred poslaništvom Belgije in Francije, kar pa je policija preprečila. Policija straži belgijsko, francosko in jugoslovansko poslaništvo, čeprav Jugoslavija ni prav nič vpletena v afero profesorja Moulina. Skupina študentov je demonstrirala z.oper francoskega posl; tka, ko ee je v avtomobilu peljal mimo nje. ------- Iz Romunije Bukarešta, 27. aprila. AA. Novi romunski minister za zunanje zadeve princ Ghica je danes popoldne prispel v Bukarešto. Kmalu po prihodu ga je kralj zaprisegel. Prisegi je prisostvoval predsednik vlade prof. Jorga. Bukarešta, 27. aprila. A A. Romunski poslanik v Londonu Titulescu je snoči odpotoval na svoje mesto. Bukarešta, 27. aprila. AA. Listi pozdravljajo češkoslovaške in jugoslovanske novinarje, ki so prispeli na konferenco tiskovne Male antante. Listi izražajo nado, da bo tudi ta konferenca okrepila stike meid državami Male antante in da bo še globlje zasidrala mir med narodi. Volitve v Egiptu -Kairo, 27. aprila. AA. S kraljevim odlokom bo razpisane volitve v egi piski parlament »a 1. junij. Število samomorov v Nemčiji Berlin, 27. aprila. AA. Po podatkih državnega statističnega urada je bilo v Nemčiji leta 1928. 16.030 samomorov. To odgovarja 44 samomorom na dan in na 100.000 prebivalcev. Za to leto znaša povprečno število samomorov 39, v Angliji 12, v Franciji 16 in v Združenih državah 13. Proces proti vohunom na Romunskem Bukarešta, 27. aprila. AA. Danes dopoldne se je začela pred vojnim sodiščem razprava proti obtožencem zaradi vohunstva v prid Sovjetski Rusiji. Med obtoženci, ki jih je 85, »o tudi tri Kenake in dva oficirja v uniformi. Eden izmed niju je major Versaru, drugi pa podporočnik Holea. Dokazil®) gradivo zavzema več miz v sodni dvorani. Bombo vrgli v čakalnico Varšava. 27, aprila, n. Na neki železniški postaji v bližini Vilne so neznani teroristi vrgli ročno granato v čakalnic« in tam ubili nekega vlakovodjo. Druga granata, ki je kmalu za tem eksplodirala, je napravila precej Škode. Spor zaradi usode diissel-dorfskega vampirja Berlin, 27. aprila. AA. Med pristaši in nasprotniki smrtne kazni je nastal v časopisju oster spor zaradi usode diisseldorfskega vampirja Petra Kiirlena. Ker ima državni zbor odobriti novi kazenski zakon, nastaja vpraSanje, če bi bila izvršitev smrtne obsodbe opravičena. Pruski kabinet meni, da je treba Ktlrtena usmrtiti, kar za-htefa tudi ogromna večina prebivalstva. Na drugi strani je manjšina, vštevSi mnogo odličnih juristov in javnih delavcev, proti izvršitvi smrtne kazni ter poudarja, da je Kiirten umobolen in da ga zalo ne smejo usmrtiti. Berlin, 27. aprila. AA. Listi poročajo, da bo pruska vlada odbila pomilostitev Kiirtena. Vse stranke so proti temu, da bi se smrtna kazen spremenila v dosmrtno ječo. Kurleua bodo obglavili. Dva drzna enajstletna roparja Bukarešta, 27. aprila, d. Včeraj se je javil na orožniški postaji v PredeaJu neki šofer iz Brašo-va, ki je imel hude rane na glavi in s krvjo oblilo obleko. Izročil je orožnikom vklenjenega llletnega dečka ,ki ga je v svojem avtomobilu pripeljal s seboj. Šofer je javil, da ga je njegov mladi ujetnik, ki je srednješolec iz BukareSte, skupaj s še drugim enako starim tovarišem skušal umoriti. Oba dečka sta se z njim pogodila za vožnjo iz Brašova do Predenla za 500 lejev. Med vožnjo skosoi gozd sta mlada razbojnika potešila samokrese in začela na šoferja streljali, i . det je bil v tilnik, imel pa je Se toliko moči, da e je začel boriti z obema mladima zločincema, ki sta končno utekla. Čeprav sta še med begom ves čas streljala na šoferja, se je temu Je posrečilo enega od obeh ujeti, nakar ga je zvezal in ga v svojem avtomobilu pripeljal v Predeal. Ko je Šofer povedal, kar se mu je zgodilo, se je zaradi utrujenosti in izgube krvi onesveSčen zgrudil. Drugega mladega napadalca so kmalu nato našli v gozdu, kjer se je uk rival. Oba dečka sta povedala, da sta pred tednom dni zapustila domačo hišo v Bukarešti in vzela s seboj denar kah na milijone; in ne bi bilo Čudno, če bi g. Strauss, ki je v vseli-monarhističnih sedlih od Viljema do Hitlerja tako dobro ujakan, če bi ravno la g. Strauss, politik kakor je in posebno sposoben upravitelj Ferdinandovih zahtev, naetopiil na mestih, ki eo navsezadnje, tudi plačana. Bila bi presenetljiva niansa, če bi bili pravi prejemnik, čeprav indirektni, teh gotovo ne brea obotavljanja zavrženih davžnih milijonov, baš te vele-banke, katerim je bil Ferdinand dolžan. IX. vsesoLolslii zletf v Pragi Glavni zletni dnevi od 3. do 0. julija 1932. Vsesokolski zlet... to je dane9 glavno vpraSanje COS, njenih žup in društev. V Tyrševem domu se vršijo dan za dnem seje najrazličnejših odborov, ki imajo nalogo, da pripravijo vse potrebno za čim sijajnejši uspeh zleta. V Tvrše-vem domu je kot v panju, vse je v službi zleta: film in radio. Vsak dan prihajajo v Tyršev dom domačini in tujci, ki želijo informacij. Vsem se ustreže in dajejo pojasnila. Na zadnji seji načelništva ČOS je bil končno-veljavno določen spored zleta, ki je zelo pester in bogat. Spored zleta je naslednji: V nedeljo S*, junija 1932. zletni dan učencev praških srednjih in meščanskih šol, v soboto 11. junija 1932. tekme srednješolske mladine, v nedeljo 12. junija glavni zletni dan srednješolske mladine, v nedeljo 19. junija, nastop sokolske dere praških in okoliških sokolskih žup, v nedeljo 26., v ponedeljek 27., v torek 28. in v sredo 29. junija 1932. zlet moškega in ženskega naraščaja ČOS, v petek 1. julija 1932. tekme, v soboto 2. julija nadaljevanje tekem, v nedeljo 3. julija dopoldne skušnje, popoldne prva javna telovadba, v ponedeljek 4. julija 1932. dopoldne skušnje, popoldne druga javna telovadba, v torek 5. julija 1932. dopoldne skušnje, popoldne tretja javna telovadba, vsredo 6. julija 1932. dopoldne slavnostni sprevod, popoldne četrta javna telovadba in nastop sokolske konjiče. Za vsesokolski zlet vtada po vsem svetu velikansko zanimanje. Da bo tudi naše Sokolstvo v častnem številu sodelovalo na jubilejnem vse-sokolskem zletu v Pragi je samo ob sebi raz-umljivo in se v ta namen vršijo že občirne priprave v tehničnem in organizatoričnem pogledu. Zdravo IX. vsesokolski zlet v matuški Pragit VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 27. aprila d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Spremenljivo ln precej hladno vreme, na jugu počasi zboljšanje. Jubilej dela zzx uspehov ljubljanskega trgovstva Kakor je bilo vse delo prikrito, tiho in neopaženo v teku pol stoletja, od kar so si naši trgovci postavili lastno trgovsko organizacijo, tako je bila proslava tega dela skromna, obenem pa namenjena delu in napredku tudi za prihodnjost. V nedeljo ob 11. uri so se zbrali graditelji ljubljanskega trgovskega stanu in ob prisotnosti zastopnikov oblasti in vseh pridobitnih krogov našega gospodarstva predložili bilanco svojega dela, ter sporočili svoje želje in težnje, da se to delo z enako prožnostjo, požrtvovalnostjo in globoko stanovsko zavestjo vodi po istih smernicah tudi v bodoče. Mnogo pijonirjev našega gospodarskega snovanja je bilo navzočih, zadoščenje, ponos in upravičena samozavest, vse to se je odraževalo na obrazih naših gospodarstvenikov. Vendar smo nekaj pogrešali — naša mladina, kateri naj bi bila v prvi vrsti posvečena ta proslava, je bila kaj skromno zastopana. Nehote se pri tem stalnem opazovanju in to na vseh kulturnih, znanstvenih, narodnostnih in gospodarskih poljih vriva vprašanje, kje je naša mladina, kdo bo v prihodnje vodil vse to delo, ki ga ustvarjajo starejše generacije? To je eminentno vprašanje naše bodočnosti! Proslavo je otvoril gremijalni načelnik gospod Ivan Gregorc, ki je pozdravil zastopnika bana g. dr. Marna, zastopnika mestne občine ljubljanske g. Serka, predsednika Zbornice za TOI gosp. Ivana Jelačina ml., predsednika Zveze trgovskih gremijev g. Kavčiča, predsednika trg. društva »Merkur« in gen. tajnika Zbornice g. dr. W i n d i s c h e r j a, komisarja Trgovskega bol. in podp. društva tajnika Zbornice gosp. dr. P1 e s s a, predsednika Društva bančnih zavodov dr. Slokarja, predsednika Društva industrijcev in veletrgovcev g. Samca, predsednika Trg. dobrodelnega društva gospoda Kregarja, predsednika Društva trg. potnikov g. Kreka, predsednika Zveze gostilničarskih zadrug g. Kavčiča in voditelja Gremi-jalne šole g. Gruma, ter zastopnika Zveze obrtnih zadrug g. Pristova. Predsednik je nato preČital udanostno brzojavko Nj. V. kralju, kar so prisotni stoje in z odobravanjem vzeli na znanje. Pozdrav pa je bil odposlan tudi predsedniku vlade g. generalu Petru Živko-v i <5 u in ministru za trgovino in industrijo gospodu Juraju D e m e t r o v i č u. V zanosnem govoru je g. načelnik orisal hi-storijat gremijalnega gibanja in povdaril pomembnost današnjega slavlja. Pokazal je na napredek trgovskega življenja v zadnjih petdesetih letih na kulturnem, narodnostnem in gospodarskem polju. V imenu banske uprave je čestital g. načelnik dr. Marn, v Imenu mestne občine g. Serk, ki je povdaril, da se mestna občina v polni meri zaveda pomena in važnosti trgovskega stanu in obljubil, da bo zastavil vse svoje sile za procvit in neovirano delo pri stremljenju gospodarskega