cena 300 dinarjev številka 51 (906) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 24. decembra 1987 Za delavca in človeka — ne le na njegov račun Samo še nekaj dni nas loči od konca leta 1987. V novoletnem zanosu in r predpraznični omami bomo utopili vse velike in male skrbi, vse skupne in vsak svoje osebne probleme. Pred tem smo poskušali vsak na svojem delovnem področju v iztekajočih se tednih in dneh letošnjega leta postoriti čim več, da bi dodali vsaj še kanček k količinskim rezultatom osebne in skupne delovne uspešnosti. In kako uspešni smo bili? Jugoslavija kot celota, naše gospodarstvo, naši mednacionalni odnosi in učinkovitost sistema socialističnega samoupravljanja so v globoki krizi. Delavskemu razredu od črke ustave naprej nepregledna množica zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in samoupravnih splošnih aktov nepreklicno daje v roke vso oblast. Toda naš delavski razred izgublja oblast v boju s samim seboj. Čez glavo se mu je povzpel tisti del, ki ima v vseh družbenih ureditvah isto ime — birokracija. Nesreča našega sistema je, da birokracija ni samo aparat občine, republike in države, ampak da se je naselila k se kar naprej rojeva v vseh porah sistema: v tozdih, r delovnih organizacijah, v samoupravnih interesnih skupnostih, povsod v imenu samoupravljanja. In tako nad glavami delavcev bijeta bitko in si režeta vse debelejši kos kruha dve birokraciji: državna in samoupravna. Ali lahko v takem položaju delavcu zamerimo, da se odloča za obliko boja za svoj ekonomski položaj, ki bi naj bila tuja ideji samoupravljanja — za štrajk?S to obliko boja sije delavski razred izboril svoje prve pravice in to obliko delavci po vsem svetu uporabljajo proti svojim izkoriščevalcem, ko začutijo, da so ogroženi in ne najdejo drugih poti k izboljšanju svojega položaja. Seveda je mogoče o drugih poteh v samoupravni Jugoslaviji napisati več strani dolgo razpravo, toda dejstvo je, da vse vodijo preko obstoječih institucij, ki so v rokah takšne ali drugačne birokracije. V občini Velenje se vprašanja delavske eksistence po sprejemu protiinlacijskih ukrepov še niso odprla. Delavci v energetiki so z ukrepi (zaenkrat) dobili tisto, kar so sami in kar smo vsi skupaj nekaj let zahtevali — ceno, ki pokriva proizvodne stroške premoga in električne energije. Delavce v predelovalni industriji skok cen energije in surovin seveda krepko prizadene in samo pretežni izvozniki, kakršno je naše Gorenje, lahko ta stroškovni udarec ublažijo z višjimi dinarskimi učinki konvertibilnega izvoza. Kako se bo računica izšla, r kolikšni meri bo možno ogroženi dohodek nadoknaditi z notranjimi rezervami, kako bodo poslovala podjetja, ki manj izvažajo — na rse to bomo dobili zanesljivejše odgovore šele prihodnje leto. Nekaj je gotovo na dlani: razvojna strategija Gorenja je bila s sanacijo leta 1983 pravilno zastavljena. Vodstvu, ki je to strategijo zastavilo in jo uspešno uresničuje in vsem delavcem, ki z iztrošeno opremo proizvajajo izdelke evropske kvalitete, gre za dosežene rezultate vse priznanje. Priznanje za dobro delo gre tudi vodstvom in delavcem vseh drugih delovnih organizacij od gradbeništva do konfekcionarstva od trgovine do drobnega gospodarstva, ki jih zaostrene gospodarske razmere in protiinflacijski ukrepi niso spravili pod vodo. V Rudniku lignita in v Termoelektrarni Šoštanj se sicer s količinskimi proizvodnimi rezultati v letu 1987 ne morejo pohvaliti na enak način, kakor v preteklih letih. Toda rezultati, ki so jih dosegli v kvaliteti svojih razvojnih načrtov, so za nas občane še veliko pomembnejši kot številke ki govorijo samo o tonah in kilovatnih urah. Gre za to, da so vsebinsko, rokorno in z nosilci opredeljena praktično vsa vprašanja sanacije vplivov pridobivanja premoga in proizvodnje električne energije na okolje. Po ekološkem sanacijskem programu elektrarne že teče sprotno polurno merjenje koncentracij žveplovega dioksida v Zavodnjah, v prihodnjem letu pa bo usposobljen merilni sistem z osmimi postajami. V noči od 17. na 18. december je termoelektrarna prvič uveljavila dogovor, da se v obdobju do namestitve čistilnih- naprav prekoračene koncentracije žveplovega dioksida sanirajo z zmanjševanjem proizvodnje. Čiščenje dimnih plinov z aditivno metodo bo delovalo od leta 1989, čistilne naprave z učinkovitejšimi postopki pa od leta 1993. V preiskusni fazi je nov način odpepeljevanja, s katerim bo mogoče del pepela vrniti v izkoriščene jamske prostore. Elektrarna ne dovaža in ne bo več d o vazal a premoga iz drugih republik. Jasno je tudi zastavljeno, da kakršna koli obnova elektrarne ne bo namenjena povečevanju količine pokur-jenega premoga, ampak zamenjavi dotrajalih naprav s sodobnejšimi, ki bodo imele boljši izkoristek in bodo manj obremenjevale okolje. Na rudniku je pripravljen predlog takega načina odpiranja in izkopavanja premoga v jami Šoštanj, da bo mogoče ohraniti celotno mestno jedro, vključno z obema šolskima stavbama. Ko bo predlog tudi finančno ovrednoten in bo izdelana celotna krajinska zasnova eksploatacij-skega področja, bomo tako v občini, kakor tudi v pristojni interesni skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva o njem odločali. Planirana letna proizvodnja premoga v rednem delovnem času je 4,7 milijona ton in samo v izrednih razmerah pride v poster možnost, da se z nadurnim delom proizvodnja za-[ časno povečuje. O vprašanjih razvoja rudnika in elektrarne ter ekološke sanacije ogroženega okolja se sproti dogovarjamo in posvetujemo s pristojnimi republiškimi organi. Jasen odgovor na zahteve protestnega ekološkega shoda, kije bil 7. novembra v Titovem Velenju, je dobila delegacija, imenovana na tem shodu, ki sta jo 18. decembra sprejela predsednik Skupščine in predsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS, ob prisotnosti predsednikov pristojnih komitejev za energetiko in za varstvo okolja. Odlagališča jedrskih odpadkov na našem območju in v koroški regiji ne bo, vsi ekološki programi in znižane planske vrednosti proizvodnje premoga in električne energije bodo vključene v spremenjene plane slovenske energetike in v energetsko bilanco prihodnjega in bodočih let. S potrebno dinamiko se bodo zagotavljala sredstva za postopno ekološko sanacijo v skladu s programi. Jasno pa je, da bo manjša proizvodnja pomenila v občini Velenje tudi manj dohodka. Z naše strani smo sprejeli obvezo, da bomo javnost kolikor je mogoče natančno in sproti obveščali o reševanju ekološke problematike. Seveda je poleg gospodarjenja in reševanja nakopičenih ekoloških problemov v naši občini še marsikaj, za kar so občani življenjsko zainteresirani. Predvsem so to vprašanja stanovanjskega in komunalnega standarda, ki je sicer v naši občini še vedno na izjemno visokem nivoju, se je pa žal v preteklih letih zaradi splošnih gospodarskih razmer in zaradi neustrezne komunalne in stanovanjske politike, močno poslabšal. O tem je bilo veliko povedanega na nedavnih programsko volilnih sejah krajevnih konferenc socialistične zveze, bojim se pa, da v celoti še redno nismo uspeli spremeniti zavesti, da za vzdrževanje komunalnega in stanovanjskega fonda niso odgovorne neke imaginarne strukture izven nas. Za vzdrževanje moramo skrbeti sami, za kar se moramo učinkovito organizirati in seveda zagotoviti potrebna sredstva. Učinkovitejša organizacija dela, boj za izvirna načela samoupravljanja in zavest, da razvoj naše občine ni več v eksten-zivnosti, temveč v skrbnejši in učinkovitejši uporabi vseh razvojnih virov, od človeških do materialnih — vse to mora dokončno prodreti v vse pore našega dela in življenja. Ne zaradi ukrepov zvezne vlade, temveč zaradi nas samih. Tako kot je bilo Velenje pojem socialistične izgradnje, naj Titovo Velenje postane pojem socialistične prenove — prenove za delavca in človeka in ne le na njegov račun. Naj nas ta cilj rodi skozi leto 1988! PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VELENJE Drago Šulek Udarniška sobota rudarjev SO Velenje nhčani so tudi v tem letu Naši delovni ljudje in obcam s i£evanJU uresničili ^^ ^ ^ ^ Skupščina občii^ Veknje^^^ yelenje Izvršni svet skruPs„ " c7DL Velenje Občinska konferenca SZDL Občinsk komite ZKS v eie j Občinski svet ZSS Velenj^ ^^ Občinska ^cmfere"^ Velenje L1MO V 1988 VSEM NAŠIM J3E-ilN OBČANOM NO; Udarniško delo je med velenjskimi knapi doma. To potrjuje sobotna udarniška akcija, ki se je je udeležilo 2.100 delavcev, s sozda pa je prišel le eden. Resnično odrezali so se rudarji nočne izmene, saj jih je kar 760 podaljšalo delo, skupaj z ostalimi 1.340 delavci pa so nakopali 6.080 ton premoga. S čistim izkupičkom bodo rudarji prihodnje leto poravnali del obveznosti do izgradnje 7. osnovne šole. L. O. Slovesno praznovali dan JLA Z osrednjo proslavo, ki je bila včeraj v prostorih Doma družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Franca Leskoška-Luke v Pesju, smo v velenjski občini slovesno proslavili dan JLA, 22. december. Slovesnosti se je udeležilo veliko krajanov, predstavnikov oboroženih sil in družbenopolitičnega življenja občine Velenje. Slavnostni govornik je bil predsednik predsedstva Zveze rezervnih vojaških starešin Velenje Pankrac Semečnik, ki je v svojem govoru orisal pomen in zgodovinsko pot slavne I. proletarske brigade, spregovoril pa tudi o seda- njem težkem družbenem in gospodarskem trenutku. Med drugim je dejal: »Potrebujemo fante na naših mejah, na morju in v zraku, potrebujemo usposobljeno in dobro opremljeno rezervno sestavo naše armade, potrebujemo to moč, v katero moramo verjeti, da je s samim svojim obstojem sposobna preprečiti še hujša družbena trenja.« Na proslavi so za izredne uspehe pri izvrševanju nalog ter urjenju in vzgoji izrekli pohvalo 30. lahko topovski bateriji protiletalske obrambe TO ter rezervnima kapetanoma Na-danu Gusiču in Pavlu Grošlju. Znak Zveze re- zervnih vojaških starešin Slovenije je prejel Andrej Lenko, plaketo pa so prejeli: Albin Amon, Aleksander Gergar, Avgust Podgoršek, Mirko Verhovnik in Milan Žuraj. Znak zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije je prejel Maks Praprotnik, plaketo pa Edvard Fras. Za ustvarjalno in prizadevno delo ter dosežene uspehe pri razvoju SLO pa je posebno priznanje Republiškega sekretariata za LO prejela OK ZSMS Velenje. Proslavo ob dnevu JLA so s svojim programom popestrili tamburaši iz Pesja in učenci tamkajšnje osnovne šole. B. Mugerie Odlagališča jedrskih odpadkov ne bo V petek sta 12-člansko delegacijo, imenovano na manifestativ-nem shodu 8. novembra 1987 v Titovem Velenju, sprejela predsednik republiške skupščine Miran Potrč in predsednik Izvršnega sveta Dušan Šinigoj ter njuni sodelavci: podpredsednik Izvršnega sveta tovariš Frlec, predsednik Komiteja za energetiko Gvido Kacl, in predsednik Komiteja za varstvo okolja tov. Vu-ga. — Razgovor je potekal demokratično, odgovori na zastavljena vprašanja v odprtih pismih so bili jasni in nedvoumni. Še zlasti je bilo poudarjeno, da živimo v prostoru, ki ne prenese nobenega onesnaževanja več in da je potrebno takoj pristopiti k sanaciji razmer. Poziv, da moramo v občini intenzivneje in konkretneje pristopiti k razvojnim snovanjem po letu 2001, kaže na poznavanje problemov, razvojnih zagat in življenjskih stisk naših delovnih ljudi in občanov. Sklepi za sanacijo ekoloških razmer so obvezujoči za vse subjekte (OZD, KS, občino in republiške