podviga. Zbornični predsednik g. Ivan Jelačin ml. je obudil spomine na delo ob priliki graditve naše države ter se spominjal vseh onih borb in težkoČ, ki jih je bilo treba premagati. Odločnost in pravičnost ter ne zlomljiva volja voditeljev, vse to je doprineslo, da so se vse težave premagale in zato tudi uspehi niso izostali. Posebno se je spominjal lastnega doma, ki so si ga trgovci ustvarili in pod katero streho danes praznujejo svoj jubilej. Omenil je nadalje prepotrebno sodelovanje z vsemi gospodarskimi institucijami, posebno B Trg. zbornico. V kratkih in lepih besedah je nato čestital predsednik Društva denarnih zavodov g. dr. Slokar. Predsednik Zveze gremijev g. Josip Kav-£ i č je v temperamentnih izvajanjih očrtal zasluge organizacije v preteklosti in izrazil željo, da bi se po isti poti korakalo tudi v bodočnost. Čestitanju sta se nato pridružila v imenu Zveze gostilničarskih zadrug g. Fran Kavčič in v imenu Društva industrijcev in veletrgov' cev g. S a m e c. V daljšem govoru se je čestitkam pridružil gen. tajnik Zbornice g. dr. W i n d i s c h e r, ki ;e med drugim naglasil: Gremij trgovcev more s ponosom gledati na svojo petdesetletno veliko delo, ponašati se sine s svojimi lepimi tradicijami ter sme imeti prepričanje, da so zanj utemeljeni in upravičeni izgledi za koristno in plodno udejstvovanje v prihodnosti. V sleherni organizaciji je danes delo težavno in nehvaležno, ker je rado preveč kritike in premalo smisla za dejansko sodelovanje v korist občestva, ali vodniki ne smejo izgubiti kljub vsem nepri-lilcam dobre volje in veselja za delo. Pridejo zopet boljši časi z večjim altruizmom, ali skrb mora navdajati nas vse za našo trgovsko mladino. Ljubeznivo pozornost ji bo posvečati v časih, ko ji prete nevarnosti z vseh vrst. Vnemati jo bo za pridno delo v kupčiji in za strokovno dovrševanje ter za brižno sodelovanje v stanovskih organizacijah. Tudi v kttpčijskem stanu bo treba v tem in onem pogledu z miselnostjo na drugo pot. Celo v naši trgovini so nastale nevšečne prilike. Gnječo imamo, pa še narašča Število obratov in se dopolnjuje razčlenjenost. Neugodnejši so pridobitni izgledi, težavnejše postaja vprašanje gospodarske samostojnosti in eksistenčne zagotovitve s prisluž-kom in prihrankom v krepkih letih. Ob takih dejstvih mora preudarnega gospodarja navdati zavest, da bo treba poskrbeti pravočasno za tisto, kar prinese v novih prilikah človeku v čvrsti dobi vzpodbudo in pomirjenje za vpohana leta. Dobri Bog naj nam da srečo, voljo in sposobnost, da bo mogoče najti tako pravo pot v nelahkih časih, ki se napovedujejo za bodočnost ! • V imenu podpornega društva »Pomoč« sta Čestitala predsednik g. Kregar in v imenu Zveze obrtnih zadrug g. P r i s t o u. V zaključnem govoru je nato načelnik gospod Gregorc izrazil zahvalo vsem govornikom, navzočim zastopnikom gospodarskega življenja ter tudi tisku, nakar je bila svečanost zaključena. Zborovanfe Narodne strokovne zveze Trbovlje, 27. aprila. Včerajšnji sestanek Narodne strokovne zveze v dvorani gostilne Korte se je pretvoril v veliko zborovanje narodnega delavstva, kajti u-deležilo se ga je preko 300 rudarjev. Predsednik tov. Koren je uvodoma naglasil veselo dejstvo, da se k Narodni strokovni zvezi priglaša vsak dan večje število rudarjev, kar najizraziteje dokazuje, da goji delavstvo čedalje večje zaupanje v naš nacijonalni delavski pokret, s pomočjo katerega se edino dajo rešiti najbolj pereči problemi rudarskega delavstva. Mogočno naraščajoči narodno delavski pokret v rudarskih revirjih pa povzroča pravcati strah v vedno redkejših vrstah naših narodnih nasprotnikov. Zato skušajo — je dejal g. Koren — pri vsaki priliki naše uspehe omalovaževati, zlasti pa v zadnjem času širijo na eni strani osebno ali s pomočjo svojega tiska neresnične vesti. Mi odločno odklanjamo vsako nasilje nad našim narodom, pa najsi pride odkoderkoli. Najodločneje odklanjamo tudi razredno borbo, ker škoduje našim narodnim in državnim interesom. Mi hočemo in se borimo samo za to, da bo imelo naše jugoslovansko rudarsko delavstvo na svoji rodni zemlji dela in jola dovolj zase in za svoje družine in da bo živelo človekavredno življenje. Uspehi naše organizacije bodo tem boljši, čim več članov bo tvorila in čim večja bo moralna sila naše narodne organizacije. Zato se naj rudarji brez odlašanja organizirajo, kajti rudarsko delavstvo mora biti organizirano in pripravljeno v organizaciji na težke dneve, ki jih bo moralo v bližnji bodočnosti še prestati, katero pa bo tem lažje, čim kompaktnejše bo združeno okrog svojih preizkušenih voditeljev v narodni strokovni organizaciji. Za tov. Korenom je povzel besedo tov. Štruc, ki je poročal o posmrtuinskem podpornem fondu za rudarje, ki ga je prejšnja 11. skupina u- Lepote Jugoslavije: v \ % njeni bogati gozdi... njene visoke planine... in zobje njenih prebivalcev. Lepote Jugoslavije so poznane po celem svetu. Tudi Jugoslovani znajo ceniti vrednost lepote. Tako neguje stotiso-čero Jugoslovanov svoje zob6 s Sar-govim Kalodontom. Blagodejna pena Sargovega Kalodonta polepšuje In varuje zobe in usta. Po uporabi Sargovega Kalodonta dobi dih svež in zdrav vonj. SARGOV KALODONT ohranjuje zdravje in lepoto zob. s stanovila, novoizvoljeni zaupniki so pa na zadnjem občnem zboru v Celju ta fond zopet ukinili. Res je, da rudarji v današnjem mučnem položaju težko pogrešajo tudi dinarje, ki bi jih vplačevali v ta fond, vendar bi pa bila jako učinkovita pomoč rudarskim družinam ob smrtj svojca. Ob smrti člana ali članice bi prejeli svojci preminulega člana ali članice okrog 5000 Din. Onim rudarjem, ki odidejo v pokoj, bi se odtegovalo od njihove pokojnine in bi pridobljene pravice v primeri vpokojitve ne izgubili. Pa tudi oni rudarji, ki bi odhajali drugam, bi lahko plačevali posmrtnino še naprej, če bi hoteli. Ni izključeno, da bo novoizvoljeni odbor II. skupine skušal sedaj ponovno ustanoviti ta fond. Nato je tov. Štruc š« razjasnil stališče do internacijonalizma in nacijonalizma ter navzoče rudarje pozval, da se kot sinovi Jugoslavije organizirajo v narodnih strokovnih organizacijah, ker se ravno sedaj v tej najtežji krizi prav jasno prikazuje, da naši jugoslovanski rudarji ne morejo pričakovati pomoči od internacijonal-nega delavstva, marveč da je rešitev le v naši veliki in močni Jugoslaviji. Tov. Koren je nato objasnil še nekatere načrte, ki jih ima Narodna strokovna zveza v svo jem bodočem programu, katere namerava v svojem bodočem programu, katere namerava v kratkem izvesti v korist rudarskega delavstva. Predpogoj, da se bodo ti načrti čim preje in čim uspešnejše uresničili, je, da se rudarsko delavstvo v čim večjem številu oklene Narodne strokovne zveze, ki je že danes najjačja orga- nizacija v rudarskih revirjih. Brez dvoma bo tudi naša narodna vlada gledala iz povsem drugega vidika na trboveljske rudarje, če bo enkrat videla, da se je narodni pokret med rudarskim delavstvom v revirjih dvignil na ti*oč rudarjev in da se je delavstvo preorijentiralo r odločno nacijonalen pravee. Sijajno uspelo zborovanje našega narodnega delavstva se je nato mirno zaključilo. Jesenice Akademija. Naše agilno Sokolsko društvo bo priredilo v soboto zvečer ob 20. uri pestro telovadno akademijo. Poleg zanimivih in sila lepih telovadnih točk bo nastopil tudi društveni pevski oktet. Vsi prijatelji Sokolstva iskreno vabljeni. Nov moHt. Poleg mostu čez Savo v Kurjo va» — o katerem je »Jugoslovan? že poročal — grade pri nas še en nov most in tega preko potoka »Jesenica« pri žagi proti 1’lavškovem Rovtu. Dela zelo uspešno napredujejo in bodo kmalu končana. Frekvenca preko tega mostu je velika, saj se vrši preko njega velika vožnja lesa; Nedelja. Nedelja je bila pri nas zelo živahna. Vreme je bilo lepo, zato je šlo v naravo vsa mlado in staro. Veliko je bilo izletnikov, nekaj peš veliko motociklistov in avtomobilistov. Videti pa je bilo tudi precej smučarjev, ki so ujeli zadnji sneg na Rožici, Golici in drugih gorah. »Jugoslovan« se je pri nas zelo razširil. Število njegovih čitateljev je od dne do dne večje na Jesenicah. Konfekcija. Hfubljana 99 (Zlile 66 Prešernova ulica 7 — 9 priporoča, da sl ogledate brezobvezno bogato zalogo damskih In moških plaščev ter oblek Cuid.a: FarnznoF Roman 58 Nevoljno jo je pogledal. »Kakšen namen imaš s svojim govorjenjem? Upam, da nimaš v načrtu kakšne možitve zanjo? To bi se mi /.delo skrunitev nežnega otroka. V tej samoti pa ni gotovo nikogar, ki bi ji razodeval stvari, o katerih je bolje, da ne sliši.< »Morda pa le!< »Kdo? Prosim te, povej mi.t »Moj vnuk, ki jo ljubi, da še sam tega ne ve, kar pa jaz vidim.« »Golobradi dečko! Zamaši mu usta in pošlji ga v svet, da ne zastruplja zraku, ki ga ona diha, s svojimi zaljubljenimi glupostmi!« Govoril je te besede z zaničljivo nestrpnostjo; predrzen se mu je zdel mladenič, ki se je upal tako gledati njegovo varovanko. Toda stari dami je vnuk prirastel k srcu in bil ji je najmanj tako drag kakor Lucilia, če ne 5e bolj. Zalo se je potegnila zanj. »Moja hiša je Lionelova domovina,« je odgovorila suho, »kar se tiče njegovih občutkov, so morda čistejši kakor oni starejših mož. Sicer pa ne vidim v tem nobene nesreče, dokler ne vemo, da ga tudi Lucilia ljubi.