organe). Naša Odgovornost je, da se vsak po svojih močeh angažiramo za uresničitev sklepov sprejetih na junijski skupščini občine. — V uvodu razgovora so člani delegacije kratko, vsak iz svojega področja in okolja dodatno informirali oba predsednika o stanju v občini Velenje, Gornji Savinjski dolini in na Koroškem. Želeli smo predvsem odgovore na naslednja tri vprašanja: — Kako je z odlagališčem jedrskih odpadkov na našem področju? Odgovor je bil jasen. Odlagališča jedrskih odpadkov na našem področju ne bo. — Kako so sklepi skupščine občine o proizvodnji premoga in električne energije usklajeni z republiškimi dokumenti? Energetska bilanca SR Slovenije upošteva zahtevo po manjšem izkopu premoga (4,7 milj. ton letno). Proizvodnja električne energije bo prilagojena do namestitve čistilnih naprav v TEŠ, z znižanjem konic proizvodnje, glede na klimatološke in imisijske pogoje. V sklopu tega vprašanja je bilo poudarjeno, da ne bo več dovoza drugih premogov v TEŠ in da se zmanjša prodaja našega lignita za široko potrošnjo ter da je odpiranje jame Šoštanj prestavljeno do leta 2001. — Kdaj bodo zgrajene čistilne naprave na TEŠ? Leta 1993 bi po planih morali biti dimni plini v kar največjem odstotku očiščeni žveplovega dioksida. Sicer je potrebno takoj začeti z uporabo aditivne metode na blokih I—III. — Po pregledu vprašanj in zahtev smo ugotovili, da so kljub zaostrenim družbenim razmeram bili storjeni pomembni kvalitativni koraki pri sanaciji ekološke problematike (začetek delovanja avtomatične merilne postaje, strokovna priprava za novo odlaganje pepela, začetek izdelave krajinske zasnove, upoštevanje javnosti postopka obravnave, odločitev, da ne bodo izgrajeni novi bloki na tej tehnologiji, izdelava plana zaščite naselij pred hrupom, prahom ter drugih vplivov proizvodnje premoga in električne energije). Odgovornost za skladen razvoj slovenske družbe terja tudi ob mnogih ekoloških problemih nesebičen pristop k razreševanju in nedvolično obnašanje, »Vsaka palica ima dva konca,« je poudaril predsednik Republiškega izvršnega sveta, kar pomeni v prvi fazi tudi, da omejevanje proizvodnje prinaša manjši dohodek in da je sanacija okolja nujna, toda zato bo potrebno angažirati dobršen del narodnega dohodka. — Predpogoj za realizacijo dogovorov je verjeti in zaupati sklepom, strokovnim ugotovitvam in ljudem, ki opravljajo najodgovornejše naloge v družbenopolitičnih skupnostih in ozdih. 2. stran * nSS CS5 00 ČETRTKA 00 ČETRTKA titovo velenje * 24. decembra 1987 ■»■M«™—"U^B^BOH^KMI . ■ amsttnim Občinski komite ZKS Velenje Poročilo mora biti kritično Na zadnji seji občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije Velenje v tem letu, so obravnavali in dopolnili delovno gradivo o uresničevanju politike zveze komunistov v občini Velenje in delu občinskega komiteja za zadnji dve leti. Komunisti so ugotavljali, da je delovno gradivo zastavljeno premalo kritično, saj so mnoga vprašanja, glede na zaostren družbeni in gospodarski položaj, opredeljena preoptimi-stično. To med drugim velja za razreševanje problematike Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franca Leskoška Luke, kjer so v zadnjem času sicer narejeni pomembni koraki, vendar pa je položaj kljub vsemu še vedno kritičen. Podobno velja za razreševanje ekološke problemati- ke s katero je povezano omejevanje proizvodnje elektroenergetskega kombinata Franca Leskoška Luke, kjer so v zadnjem času sicer narejeni pomembni koraki, vendar pa je položaj kljub vsemu še vedno kritičen. Podobno velja za razreševanje ekološke problematike s katero je povezano omejevanje proizvodnje elektrike ter za prestrukturiranje našega gospodarstva. Komunisti so v razpravi, v kateri je sodeloval tudi Andrej Marine, član CK ZKS, opozorili še na številne druge naloge, ki so pred komunisti. Vključili jih bodo v omenjeno poročilo, iti bo v obravnavi v vseh osnovnih organizacijah Zveze komunistov v občini, temeljito pa bodo o njem seveda nato spregovorili tudi na programsko volilni seji te občinske organizacije, ki bo februarja prihodnje leto. Govorili so še o poteku programsko volilnih sej osnovnih organizacij Zveze komunistov. V nekaterih okoljih prihaja do reorganizacij tudi teh družbeno političnih organizacij, ki so v glavnem povezane z reorganizacijami delovnih organizacij, tako da bo kot kaže, v prihodnje delovalo v občini 144 osnovnih organizacij Zveze komunistov. Večino programsko volilnih sej osnovnih organizacij bo opravljenih v tem letu, s težavami pa se srečujejo v osmih osnovnih organizacijah, kjer še niso predlagali novega vodstva. (mz) Občinski komite ZKS Mozirje Bistvene organizacijske spremembe V ponedeljek popoldne je bila v nazarskem delavskem domu seja občinskega komiteja zveze komunistov Mozirje. Uvodno točko so člani komiteja namenili oceni gospodarjenja v Gornji Savinjski dolini in ob tem posebej obravnavali naloge komunistov na področju gospodarjenja v prihodnjem letu. V nadaljevanju seje so največ pozornosti namenili predlogu organizacijskih sprememb v občinski organizaciji zveze komunistov, vse na osnovi predlogov in stališč z volilnih in programskih sej zveze komunistov. Tako so ukinili osnovno organizacijo na Savinjsko-šaleški veterinarski postaji, ki z novim letom ne bo več enovita delovna organizacija zaradi priključitve k celjskemu veterinarskemu zavodu. Ostali bodo le trije člani iz mozirske občine, zato osnovna organizacija ni več smotrna. Ukinili so tudi osnovno oganizacijo v Vegrado-vem tozdu na Ljubnem ob Savinji. Razlog je prav tako organizacijske narave, saj bo po novem letu Vegrad enovita delovna organizacija, tozd na Ljubnem pa le obrat. V nazarskem gozdnem gospodarstvu bodo ukinili štiri osnovne organizacije in ustanovili eno na ravni delovne organizacije. Razlog za ukinitev je majhnost osnovnih organizacij, saj štejejo le po štiri, pet članov, pa tudi v naravi dela, ki onemogoča redno in učinkovito delo. S tem bo z delom prenehala tudi akcijska konferenca na ravni te delovne organizacije. Zaradi ukinitve dveh osnovnih organizacij bodo ukinili tudi svet zveze komunistov v krajevni skupnosti Gornji grad, v Modni konfekciji Elkroj pa bodo združili osnovni organizaciji v delovni skupnosti skupnih služb in v temeljni organizaciji Konfekcija. Že doslej so imeli večkrat skupne seje, saj je problematika tesno povezana in ni smiselno ločeno obravnavanje. S tem preneha z delom tudi akcijska konferenca v tej delovni organizaciji. j. p. Stanovanjsko gospodarstvo Manjka štiriletna stanarina Težav, takšnih ali drugačnih, imamo v velenjski občini na področju stanovanjskega gospodarstva resnično zelo veliko. Sploh v mestnih krajevnih skupnostih povzroča njihovo prepočasno reševanje slabo voljo med krajani. Na številne pomanjkljivosti na tem področju opozarjajo delegati samoupravne stanovanjske skupnosti skorajda na vsaki skupščini tega sisa. V tem trenutku je v velenjski občini potrebnih večjih ali manjših popravil okrog 120 stano- Osebni dohodki v skladu z usmeritvami Odbor za spremljanje uresničevanja usmeritve na področju gibanja osebnih dohodkov, ugotavlja, da je občina Velenje ob devetmesečju namenila za osebne dohodke sicer nekoliko več (manj kot odstotek) sredstev, kot bi smela. Vendar pa so bile pre- koračitve v združenem delu tako minimalne, da bodo preveč izplačane zneske do konca leta zlahka poračunali. Med dejavnostmi v negospodarstvu pa kršiteljev sploh ni bilo. (mZ) Varstvo odraslih v občini Velenje Novi časi — nov dom? Zaradi velikih potreb in zasedenosti Doma za varstvo odraslih v Titovem Velenju je v občini pred leti prišlo do pobude o izgradnji drugega tovrstnega doma. Tokrat naj bi ga zgradili v soseski Gorica ob koncu tega srednjeročnega obdobja. Pri skupnosti socialnega skrbstva Velenje so lani upali in z velikim prizadevanjem spravili načrtovano novogradnjo v program naložb republiške skupnosti socialnega skrbstva. Dve tretjini denarja naj bi zanj prispevala skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, tretjino pa bi morali zbrati v občini. Toda, s sprejetjem novih kriterijev so se stvari obrnile na glavo. Po teh namreč nimamo to- liko starostnikov kot v drugih občinah, kjer nimajo niti enega doma za varstvo odraslih. Tako s to načrtovano naložbo v naši občini ne bo nič. Vsaj ne do leta 1990. Morda bomo potrebe po domskem varstvu starejših prebivalcev v občini lahko uredili po letu 1995, če bo seveda skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije obdržala namenski prispevek za gradnjo tovrstnih domov iz pokojnine. To takrat pa naj bi ta vprašanja pri nas reševali z boljšim razvitjem nege na domu, sosedsko pomočjo in drugimi oblikami samopomoči med krajani, sostanovalci. V obstoječem domu za varstvo odraslih pa bodo sprejemali starejše krajane le iz naše občine. vanjskih objektov. Od tega je 40 takšnih, ki še niso zgrajeni več-kot 10 let. Samo za odpravo pomanjkljivosti na njih bi morali zbirati stanarino vsaj štiri leta. Med vzroki za takšno stanje v stanovanjskem gospodarstvu prednjačijo neprimerna gradnja, največkrat neustrezno izbrani projekti, preveliko varčevanje pri izbiri materialov, slabo vzdrževanje stanovanj, nepravočasno odpravljanje ugotovljenih napak v garancijskem roku, neprimerni gradbeni materiali,. . . ERA TOK Kmetijstva, DE Turn Posadili 18 tisoč novejših vrst jablan Letošnja jesen za kmetijce ni bila nič kaj ugodna, saj jih je dež nenehno oviral pri pospravljanju pridelkov, prav tako pa pri pripravi zemlje za prihodnjo setev. Tudi v Erini delovni enoti na Turnu so imeli zaradi slabega vremena polne roke dela, če so hoteli opraviti vse kar so načrtovali. Pri obiranju jabolk so imeli na srečo lepo vreme in so jih pravočasno pospravili, enako je bilo tudi s silažno koruzo. Bolj slabo je kazalo pri obnovi, oziroma zamenjavi iztrošenih sadik z novimi na velenjskem griču. Kljub omenjenim težavam so uspeli tudi to delo opraviti in so na sedmih hektarjih posadili 18.000 sadik, kar je precej več od prejšnjega števila dreves. Nove vrste idared, jonagold, gloster, novi zlati delišes, melrosse, el-star, ki so na šibkejši podlagi in jih je bilo moč na hektar posaditi številčno več, imajo s povečano izkoriščenostjo sonca in svetlobe večje plodove, pa tudi rodnost je večja. Zlasti bolj mikaven je okus novih vrst, ki je priznan tu-i di v svetu. Na Turnu smo izvedeli, da s prodajo jabolk letos niso imeli težav, tudi zato, ker je bila letina ponekod slabša, kot leta poprej. Sicer pa prodaja teče v Erinih trgovinah in preko že znanih kupcev. Seveda bodo morali v TOK Kmetijstvo ob povečanem pridelku poiskati nove kupce, kar spričo kakovostnih jabolk, ki jih v teh sadovnjakih pridelajo, ne bo težko. Zapišimo, da so poleg obnove novega nasada pripravili še njive za pomladansko setev in izkopali nekaj drenaž v starejšem delu nasada. Nadalje se pripravljajo na zimski rez jablan in če bo vreme dopuščalo, bodo v gozdu pripravili kole za novi nasad jablan. B. M. Stanovanjska zadruga Streha hHHHHHHHHHHHHHHHHHHRHm Sovlaganje pri komunalnem urejanju zemljišč? Skoraj pol leta je že minilo, kar smo v občini Velenje dobili novo stanovanjsko zadrugo Streha. V tem času so si za njeno dejavnost zagotovili osnovne pogoje za delovanje — poslovni prostor, ki ga imajo v najemu na Kersnikovi 1 v Titovem Velenju, opremili so se z dvema računalnikoma, ki jim omogočata kolikor toliko normalno pisarniško