« »Lucilia da bi ga ljubila!« je vzkliknil Farnmor zaničljivo. »Zakaj pa ne?« je nadaljevala stara dama. »Tebi se bo mord zdel še deček, toda v njenih očeh ni več. Že iz otroških let mu je naklonjena in mogoče je, da se to čuvstvo izpremeni v ljubezen. Njegov značaj pa poznam kakor nihče drugi, zato bi mu mogli mirno zaupati njeno bodočnost. Pri njem odpade tudi težavna zadeva o njenem pokolenju, česar pa ne moreš reči, če bi jo vzel tuj človek. On ne bi izpraševal po njenem pokolenju. Skratka, nebroj razlogov me je uvedlo, da bi bila Nel-lova ljubezen najmirnejše pristanišče za Lueilio, seveda če ga tudi ona vzljubi.« Lord Farnmor je čutil resnico materinih besed. Kolikor bo v njegovi moči, poskrbi, da ne bo nihče ogrožal dekličinega duševnega miru. Obljubil je materi, da si bo stvar premislil, ter prekinil pogovor. Nekaj ur pozneje se je lord Cecil napotil k svojim sobam. Na širokih grajskih stopnicah je srečal Lueilio. Bila je že napravljena za obed, lase pa so ji krasile pisane, silno majhne školjke. Čedni nakit mu je padal v oči. Vprašal jo je, odkod ima školjke. »O, to so Nellove školjke,« je odgovorila smeje se. »Ali niso lepe? Danes mi jih je prinesel s kleči,iu tvegal pri tem življenje. Njegove besede so tako žalostno zvenele, ko mi je rekel, da mi ne more pokloniti tako dragocenih darov kakor vi; zato sem prosila Babette, naj mi jih nocoj vplete v lase; to ga bo zelo vzradostilo.« Po vsem, kar je predpoldne slišal od matere, so ga Lucilijene besede čudno dojmile. Pogledal ji je v lepe, zdaj vesele, smejoče se oči, na dnu katerih je celo sedaj ležala neka otožnost. »Ali imaš rada tega dečka, Lucilia?« je vprašal. »O seveda!« Izrekla je to besedo loplo in resno. Tovariš njenih otroških let ji je bil v resnici drag, toda poznala je samo otroško ljubezen. Farnmor jo je prijazno pobožal po laseh in Šel zamišljen dalje. Lucilia je bila razen njegove matere edino bitje, ki ga je sicer brezsrčni, slavohlepni državnik ljubil. In čudno: z bolestjo v srcu je pomislil, da jo bo moral izročiti nekoč tujemu človeku v varstvo, dasi jo je on tako zvesto ščitil pred življenjskimi nadlogami. »Caryll, nekaj bi rad s teboj govoril!« je poklical Farnmor zvečer nečaka k sebi. Stal je pri odprtih vratih jedilnice in kadil. Mladenič je sedel s tajnikom lorda Ce-cila na vrtni klopi. Ko je slišal stričev poziv, je naglo vstal in stekel k njemu. »Spremljaj me nekoliko,« je rekel lord nečaku, stopajoč po velikem grajskem drevoredu, s svojim običajnim, hladnim, umerjenim glasom. Na koncu drevoreda je nenadoma obstal in se postavil predenj. »Carvll, sli* šal sem, da ljubiš mojo varovanko.« Proslava 10 letnice Kola jugoslovanskih sester v Ljubljani Skromno, brez pompa in brez fraz, kakor so skromne in požrtvovalne v svojem delu, so slavile naše Kolašice deseto obletnico svoje mogočne organizacije. Od vseh strani naše banovine so prihitele žene, da podajo obračun svojega desetletnega dela in da pokažejo njegove uspehe. Toda ne le iz naše banovine so prišle. Bilo je tudi mnogo odličnih žen iz Beograda, Zagreba, Bosne itd. * V soboto, na predvečer, se je vršil v veliki dvorani koncert z zelo zanimivim vzporedom, s sodelovanjem gospe Lovšetove, vijolinista gosp. Honerleina, pianista gosp. Lipovška, pevskih »borov Grafike in Slovenskega vokalnega kvinteta. Duet gospe Pipe Arko-Tavčarjeve in gospoda Gostiča, ki je bil tudi na programu, je moral žal izostati. Vse točke vzporeda so bile izbrane in sijajno izvajane. Iz vse prireditve je vola neka intimnost in prisrčnost; zdelo se je, kakor da je spregovorilo srce naroda svojo zahvalo njim, ki so posvetile svoje delo in svojo •krb njegovi deci, njegovim najbednejšim in najpotrebnejšim. V nedeljo predpoldne se je vršilo v veliki dvorani Kazine slavnostno zborovanje. Velika dvorana je bila skoro polna delegatk in članic Kola. Zborovanje je otvorila predsednica gospa Franja Tavčarjeva s predlogom, da ■e pošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, kar je bilo sprejeto z burnim odobravanjem. Nato je gospa predsednica v toplih in vzneše-nih besedah pozdravila navzoče zastopnike banovine in mesta, g. podbana dr. Pirkmajerja in g. Likozarja, drage sestre iz Beograda, iz Zagreba ter delegatke podružnic in raznih društev. Orisala je na kratko postanek in razvoj Kola, njegove cilje in vse njegovo delovanje tekom desetih let ter pokazala na uspehe tega dela. Za gospo predsednico sla povzela besedo najprej gospod podban dr. Pirkmajer, nato gospod Likozar, ki sta oba povdarjala velike zasluge Kola na socijalnem polju; čestitala sta Kolu za njegove uspehe ter se zahvalila v imenu banske uprave, ozir. mestnega zastopstva za izdatno pomoč, ki jo nudi Kolo obema s svojim izdatnim in intenzivnim karitativnim delom. Nato so pozdravile zborovalke: podpredsednica Kola srpskih sestara v Beogradu, gospa Prodanovič, ki je s svojim lepim govorom segla v srce vsem zborovalkam (k njenemu govoru se še povrnemo), gospa Zlata Kovačevič v imenu vseh ženskih društev Savske banovine ter zastopnice Splošnega ženskega društva, Društva magistratnih uradnic, Kluba Primork, revije »Zenski svet« ter telesno-kulturnega društva »Atena«. Tajnica »Kola« je podala kratko poročilo o delovanju »Kola« od njegovega postanka ter je prečitala mnogoštevilne brzojavke in pismene čestitke, nakar je gospa predsednica predlagala, da se odpošlje pozdravna brzojavka predsedniku ČSR Masaryku, kar je bilo soglasno sprejeto ter je zaključila zborovanje. Popoldne se je vršil istotam 11. redni občni zbor Kola, katerega so se udeležili tudi vsi zunanji gostje. Po običajnih poročilih glavnega odbora so podale tajnice vseh podružnic svoja zanimiva poročila, ki so bila po večini kratka in stvarna ter so pokazala v jasni luči resno stremljenje slovenske žene za dobrobit svojega naroda in svoje domovine. Volitve novega odbora so se vršile z vzklikom in so bile soglasno izvoljene sledeče odbornice, gospe: Franja Tavčarjeva, soproga div. generala Iliča, podbanica Marija Pirkmajerjeva, Ferdinanda Majaronova, Erna Schottova, Anica Likozarjeva, Jožica Likozarjeva, Tilka Zbašni-kova, Ruža Šantlova, Vika Kraigherjeva, Ana Počkarjeva, Ivanka Prelčeva, Jakobina Žitkova, Uršula Rozmanova, Jožefa llrašovčeva, Filipina Koslerjeva, Nuška Krivičeva, Helena Pajničeva, Marija Babnikova, Maša Gromova, Ana Ilešiče-va, Mila Turkova, Micika Andrejkova, Milka Bahovčeva, Angela Agnolova, Minka Bajtova, Mici Adlešičeva, Kunstljeva in Fleretova. Po občnem zboru je bila v stranskih prostorih prirejena Čajanka, kjer je v prisrčnem razgovoru le prehitro potekel čas in kjer so se navezale med domačimi in zunanjimi zborovalka-mi nove tesne zveze, ki so tako zelo potrebne za uspešno skupno delo. Novo mesto Motokolesarska sekcija S. K. »Ilirije« v Novem mestu se že pripravlja na sezonske tekme. Uvod je bil občni zbor, ki je izbral za predsednika zobozdravnika dr. Furlana, podpredsednikom veleposestnika in graščaka g. Ulma iz lvle-vevža, tajnik je g. Avsec, blagajnik g. Lampe, tehnični referent g. Habe. Na programu je velika gorska motociklistična tekma na Gorjance, ki je tudi v preteklem letu uspela nad vsako pričakovanje Kočevje V nedeljo 18. t. m. je Sokol vprizoril Fr. Milčinskega mladinsko pravljico Mogočni vratar 7, godbo dijaškega orekestra. Režijo je izborno vodil brat Hartman. Dirigiral pa se priznano sigurnostjo Zupanič (Vil). Igra je v tehničnem in moralnem oziru odlično uspela in žela zasluženo priznanje. Posebno so ugajale lepe vile, plemeniti Stanko, Evfemija, Kuža in Muca, prin-resa, dražestni balet itd. Kulise in scenerijo je zopet krasno ustvaril brat Bizjak. Jz Dravske banovine d »Slovenčeva« vest. Od vsega početka »Jugoslovana« so sc stalno širile tudi najrazno-vrstnejše govorice o njem, seveda zlonamerne v prvi vrsti. Opetovano smo zato že nastopili proti tem govoricam in čeprav *e je vedno izkazalo, da so bile te govorice neosnovane, vendar niso nikoli čisto prenehale. Običajno pa so bile te vesti precej nekonkrelne In le bolj splošne. Izjemo pa je sedaj naredil »Slovenec« in v nedeljo objavil vest o fuziji »Jugoslovana« in »Jutra«, ker da so se tako že dogovorili lastniki obeh listov. Previdno dostavlja »Slovenec«, da prinaša te informacije z vso rezervo. Ta dostavek je bil v resnici zelo potreben, ker se med lastniki »Jutra« in »Jugoslovana« sploh niso vodila nobena pogajanja. Prav tako netočna in neresnična so tudi vsa druga izvajanja »Slovenca«. d Kr. banska uprava v Ljubljani razglaša, da Je dovoljen ogled banovinskih riibogojnih zavodov na področju Dravske banovine zasebnim strankam le s pismenim dovoljenj en kraljevske banske uprave v Ljubljani. d Opozorilo vsem podeželskim občinam! Načelstvo Strokovne zadruge konces. elektrotehnikov za Dravsko banovino v Ljubljani Je dobilo od raznih strani obvestila, da se že izvršujejo hišne električne instalacije v območju, kjer je predvideno, da pride šele v doglednem času omrežje električne struje banskih elektrarn Dravske banovine. Tozadevno se je načelstvo zadruge obrnilo na ravnateljstvo banskih elektrarn v Ljubljani in je dobilo pojasnilo, da bo predvsem banska elektrarna najprvo trasirala v predvidenih krajih električno omrežje in napravila tozadevne načrte, po katerih se bodo lahko vršile posamezne hišne instalacije. Podpisano načelstvo opozarja posamezne hišne posestnike, predvsem pa županstva, da naj opozori občinstvo, da bo previdno, komu daje hišno električno instalacije v izvršitev, ker so se pojavili razni lušmarji, kateri pa sploh niso upravičeni ta dela izvrševati ter občinstvo pregovarjajo, da jim izroča napravo hišne električne instalacije. Banska elektrarna takih instalacij, ki niso izvršene po koncesijoniranih elektro-insta-laterjh, tudi ne bo priključila na svoje električno omrežje. Občinstvo kakor tudi županstva se še enkrat opozarja, da so pri oddaji hišnih električnih instalacij previdni, da jim vsled te ga ne nastanejo morebitni stroški ali škode. Pri oddaji hišnih električnih instalacij naj se zahteva v vpogled zadružna legitimacija. Obenem pa se naproša, da se morebitno nepravilno postopanje javi naslovni zadrugi. Tovarna Jos. Reich sprejema mehko tn škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. 