in finančno poslovanje ter z opremo, ki sq si jo sposodili pri organizacijah združenega dela. Največ jim je pomagala kot sta dejala naša sogovornika MIRO TRAVNER, vršilec dolžnosti Gorenje-Muta Več male kmetijske mehanizacije 20. novembra so predali svojemu namenu povečane zmogljivosti za proizvodnjo male kmetijske mehanizacije v delovni organizaciji Gorenje Muta, Tovarni poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov. Naložba je veljala dobri 2 milijardi dinarjev, končana pa je bila v letu dni. Pri tem velja omeniti, da ni bilo prekoračitev predračunske vrednosti in da so bila dela opravljena v predvidenem roku. Del naložbe, pri čemer so skoraj polovico denarja namenili za opremo, med katero velja omeniti najsodobnejše numerično vodene obdelovalne stroje, četrtino pa za obratna sredstva, so financirali tudi iz denarja, ki ga združujejo Gorenjeve delovne organizacije. Povečane zmogljivosti bodo omogočile nemoteno proizvodnjo nove generacije ma- le kmetijske mehanizacije, namenjene za obdelovanje manjših površin, spravilo krme in za razna komunalna dela. V Gorenju Muta bodo letos naredili, kot načrtujejo, že nad 1000 enoosnih traktorjev, nove generacije Ko-sor, za katerega so že razvili 12 različnih priključkov, prihodnje leto, ko bodo povečane zmogljivosti polno obratovale, pa bodo izdelali okrog 3400 enoosnih traktorjev Ko-sor, kar bo predstavljalo tretjino vse tovrstne proizvodnje Gorenje Muta. Sicer pa načrtujejo, da bodo najmanj 30 odstotkov proizvodnje nove generacije male kmetijske mehanizacije Gorenje Muta v prihodnje prodajali na tuje. Letos, na primer, že računajo z izvozom najmanj 300 enoosnih traktorjev Kosor. (an) upravnika stanovanjske zadruge Streha in FRANC CAS strokovni delavec zadruge, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje. Vsi zadružniki lahko preko zadruge sproti opravljajo vse aktivnosti, vsi, ki jih zadružništvo še zanima, pa lahko pri njih dobijo tudi vse potrebne informacije, napotke in se še vedno lahko vključijo v zadrugo. Trenutno ima zadruga sto štirideset članov, približno sto že aktivnih, torej tistih, ki gradijo ali obnavljajo stanovanjsko hišo. »Vsak, ki ima načrte, da bo svoje stanovanjsko vprašanje skušal reševati z gradnjo, se lahko vključi v zadrugo. Uvrstimo jih na naše prednostne liste narejene za posamezna področja, kjer nameravamo graditi. Vstopni delež znaša trenutno 40 tisoč dinarjev. To je tudi edini pogoj, ki ga mora izpolniti bodoči zadružnik, ki še nima parcele, niti dokumentacije, niti kaj drugega, želel pa bi rešiti stanovanjski problem z individualno gradnjo,« pravi Miro Trav-ner, ki k temu dodaja: »Prav sedaj sklepamo pogodbe s Skladom stavbnih zemljišč za parcele Gorica — jug, v naslednjem letu pa načrtujemo še skupno pridobivanje kompleksov za gradnjo na treh lokacijah: Škale — Hrasto-vec, kjer je okoli gasilskega doma predvidenih petnajst parcel, pogovarjamo se za kompleks Za gradom, v katerem naj bi bilo v prvi fazi trideset parcel in pa za Šmartno ob Paki, kjer naj bi pridobili devet parcel. Računamo, da bi tu lahko bodoči graditelji, zadružniki, pristopili k skupnemu sovlaganju. Na tak način bi graditelji prvi velik strošek, nakup komunalno urejenega zemljišča, laže premostili.« V Strehi so izkušnje pridobivali drugod, v že obstoječih, dobro vpeljanih zadrugah. Povezali so se recimo z zelo uspešno zadrugo Šentrupert na Dolenjskem, v katero.je vključenih tri tisoč članov. »Izkušnje pa smo si nabirali tudi v zadrugah, ki delujejo v naši občini, predvsem pri Lipi in zadrugi Gorenje. Sodelujemo še z Odborom za stanovanjsko zadružništvo pri Zvezi stanovanjskih skupnosti v Ljubljani, ki nam s strokovnimi usmeritvami in nasveti precej pomagajo pri našem delovanju,« pravi Franc Cas. Treba je povedati še to, da zadruge, ki so delovale že pred ustanovitvijo Strehe delujejo še naprej, dogovarjajo pa se z njimi o postopnem prenehanju in morebitnem združevnaju. Najdlje, kot sta povedala sogovornika, so pri teh dogovorih z zadrugo Lipa, ki naj bi konec letošnjega leta prenehala delovati, vsi njeni zadružniki pa naj bi pristopili k Strehi. Seveda bodo o tem dokončno odločali na skupščini Lipe. Čeprav bi človek pomislil, da se v današnjih časih ljudje za gradnjo odločajo manj kot so se v preteklosti, seveda zaradi vseh nam znanih okoliščin, pa temu vendarle ni tako. Vsaj tako sta prepričana Travner in Cas. »Stanovanjska gradnja ne upada, čeprav se iz mesta seli na lokacije izven centra, se pravi na obrobje mesta. Vse pa kaže, da so stanovanjski problemi le še tako pereči, da se ljudje kljub velikim težavam in odrekanjem za stanovanjsko gradnjo še vedno odločajo.« Ce smo pri komu spodbudili zanimanje, potem je vsekakor prav, da mu damo še napotke, kam se lahko obrne po nasvet, po informacije, po karkoli, kar ga v zvezi z zadružništvom zanima. Poslovni prostori, kot smo zapisali že uvodoma, so na Kersnikovi 1 v Titovem Velenju (nad Jugobanko), uradne ure imajo ob ponedeljkih in četrtkih od 11. do 14. ure, ob torkih in sredah pa od 15. do 17. ure. Pokličete jih lahko po telefonu 854-881. Veseli bodo vašega obiska in poskušali vam bodo svetovati, kako najlaže rešiti vaš stanovanjski problem. Milena Krstič-Planinc »NAŠ CAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ CAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od I. janu- arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Pla- ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni na- slov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 300 dinarjev. Mesečna naročnina 1.100 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 6.600 dinarjev, za tujino 11.200 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. ' Grafična priprava korekture, tisk in odprema: CGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ naS CaSAJ£ran3 Tovarna usnja Šoštanj Kako iz krize? Usnjarska dejavnost ima v občini Velenje dolgoletno tradicijo. Pravzaprav je na njeni osnovi zrastlo mesto Šoštanj. Tudi zaradi te tradicije je v občini Velenje nikakor ne bi želeli izgubiti. Pa vendar se vprašanja o obstoju usnjarstva pri nas postavljajo vse bolj glasno in vse bolj odločno. Nekaj je treba ukreniti! To je ugotovitev, ki jo ponavljamo že dalj časa. Žal pa vedno znova ugotavljamo, da ostajamo zgolj pri tem. Dejavnost životari, posluje z izgubo, dobi potem »injekcijo« matične delovne organizacije, vendar pa izplava le delno iz krize, naslednji trenutek pa se vanjo znova poglobi. Kljub takšnemu stanju in kljub resnim opozorilom, da je treba odločno odgovoriti na vprašanje, ali ima Tovarna usnja Šoštanj možnosti za uspešnejši razvoj, odgovorni na to vprašanje doslej še niso dovolj tehtno odgovorili. Na zadnji seji so namreč dobili člani velenjskega izvršnega sveta v obravnavo sanacijski program tega tozda. Tu so ga naredili zato, ker so izkazali ob de-vetmesečju za 241 milijonov dinarjev izgube, kar je bilo sicer manj kot ob polletju, a je še vedno dokazovalo, da v tem okolju spet ni tako, kot bi vsi želeli. S predloženim sanacijskim programom se člani izvršnega sveta niso strinjali. Menili so namreč, da je predloženo gradivo sicer dobra osnova za pripravo sanacijskega programa, nikakor pa si tega imena ne zasluži. V razpravi so opozorili na številne pomanjkljivosti. Predvsem jih je motilo, da program ne vsebuje Kratkoročnih ukrepov za izboljšanje stanja, prav tako v njem ni opredeljenih potrebnih naložb, ki so pogoj za razvoj in za izhod iz krize. Vemo, da je Tovarna usnja velik onesnaževalec našega okolja in da so bili tudi zanjo sprejetiodločni ukrepi za sanacijo. Pa jih v programu kljub vsemu ni. Omenjene so sicer potrebe po tem, nikakor pa ni izdelan ekološki sanacijski program. Premalo je opredeljen tudi položaj tozda v delovni organizaciji Industrija Vrhnika. Nekako se zdi, da v matični delovni organizaciji vse preveč opletajo z nizko produktivnostjo v Šoštanju (v IUV proizvede delavec 3 500 kvadratnih metrov usnja, v Šmartnem 2300, v Šoštanju pa 1700 kvadratnih metrov usnja), saj se ob tem samo po sebi vsiljuje vprašanje, če ni tega morda kriva tehnološka zaostalost. Prav gotovo je bilo na tem področju zelo malo, mnogo premalo narejeno, zato obstaja bojazen, da namerava matična organizacija skrbeti za životarjenje svojega šoštanjskega tozda dokler ga bo pač potrebovala. Na vsa ta in še na številna druga vprašanja mora odgovoriti sanacijski program. Izvršni svet je določil 31. januar prihodnjega leta kot zadnji rok za njegovo izdelavo in pri tem bo tudi vztra-jal. Upajmo, da je vodstvo delovne organizacije Industrije usnja Vrhnika in šoštanjskega tozda tokrat sprejelo to zadolžitev v večjo resnostjo in odgovornostjo kot doslej in da bodo vendar našli ustrezno razrešitev. M. Zakošek Darko Bele, ki vodi štiričlansko ekipo v centru AOP in Slavko Rosenstein, član poslovodnega odbora Gorenje — Glin Nazarje Temelj informacijskega sistema V nazarski lesni industriji so letos kupili nov računalniški sistem, obenem so uredili nove prostore in oboje slovesno odprli na nedavnem praznovanju dneva te delovne organizacije. Za takšen korak so se odločili glede na program razvoja informatike v Gorenju — Glin Nazarje in letošnji dosežek je prvi del sicer obsežne naloge, drugi razlog pa temelji na sanacijskem programu, ki so ga sprejeli v lanskem letu. Takrat so namreč ugotavljali vzroke za slabše poslovne uspehe in seveda ob tem opredelili ukrepe, ki naj delovno organizacijo popeljejo iz krize. Ena najpomembnejših nalog tega programa je bila izgradnja učinkovitega infrmacijskega sistema, ki naj bi pokrival vse poslovne funkcije. Zaradi potreb po vsakodnevni obdelavi velikega števila podatkov terja izgrad- iglti Trgovska in proizvodna DO Era Kmalu nova blagovnica Težak gospodarski položaj močno vpliva tudi na takšne dejavnosti kot je trgovska. Iztekajoče se leto zato za delavce trgovske in proizvodne delovne organizacije Era ni bilo lahko. Vendar pa lahko rečemo, da so probleme zadovoljivo premagovali in da dosegajo takšne rezultate, ki bodo dovolj dobra osnova za nadaljnje še uspešnejše delo. »Zastavljeni letni plan bomo v celoti uresničili,« pravi direktor Franjo Korun. »To pomeni, da smo v naših tozdih precej povečali delovno storilnost in obseg dela, s tem pa seveda naša delovna organizacija kakovostno rase.