398-1 d Kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije v Skoplju. Kater poročajo iz Beograda, so se pojavile v zadnjem času težkoče, tako da je Stalni odbor odgodil kongres, ki bi se naj vršil v Skoplju meseca junija. Ali naj bo kongres letošnjo jesen, bo sklepala seja Stalnega odbora, ki bo sklicana te dni v Beogradu. Zaključki seje bodo objavi jeni v dnevnem časopisju. Stalni odbor kongresa pravnikov. d Prepoved proslave prvega maja kot politične manilestacije. Glede na to, da so vse politične stranke razpuščene in njihovo delovanje ustavljeno ter da so vse politične manifestacije prepovedane, je tudj vsakršna proslava letošnjega prvega maja kot politična manifestacija zabranjena. Posebno se opozarja, da se v proslavo prvega majnika ne smejo vršili nikakršni manifestacijiski sprevodi, obhodi, zborovanja, zabave in koncerni e govori ali brez govorov. Motate je prepovedano razširjanje prvomajskih letakov «di kakršnih posebnih prvomajskih spisov. Ejubljana Torek, 28. aprila 1981, Vdital. Pravoslavni: 15. aprila, Aristarh. Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U st a r na sv. Petra cesti in Hočevar v šiški. * ■ lian dr. Marušič na razstavi ženskih ročnih del. G. dr. ban Marušič si je ob 11. dopoldne v spremstvu tajnika dr. Broliha ogledal razstavo ženskih ročnih del v Osrednjem uradu za pospeševanje ženske domače obrti na Novem trgu. Službujoča učiteljica mu je pojasnjevala posamezna dela. Ban dr. Marušič si je z vidnim zanimanjem ogledal razstavo, na kateri se je zadržal eno uro. ■ Rezervni oficirji, člani Zveze rezervnih oficirjev v Ljubljani, se vabijo, da se udeleže izrednega zbora Zveze, ki bo v četrtek 7. maja ob 18. uri v društvenem lokalu v Ljubljani (Kongresni trg 1, II.) s sledečim dnevnim redom: a) poročilo predsedstva, b) poročilo 2 blagajnikov, c) poročilo nadzornega odbora, č) sklepanje o uporabi premoženja Zveze in posmrtnega sklada, d) sklepanje o razdružitvi Zveze. — Zbor je sklepčen, če je prisotnih najmanj tretjina članov. Ako ob napovedanem času ni zbranih toliko članov, se vrši zbor pol ure kasneje brez ozira na število navzočih. — Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani. ■ Občni zbor Slovenskega planinskega društva. V nedeljo dopoldne a e Je vršil v Mestnem domu občni zbor Slovenskega planinskega društva. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je članstvo padlo radi izgube ugodnosti polovičnih voženj. Kljub temu pa ima SPD še vedno nad 11.000 članov. Obisk koč je bil manjši kakor prejšmja leta. Dohodki koč v Julijskih alpah »o padli za nad 80.000 Din. Po blagajniškem poročilu ima druitvo nad 8.900.000 pre- moženja, proračun za leto 1931. pa 1,540.000 Din dohodkov in izdatkov. Zanimivo je, da se Zveza planinskih društev Jugoslavije preseli v Ljubljano in da je izvoljen za predsednika dr. Fran Tominšek, *a tajnika pa g. Hrovatin. ■ Občni zbor Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani bo v društvenih prostorih (Narodni dom) 10. maja t. 1. ob 11. ■ Občni zbor Obrtniškega drnltva. Na občnem zboru Obrtniškega društva je bil tevalijen naslednji odbor: predsednik g. Rebek, podpredsednik g. Pičman, odborniki: Iglič, Umbal, Bricelj, Rozman, Šimenc, Krapež, Rožič, Vidmar in Pavčič; namestniki: Mihelčič, Pogačnik, Mežnaršič, Saksida, Hubad, Lojk; preglednika: Otorepec in Šifrer. ■ Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Derenda. io47a ■ Simfonična pesnitev Stjenka Razili, ki jo je komkanlnal Aleksander Borodin in »e izvaja na III. »tantaničnem koncertu v petek 1. maja v veliki unionski dvorani, je zgrajen na znani pesmi težakov na Volgi; Ej, uhnem. ■ Otvoritev avtomatskega bulela v Šelonbur-govi ulici. Kakor izvemo, bo prvii avtomatski bufet v Ljubljani, ki ga z naglico dogotavljajo v Šelenburgovi ulioi, otvoirjen jutai, in sicer za povabljene goste ob 10. uri. Prihodnje dni bo pa otvorjen tudi že za občinstvo, ki se za to originalno pridobitev Ljubljane zelo zanima. Splošno pozornost vzbuja tudi moderno in luksuzno zunanje lice. ■ Nova dramska premijera. V soboto 2. maja bo v Ljubljani premijera Kilabundove igre »X, Y, Z« v režiji g. Milana Skrbinška. ■ V sredo 29. t. m. bo premijera domače novitete »Oj, ta prešanentana ljubezen«, opereta-mladega kompomieta Sivioa in libretista člana Narodnega gledališča v Ljubljani g. Simončiča. V glavnih vlogah nastopajo gg. Poličeva, Kogojeva, Ramšakov« ter gg. Ivelja, Peček, Janko, Povihe in Simončič. Dirigent dr. Švara, režiser g. Povhe. Prestava je izven abonma. ■ Ii bolnice. V bolnico se je pričel zdravit 24-1 etni delavec iz Sestra, obč. Dobrunje, Ivan Jeriša, ki je bil v Besnici med prepirom ranjen * nožem v desno pleče. ■ Obravnava proti komunistom. Pred velikim senatom pod predsedništvom sodnega svetnika Kralja se je danes pričela velika obravnava proti 80 komunistom, obtoženim po zakonu o aaSčittd javnega reda in mira v državi. Na predlog državnega toži-lelja dr. Fellacherja je sklenil senat, da je obravnava tajna. Izmed obtožencev' je bilo 18 v preiskovalnem zaporu od maja lanskega leta, dočim je bilo ostalih 17 nekaj ča»a zaprtih, polem pa izpu&čenib. ‘Ma.vibov m Odhod g. Keršovana. Bivši mariborski policijski predstojnik gosp. nadsvetnik Vekoslav Keršovan, ki se je v soboto zvečer pri »Orlu« poslovil od predstojnikov tukajšnjih oblasti, je v nedeljo odpotoval v Ljubljano, kjer je včeraj nastopil svojo novo 6lužbo. m Prebivalstvo Pobrežja. V občini Pobrežje so pri sedanjem ljudskem štetju našteli 8965 prebivalcev, in sicer 1945 moških in 2030 žensk. Jugoslovanskih državljanov je 3841, tujih pa 124. Nemcev je 55 ali l-4°/o, Madjarov 1 in raznih drugih nrodnosti 12. Prirastek od 1. 1921. znaša 05%>. m Ljudska univerza v Mariboru. Jutri, v sredo oib 20. uri bo v kinu »Apolo« predaval gosp. Vekoslav Bučar iz Ljubljane o Lužiških Srbih v sedanjosti in preteklosti. G. Bučar je o tem predaval že po raznih naših krajih, sedaj pa bodo njegova izvajanja še bolj aktualna, ko je v kazinski dvorani razstava Trstenjakovih slik te Srbske Lužice. Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!« o85 m Tombola. V nedeljo popoldne je bila na Trgu svobode tombola Podmladka Rdečega križa. Udeležilo se je je več tisoč ljudi. Dobili so: prvo tombolo, spalnico in kuhinjsko opravo Antonija Vučak, učenka iz Studencev; drugo, Šivalni stroj Stana Babičeva iz Počehove; tretjo, moško kolo, Cvetka Pivkovn, učenka; Četrto, 00 m Sifona za perilo Franc Kovačič, mizarski vajenec; pelo, srebrni jedilni pribor za 6 oseb Antonija Turkova, tovarniška delavka; šesto, snje, pa Jožica Freitagova, učenka II. razreda osnovne šole iz Magdaleninega predmestja. m Smrt stare Mariborčanke. Včeraj je umrla na svojem stanovanju v Orožnovi ulici 9 v visoki starosti 90 let Terezija S o d i n o v a , žena krojaškega mojstra. m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Franc Faiš, delavec, 59 let star; Josip Štefančič, kovač, 80 let; Ana Savkovičeva, rojena Za-klanova, zasebnica, »tara 28 let; Josip Malek, lesni delavec, 71 let; Jera Tofoijčeva, učenka, 14 let; Josip Purga j, posestnik, 47 let; Frančiška Rajh, gospodinja 82 let; Franc Simonič, kovač, 18 let; Katarina Golobova, zasebnica, 80 let in Katarina Gačnifcova, gostilničarka, 89 let »tara. Naj v miru počivajo! m Hriberski ni sodeloval pri sločinu v Je lovcu. Tako so dognale avstrijske oblasti, ki so zaključile preiskavo o njegovi sokrivdi. Mohorkove obdolžitve so se izkazale za neresnične. Državno pravdniŠtvo bo sedaj baje razveljavilo svojo zahtevo, da izročijo avstrijske oblasti Hri-berskega našemu sodišču, pač pa bo zahtevalo Hriberskega zaradi raznih prejšnjih tatvin. m Nesreča premikača. Premikač Ivan Pavlič, star 27 let, je v nedeljo pri premikanju železniških voz padel tako nesrečno z glavo na tirnice, da si je pretresel možgane in je moral v bolnišnico. m Vlom t Ločah. V noči od petka na soboto so neznanci vlomili v Lečah v trgovino Weisch in odnesli raznega blaga v skupni vrednosti krog 8600 Din. V trgovino so prišli skozi okno, • katerega ik> odstranili omrežje. Celje * Smrtna kosa. Dne 26. t. m. je na Lavi št. 5 umrl g. Hriberšek Fran, posestnik, star 55 let. • Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek 5. maja dopoldan v posvetovalnici gremija trgovcev v Razlagovi ulici žt. 8, pritličje, levo. * lbor Trgovskega društva bo v sredo 88. aprila ob 17'30 v posvetovalnici gremija trgovcev v Razlagovi ulici št. 8. Odbor vabi vse člane k polnoštevilni udeležbi. • Nalezljive bolezni y Celju in okolici. V 0A8U od 1. do 7. aprila je bilo stanje nalezljivih bolezni sledeče: legar v okolici 1; Škrlatica v mestu 3, v okolici 1; davica v mestu 2, v oko-Uoi 1; šen v mestu 2, v okolici 1. • Mestni kino predvaja danes, v sredo in v Ketrtek zvočni velefilm ;>Kraljica potepuhov«. • Napad * nožem. 33-letnega delavca Hafnerja Stanka iz Fužin pri Vitanju je v soboto ■večer na cesti neki U. Franc napadel ln ga z gožem ranil v lice in v glavo. Težko ranjenega Hafnerja so prepeljali v celjsko bolnico. Občni sbor Hmeljske prodajne zadruge se 1 * nedeljo. Kot načelnik je bil Izvoljen okoliški Župan g. Mihelčič, kot namestnik gosp. Plaskan iz Braslovč, kot člani načelstva g. Kač iz Sv Pavla pri Preboldu, g. Janič iz Žalca ter g. inž. Dolinar iz Cela. V nadzorstvo so bili izvoljeni g. Žumer iz Celja, g. Kuder te Griž, g. Steblovnik iz Šmartnega ob Paki. * Colje je končno dobilo svojo vojaško godbo. I zadnjimi rekruti je prišlo v Celje k vojakom tudi 22 fai}tov iz Vranja, ki so doma tvorili popolno godbo na pihala. * Športna nedelja v Celju. V nedeljo je bilo v Celju več športnih prireditev. Kolesarji so imeli dirko na progi Celje-Konjice-Celje. Dopoldan je bila na Glaziji tekma med hazeno SK Celje ter hazeno ljubljanske Ilirije. Ljubljančanke so zmagale z 10:0 (6 :0). Popoldan je 8K Celje pri Skalni kleti igral proti rezervi Atletikov in zmagal 4:2 (2:2), prvo moštvo Atletikov je igralo z ljubljanskim Hermesom 8 i 8 (2(2). Pismo iz Dravinjske doline Poljčane, 26. aprila. Bližamo se že maju, pa se še vedno radi zavijamo v kožuhe. Ta dolgotrajni mraz tudi močno zavira rast... pravijo, da je ob takih letih mnogo sadja. Sv. Jurij je že prijahal v deželo, pa ni našel razen travnikov še nič zelenega. Naš Boč, o katerem Vam ve vsak otrok, da mora biti do sv. Jurija, do polovice zelen, je letos še popolnoma siv od nog do glave. Pomladek Rdečega Križa je na šolskem odru v St. Jerneju, blizu Poljčan priredil ljubko mladinsko igrico Fr. Lovšina »Desetnik ln sirotica«. številnim navzočim je ljubka stvarca izredno ugajala. Učiteljstvu predvsem pa še učitelju Z., ki je igrica spravil na deske in vsem sodelujočim vse priznanje. Skoda po sadovnjakih in drevesnicah, ki jo je povzročil v letošnji zimi po naši dolini gospod zajec je ogromna. Uničil je docela več tisoč dreves in drevesc. Zlasti mu je prav prižel zadnji sneg. Zastonj tega dolgoušca pač ne streljamo! Kriza pa vlada tudi med vinogradniki, ker ne morejo razpečati vinskih pridelkov. Ni čuda, da se zato vsepovsod otvarjajo vinotoči. Tako vsaj delno krijejo režijske stroške. —ank— [Velika poneverba v tovarni »Zlatorog« Maribor, 27, aprila. Tukajšnja tvornica »Zlatorog« ima v Beogradu podružnično skladišče s trgovino, kalen-o je upravljal 2e dve leti in pol Milan Peijnovič, doma te Zagreba. Pri pregledovanju knjig in blagajne so pa te dni organi centrale ugotovili, da manjka krog 230.000 Din. Pejnovič je bdi zaradi tega pozvan v Maribor, kjer so ga v soboto na kolodvoru, ko se je zopet hotel odpeljati, aretirali. Piri zaslišanju je Pejnovič prianal, da je oškodoval podjetje za krog 1(30 do 180 tisoč dinarjev. Pravi pa, da si tega denarija ni prisvojil, ampak da je blago prodajal, da bi več prodal, ceneje kakor to določajo sklepi kartela, pri katerem jo včlanjena tudi tvornica >Zlatorog« in dajal tudi podkupnine, odnosno nagrade. Oddan bo sodišču. Posestnik zagonetno izginil Našel je smrt najbrž v Dravi. Marenberg, 26. aprila. Vsa Dravska dolina govori o nenadno izginulem posestniku Antonu Krevhu, p. d. Podlau-fu. ki je doma v Trbonjab pri Vuzenici. V petek 17. aprila zvečer je prišel v gostilno, ki jo upravlja mežnar, med drugim tudi posestnik Anton Krevk ter naročil četrt litra vina. Polovico ga je izpil, ostalo pa je pustil v kozarcu. Preden pa je odšel iz gostilne, je naročil gostilničarju, naj mu ostanek shrani za drugi dan, da pride po njega. Nato se je poslovil in odšel ne da bi povedal kam. Domov ga od tega časa ni bilo. Tudi videl ga ni nihče več. Za njim manjka do danes vsaka sled. Domači se upravičeno boje, da j® našel smrt v valovili Drave, ki teče tam blizu. Puconci Tudi pri nas smo ljudsko štetje končali in izkazali so se sledeči rezultati. V oklepaju štev. v letu 1921. Prebivalcev šteje občina 5015 (489), od tega 236 (226) moških in 270 (263) ženskih. Po materinskem jeziku je 480 (459) Slovencev, 2 Srbohrvata, 11 (25) Madžarov, 3 (4) Nemci in 10 (1) raznih. Jugosl. državljanstva je 497, italijanskega pa 9 preb. Po veri pa imamo 442 evangeličana, 62 rim. katoličana, 1 pravoslavnega in 1 izraelita. Zelo zanimivi so podatki dveh družin glede materinskega jezika, a) Oče 1e po mat. jeziku Madžar, mati pa Slovenka — I otroci Madžari??? b) Oče je po mat. jeziku Slovenec, mati, ki je že pokojna, je bila tudi prekmurska domačinka — a tudi tukaj so 8 otroci po mat. jeziku Madžari?? Najstarejši mo-lak v občini je star 87 let, a naJstareJSa žena p« celo 98 let. Spominu narodnega borca Mateta Zupaniča sp; - p: Dne 20. aprila je preteklo štirinajst let, kar •o v Nimesu na Francoskem pokopali z vojaškimi častmi našega narodnega borca g. Mateta Zupaniča, ki je dal življenje za jugoslovansko stvar. Bodimo mu hvaležni! Rojen je bil 17. II. 1885. v Gribljah pri Črnomlju in je brat bivšega ministra dr. Nika Zupaniča. Gimnazijo je študiral v Novem mestu In Karlovcu in nato dobil službo kot davčni ripravnik v Črnomlju, pozneje v Kamniku, 'od vplivom jugoslovanskih idej, katere je širila poleg drugih spisov zlasti revija »Jug« !>od uredništvom njegovega brata dr. Zupaniča, e zapustil Avstrijo in se izselil povodom kronanja kralja Petra 1904. v Srbijo, kamor sta odšla skupno z ranjkim novinarjem Milanom Plutom. Leta 1905. je pomagal Plutu urejevati »Jugoslovansko korespondencijo« (»La corres-pondence yougoslave«), ki je izhajala v srb-•kem in francoskem jeziku in širila jugoslovansko idejo. Bolan se je vrnil 1. 1906 domov, naslednji dve loti pa je v Pragi študiral trgovsko akademijo in potem služboval na Moravskem, v Bosni, v Mariboru in bil stalno v stiku z delom nacionalnih organizacij. Za revolucijskega pokreta 1. 1918 je prišel zopet v Srbijo in stopil tam v službo železniškega ravnateljstva. Redno «e je udeleževal sej »Slavenskog juga« in bil član odbora društva »Triglav«. Takoj drugi dan potem, ko je Srbija odbila avstrijski ultimat, je stopil v dobrovoljski oddelek Voje Tankosiča. Po Mackensenovi okupaciji je pretrpel vse napore umika skozi Albanijo, ki so resno izpodkopali njegovo rahlo zdravje in je bil 1. 1916. nekaj časa v italijanski bolnici v Valoni, pozneje na otoku Vidu in na Krfu. Tam je ponovno prostovoljno vstopil v srbsko vojsko in odšel spomladi 1916. na solunsko fronto. Njegov brat dr. Niko je tačas vršil važne politične in zaupne funkcije v službi Srbije in bil poslan v Italijo, Francijo, Anglijo in Ameriko, drugi brat Matija in bratranec Jure Pezdirc pa sta bila tudi na slovanskih frontah. Mateja pa Je vojna hotela za svojo žrtev. Njegov oslabel organizem ni mogel dolgo prenašati posledic silovitih naporov in težke malarije. Mate je bil poslan v Francijo, najprej v Toulon, pozneje pa v Nimes, kjer je zatisnil trudne oči. Nimeška patriotična liga mu je postavila nagrobni spomenik, prijatelj Janko Lavrin pa mu je posvetil ciklus sonetov. Majhna je naša Belakrajina, pa je veliko žrtvovala za jugoslovansko stvar v svetovni vojni! Blagemu Maleju blag spomin! Poljčane Tatvina denarja. V četrtek je bila posestniku F. T. iz Stanovskega pri Poljčanah ukradena večja vsota denarja, in to na sejmu v Ptuju. Osebna vest. Premeščen je na tukajšnjo postajo iz Sevnice pri Zidanem mostu železniški uradnik g. Maričnik Jože. Naj mu bo prijetno bivanje med nami! ftaicvczzz/e p © zvezdi večernici Nenadoma, da sami nista vedeli kdaj, j& viseli v pajkovi mreži. Ostudna ži-al je neprestano predla svoje niti in i zapredala vanje, prav tako kakor na-pajki zapredejo ujete muhe. Danica 5 je po prestani grozi sicer spomnila, a bi pajka lahko ustrelila, toda bilo je } prepozno. Pajkove niti so se je tako isno ovile, da se še ganiti ni mogla, aj še, da bi mogla seči po samokresu, edaj Je presunljivo zaklicala na po-toč... Huda avtomobilska nesreča v Mariboru šofer zavozil v zid -- Trije so težko poškodovani, trije pa lažje Avtomobil razbit Maribor, 27. aprila. Sinoči okrog 23. ure se je dogodila na Rad-vanski cesta težka avtomobilska nesreča, pri kateri je bilo 6 oseb težje in lažje ranjenih. Izlet z najetim avtom 6est članska družba si je včeraj najela avto znamke »Tatra« avtotaksnega podjetja Hohnjec, katerega je vodil šofer Ivan Rochl, in se odpeljala popoldne v okolico. Naposled so bili v Radvanju, od koder so okrog 28. ure odhajali po Radvanjski cesti proti domu. Z vso silo v ograjni zid Šofer je vozil zelo naglo in je z neznanega vzroka na oglu vojašnice Kralja Petra I. izgubil oblast nad vozom. Avto se je pričel zaganjati sem ter tja in se je naposled s tako silo zaletel v ograjni zid, da se je dvakrat prevrnil. Zaradi silnega sunka so se na avtomobilu zdrobile vse šipe in nastale tudi druge poškod- be, tako da ceni lastnik Hohnjec celotno škodo na približno 15.000 Din. Pri tem so bili Šofer ln 2 potnika težje, trije drugi potniki pa lažje ranjen. Trije težko, trije lažje poškodovani 291etni brivec Franc Wirth si je zlomil levo ključnico in dobil tudi težje notranje poškodbe. 