« Letošnje smele načrte na področju investicijske dejavnosti so v celoti uresničili. Sofinancirali so izgradnjo gasilskega doma v Skalah, kjer so uredili trgovino osnovne preskrbe. Še posebej ponosni so na svojo novo trgovino, Zlatico, ki so jo pred slabim mesecem odprli v središču Titovega Velenja. To je poizkus novega načina specializirane prodaje. Obljubljajo, da bodo, če bo Zlatica dobro sprejeta, podobne trgovine s posebno ponudbo še odpirali. Tozd Veleprodaja je uredil lani v Celju nov skladiščno prodajni center, zato v letošnjem letu niso načrtovali večjih novih vlaganj. Z njimi pa se lahko pohvali tozd Vino iz Šmartnega ob Paki. Ob skladiščno prodajnih prostorih tozda Velepro-daje v Celju so uredili nadomestne objekte svojega skladiščno prodajnega centra. S tem so si zagotovili dolgoročnejšo perspektivo na širšem celjskem področju. To pa še ni vse. Ta tozd je v letošnjem letu svojo dejavnost pomembno razširil. Doslej so pretežno kupovali mošt oziroma vino, ga v sodobnih kletnih prostorih hranili in ga nato polnili. Zdaj pa so sklenili sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju pri proizvodnji vin na Vir-štajnskem področju. Ravno to pa je tudi prehod na proizvodnjo vrhunskih vin. Načrtovane investicije so v celoti uresničili v tozdu kooperantov Kmetijstvo. Zato je bilo potrebnih veliko naporov, še posebej, ker kreditni pogoji za takšna vlaganja pri kmetijskih kooperantih niso bili ugodni. Kljub vsemu je bilo zgrajenih 5 hlevov za skupno 75 plemenskih svinj in 528 pitancev (v turnusu). S tem bomo v občini Velenje, v prihodnjem letu, pokrili potrebe po svinjskem mesu že od 25 do 30-odstotno. V družbenem sektorju pa je ta tozd namenil letos največ skrbi zasaditvi novega nasada jabolk, pripravili pa so tudi vse potrebno za začetek melioracijskih del v Bevčah. Letošnje leto bodo delavci Ere zaključili uspešno, čeprav, zaradi vpliva zadnjih ukrepov, nekoliko slabše kot ob devetmesečju. Vodja plansko analitske službe Jasna Klepec meni takole: »Na splošno lahko rečem, da so bili doseženi rezultati dobri, čeprav nekoliko pod pričakovanji. Vsesplošne zagate so takšne, da vsega nismo uspeli uresničiti. Bolj zadovoljni smo lahko, če se primerjamo z ostalimi, tako v občini, kot republiki. Zanimiva in verjetno tudi presenetljiva je ugotovitev, da dosegamo kar 10 odstotkov občinske akumulacije. Če primerjamo naše pokazatelje uspešnosti z drugimi, ugotavljamo, da smo v glavnem povsod nadpovprečni. To še posebej velja za doseganje rentabilnosti oziroma družbeno ekonomske donosnosti in za stopnjo akumulativne sposobnosti.« Oči delavcev Ere pa so že uprte v naslednje leto, ki pomeni zanje znova veliko prelomnico, posebno na investicijskem področju- »Bojazni za obstoj,« pravi Franjo Korun »in uspešno pri- hodnost ni, saj imamo naš razvoj dovolj dobro opredeljen. Težko pa bo zagotoviti dovolj sredstev za investiranje, za razširitev celotne dejavnosti, celotne Ere. Pred nami je namreč že nekaj časa načrtovana ena naših najpomembnejših trgovin — tehnična blagovnica. Zadovoljevala bo vse potrebe prebivalstva po nakupih za dom in okolje, pa potrebe organizacij združenega dela, kmetijstva...« V Eri se zavedajo, da bodo tako obsežni nalogi kos, le če se bodo vanjo vključevali vsi. Zato bodo združili vsa razpoložljiva investicijska sredstva (po tozdih bodo v tem letu opravljali le investicijsko vzdrževalna dela) in upajo, da bodo novo tehnično blagovnico, ki bo stala v Trebu-šah, v bližini Postaje milice, predali namenu v začetku leta 1989. Naj zaključimo tale zapis z besedami pomočnice direktorja za splošne zadeve Majde Naglost. »Ko se primerjamo z drugimi, so naši rezultati spodbudni. Vedno pa se zavedamo, da ne smemo biti zadovoljni. Naši rezultati so odvisni od prodaje in proizvodnje. Z nenehnim obvladovanjem stroškov, previdnim zaposlovanjem, analiziranjem bolniške, večjo skrbjo za zdravje delavcev, tankočutnim obračanjem denarja in obvladovanjem lastne režije, lahko še veliko naredimo in rezultate še izboljšamo. Vsi si seveda želimo, da bi nas potrošniki in poslovni partnerji tudi v prihodnjem letu radi obiskovali.« Mira Zakošek V Eri obljubljajo, da bodo uredili še več specializiranih prodajaln. Kako tudi ne, saj so Velenjčani in turisti Zlatico sprejeli z navdušenjem nja informacijskega sistema nujno podporo sodobnega in dovolj zmogljivega računalnika. Tega nazarski lesarji do letošnjega leta niso imeli. Dosedanja oprema je bila preobremenjena in iztroše-na, poleg tega pa postavljena izven delovne organizacije in namenjena še sosednjim kolektivom. To so razumljivo dovolj tehtni razlogi za izgradnjo lastnih prostorov za avtomatsko obdelavo podatkov, nakup sodobnega računalnika Iskra Delta in za usposabljanje lastnih ter sposobnih kadrov. V tem trenutku lahko na računalnik priključijo 32 terminalov, v bodoče pa do 64. Doslej opravljeno delo je dokaj solidna osnova za nadaljnjo izgradnjo računalniško podprtega informacijskega sistema. Končnega cilja seveda ne bodo dosegli preko noči. Ta naloga je dolgoročnejša in.bo terjala vključevanje vseh zaposlenih, seveda ob ustreznih vmesnih učinkih. Ti naj bi se najkrajšem možnem času pokazali v sprotnem in natančnem vodenju knjigovodstva terjatev in obveznosti, obračunu osebnih dohodkov in finančnemu knjigovodstvu, pa tudi pri spremljanju naročil kupcev, fakturiranju in pri prodajni statistiki. Delno bodo pričeli reševati naloge tudi na tehničnem in proizvodnem področju. Tu gre za odpravljanje zastojev v proizvodnji, zniževanje zalog in druge naloge, ki pa seveda terjajo več časa. Ob tem v nazarski lesni industriji ne bodo pozabili na prav tako zelo pomembno nalogo, to je nenehno izobraževanje vseh zaposlenih na področju informatike, saj učinkovito delo informacijskega sistema ne more in ne sme biti zadeva zgolj zaposlenih v centru za avtomatsko obdelavo podatkov, ampak skupna naloga vseh, ki je končno tudi merilo razvitosti tehnične kulture in delovne organizacije v celoti. J. P. POD PRHO Dogovarjanje stoji, denar kopni Naš samoupravni sistem je včasih silno zapleten, saj je pri uresničitvi nekaterih nalog kar težko upoštevati vse zakonske zahteve. Ima pa tudi prednost, lahko rečejo nekateri. Omogoča namreč, da krivdo za neuresniče-vanje določenih nalog, zlahka naprtiš drugemu in si s tem svoje roke opereš vsakršne krivde. Če se vendarle kdo najde in dreza, da bi nalogo kljub vsem oviram speljal, ga spretno pošiljamo od enih do drugih vrat, blatimo drug drugega in v končni fazi dosežemo, da človek obupa, s tem pa izgubi tudi zaupanje. Vse to velja za pristop k adaptaciji stanovanjskih hiš na trgu Bratov Mravljakov v Šoštanju, kjer je dogovarjanje med tistimi, ki so za uresničitev te naloge odgovorni, povsem zatajilo. Če prisluhnemo pred- stavniku Zavoda za urbanizem, ki je prevzel inženiring za ta dela, nas zlahka prepriča, da je naredil vse in da se zatika drugje. Enako velja tudi, če poslušamo predstavnika stanovanjske skupnosti, pa občinskih upravnih organov, ki izdajo dovoljenje. Vsak ima kup argumentov, kup zakonskih ovir, da zadeve ne stečejo. Pa bi najbrž vseeno lahko.-Če bi seveda akcijo skupno zastavili, jo skupno začrtali (saj smo morali že takrat vedeti kaj je mogoče in kaj ne) in nato uresničili. Tako pa je ena izmed hiš v Šoštanju, že izpraznjenih (menda se sicer vanjo naselijo občasno brezdomci), čaka in čaka na obnovo. Nekje druge pa kupček denarja, namenjen za ta dela, hitro kopni. Nihče pa za vse to ni kriv! Pa bi ga morali vseeno poiskati! Mira Zakošek Gorenje Glin Uspešno prestrukturiranje Ob zadovoljivem uresničevanju letošnjih izredno zahtevnih planskih nalog dosegajo v nazarskem Gorenju Glin pomembne uspehe tudi pri postopnem prestrukturiranju proizvodno prodajnega programa. Kljub temu, da razrez hlodovine znatno zaostaja za predvidevanji (za dobro šestino) in da ni bila dosežena predvidena proizvodnja surovih ivernih plošč (zaradi požara), pa dosegajo, v primerjavi z lanskim letom, za skoraj 13 % večjo proizvodnjo, sicer pa je doseženi fizični obseg proizvodnje večji tudi od načrtovanega za letos. Čeprav v tem najštevilnejšem delovnem kolektivu Gorenje Savinjske doline ugotavljajo, da letos dobro uresničujejo planske cilje, pa istočasno poudarjajo, da žal niso izkoristili vseh možnosti za izboljšanje finančnega položaja delovne organizacije, posebej pa za zmanjšanje odvisnosti od tujih virov financiranja. Opozarjajo tudi na nujnost nadaljnjega izboljšanja organiziranosti ter «zavzetejšega dela tako v proizvodnji kot v režiji, kar bi prav gotovo vplivalo na večanje prodaje in izvoza, istočasno pa povečalo dohodek. Omenili smo že, da je letošnja proizvodnja, v pri; merjavi z lanskoletno, večja za Program ukrepov v TEŠ Sistemske motnje Delavci šoštanjskih termoelektrarn so pri pripravi programov ukrepov za odpravo motenj v poslovanju prav gotovo že pravi mojstri. Kljub temu, da so že večkrat dokazali, da je njihova izguba sistemskega značaja (to je navsezadnje z zadnjo podražitvijo elektrike potrdil tudi zvezni izvršni svet) morajo po zakonu, ki opredeljuje organizacije združenega dela, ki poslujejo z izgubo, vedno znova izdelovati programe ukrepov. Izdelava takšnih programov pa seveda ni enostavna in terja veliko časa in dela strokovnjakov te delovne organizacije. Prav gotovo bi bilo pametneje, če bi prizadevanja, ki jo porabijo v ta ne-men, usmerili v druga področja. Toda logika je pri nas eno, praksa pa drugo. In tako so v Šoštanju potreben program ukrepov že izdelali ter ga obravnavali v vseh tozdih, samoupravnih organih in družbeno političnih organizacijah. V programu so opozorili tudi na nekatere slabosti, ki jih morajo odpraviti. To so seveda tista področja, na katera imajo delavci tega kolektiva vpliv. Teh pa je malo, saj ugotavljajo, če se primerjajo z drugimi sorodnimi delovnimi organizacijami po svetu, še posebej pa doma, da so njihovi dosežki dobri. Na neusklajene družbeno ekonomske odnose v energetiki pa, kot ugotavljajo tudi v omenjenem programu, nimajo vpliva. Ob obravnavi omenjenega programa so člani velenjskega izvršnega sveta predlagali temu delovnemu kolektivu, da izdela temeljito primerjavo njihovih proizvodnih rezultatov z elektroenergetskimi svetovnimi organizacijami. V republiki pa bi se vsekakor morali dogovoriti, da takšnim organizacijam kot je TEŠ, v bodoče takšnim programov ukrepov (kadar na motnje v poslovanju nimajo pravega vpliva) ne bi bilo treba izdelovati. Še bolje kot to pa bi bilo seveda, če bi problematiko neusklajenih družbeno ekonomskih odnosov črtali z dnevnih redov. (mz) skoraj 13 %, ekonomičnost se je v isti primerjavi povečala za 6,5 %, prodaja na tuje pa za 24 %; seveda pa je treba še dodati, da se je za 2,6 % povečalo tudi število zaposlenih, vendar pa ne dosegajo načrtovanega števila zaposlenih za to leto. Pomembno je, da se je izboljšala kvalifikacijska sestava zaposlenih, predvsem na račun načrtnega zaposlovanja in štipendijske politike ter internega izobraževanja. Le naložbena dejavnost, se pravi uresničevanje modernizacije in razširitve tehnoloških zmogljivosti za predelavo masivnega lesa, kasni. V Gorenju Glin poudaijajo. da bodo morali v prihodnje pospešeno odpravljati slabosti pri planiranju iii pripravi proizvodnje, pa pri oskrbi, ter pospešeno urejati tudi tehnologijo od delovnega mesta do zaključnih celot. Pričakujejo pa tudi večjo angažiranost mojstrov in obratovodij pri vodenju proizvodnje. V Gorenju Glin ugotavljajo, da neposredni materialni stroški rastejo počasneje kot realizacija, kar pomeni, da v delovni organizaciji razmeroma dobro obvladujejo vhodne stroške, k temu pa je prav gotovo prispevalo svoj delež tudi začeto prestrukturiranje proizvodnje. Niso pa zadovoljni z gibanjem zalog, saj je jasno, da je mogoče le z obvladovanjem zalog povečati dohodek. Torej je obvladovanje zalog prav tako pomembno kot uresničevanje načrtov proizvodnje in prodaje. Zato bodo v prihodnje namenili posebno pozornost zmanjšanju zalog izdelavnega materiala, rezervnih delov in zlasti še zalog polizdelkov; pa tudi zaloge gotovih izdelkov si bodo prizadevali zmanjšati. Seveda pa želijo nadalje zmanjševati zaloge lesne surovine, potrošnega materiala in rezil. Že uvodoma smo zapisali, da dosegajo v nazarskem Gorenju Glin pomembne uspehe pri postopnem prestrukturiranju proizvodno prodajnega programa. Doseženo povečanje fizičnega obsega proizvodnje je predvsem rezultat strukturnih sprememb. V tej zvezi velja omeniti začetek