551etna zasebnica Leopoldina Elgel se je poškodovala na obrazu in levi roki ter si zlomila več reber. Šofer Ivan Rochl pa si Je na razbiti šipi prerezal žile na zapestju leve roke. Vsi trije se zdravijo v bolnici. Poleg teh so ranjeni: 281etni trgovski pomočnik Rajko Primus na čelu in nogi, 241etna frizerka Ana Eigel na hrbtu in 241etna modistinja Albina Friedrich na rokah. Prvo pomoč jim je nudil rešilni oddelek iz mesta, ki jih je nato prepustil domači oskrbi. Nepoškodovan je ostal samo zobotehnik Albert Ager. Blagoslovitev nove sole na Gozdu pri Kamniku Kamnik, 27. aprila. Gozd je vasica nad Kamnikom, ki kraljuje v nadmorski višini kakih 700 meti v nad skupino hribov, katere loči globoko zarezana Črna dolina od Kamenite gmote Kamniških planin. Leži sredi bujnih gozdov in njena mala cerkvica se zvedavo ozira proti sv. Primožu, ki leži nekaj metrov višje na drugi strani Črne doline. Cerkev izgleda kakor bi bila brez zvonika, ker je ta radi silnega vetra, ki divja nad Gozdom, tako nizek, da ne seže nad streho cerkve. Prebivalci Gozda so marljivi živinorejci in gozdarji, poljski pridelk i pa ne uspevajo bogve kako, pač radi znatne nadmorske višine. Vas ima daj 37 šoloobveznih otrok, katere je poučeval g. župnik po štirikrat na teden v župnišču. Pr mnjkanje šolskega poslopja se je čutilo od leta do leta vedno bolj in končno se je občina vendar odločila, da s podporami in prispevki raznih faktorjev postavi novo moderno šolsko poslopje. Tako poslopje je za malo občino, ki ima neznatno davčno podlago, velika žrtev, s katero so naši krepki Gorenjci pokazali, da imajo veliko smisla za napredek in izobrazbo svojih otrok. Največ zaslug za zgradbo nove šole imata župan Ivan Senožetnik in blagajnik Romšak. Poslopje je enonadstropno, lepo urejeno in je stalo okrog 400.000 Din. Zgradil ga je znani domžalski stavbenik g. Seršen s priznano solidnostjo. Poleg poslopja je tudi lep šolski vrt. V nedeljo popoldne je bilo novo šolsko poslopje blagoslovljeno in nič čudnega, če je ta dogodek dvignil vse prebivalstvo Gozda in okoliških vasi, da se je zbralo okrog šolskega poslopja, ki je bilo okrašeno z zelenjem in državnimi trobojnicami. Iz Kamnika se je k tej redki gorski slovesnosti pripeljal cel avtobus gostov, med njimi g. župan Kratnar, g. Anton Cerer in g. Ernest Škof. Sresko načelstvo sta zastopala g. okr. sv. dr. Fran Ogrin in okr. šolski nadzornik g. dr. Gustav Lukežič. Takoj po prihodu gostov je izvršil cerkvene obrede g. župnik Selan, nakar je povzel besedo šolski upravitelj g. Andolšek, ki je izrekel iskreno dobrodošlico vsem navzočim. Govorila sta nadalje še g. vi. svetnik dr. Ogrin in g. nadzornik dr. Lukežič, poudarjajoč veliko požrtvovalnost vseh, ki so pomagali postaviti tako ponosno šolsko poslopje in s tem pokazali, da imajo veliko smisla za napredek. Po prisrčni slovesnosti so bili gostje povabljeni na zakusko, katero je pripravila občina. Mala vasica Gozd je lahko ponosna: ima krasno novo šolsko poslopje, katerega mesto Kamnik še danes nima. Epilog rodbinske žalo-igre v Hočah Gačnikovo slovo. — Smrt žene Katarine. — Pogreb nesrečnih žrtev. Maribor, 27. aprila. Strašna hoška rodbinska žaloigra je sedaj dovršena. Preiskava je ugotovila, da se je gostilničar Rudolf Gačnik že več dni ukvarjal s strašno mislijo, da bi se umoril, za umor vse svoje družine se je pa menda odločil šele v zadnjem trenutku. Že v četrtek in v petek se je poslavljal od vseh svojih znancev, prijateljev in sorodnikov. V petek je bil, kakor smo že poročali, v Radvanju, kjer je bil doma in je tam obiskoval vse svoje sorodnike in na tihem od njih poslovil, dasi jim seveda ni povedal, kaj namerava. Žene Katarine, ki je edina bila še živa, ko so orožniki vdrli v stanovanje, ni bilo mogoče rešiti. Podlegla je včeraj zjutraj ob 4. uri poškodbam v tukajšnji bolnišnici. Pred smrtjo se ni več zavedla, zato je tudi ni bilo mogoče zaslišati. Njeno truplo so včeraj popoldne obduci-rali, danes zjutraj pa prepeljali v mrtvašnico pokopališča v Radvanju, kamor je mestni pogrebni avto že v soboto pripeljal iz Hoč tudi trupla Rr.lolfa Gačnika in njegovih treh sinov. Mali Ivan še ni hodil v šolo, Karel je obiskoval ljudsko šolo v Hočah, Rudolf pa drugi razred realne gimnazije v Mariboru, kjer je bil zelo priden in nadarjen dijak. Vsi štirje so včeraj ležali v radvanjski mrtvašnici v rakvah. Obiskale so jih ogromne množice ljudi iz Maribora in iz okolice, kjer so bili Gačnikovi splošno poznani. Tudi še danes jih je pokropilo mnogo znancev in prijateljev. Pretresljiv je bil danes pogled na pet rakev, ki so krile vso Gačnikovo rodbino, dve črni moža in žene in tri bele, sinov. Danes popoldne so jih pokopali v skupnem grobu, izkopa- nem ob levi strani poti, ki vodi skozi pokopališče. K zadnjemu počitku jih je spremila velika množica. Spevi Krasna zmaga Ilirije. Ljubljana, 87. aprila. Jugoslovanski klubi igrajo dobro le na lastnem igrišču« je rekel neki bivši avstrijski internacij onalec. Izrek Je vsekakor pomemben ln precej točen. O tem smo se že neštetokrat prepričali. Ponoven dokaz nam je prinesla nedeljska tekma Ilirija-Gradjanski. Ilirija je že dostikrat gostovala v Zagrebu — večinoma Je doživela občuten poraz. Tudi zagrebški klubi niso v Ljubljani dobili nlkaklli lavorik. Predvsem velja to za Gradjanskega, ki je v Ljubljani s včerajšnjim, doživel že peti poraz po Iliriji. Razen znanega debakla v državnem prvenstvu, ko je takratni državni prvak Gradjanski že v I. kolu izpadel, izgubivši v Ljubljani proti Iliriji s 0:5, ni bila če nobena zmaga Ilirije tako prepričevalna, kot včerajšnja. Enajstorica domačih je v vsakem oziru pred-vedla boljšo igro in bi bila zmaga še večja, da ni stal v golu »purgerjev« famozni Mlheljčič. Včerajšnja tekma nam Je dala up, da v državnem prvenstvu Ljubljana vendar ne bo igrala povsem podrejeno vlogo. Ilirija : Gradjanski 2:0 (1:0) Moštvi sta nastopili v postavah: Ilirija! Malič-Strehovec, Bergies-Unterreiter, Dekleva. Pogačnik (Belak)-Pfeifer, Oman, Košak, žitnik, Doberlet. Gradjanski: Mihelčič - Bivec, Vidrih - Meteič. Hrigl, Gajer-Stankovič, Staroveški, Dukovič, Ve-limirovič, Kokotovič. Z igro, ki nam jo je nudila Ilirija, smo bili zadovoljni. Vsi igrači so bili z izrednim navdušenjem pri stvari. 2e od vsega početka niso dopustili nasprotniku, da bi razvil svojo igro. Vehementni napadi belo-zelenlh so bili vedno velika nevarnost za goste. Posebno so se napadalci izkazali kot strelci, dočim podajanje ni bilo vselej povsem točno. Tekmi je v precejšnji meri odločila defenzivna formacija. Dekleva je igral svojo najboljšo tekmo. V igri z glavo je bil neprel-osljiv. Njegovo podajanje na krilo je vzorno. Od ostalih je bil boljši Unterreiter. Obramba je bila zid, preko katere Gradjanski ni mogel. Strehovec je v sijajni formi, kot še nikoli. Gradjanski sploh ni prišel do igre. Moštvo ni moglo opravičiti svojega renomeja. Zagrebški listi so ob priliki gostovanja Ilirije pisali, da ima Ilirija podlago za igranje nogometa, da pa igra začetniško. O Gradjanskem bi lahko topot isto napisali, vendar smatramo to za demago-ško. Staro pravilo v nogometu pravi: moštvo igra le v toliko, kolikor mu nasprotnik dovoli. To se je pokazalo tudi včeraj. Zmaga Ilirije je bila popolnoma zaslužena in je še premalo visoko izražena. Gradjanski je odšel brez gola — tudi opravičeno — saj ni imel niti ene zrele šanse. Gole za Ilirijo sta zabila PfeifA, in Košak. Sodnik g. Schneller je sodil dobro, vendar je dovolil Gradjanskemu preostro igro. * Prvenstvene tekme. Nadaljevale so se tudi prvenstvene tekme. V I. razredu si Je Svoboda zaslgurala t zmago nad Grafiko s 5:1 (3:2) prvenstvo v Ljubljani. Ostale tekme: Jadran : Korotan 8:2, Slovan-Natakar 7:1, Svoboda rez.: Grafika rez. 1:6, Trbovlje: Primorje rez. 2:1. Zunanje tekme: Celje: Atletik:Hermes 3:3, Celje rez.:Atletik rez. 4:2. Zagreb: Viktorija:Sparta 6:0, Zeljezničar:Sokol 6:1. Čakovec: Concordia:Čakovec 4:2. Beograd: Soko:Skopskj SK 4:1. Soko pride v beograjsko ligo. Subotica: Šand.Sašk 2:1. Finalna tekma za savezni pokal. Dunaj: Rapid:WAC 4:3, Admira:Wacker 7:2. Praga: Sparta:Meteor VIII 7:1, Bohemians: Nachod 6:0, Kladno:Teplitzer F C 5:2. Amsterdam: Holandska:Nemčija 1:1. Hazena. Prvenstvo: Celje: Ilirija:Celje 10:0, Sevnica: Atena:Sava 21:0. Mariborski šport. SK Železničar: SK Rapid 2:L (2:1). Maribor, 26. aprila. Na Rapidovem igrišču se Je odigrala prijateljska tekma med Železničarjem in Rapidom, ki je končala s zasluženo zmago Železničarja. Moštvo Zel. je nastopilo kompletno. Težišče moštva je vsekakor v sprednjih delih enajstori-ce, dočim je kazala ožja obramhft preveč vrzeli in pomanj ljivosti. III Nujno potreben vsakemu državnemu uradniku dobite v upravi »Jugoslovana«, Podružnica v Mariboru Aleksandrova cesta štev. 24 Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din Za poštnino Din 1 v znamkah. Naročite ga še danes, ker je zaloga majhna. Rapid, ki je v zadnjih tekmah pokazal nestalno formo, tudi v tej tekmi ni mogel pokazati kvalitete. Igra je bila jako živahna, včasih pa tudi preostra. Gole so zabili Pezdiček (11 m) v 26 min; Hofstetter v 29 min ln Efferl v 87 min. Sodil je objektivno g. dr. Planinšek. V predtekmi Je mladina Železničarju zasluženo zmagala nad mladino ISSK Maribora v »Minerju 2:0 (1:0). Sodil Je dobro g Vesnaver. ISSK Maribor (SK Rapid (Celovec). Danes je tukaj gostoval I8SK Maribor ter po lepi kombinacijski igri zasluženo zmagal s 2:0. Gostje so zapustili najboljši vtis. Kamnik le naše Talije. Veseloigra »Dobri striček«, katero Je vprizoril okr. odbor udruženja vojnih invalidov, je bila slabo obiskana. Naslovno vlogo je odigral naš najboljši komik g. Simen Roš v največjo zadovoljnost. Dober je bil g. Rado Kolman v vlogi Sile, pa tudi ostale vloge so zadovoljile, vendar moške bolj kot ženske. Cez »dobrega strička« pa ga seveda ni. Gledalci so se izborno zbavali, med odmorom pa je neumorno igral orkester pod vodstvom g. Heybala. Z igro bodo igralci gostovali na štirih odrih v kamniški okolici. Posipanje cest. Kamniške ceste so pričeli {»red kratkim posipati z gramozom, ki ga kop-jejo v novi jami ob križišču ceste in železnice. Materijal je boljši kot rečni gramoz. Tudi občina polaga veliko pozornost na dobro stanje občinskih cest in potov in jih je že večinoma posula. Samo ponekod je gramoz predebel. Sokolska predavanja. Kamniški Sokol je priredil od 8. do 26. t. m. ciklus predavanj kot Srosvetni tečaj. Predavali so br. dr. Rihard arba o Tyršu in njegovem delu, br. Emil Rus o sokolski organizaciji, br. inž. Bevc o sokolski ideji in njenem razvoju, v nedeljo 26. t. m. pa je bil tečaj zaključen s predavanjem br. dr. Viktora Murnika o sokolstvu in narodnem gospodarstvu. Predavanja je posečalo veliko število članov, članic in naraščajnikov, ki so pazljivo sledili izvajanjem predavateljev. Iz delovanja kamniške podružnice Slovenskega planinskega društva. V četrtek 23. t. m. se je vršil v restavraciji Narodne Čitalnice občni zbor podružnice SPD v Kamniku, na kateri je polagal odbor bilanco svojega dela v preteklem letu. V bližnji in daljni okolici Kamnika ie podružnica na novo markirala vsa pota, na triziščih pa je postavila nove kažipote. Vsa ta dela so jo slala nad 2000 Din. Prispevala je tudi lepo vsoto za postavitev vremenske hišice. Ob zaključku izkazuje blagajna nekaj manj kot 6000 Din gotovine. Podružnico čakajo v ietoš-njem letu vžne naloge, v načrtu ima graditev okrepčevalnice in zavetišča pri Sv. Primožu. Z zgraditvijo ceste na Luče stopa v ospredje vprašanje podaljška ceste od Kranjskega raka do Velike planine. Promet v Kamniških planinah •e veča od leta do leta. Število Izletnikov ln turistov je vedno večje, največji ob i sit zaznamuje planinski dom v Kamniški Bistrici, za njim pa koči na Krvavcu in Veliki planini. Za razvoj turistike v Kamniških planinah bo važna nova avtomobilska cesta v Bistrico. Cuje se, da so za to cesto zagotovljeni precejšnji zneski od poklicanih državnih oblasti. Cesto bo gradila korporacija in čudimo se, da že toliko časa odlaša in ne vloži projektov, saj se je gradbena sezona že pričela. A ko hočemo, da ho cesta pred jesenjo gotova, je skrajni čas, da prič-neinol Bučka šmarkov sejem. Letošnji sejem, ki se je vršil 25. t. m. je bil proti vsemu pričakovanju zelo slabo obiskan. Bilo je prignanih okrog 10 parov volov, malenkostno število krav in juncev, tudi svinj je bilo malo. Ta sejem je bil, lahko rečemo za polovico slabši od navadnih , aprilskih, čudno Je le to, da je bilo prignane tako majhno število živine — glavnega kmetovega donosa. Pač pa je bila konjska kupčija zelo živahna in konji so se prodajali za lepe denarje. Na blftgovnem trgu je kupčija popolnoma mirovala; kramarji se tožijo, da niti za stroške niso skupili. Sploh se je kazala vse Obča denarna kriza. Kaj znancev že zasula je lopata. V Dolenjih Raduljih je nemila usoda pretrgala nit življenja 31-letnemu, posestnikovemu sinu Francu Pevcu. France je bolehal celih devet let, zadnja tri leta se ni mogel ganiti z bolniške postelje. Leta 1921. je odšel k vojakom in po odslužitvi še nekaj časa bival na našem jugu. Nakopal si Je bblezen. Hud udarec je to za njegove starše, ker so pred dvema letoma izgubili svojega prvorojenca Lojzeta, kateri sl je nakopal bolezensko kal na gališki fronti. Pokojni France je bil zelo vljudnega in postrežljivega vedenja. Vzgojen v narodno-naprednem duhu, je bil pri vseh prireditvah v pomoč. Počivaj mirno! Žalujočim starišem in sorodnikom naše iskreno sožalje! Občni zbor SV D in sadjarski kongres Z občnim »borom Sadjarskega la vrtnarskega dru&tva ta Dravsko banovino, M bo v Mariboru dne 8. maja t. L, je edružen tudi »hod drerea-ničarjev in prvi sadjarski kongres. Spored vseh prireditev je ta-le: V soboto 2. maj« shod drevosničarjev v hotelu »Orel«. Začertefe oto 10. uri. Na tem shodu, ki je namenjon predvsem dreveanioarje«n, ki se ga pa lahko udeleži sadjar, se bodo obravnavala važna vpraSanja gilede vzreje sadnega naraščaja kakor: odporno drevesno deblo, deblo-' tvord, kakovost sadnega naraSčaja, cene itd. — Po shodu ogled drevesnice bratov Dolinškov v Kamnici pri Mariboru. Stroji la drevesničarski obrat. V nedeljo 3. maja redna letna skupščina SVI) v veliki kaainsikii dvorani na Slomškovem trgu (poleg stolnice). Začetek ob 13. uri. Razen običajnih tofik dnevnega reda je posebno važno »klepanje o eveni. »družitvi društvenega glasila ■ »Kmetovalcem*. — Po zaktjuBku skupen ogled vinarske in sadjarske Sole. V ponedeljek 4. maja sadjarski kongres v isti dvorani. Začetek ob 8. uri. Dnevni red: Razprava o sadni kupčiji. Poročevalca gg. ravnatelj Jos. Priol in ravnatelj Pr. Rudi. — Zatiranje sadnih zajedavcev, sredstva, obligatorno zatiranje. Poročevalec g. inž. Jos. Skubic. — Predlogi! drevesničarskega odseka. Poroča g. Iv. Dolinšek. Po kongresu skupen alet v St. Hj Sri Mariboru. Ogled velikih sadovnjakov gg. ratov Kataliničev, P. Mriviča, Baumana, Dimnika i. dr. Sadjarji ne »aiimidite prilike in udeležite se v vnliike>ni številu teh prireditev! Vedite, da je sadjarstvo dandanes najvažnejša kmet. panoga in da se Vam bodo stroški udeležbe obilo poplačali. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani •o imele dne 27. aprila svoj redni občni 7,bor, a:i katerem se je odobril računski zaključek za minulo poslovno leto in pritrdilo predlogu upravnega sveta na 8% dividendo. Kuponi druž-binih delnic it. 11 se bodo torej vnovčili po-Stsnši s 1. majem 1931 7. Din 8 — pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in pri njeni podruž-aicl v Zagrebu. 1146 Gospodarske vesti X »Jugoslavija« opite osigurajuče druitvo u Beogradu. Iz bilančnega poročila je razvidno, da je zavarovalnica v preteklem poslovnem letu dosegla Din 2,080.24169 čistega dobička. Dividenda znaša 20% ali 100 dinarjev za delnico. Zavarovalnica si je tudi v naši banovini utrdila svoj položaj in je njen rzvoj vsekakor zadovoljiv. X Putnik d. d., Beograd. Preteklo poslovno leto naše najvažnejše potniške organizacije pri-ka7.uje Din 587.597'90 izgube, ki je nastala vsled velikih investicij, povečanja informacijskega in propagandnega dela ter reguliranja uradniškega vprašanja. Zato je ta izguba podrejenega značaja in samo prehodna. X Drevesne škropilnice za sadno drevje. Kr. banska uprava v Ljubljani je dodelila tukajšnjim kmetijskim organizacijam 2 prevozni in 8 nahrbtne samodelue škropilnice od tvrdko Carl Platz. Po eno prevozno škropilnico sta prejeli kmetijska podružnica v Beltincih in Rodovniško društvo Lakoš-Kapca; po eno nahrbt-no pa Radovniško društvo v Dolgi vasi, Nedelici in PeteSovcih. Prevozne škropilnice stanejo ena po 1908 Din, nahrbtne pa po 650 Din. K temu prispeva sreski kmetijski odbor za prevozne po 750 Din, za nahrbtne pa 250 Din, dočim preostanek plačajo društva sama. Sadjarski referent g. Lipove Janko je ob priliki svojih strokovnih predavanj na sadjarskem tečaju v Gornjem Lakošu preizkusil prevozno ' in Bamodel-no nahrbtno škropilnico ter ugotovil, da odlično delujejo, posebno prevozne, le pri nahrbtnih bi bilo za zimsko škropljenje potrebno izmenjati razpršilnike z boljšimi. V splošnem pa so društva jako zadovoljna s temi škropilnicami. X Vinotoči. Zadnji čas je začelo prihajati na sresko načelstvo mnogo prošenj za izdajo dovoljenj za otvoritev vinotočev. Sreska načelstva pa, ki so v tem pogledu previdna, so se postavila na stališče, da v bodoče ne bodo izdajala takih dovoljenj tistim posestnikom, ki imajo v svojem vinogradu le en trs šmarnice. Za to leto so se sicer še izdajala taka dovoljenja, toda le pod pogojem, če se je prosilec zavezal, da bo tekom enega leta vso šmarnico izkrčil ali na zeleno precepil. Da ne bo v bodoče nepotrebnih potov in jamranja, če so komu od- vzame za vinotoč, je najboljše, da se vsak drži navodil in nasvetov, ki mu jih da tozadevni g. referent. Dobave Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 7. maja t. 1. ponudbe glede dobave 280 m balat-jermen. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 7. maja t. 1. ponudbe glede dobave 56 kub. metrov smrekovih ali borovih desk ter glede dobave raznega električnega materi jala. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 9. maja t. 1. ponudbe glede dobave 4.000 kg riža in 40.800 kg pšenične moke. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 4. maja t. 1. ponudbe glede dobave pocinkane pločevine. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 11. maja t. 1. ponudbe glede dobave 40.800 kg pšenične moke. Pomorska vojna akdemija Dubrovnik sprejema do 11. maja t. 1. ponudbe glede dobave uniform za gojence pomorske vojne akademije. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 6. maj t. 1. ponudbe glede dobave 2 stiskalnic, 50 kg špirita, 100 kg solne kisline in 10 kg žveplene kisline. Borzna poročila dne 27. aprila 1931. Device Ljubljana, 27. aprila. Amsterdam 22’845, Berlin 13525—13555, Bruselj 7'908, Budimpešta 9-9124, Curih 1093-80-1096'80, Dunaj 7 9807 do 8-0107, London 275'95—27675, Newyork 56-745, Pariz 221-27—223-27, Praga 168—168-80, Trst 297-55—297-70. Zagreb, 27. aprila. Amsterdam 22-845 bi., Dunaj 798-07—801-07, Berlin 13-525—13-555, Bruselj 790-80 bi., Budimpešta 989-74—992-74, London 275-95—276-75. Milan 296-612—298-612, New-york ček 56-645—56’845, Pariz 221-10—223-10, Praga 168—168-80. ZOrich 1093-80—1096-80. Beogrd, 27. aprila. Berlin 13-5250—13-5550, Budimpešta 989-74—992-74, Bukarešta 33 77 do 34-27, Dunaj 798-07—801-07, London 275-95 do 276-75, Milan 296-55—298-55, Newyork 56-6450 do 56-8450, Pariz 22127—223-27. ZUrich 1093 80 do 1096-80, Stockholm 15-21—15-25. Dunaj, 27. aprila. Amsterdam 285-62, Atene 92113, Beograd 12-4987, Berlin 16927, Bruselj 98-84, Budimpešta 123 91, Bukarešta 4-2275 London 34-54, Madrid 72, Milan 37-206, Newyork 710-50, Pariz 2777, Praga 21-04. Sofija 5-1470, Stockholm 190-30, Kopenhagen 190-05, Varšava 79-57, Curih 136'86. Curih, 27. apr. Beograd 91312, Pariz 20 2925, London 25*2287, Newyork 518*05, Bruselj 72-20, Milan 27-1825, Madrid 52-25, Amsterdam 208-575, Berlin 12364, Dunaj 73-01, Sofija 3-76, Praga 15-37, Varšava 58-20, Budimpešta 90-50. Vrednostni papirji Zagreb, 27. apr. Drž. papirji: 7% invest. pos. 88-25—88-75, vojna Skoda ar. 426—426-50 (426, 420-50), kasa 426-426-50 (426 50). maj 426 d., dec. 426—428, 4% agr. obv. 51-50—52-50, 7% Bler 83-25—84-37 (83-75, 83-50, 83-25) 8% Bler 93-25—94 (93-50), 7% pos. hipot. b. 84 do 85"25, Beglučki67"75—68-50. — Banke: Hrvat-ska 50—60, Praštediona 925—945, Union 174 do 176, Jugo 73—74, Ljublj. kred. 120 d.. Narodna banka 7a50—7950, Srbska 187—190. Ze-maljska 140—142. — Industrija: Šečerana Osijek 295—300, Trboveljska 305—310, Slavonija 200 d., Vevče 128 d. — Tob. srečke 25 bl„ Rdeči križ 38 d., Nar. šum. 25 d., Guttm 128 do 130, Danica 90 bi., Drava 235—237, Isis 45 do 50, Dubrovačka 382 50—390, Jadr. plov. 525 d., Oceanija 195—202. Beograd, 27. aprila. 7% inv. pos. 8750, 7% Bler 83-50, 8% Bler 93-50-94, 7% pos. hip. b. 85-25, 4% agr. obv. 51—52, 6% begi. obv. 67-75 do 68"25, voj. škoda 426-50—427, Narodna banka 7850. Dunaj, 27. aprila. Bankverein 1605, Kreditni zavod 45-50, Dunav-Sava-Adria 1365, Prioritete 88-80. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, promet: 1 vag. pšenica, 1 vag. moke. Novi Sad, 27. aprila. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 10 vagonov, ječmen 1, koruza 25, moka 11 vagonov. Tendeuca: neizpreme-njetia. Budimpešta, 27. aprila. Tendenca: neenotna, promet: živat&ejši. Pšenica: maj 15"50—15-56 (15-53—15-54), jun. 15-45—15-52 (15-46—15*47). Rž: maj 14-10 (13-98—14). Koruza maj 13-60 do 13-74 (13-60—13-62), jul. 13-90—14-06, (13'98 do 13-99), trans, maf 1095-11 (1085—10’90) jul. 11-30-11-40 (11-25-11-35). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet: 2 vag. oglja, 12 vag. desk in plohov. ■illlllUlllllllMlltlllllllllllitiiilillllliliiltlllllHIIIIIIIIIIIIIIItlllllllUinilliillillHUllllHHHilllllllUllltIHimillllllllllllllllllllUilllllllllllllll! Zahvala vsem. ki so ob priliki izgube naše ljube mame, stare mame sestre, tašče itd., gospe Ane Rotar roj. Dolžan sočustvovali z nami. Zlasti se zahvaljujemo č. g. vikarju Zalarju za njegove lepe poslovilne, oziroma tolažilne besede ob odprtem grobu, gospodu dr. Arnfieku za vso njegovo skrb in trud ob času bolezni, kakor tudi vsem onim, ki so blago pokojno spremili na njeni zadnji poti. Hrastnik, Prevalje, Banja Luka, Maribor, Ljubljana, Zagreb, Bled, Litija, Sušak, Radovljica, dne 25. aprila 1931. Žalujoči ostali URE ZA BIRNO nudi najoenelše IVA* PAKIŽ Ljubljana Pred Škofijo itev. 1& 1 I - L _ le.eiun Premog suha drva ^•gatnlL, B«h«i{feva ulica 5 preM.j |«H«I I Baltova J,vi I ov«-lj*Li I pri tt. .♦KURIVO* IIHBLIANA | Dunajska cesta 83 (na Balkanu) Telefon št. 34 - 431 Specijalna elektrotehnična delavnica IVO GRILC LJUBLJANA, Menini trg 17 (Cankarjevo nabrežje 25) Popravilo In previjanje »*eh vrst motorjev, generatorjev In transformator* jev. — Specijalnl oddelek r.a previjanje In popravila autodlnam. — Predina popravila v»eh vrst sdrav-nliklh, Eobozdravni&klh L t. d. aparatov. Stalna razstava umetniSkih »lik in velika izbira okvirjev. Prevzame vsa rezbar-ska in pozlntnrska dela A. KOS Ljubljana, Mostni trg št. 25 (nasproti magistrata). 1094 Pianini! Pianini! Pianini! Iz Berlina je doSel potnik tovarne klavirjev in pripeljal s seboj 3 pianine za reklamo, ki jih proda aelo poceni. Pianini so s pravim angleškim mehanizmom. — Vprašati v hotelu »Slone._______ 1129 OgUiuii« v ♦Jugoslovanu!« Trstje za strope naročajte le pri domači tvornici, katera EDINA izdeluje to blago « najboljšega maierijala in prodaja najceneje Jos. R. PUH, Ljubljana, GradašLa 22 Telefon 2513 1058 Original je najboljša, najcenejša in najzdravejša brezalkoholna pijača Pije se tudi lahko zmeSano z vinom kateremu da posebno dober okus o. ™ u Dobiva se povsod — Zahtevajte samo originalni Tovarna Chabeso: Chabeso 8 Maribor, Aleksandrova c. 162 in Ljubljana, Celovška c. 79 MaL-lad-rni papir se po ceni proda ia razpolago večja Lolii na Naslov v upravi Razprodaja Po globoko znižanih cenah se razprodaja cela zaloga raznovrstnih moških, fantovskih in otročjih oblek, površnikov, suknjičev, usnjatih in navadnih, modnih kot športnih hlač itd. samo v konfekciji >Frande< F. K. DERENDA, Ljubljana, Gradišče šter. 4., to je nasproti dramskega gledaliSt«. Izkoristite to izredno priliko. Emajl d.zo.z. Ljubljana J Beljaška 4 - Telef.3252 emajlira in poniL-Ijuje po narotilu NA ZALOGI: Lutz-ove peči, napisne tablioe — črpalke z ventili brez usnja in razpršilci za gnojnloo — avtogeno varonje Emajl d. z o. z. Ljubljana 7 Beljaška 4 1084 Fodomeyer Maribor, Gosposka ul. 39- - Vse foto-potrob-ščine kakor aparat! se dajejo na obroko. Izdelava amaterskih slik v 4 urah. 986 Nogavice, rokavice, volna fn bombaž 468 •ajoenejt In » veliki Izbiri pri KARL PRBLOO Ljubljana, Žldorikt ■Iloa ta 8t«rl trg Hranilnica Dravske Banovine, Maribor. Raz pis Hranilnica Dravske Banovine, Maribor bo oddala pri zgradbi obratnega in stanovanjskega poslopja v Mariboru na oglu Slovenske in Gosposke ulice sledeča dela: 1- Centralno kurjavo in sanitarno opremo. 2. Električne instalacije. Ponudbe se morajo postaviti posebej za vsako delo odnosno za vsako izmed razpisanih skupin. V proračunu je staviti enotne cene. V originalnem izvodu proračuna morajo biti cene lastnoročno vpisane, skupne cene se morajo točno pomnožiti in sešteti, končne zneske proračuna pa izpisati s številkami in besedami. Ponudbe z vsemi predpisanimi prilogami naj ponudniki vlože v posebnih zapečatenih ovojih z napisom »Ponudba za izvršitev...... del pri zgradbi obratnega in stanovanjskega poslopja Hranilnice Dravske Banovine, Maribor. Vse ponudbe naj se vlože pri ravnateljstvu Hranilnice Dravske Banovine, Maribor, Trg Svobode št. 3 do 11. maja 1931. do 12. ure dopoldne. Vsak ponudnik mora položiti pri blagajni Hranilnice Dravske Banovine Maribor varščino in sicer tuzemci v iznosu 5%, inozemci pa v iznosu 10% proračunjenega zneska. Kot varščino morejo vložiti ponudniki: a) nevinkulirane vložne knjižice kakega puoilarno-varnega zavoda ali garancijsko pismo kake velebanke ali gotovino, b) državne vrednostne papirje po nominalni vrednosti. Ponudbi mora biti priloženo pismeno potrdilo pristojne trgov- sko-obrtne zbornice, esnafa ali sindikata o pravici sodelovanja pri javnih licitacijah. Ponudbe, ki ne bi odgovarjale vsem stavljenim pogojem, kakor tudi vse naknadno došle ali brzojavno prijavljene ponudbe, se ne bodo upoštevale. Hranilnica Dravske Banovine Maribor ni dolžna sprejeti niti ene ponudbe in tudi najcenejše ne in ni dolžna utemeljiti izvolitev zdražitelja. Vse za razpis potrebne pripomočke dobe reflektanti pri ravnateljstvu Hranilnice Dravske Banovine Maribor za ceno od Din 100. MARIBOR, dne 27. aprila 1931. HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE Maribor