proizvodnje tako imenovanega vrtnega programa in strešnih oken, pa podvojeno proizvodnjo finalnega sestavljivega pohištva, večanje proizvodnje termoizola-cijskih oken (na račun zmanjšanja proizvodnje drugih oken) ter večanje proizvodnje in montaže senčil itd. Pomembno je, da je bila večina nove oziroma povečane proizvodnje namenjena za prodajo na tuje, kar je pomembno vplivalo tudi na rast izvoza. Prizadevajo si, da bi se na tujem v še večji meri uveljavili tudi s tako imenovanim hobi programom, stenskimi okni in podstrešnimi stopnicami. Načrtujejo pa še uvedbo dodatnega programa sestavljivega pohištva. —ek. 4. stran * r CaS OD TU IN TAM titovo velenje -k 24 decembra 1987 Gorenje — Mali gospodinjski aparati Mnogokrat poplačani napor Delovna organizacija Gorenje — Mali gospodinjski aparati je največji jugoslovanski izdelovalec malih gospodinsjkih aparatov in daleč največji izvoznik, saj njen delež v jugoslovanskem izvozu na konvertibilni trg dosega dve tretjini. Zato je bilo nedavno slavje ob sklenitvi prvega dela velike naložbe v razširitev in posodobitev proizvodnje toliko večje in zadovljstvo ter ponos vseh še kako upravičena. Pomembno je tudi dejstvo, da je to ena najvčejih naložb Gorenja v zadnjih desetih letih, ki so bila leta odrekanj in dokajšnje skromnosti na naložbenem področju. Že s prvim delom te naložbe, z drugim bodo pričeli v aprilu, bodo krepko povečali proizvodnjo in izvoz in obenem veliko prispevali k razvoju celotne Gornje Savinjske doline, kate- re delavci so ob podpori sistema Gorenja razvoj te delovne organizacije in vse dosedanje uspehe zagotovili s trdim delom, odrekanji in znanjem. V Nazarjah so prepričani, da bo njihov trud mnogokrat poplačan, saj je njihova razvojna pot jasno določena. Mali gospodinjski aparati postajajo vzorčna delovna organizacija v sistemu Gorenja. Vzorčna je postala tudi izvedba te naložbe. Po temeljitih in učinkovitih pripravah so z deli pričeli v začetku letošnjega julija in jih sklenili sredi decembra, dva meseca pred rokom. Zaradi vsega tega predvidene vrednosti niso prekoračili niti za dinar. Po takratnih cenah velja ta del naložbe 3,44 milijarde dinarjev, njena dejanska vrednost pa je glede na predčasno zaključitev že danes mnogo višja. Tretjino sredstev so porabili za razširitev prostorov, dve pa za sodobno opremo. V drugem delu prihodnje leto torej ne bodo več vlagali v zidove in v odpravo ozkih grl v proizvodnji, temveč izključno v sodobno tehnologijo, kar pomeni dva razvojna koraka naenkrat. Slavnostni govornik je bil direktor te delovne organizacije Jože Kuder, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci osnovne šole Mozirje, delavska godba na pihala občine Mozirje in mešani pevski zbor Gorenje. Poleg sedanjih in bivših delavcev te delovne organizacije, predstavnikov Gorenja, njegovih poslovnih partnerjev iz Jugoslavije in tujine ter številnih drugih gostov, se je slovesnosti udeležil tudi predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. dr. Jože Zagožen, podpredsednik poslovodnega odbora Čuvajte to tovarno, sami ste jo zgradili Delavcem in gostom je spregovoril tudi dr. Jože Zagožen, podpredsednik poslovodnega odbora sozda Gorenje. Iz njegovega pozdravnega nagovora povzemamo nekaj misli. »Delovna organizacija Mali gospodinjski aparati je najmlajši otrok avtonomne decentralizacije Gorenja, hkrati pa ena najbolje urejenih in najbolj učinkovitih članic. Njen proizvodni program se tvorno vključuje v proizvodno-programsko celoto gospodinjskih aparatov, ki je sestavni del integralnega strateškega sistema DOM. Ta poleg Zelenega programa, Procesne opreme, Komunikacijskih ter računalniških sistemov, zaokrožuje programsko usmeritev Gorenja.« »Sozd Gorenje ni nič drugega, kot njegove članice. Če bodo te zdrave in močne, bo zdrav in močan tudi sozd. Zato nihče izmed nas nima v rokah čarobne palice, s pomočjo katere bi lahko iz enega središča urejeval zadeve in zagotavljal ali razporejal dohodek.« »Gorenjčani hočemo, zmoremo in znamo zmagovati tudi v neizprosni gospodarski tekmi v svetu. Zato moramo biti v vseh pogledih boljši od drugih, zlasti skrbno pa moramo varovati naš sistem vrednot in naše medčloveške odnose. Povsod v Gorenju bodo spremembe in povsod lahko spregledamo človeške napake, samo na tem področju ne more biti in ne bo nikakršnih odstopanj.« »Čuvajte to tovarno, ki je vaša last, ki ste jo ustvarili sami, s svojimi rokami in s svojim zna- njem. Njena poslovna uspešnost je kot skala, ki jo valimo po hribu navzgor. Če samo za hip stopimo ob stran, se zvali v največje globeli. Gornjesavinj-ski delavec je bil vselej marljiv in pošten. Kot vedno doslej, ste tudi s to naložbo dokazali, da je mogoče biti tudi ob teh zapletenih in kriznih razmerah gospodarsko učinkovit in uspešen. Zato ni slučaj, da smo se dogovorili, da boste prav vi postali vzorčna delovna organizacija v sistemu Gorenja, to je podjetje, ki se bo lahko merilo z najbolj uspešnimi sorodnimi podjetji v svetu.« novo leto 1988. Ob sedanjih in bivših delavcih so se slavnosti udeležili številni gostje Priznanja in plakete Za izjemno uspešnost pri izvedbi te naložbe, ki je lahko v tem času vzor vsem vlaganjam v sistemu Gorenja in v širši družbi, so na otvoritveni slovesnosti podelili tudi priznanja in plakete. PRIZNANJA: so prejeli: Zavarovalna skupnost Triglav Celje, Inštitut za ekonomiko investicij pri Ljubljanski banki, Delovna organizacija Vegrad, Delovna organizacija ESO, STOL Kamnik, Cestno podjetje Celje, NIVO Celje in oddelek za vzdrževanje v Malih gospodinjskih aparatih, katerega delavci so za izjemne napore dobili zasluženo priznanje in bili deležni prisrčnega navdušenja. SREBRNO PLAKETO za uspešno dosedanje sodelovanje pri razvoju in dosežkih te delovne organizacije je prejela firma HAN-HART, ZLATO PLAKETO pa firma BOSCH-SIE-MENS BSHG, obe iz Zvezne republike Nemčije. Direktor delovne organizacije Jože Kuder je izvajalcem del in poslovnim partnerjem iz tujine podelil priznanja in plakete Marko Purnat, pomočnik direktorja, je simbolično pognal stroje v novih prostorih Izvleček iz natečaja za vpis kandidatov za srednje vojaške šole v letu 1988/89 ZSLO je razpisal natečaj za sprejem kandidatov v srednje vojaške šole v letu 1988. Razpis je bil objavljen novembra 1987 v Večeru in Delu. Informacija o razpisu pa je bila posredovana tudi preko RTV Ljubljana. Srednje vojaške šole delimo na: — splošne srednje vojaške šole, — srednje vojaške šole rodov in služb, — šole za strokovne delavce v vojaških poklicih. Splošne srednje vojaške šole so: 1. Splošna srednja vojaška šola »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani je edina vojaška šola v Sloveniji. Na to šolo se vpisujejo učenci, ki žele po končani šoli nadaljevati šolanje na Vojaški akademiji kopenske vojske. Šolanje traja praviloma štiri leta, možen pa je tudi prehod iz srednjega usmerjenega izobraževanja v 2. in 3. razred te šole. Spada med najsodobneje opremljene vojaške šole. Na to šolo je možen vpis samo za kandidate z območja Slovenije. 2. Splošna srednja vojaška šola »Ivo Lola-Ribar« v Zagrebu 3. Splošna srednja vojaška šola »Bratstvo i jedinstvo« v Beogradu 4. Letalska splošna srednja vojaška šola »Maršal Tito« v Mostar- ju- LSSVŠ pripravlja učence za študij na vojaški letalski akademiji. Kandidati za vpis na to šolo morajo uspešno opraviti psihofizične teste in zdravstvene preglede, ki so za poklicno področje vojnega letalstva zahtevnejši od drugih poklicnih področij v armadi. V naštete šole je možen vpis v 1., 2. in 3. razred. Srednje vojaške šole rodov in služb so: 1. Srednja vojaška šola rodov kopenske vojske v Sarajevu. Gojenci si prvi dve leti šolanja pridobivajo splošna znanja in veščine, v tretjem in četrtem letu šolanja pa posebno, na različnih smereh; — pehotne smeri v Centru vojaških šol kopenske vojske v Sarajevu, — artiljerijske smeri v aftiljerijskem šolskem centru v Zadru, — smeri za oklepno-mehanizirane enote v Banja Luki, — inženirske smeri v inženirskem centru v Karlovcu, — smeri za zveze v šolskem centru zvez v Beogradu, — smeri za ABK obrambo v šolskem centru ABKO v Kruševcu, — elektronsko izvidovanje in protielektronsko dejstvovanje. ' Po končanem šolanju postanejo gojenci te šole nižji oficiiji. 2. Tehniška srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu, usposablja vojaške tehnike — nižje oficirje na naslednjih smereh: — strojniška — elektrotehniška — prometna. 3. Srednja vojaška šola vojnega letalstva in protizračne obraml e v Rajlovcu pri Sarajevu. Gojenci se usposobijo za opravljanje enega od poklicev vojaškega letalskega tehnika. Na šoli so naslednje smeri: — letalsko-tehniška — protiletalska obramba — letalstvo — zračno opazovanje in javljanje — elektronsko izvidovanje in protielektronsko dejstvovanje. 4. Mornariška srednja vojaška šola v Splitu ima smeri: j- pomorska — .tehniška Gojenci postanejo nižji oficirji in se zaposlijo na plovilih vojne mornarice (raketnih ali torpednih čolnih, patruljnih ladjah, podmornicah, rušilcih, minolovcih, oskrbovalnih ladjah ...). 5. Intendantska srednja vojaška šola v Sarajevu. Gojenci postanejo nižji oficirji in so komandirji intendantske enote ali kuharji-tehniki. 6. Sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu obsega dve smeri: — medicinsko in — farmacevtsko. Vpis je možen samo za I. razred. 7. Glasbena srednja vojaška šola v Beogradu. Gojenci se zaposlijo v vojaških orkestrih v JLA. Na te šole vpisujejo v 1. in 3. razred. Med šole za strokovne delavce v vojaških poklicih spadajo: 1. Tehniška šola vojaških usmeritev v Zagrebu, kjer se učenci usposobijo za specialiste-mehanike: — pehotne oborožitve, — artiljerijske oborožitve, — radio-relejnih naprav — elektroenergetskih naprav in opreme — električnih inštalacij in naprav na motornih vozilih 2. Vojaška šola za strokovne delavce vojnega letalstva in protiletalske obrambe v Rajlovcu usposobi učence za naslednje poklice: — letalski orožar — letalski mehanik — letalski klepar — mehanik za vzdrževanje letalske opreme — letalski tapetnik — letalski radarski mehanik V navedeni šoli spisujejo v 3. razred. POGOJI RAZPISA: Kandidirajo lahko kandidati moškega spola, državljani SFRJ. Izpolnjevati morajo splošne in posebne pogoje razpisa. Dekleta nimajo več možnosti vpisa na srednje vojaške šole. SPLOŠNI POGOJI razpisa so naslednji: I. da so zdravi in sposobni; to ugotavlja pristojna vojaška zdravniška komisija; II. da niso bili sodno kaznovani in da zoper njih ne teče kazenski postopek, III. da imajo soglasje staršev-skrbnikov. ^ POSEBNI POGOJI razpisa so: I. kandidati za I. razred: — da so rojeni leta 1972 ali kasneje — učenci, ki obiskujejo 8. razred osnovne šole, so morali 7. razred končati najmanj z dobrim uspehom, tisti pa, ki so osnovno šolo že končali, so morali 8. razred končati z najmanj dobrim uspehom, II. kandidati za 2. razred: — da so rojeni leta 1971 ali kasneje — 8. razred osnovne šole so morali končati z najmanj dobrim uspehom. III. kandidati za 3. razred: — da so rojeni leta 1970 ali kasneje — kandidat je moral 1. razred srednjega usmetjenega izobraževanja končati ž najmanj dobrim uspehom — če je kandidat končal že 2. razred srednjega usmerjenega izobraževanja, je moral v tem razredu doseči najmanj dober uspeh. IV. kandidati morajo imeti tudi najmanj dobro oceno iz naslednjih predmetov:fizike, kemije in matematike. Kandidati za Glasbeno srednjo vojaško šolo morajo imeti naslednje sposobnosti: glasbeni posluh, spomin in smisel za ritem. Kandidati ne bodo sprejeti, če niso v svojem dosedanjem šolanju dosegli vsaj dobrega učnega uspeha. ŠOLANJE, PRAVICE IN OBVEZNOSTI UČENCEV IN GOJENCEV Šolanje se začne 1. septembra 1988 in traja štiri, tri ali dve leti. Učenci in gojenci stanujejo med šolanjem v internatu in imajo na stroške Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo pravico do: stanovanja, hrane, oblačil, obutve, šolskega pribora, učbenikov, zdravstvenega varstva, denarnega nadomestila za prevoz do doma in nazaj ob polletnih in letnih šolskih počitnicah ter do mesečnih denarnih prejemkov. Učenci letalske splošne srednje vojaške šole »Maršal Tito« so med šolanjem poleg obvladovanja rednega programa dolžni, po predhodnem padalskem treningu s skoki, leteti z jadralnimi in motornimi letali z dvojnimi komandami po programu jadranja-letenja, po končani šoli pa nadaljujejo šolanje na Letalski vojaški akademiji, če izpolnjujejo zahtevane pogoje. Učenci šole za strokovne delavce v vojaških poklicih in šole vojaških usmeritev odidejo po končanem šolanju na služenje vojaškega roka, za tem pa so sprejeti v službo v enote — ustanove, za katere so se šolali, pri tem dobe: — naziv strokovnega delavca IV. stopnje za določeno specialnost — status civilne osebe v službi v JLA ter vse pravice in obveznosti, ki iz tega izhajajo, Učenci oziroma gojenci so dolžni po končanem šolanju ostati v službi v JLA toliko časa, kolikor določa Zakon o službovanju v oboroženih silah. Medsebojne obveznosti kandidatov, sprejetih na šolanje in ZSLO bodo urejene s pogodbo. Če kandidat prekine šolanje, mora plačati vse stroške šolanja, razen, če je za nadaljnje šolanje zdravstveno nesposoben ipd. O rešitvi prošenj bodo komisije za izbiro učencev in gojencev obvestile kandidate do konca junija 1988. Razpis je odprt do konca marca 1988. Razpis za šolo za strokovne delavce v vojaško-tehniških poklicih v Zagrebu je odprt do 1. junija 1988. KAKO SE PRIJAVITE? Kandidati, ki bi se želeli prijaviti na razpis, naj se oglasijo na občini — na Občinskem oddelku za ljudsko obrambo, kjer imajo stalno bivališče. Kandidati naj se oglasijo na Domu SLO, Kopališka 3 (nad bazenom) v Titovem Velenju. KJE DOBITE INFORMACIJE? Vsa obvestila v zvezi z natečajem lahko dobijo kandidati na: — Splošni srednji vojaški šoli »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani telefon 061 319-761 — Republiški sekretariat za ljudsko obrambo SR Slovenije telefon 061 223-112 — Občinski oddelek za ljudsko obrambo — v Domu SLO, Kopališka 3 Titovo Velenje, telefon 855-246 ali 855-675 i — Skupnost za zaposlovanje, Šaleška 19 Titovo Velenje telefon 855-421 24. decembra 1987 * titovo velenje NAŠI DOPISNIKI nas cas »Stran 5 Dvignjeni zastor 68 Iz literarnega almanaha, ki bo izšel januarja V spomin na prvo likovno razstavo in Majdo Kurnik Ko me je urednik »Hotenj« povabil k sodelovanju ob izidu literarnega almanaha, sem bil kar presenečen, saj se s pisanjem literarnih prispevkov nisem nikoli ukvarjal. Običajno v takih almanahih ni veliko ali pa sploh nič likovnih prispevkov, razen morda kakšne reprodukcije, zato sem se odločil zapisati nekaj spominov na prvo povojno likovno razstavo v Šoštanju in Šaleški dolini, v tistih februarskih dneh 1947 leta, v Ka-juhovem domu. Ker je letos poteklo že 40 let od takratnih dogodkov, ki so bili v kulturi še redkost, je prav, da ostane tudi o tem nekaj zapisanega za tiste, ki bodo morda kdaj pozneje pisali likovno kroniko Šaleške doline. Spomini so pač spomini in zato je mogoče bilo kaj tudi drugače — mislim samo v organizacijskem smislu. Po sklepu slovenske vlade je 8. februar, dan Prešernove smrti, uzakonjen kot slovenski kulturni praznik. Točno več ne vem, ali je bila organizacija razstave v Šoštanju v rokah kulturnega društva ali mladinske organizacije, dejstvo pa je, da je bil v Šoštanju, v počastitev kulturnega praznika, v februarju 1947 leta, organiziran kulturni teden. Tudi ne vem več ali sem zamisel o likovni razstavi predlagal jaz ali pa morda kdo drug. Važno je to, da je razstava bila in da smo na njej razstavljali že pokojna Majda Kurnik in Janez Ravljen, Mišo Skornšek in Viktor Kojc. Razstava je bila postavljena v sedanjem gostinskem prostoru Kaju-hiovega doma. V večji sobi, v nadstropju, pa je Janez Ravljen uiredil muzej NOB s številnimi fotografijami in maketo spome-mika NOB, ki jo je izdelal domačen, akademski kipar Ivan Napotnik. Majda Kurnik je bila takrat še šitudentka Akademije likovnih umetnosti v Beogradu, ki jo je končala 1949 leta. Njene risbe na običajnih risalnih listih so bile žigosane, zato sklepam, da so bile dlokaz sprejemnega izpita za Akademijo. Verjetno sta jih za razstavo posredovala njena star-š;a. V glavnem so bile risbe por-tiretov s svinčnikom, izstopala pa je risba s sepijo, ki je predstavlja-l£a talce. Kritik takratne razstave je zapisal, da je to najboljše delo ma razstavi, kar je bilo tudi ra-ziumljivo, saj je bila Majda odli-čtna risarka in je takrat končala ž DARJA OKORN »Letošnje leto si bom gotovo zapomnila za vse življenje. Diplomirala sem na Pedagoški akademiji, vendar pa se nisem takoj zaposlila, ampak študij nadaljujem na Filozofski fakulteti, smer pedagogika. To je res velik dogodek. Za prihodnje leto pa si ne želim ničesar bolj kot tega, da bi se stanje v Jugoslaviji le popravilo, da bi bil mir, da bi lahko v miru študirala ... Tudi štipendije si močno želim, a imam bolj malo izgledov, da bi jo tudi dobila, ker starši preveč zaslužijo. Ampak kljub temu — za vsak dinar le ni prijetno prositi, čeprav i dobim, kar potrebujem.« MARICA MIŠKIČ: »Stabilizacija, stabilizacija. Predvsem to nam bo ostalo v spominu, ko se bomo ozirali v leto 1987. Na vsakem koraku samo šparanje. Prihodnje leto bi si želela, da bi le bilo boljše. Seveda pa si želim tudi za družino veliko zdravja. Imam dva otroka, za katera bi rada, da bi se pridno učila. Skratka, da le slabše ne bi bilo, potem bomo še že nekako.« 24. decembra 1987 * titovo velenje NAŠI MESECI Dvanajst brato vmmDvanaist bratov gmajm™ ■ ?ji tam sredi jase, rej iz njega rase, Hrast stoji dvanajst vej iz njega gnezda spletli so skovirji tu na vsaki veji štiri, r vsakem gnezdu so počili, sedem jajc so izvalili. ■NMHMMMNi JANUAR - PROSINEC Mesec januar je dobil svoje ime po rimskem bogu Janusu, varuhu mestnih vrat, ki so ga uporabljali z dvema obrazoma. Novo leto so stari Rimljani prvotno začenjali s prvim marcem, z nastopom pomladi. Novi konzuli so takrat prevzemali službo. Ko pa so Rimljani 1. 154 pr. Kr. hoteli v Španiji zadušiti nek upor, niso marali, da bi se medtem konzuli zamenjali, zato so leto skrajšali na deset mesecev in ga pričeli s prvim januarjem. Ta datum so nato obdržali, pozneje pa so ga slavili tudi s posebnimi slovesnostmi, saturnalijami, imenovanimi po bogu setve Saturnu. Prvič so zapisana slovenska imena mesecev v škofjeloškem rokopisu iz 1. 1466, ki ga danes hranijo na Dunaju. Imena je zapisal neki Martin iz Loke. On imenuje januar Prosynicz, kar je v bistvu isto kot naš prosinec. Trubar, kije 1. 1557 natisnil prvi slovenski koledar, je uporabil izraz Prosimiz, t. j. prozimec z namigom na zimo. Isti izraz za januar je uporabil tudi Dalmatin v Bibliji 1. 1584. Okoli 1. 1680 je Matija Kastelec, za njim pa 1. 1711 tudi oče Hipolit, zapisal Prosseniz = prosenec in mislil pri tem na proso; namesto pše-ničnega poprtnika so namreč Slovenci nekdaj v dneh od božiča do sv. Treh kraljev stavljali na mizo prosen kruh. A. T. Linhart je 1. 1791 uporabil posenz v istem pomenu. Blaž Potočnik je v času pratikarske pravde 1. 1848 za januar predlagal ime lednik, ki ga je po njem prevzel v svoji stoletni pratiki tudi dr. G. Pečjak, vendar se to ime ni moglo udomačiti. Danes je splošno v rabi ime prosinec, ki ga izvajajo od glagola prosevati. FEBRUAR - SVEČAN Ime meseca izvira iz rimske besede februatic, ki pomeni očiščenje. Beseda je nekoč imela simboličen pomen, saj je šlo za »očiščenje« od zlih duhov zime. Februar je bil zadnji mesec v starem rimskem koledarju, zato so mu v prestopnih letih dodajali prestopni dan, kar je ostalo v veljavi do današnjih dni. Martin iz Loke ima za februar izraz Setstzann = sečan. Izraz se je z malenkostnimi spremembami ohranil do danes. V Novi Krainski Pratici iz 1. 1775 naletimo na ime svičan, ki ga je nato Fr. Metelko v Novi Pratiki za prestopno leto 1824 dokončno spremenil v svečan — ime, ki ga še vedno uporabljamo. Kot zanimivost naj omenimo, da so po sporočilu Baudouina de Cour-t:enaya rekali Slovenci v Reziji temu mesecu mali mesec, medtem ko ga je Blaž Potočnik skušal preimenovati v talnik. Če so prvotno slovensko ime sečan izvajali od glagola sekati, se zdi, da izvira izraz svečan od sveč, ki v tem mesecu od kapa visijo. Da pa tudi starodavni sečan še ni povsem pozabljen, nam pričajo novejše raziskave jezikoslovca dr. Jakoba Riglerja, ki je pred dobrim desetletjem pri preučevanju južnonotranjskih govorov še naletel na ta izraz. MAREC - SUŠEČ Ime meseca je povzeto po imenu boga Marsa. Mars je bil prastar iitalski bog, ki je utelešal divje, neukročene in skrivnostne sile narave zunaj obstoječega reda stvari. Bil je hkrati praoče rimskega ljudstva tter zaščitnik in pokrovitelj v vojskah, zato mu je bil posvečen tudi prvi pomladni mesec v starorimskem koledarju. V marcu so se bojne ttrume odpravljale na pot v pokrajine, kjer je vladal Mars, ki je bil pozneje tudi bog vojne. Vse bojne pohode so zato začenjali s sveča-mostmi, namenjenimi njegovi počastitvi. Slovensko ime za marec — sušeč (Susecz) srečamo že v rokopisu Martina iz Loke. Uporabil ga je ttudi Trubar, Dalmatin pa je v Bibliji uvedel ime brezen, ki ga srečujemo vse do 19. st. in ga je celo Janežič po Jarnikovem Etimologikonu iiz 1. 1832 sprejel nekoliko spremenjega (breznik) v svoj slovar I. 1867. IBlaž Potočnik in za njim dr. G. Pečjak sta skušala uveljaviti ime brst-mik, ki je bilo sicer lepo, žal pa ni izviralo iz ljudstva, ki je za ta mesec [poznalo še vrsto starih domačih izrazov, tako sušnik, ebehtnik, post-tnik, cepljenjak, itd. Ime sušeč, ki je obveljalo, pomensko opozarja na ičas, ko se zemlja posuši in jo je že mogoče pričeti obdelovati. APRIL - MALI TRAVEN Ime tega meseca razlagajo na različne načine. Nekateri sodijo, c da je v zvezi s staro latinsko besedo »apricus«, ki pomeni sončen, (drugi jo izvajajo iz glagola »aperio«, ki pomeni odpreti ali tudi odkri-tti, razodeti, razložiti. Po obeh razlagah naj bi torej ime označevalo r mesec, ki je soncu in pomladi odprl vrata. Martin iz Loke ima Maly t trawen = mali traven, kot ga poznamo še danes in ki je skupno več e ali manj vsem slovenskim narodom, saj je povzeto iz staroslovanske-g ga besednega zaklada. Beseda traven ponazarja čas, ko prične trava 2 zeleneti in tako ni čudno, da se je pomen traven po krajevnih okolišči-r nah nekoč raztezal kar na čas štirih mesecev. Slovencem v Slovenski l krajini je bil npr. že marec mali traven, april pa veliki traven, medtem 1 ko Malorusi s travnom označujejo šele maj ali junij. Poznamo pa na J Slovenskem za april tudi še druga imena. V Prekmurju mu pravijo de- 2 ževni mesec ali tudi velikotravnik, Gutsman govori o malem travniku, i Zagajšek pa je uporabil izraz travnjek. Povsem samosvoje je ravnal ^ Valentin Vodnik, ki je vedel za ime ovčjider. Blaž Potočnik in za njim c dr. G. Pečjak sta skušala ostati pri travniku, obveljala pa je najstarej-š ša slovenska oblika mesečevega imena mali traven. MAJ - VELIKI TRAVEN Mesec se imenuje po starem latinskem bogu rasti Maju. Že od i nekdaj velja za pomladanski mesec, ki je poln posebnih življenjskih sil. V mnogih deželah so ga zato slavili s postavljanjem mlajev, ki niso nič drugega kot ponazoritev pradavnega drevesa življenja, simbola rodovitnosti in življenja rasti sploh. V katoliški cerkvi je mesec posvečen življenju Marije; v njenem češčenju odmeva prastaro češčenje plodnostnih božanstev. Sedanje slovensko ime za maj veliki traven srečamo že pri Martinu iz Loke (weliky trawen). Povzel ga je tudi Trubar in za njim še vrsta drugih. Obenem pa menda ni slovenskega mesečevega imena, ki bi ga poznali v toliko inačicah. V rabi so bila nekdaj imena, kot majnik, cvetnar, cvetnik, rožni cvet, rožni mesec, šentlipovšek itd. V Prekmurju ga še vedno imenujejo risalšček ali ri-salščak, to je binkoštni mesec; binkoštim namreč pravijo Prekmurci risale ali risali. Pomensko gre pri velikem travnu za isto vsebino kot pri malem travnu, aprilu. JUNIJ - ROŽNIK Ime meseca je povzeto po stari rimski boginji Juno, ženi najvišjega rimskega božanstva Jupitra. Če je Jupiter bog, ki vlada nad bliskom, gromom in drugimi nebesnimi pojavi ter hkrati pooseblja neko skrivnostno, moško, oplojajočo silo, je Juno njegovo nasprotje. Posebej so jo častili kot zavetnico pri porodu (Juno Lucina — Juno, prinašajoča k luči) in v zakonu. Slovenska imena za ta mesec so se kaj pogosto menjala. Martin iz Loke govori o bobovem cvetu (Boboucz-wett), Primož Trubar pa uvaja izraz Rosshenzuit = rožencvet. Sledi mu Dalmatin, ki uporablja še isti izraz (Roshozvit), a še v protestantski dobi naletimo pri Megiserju 1. 1592 poleg imena rožencvet tudi na ime prašnik (od besede prašiti, opraševati). Duhovnik Tomaž Gruden pa je okoli 1. 1579 za junij pristavil v svoj brevir še ime velnik. Kljub vsemu pa je ime rožencvet dolgo ostalo najbolj pogostno, le da so ga različno tolmačili. Njegov pomen so namreč izvajali zdaj od rži (rženi cvet) zdaj od rož = cvetlic. Ime rožnik, ki ga za junij danes na splošno uporabljamo, se je uveljavilo šele v novejšem času. Njegova domovina je po vsej verjetnosti bližnja okolica Celja, saj ga je prvi zapisal kalobski župnik, ponikvanski rojak M. Zagajšek ob koncu 18. st. (Roshnek), obenem pa navedel danes že pozabljeni imeni senšek in senovjek. Ime rožnik potem še nekajkrat srečamo, dokončno pa se je ustalilo šele 1. 1848, ko gaje uporabil dr. Bleiweiss v svojih Novicah. JULIJ - MALI SRPAN Po starem rimskem koledarju je bil julij peti mesec, ki so ga imenovali Quintilis. Ko je 1. 46. pr. Kr. Julij Cezar izvedel znamenito koledarsko reformo, s katero je namesto dotedanjih desetih uvedel dvanajst mesecev, so ta mesec posvetili njemu, tako da odtlej nosi njegovo ime julij. Julijanski koledar je tudi osnova našemu, gregorijanske-mu koledarju. Škofjeloški rokopis prinaša že ime Maly Serpan = mali srpan, ki je v rabi še dandanes. Primož Trubar je zapisal samo ime srpan, ki so ga za njim povzeli tudi še mnogi drugi. Za mesec julij pa je bilo na Slovenskem v rabi tudi še'prec£j drugih imen, tako žetnjak, pšeničnik, senenec, Jakobov mesec itd. Pomena teh poimenovanj ni težko uganiti. Že v protestantski dobi pa je Tomaž Gruden zapisal v svoj brebirtudi ime krstnik, A. Miklavc pa je v drugi izdaji Megiserje-vega slovarja uporabil izraz šentjakobnik, ki je bilo zaradi napačnih razlag pozneje vzrok raznim nesporazumom — v vrsti izdaj je nato vse do druge polovice prejšnjega stoletja strašilo iz trte izvito ime »sant« kot slovenska oznaka za mesec julij. Lepo Potočnikovo ime sprnik, ki gaje v svojih stoletnih pratikah skušal oživiti dr. G. Pečjak, pa je šlo žal že popolnoma v pozabo. AVGUST - VELIKI SRPAN Tudi imenu meseca je botroval rimski vladar in sicer cesar Gaj Oktavij Avgust. Mesec se je prvotno imenoval Sextilis, to je šesti mesec. Novo ime je dobil,.ko je 1. 14. po Kr. cesar Avgust umrl. S tem so hoteli počastiti zasluge, ki jih je ta cesar imel, da je julijanski koledar uveljavil po vsem rimskem imperiju. Sedanje slovensko ime za mesec avgust srečamo že pri Martinu iz Loke, ki je pisal veliky serpan = veliki srpan. Trubar mu v svojem koledarju ni sledil, marveč je uporabil izraz kimovec — ime, s katerim danes označujemo mesec september. Že v protestanski dobi sta ga posnemala Dalmatin v Bibliji in Megi-ser v svojem slovarju 1. 1592, v dobi katoliške verske obnove pa ga je uporabil Janez Svetokriški in za njim še nekateri drugi. Ime mlatnik za mesec avgust srečamo spet samo pri Blažu Potočniku 1. 1848 in za njim pri dr. G. Pečjaku, sicer pa v slovenskih pratikah in koledarjih ni pustilo sledov. V najstarejši slovenski pratiki, ki se nam je ohranila do danes, Novi Crainski pratici za leto 1741, je za mesec avgust znova uporabljeno ime veliki srpan, ki je odtlej obveljalo. SEPTEMBER -KIMAVEC Ime je povzeto še iz prvotnega rimskega koledarja, ko je bil ta mesec po vrsti šele sedmi — »septem« pomeni namreč v latinščini sedem. Slovenska imena, ki so bila pri raznih avtorjih za ta mesec svoj čas v rabi, so kaj pisana. Martin iz Loke govori o poberuhu, ime, ki ga pozneje menda nikoli več ne srečamo. Trubar piše v slovenskem koledarju o jeseniku (v pomenu jesenski mesec), pozneje pa se pojavljajo imena malomašnik, obveljalo pa je ime kimavec. Prvotni pomen tega imena še ni povsem razvozlan, eden najpomembnejših raziskovalcev slovenskih mesečevih imen Franc Miklošič pa še najbolj pritegne mnenju, da je to pač oznaka za mesec, ko živina, nadlegovana od obadov in muh, nemirno kima sem ter tja. Ime kimavec za oznako september (Kimoviz) najdemo že tudi v najstarejši ohranjeni slovenski pratiki iz 1. 1741. Poskus Blaža Potočnika pa, ki je v letu pratikarske pravde 1. 1848 skušal uvesti ime sadnik, se ni obnesel, čeprav mu je skušal pomagati do veljave dr. G. Pečjak kar v treh izdajah svoje stoletne pratike, od prve 1. 1901 do zadnje 1. 1910. OKTOBER -VINOTOK Ime je povzeto še iz prvotnega koledarja, ko je bil ta mesec po vrsti osmi — »okto« pomeni v latinščini osem. Martin iz Loke ga imenuje listognoj, medtem ko izraz kozoprsk, ki od Trubarja dalje dolgo časa označuje oktober, uporabi za poimenovanje novembra. Izraz kozoprsk, ki so ga zlasti v 19. stoletju od sile hudo preganjali, je v slovenskem besedišču edinstven — podobnega namreč ne najdemo pri nobenem drugem slovanskem narodu. Dalmatin v Bibliji ni sledil Trubarju, marveč je za oktober uvedel ime obročnik. Megiser je 1. 1592 za oktober sicer tudi uporabil ime obročnik, z imenom kozoprsk pa je označil tako oktober kot tudi mesec september. Leta 1603 je to napako popravil in je štel odtlej tako obročnik kot kozoprsk za oznako oktobra. Ime kozoprsk označuje čas, ko se koza prska, in ga srečamo tudi v slovenski pratiki iz 1. 1741, živo pa je bilo na Koroškem v Rožu še v dvanajstem stoletju. Današnje splošno znano slovensko ime za oktober, vinotok, seje uvaljavilo 1. 1847, imamo pa na Slovenskem še več drugih imen za ta mesec, ki so pretežno v zvezi z vinom, tako vinec, vinščak in moštnik, ali pa tudi bendimjak (v Reziji), brat-vin (A. Krempl), repar, lukovščak, vsesvešček (v Prekmurju) itd. NOVEMBER -LISTOPAD Ime je povzeto še iz prvotnega rimskega koledarja, ko je bil ta mesec po vrsti deveti — »novem« pomeni v latinščini devet. Kot smo že omenili, ta mesec Martin iz Loke imenuje kozowperschk — kozoprsk, Trubar 1. 1557 pa že listognoj. Slednjega imena so se večidel držali tudi drugi slovenski pisci, le da so včasih uporabili kar izraz gnilec. Pomen besede je jasen. Sorodno ime listopad, ki je bilo pri drugih Slovanih že dolgo znano, pa srečamo na Slovenskem šele v 19. stoletju. J. N. Primic ga je v Abecedi za Slovence 1. 1812 med prvimi uporabil za november, »uradno« pa je bil listognoj zamenjan z listo-padom šele v Novicah 1. 1843. Prav »rovtarski« prizvok v besedi listognoj je -bil namreč poleg »spotakljivega« kozoprska kriv, da se je 1. 1845 sprožila v Novicah slovita slovenska pratikarska pravda. Naštejmo še nekaj slovenskih imen za november, ki so bila sicer samo omenjena, a so vendarle zanimiva. To so andrejšček, gnilolist, martinščak, martinšček, martovšek, listnik in vahtnik ter naposled listnik pri Potočniku in Pečjaku. DECEMBER -GRUDEN Latinsko ime meseca je povzeto še iz prvotnega rimskega koledarja, ko je bil to zadnji, deseti mesec koledarskega leta, ki je časovno približno sovpadal z današnjim februarjem — »decem« pomeni v latinščini deset. Slovenska oblika imena gruden je prastara in jo "srečamo tako pri Martinu iz Loke kot tudi pozneje pri Trubarju. Sledili so jima drugi. Ime je ostalo nespremenjeno tudi v Novi Crainski Pratici iz 1. 1741 in celo Blaž Potočnik, kije 1. 1848 vsem mesecem preskrbel nova ali skoraj nova imena, se je zadovoljil s tem, da je ime gruden spremenil v grudnik. Le med ljudstvom so živela nekatera stara, samonikla imena, ki jih nekaj tu naštejemo, tako kolednjak, božični mesec, veliki božičnik, venahtnik itd. Ime gruden, ki je obveljalo in ki ga le nekoliko spremenjenega srečamo tudi pri drugih slovanskih narodih, po mnenju razlagalcev izvira besede iz gruda, ki je skrita v korenu besede gruden; zemlja se v mesecu decembru pod vplivom mokro-, te in mraza grudi. 10. stran ★ P8S C3S NAŠI KRAJI IN LJUDJE titovo velenje -k . 24. decembra 1987 Prof. dr. Milan Zevart šestdesetletnik "i L. Razgovor s prof. dr. Milanom Zevartom, velenjskim rojakom, sicer pa ravnateljem Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru smo pripravili ob njegovi šestdesetletnici. Razgovor z njim je pripravil kustos velenjskega muzeja Damijan Kljajič. ste zgodovinar in najprej bi vas vprašal, kdaj in zakaj ste se odloČili za to vedo? Za zgodovino sem se zanimal že v nižjih razredih gimnazije, ko sem imel za ta predmet izredno dobrega profesorja dr. Pavla Blaznika. Vendar so me tedaj pred fašističnim napadom na Jugoslavijo, najbolj veselile ure klasičnih jezikov: obiskoval sem namreč klasične vzporednice gimnazije v Celju. Profesor latinščine in grščine prof. Ljudevit Cimperman, ki je bil tudi moj razrednik, je bil čudovit človek. Pred vojno smo imeli na celjski gimnaziji zelo dobre profesorje. Po vojni pa za zgodovino nisem imel učitelja, ki bi lahko dijakom nudil kaj več. Sem pa tedaj zelo rad prebiral dela, ki so se tako ali drugače ukvarjala s preteklostjo. Napisal sem tudi nalogo z naslovom »Zgodovina v Jurčičevih povestih«, ki so jo razmnožili. Ko sem se odločal za študij zgodovine, so me zanimala predvsem starejša obdobja in še zlasti srednji vek. Rekel bi: ko sem se odločil za zgodovino, sem to storil iz precej romantičnega gledanja na to vedo. in kako je bilo potem pri Študiju zgodovine na univerzi? Vpisal sem zgodovino in geografijo (zgodovino pod A in geografijo pod B) na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zelo me je zanimalo oboje. Imel sem odlične univerzitetne učitelje in s hvaležnostjo se spominjam vseh: prof. dr. Gregorja Cre-mošnika, prof. dr. Milka Kosa, prof. dr. Frana Zvvittra, prof. dr. Metoda Mikuža, prof. dr. Boga Grafenauerja, prof. dr. Svetozarja Ilešiča, prof. dr. Antona Melika in drugih, ki smo jih poslušali. Po diplomi mi je bilo zelo dolgčas po predavanjih in seminarjih prof. dr. Frana Zvvittra. Tudi v času študija na univerzi sem se najbolj temeljito ukvarjal s srednjim vekom, in tudi diplomsko nalogo sem napisal iz tega obdobja. Obdelal sem problem iz zgodovinopisja agrarne tehnike v srednjem veku in to pri akademiku, prof. dr. Milku Kosu. Pri prof. dr. Metodu Mikužu pa sem napisal seminarsko nalogo o NOB v šaleški dolini. IN po diplomi? V času ko sem diplomiral, si delovnega mesta ni bilo mogoče izbirati. Na klasični gimnaziji v Mariboru so potrebovali profesorja zgodovine in tja so me poslali. Komaj sem opravil diplomo, sem moral v Maribor, ki ga prej še nisem videl. V Mariboru sem poiskal klasično gimnazijo, se prijavil njenemu sijajnemu ravnatelju prof. Jožetu Košarju in uro po prihodu vlaka sem moral v razred. po vaših ocenah pri izpitih in po diplomi sodeč, ste morda pričakovali zaposlitev v kakšni raziskovalni ustanovi? V času moje diplome so bile zelo majhne možnosti za zaposlitev na raziskovalnem področju. Kot rečeno, si kraja in mesta zaposlitve nisi mogel izbirati sam. Sicer pa je veljala namestitev na klasični gimnaziji za zelo lepo priznanje. Imel sem veselje do profesorskega poklica in poučevati zgodovino na klasični gimnaziji je bilo nekaj imenitnega. To je bila stroga šola, ki je zahtevala nadarjene in pridne dijake. Še danes se z veseljem spominjam velikega znanja njenih maturantov. Ker klasična gimnazija ni bila v skladu z načrti šolskih reformatorjev, so jo žal ukinili. Klasična gimnazija ni bila zahtevna le do dijakov, ampak tudi do profesorjev. Za majhne plače je bilo treba delati veliko, temeljito in kvalitetno. omenili ste, da vas je najbolj zanimal srednji vek, potem pa ste raziskovali pedvsem zgodovino narodnoosvobodilnega boja, kako to? Tudi novejša zgodovina in še zlasti zgodovina druge svetovne vojne me je vedno močno pritegovala. v Mariboru je bil ustanovljen oddelek NOB pri Pokrajinskem muzeju, ki je potreboval zgodovinarja. Ker je bila klasična gimnazija ukinjena, sem se zaposlil v muzeju oziroma v oddelku NOB, s katerim sem že prej sodeloval. Leta 1958 se je odelek, ki sem ga vodil, osamosvojil, ustanovljen je bil Muzej narodne osvoboditve Maribor. Od ustanovitve pa do danes sem ravnatelj tega muzeja, ker se ne selim rad. Ko sem začel delati v muzeju, sem spoznal, da je muzejsko delo nujno povezano z raziskovanjem in zaradi tega in svojega odnosa do NOB sem se začel ukvarjati z raziskovanjem tega boja. Ko sem pričel delati v muzeju, je bilo tako, da so marsikje prevladovale napačne predstave o NOB na Štajerskem. Menil sem, da je mogoče napačne predstave temeljito ovreči le z znanstvenim raziskovanjem. "P' ker smo že pri zgodovinopisju nob. povejte kako ocenjujete to zgodovinopisje? Prav tako kot ga je ocenil prof. dr. Tone Ferenc v svojem intervjuju, ki je bil objavljen letos v Komunistu. Ni se nam treba sramovati tega, kar je bilo že opravljeno pri raziskovanju NOB. Veliko je bilo storjenega. Za nobeno drugo obdobje novejše zgodovine ni bilo toliko napisanega. To je razumljivo, saj gre za prelomno obdobje. Da pa vse, kar je bilo objavljeno ni dovolj kvalitetno, je razumljivo, sicer pa to velja tudi za druga obdobja. Dosti je bilo besed o črno-belem pisanju in o tabu temah pri obravnavi novejše zgodovine. Črno-belega pisanja je po letu 1945 seveda bilo, bil je celo primer prirejanja takih virov, kot so poslovilna pisma žrtev za svobodo, kar je seveda vredno obsodbe. Osnovna vsebina kvalitetnega zgodovinopisja je bil in bo pošten odnos do zgodovine in vztrajno iskanje resnice. Kar pa se tiče tabu tem, bi dejal, da jih danes pravzaprav ni, da pa seveda vsi dokumenti niso na voljo, kar pa velja tudi za druge države. Rekli bi celo lahko, da so bili pri nas po letu 1945 arhivi za NOB zelo odprti. Iz svoje prakse pa bi povedal, da mi ni nihče ukazoval, kaj naj preučujem in da ni nihče razen strokovnih recenzentov pregledoval mojih prispevkov pred natisom. Gre torej za problem dobrega ali slabega zgodovinopisja. Zgodovinopisje pa je odvisno tudi od subjektivnih in objektivnih dejavnikov. Če govorimo o subjektivnem faktorju, mislimo predvsem na sposobnosti posameznih zgodovinarjev novejše dobe. vendar sodim, da so pri zgodovinopisju nob in sploh novejše dobe le neki posebni problemi! Seveda so in to že v tem, da je za novejše obdobje na voljo izredno veliko virov iziroma jih je že toliko, da jih zgodovinar le s težavo obvlada. Hkrati pa niso na voljo nekateri pomembni dokumenti. Zgodovina NOB je imela in še vedno ima veliko prednost v tem, da lahko pritegne tudi pričevanja udeležencev oziroma spominske vire. Zgodovinar, ki obravnava srednji vek, seveda ne more pri nikomer zbrati dodatnih informacij. Resnica pa je tudi to, da zgodovinar NOB ni podvržen le strokovni kritiki, ampak tudi vrednotenju še živečih udeležencev dogajanj, če nima dovolj strokovne avtoritete, pa lahko tudi pritisku subjektivnih ocen dogajanj. Zgodovinar pa mora pisati na osnovi kritičnega pretresa vseh vrst virov in če govorimo o NOB še zlasti na osnovi kritične primerjave ohranjenih dokumentov partizanskega in okupatorjevega izvora, pričevanj in še drugih zgodovinskih virov. Koliko pa izve zgodovinar na svoja vprašanja, ki jih zastavlja virom, pa je seveda odvisno od njegove sposobnosti in prodornosti. napisali ste številne prispevke in tudi monografijo o nob v šaleški dolini, ki je dobila pomembna priznanja. ali sodite, da je delo pri raziskovanju nob v naši dolini končano? Za nobeno raziskavo na zgodovinskem in tudi na drugih področjih ni mogoče trditi, da je vse opravila. Po izidu moje knjige o NOB v Šaleški dolini — izšla je leta 1977 — sem odkril še nekaj dokumentov, ki bi dopolnili podobo NOB v Šaleški dolini, vendar pa ne bi spremenili ocen in sklepov o NOB v tej dolini, ki so v omenjeni knjigi. Sodim, da sem v svoji monografiji o NOB v Šaleški dolini napisal bistveno o okupaciji, o poteku NOB in o značilnostih ter posebnostih tega boja. Po izidu moje knjige ni bilo odkritega ali napisanega nič takega, kar bi spremenilo razdelitev na posamezna obdobja NOB v Šaleški dolini in oceno posameznih obdobii. Seveda bo možno odkriti še razne podrobnosti, ki bi sodile v krajevne kronike. Podrobnosti včasih osvetljujejo širša dogajanja in so pomembna, včasih pa nič ne doprinesejo splošni podobi razvoja. Po mojem danes ni treba ugotavljati, ali je stal partizan pod brezo ali smreko. Pomembni so procesi, pomembne so ugotovitve o množičnosti in moči NOB v posameznih obdobjih, o velikanskih naporih v boju za svobodo, itd. boste še raziskovali zgodovino šaleške doline? Nekoč sem imel načrt, da bi pripravil celotno zgodovino Šaleške doline. Sodim, da to ne bo mogoče. Tudi zgodovinopisje se je zelo specializiralo. Ni mogoče več spremljati literature za vsa obdobja, ni mogoče več kvalitetno raziskovati zgodovine za vsa obdobja. V načrtu pa imam še eno razpravo iz starejše zgodovine za vsa obdobja. V načrtu pa imam še eno razpravo iz starejše zgodovine Šaleške doline. ste muzejski delavec, kaj menite o vlogi muzejev in oddelkov nob in revolucije? Mreža muzejev in oddelkov NOB in revolucije je v Sloveniji razmeroma gosta, četudi niso vsa območja pokrita v enaki meri. Še vedno je največ samostojnih muzejev NOB in revolucije v severovzhodni Sloveniji. Muzeji in oddelki NOB so opravili veliko delo pri izbiranju in ohranjanju gradiva, in to ne le muzejskega v ožjem smislu, temveč tudi drugega. S svojo intenzivno razstavno dejavnostjo so dosti opravili pri seznanjanju ljudi in še zlasti mladine z novejšo zgodovino. Ime- li so in še vedno imajo pomembno vlogo pri ohranjanju izročil NOB. Muzejske ustanove za novejšo zgodovino pa so v večji ali manjši meri prispevale svoj delež tudi pri raziskovanju novejše zgodovine. delali ste ves čas tudi kot pedagog. sedaj ste redni univerzitetni profesor. bi povedali še kaj o tej vaši dejavnosti? Svoje službovanje na klasični gimnaziji sem omenil. Od ustanovitve Pedagoške akademije v Mariboru sem tam predaval in kolikor mi dovoljuje čas, predavam še danes na Pedagoški fakulteti Maribor. Najprej sem predaval in kolikor mi dovoljuje čas, predavam še danes na Pedagoški fakulteti Maribor. Najprej sem predaval novejšo občo in narodno zgodovino, nekaj časa tudi uvod v zgodovino, sedaj pa se omejujem na zgodovino narodov in narodnosti Jugoslavije od leta 1918 do leta 1945. vaši študentje menijo, da ste zelo zahtevni pri izpitih! Ne bi se strinjal s tem, da sem zelo zahteven. Pri izptiih pač mora študent pokazati vsaj minimalno znanje. Če pa kdo pokaže dobro znanje in smisel za zgodovino, mu z veseljem v indeks vpišem najvišjo oceno. Res pa je, da je v zadnjem času dobrega znanja manj, kot bi bilo treba. Tu ni mesto, da bi razpravljali o vzrokih za takšno stanje, vsekakor pa niso vsega krivi študentje. in vaši načrti za naprej? Med mojimi nalogami je da s svojimi sodelavci pripravim zgodovino NOB na Štajerskem. Obdelujem pa tudi zgodovino okupacije in NOB v Zgornji Savinjski dolini. Seveda imam še marsikaj drugega v načrtu, koliko pa bo mogoče od tega opraviti, bo pokazala prihodnost. O načrtih povezanih s Šaleško dolino pa sem že govoril. Prof. dr. Milan Ževart, za vaše odgovore se vam najlepše zahvaljujem in vam želim še veliko uspehov pri vašem raziskovalnem, muzejskem in pedagoškem delu. damijan kljajič Plesna skupina Media Iščejo nove stike v gibanju Risalni biro Težava ima Novost v Titovem Velenju. Kako da ne? Sploh veste za kaj gre? Za Risalni biro, ki ga je pogumno odprla Ksenja Hribernik na Kersnikovi 17 v Titovem Velenju. Še vedno ne verjamete? Ali ne veste, kaj to sploh je? Ksenja in Matjaž Lesjak, ki skupaj snujeta trdita, da so z njuno pomočjo vse vaše potrebe s področja tehničnega risanja, grafičnega in industrijskega oblikovanja rešene. Da teh potreb nimate? Gotovo jih imate, samo zavedate se jih ne! Vam še malo pomagamo? Za zdaj snujete še v stanovanju. Na srečo pa ideje niso materija, ki rabi veliko prostora. (Foto: B. M.) rešitev Izdelujeta osnutke za plakate, značke, plakate, diplome, vizitke, voščilnice, zaščitne znake firm, razstavne prostore, perorisbe, tridimenzionalne ali ortogonalne risbe, prostoročno izpisujeta, fotokopirata in gotovo bi se lotila še česa, kar ni našteto. Torej veste za kaj gre? Samo ne veste kako bi? Dovolj je, da jima zaupata željo, razložite namen, ki ga hočete doseči, da se oglasite pri njiju in težava 1 bo rešena. Zaenkrat snujeta še v stanovanju (povsem na vrhu zgradbe na Kersnikovi 17 je) in zaenkrat še sama iščeta poti do vas. Ko ju boste spoznali, ko boste spoznali pomen, in smisel njunega dela, boste poti do njiju iskali vi. Vrata njunega biroja so vam prijazno in na široko odprta vsak dan — med tednom od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. In dobrodošli ste tudi, če pridete samo po nasvet, brez velikega naročila v žepu. Pri njiju ni potrebno pustiti debelih milijonov. Oglasite se, tudi ko potrebujete samo takšno »malenkost« (ki sploh ni malenkost) kot je ime in priimek na vaših vratih. Rešite to na izviren način in s pomočjo Risalnega biroja. Nobenega pomena nima, da še naprej razglabljam, ker vam verjetno ne bom uspela dovolj dobro razložiti. Zato je res najbolje, da se sami prepričate, če potrebujete karkoli od zgoraj naštetega. Tudi pokazati vam bosta imela kaj. Materializacijo njunih izvirnih idej. Mi pa vam lahko namignemo samo nekaj: poznate recimo uspel plakat, vam je recimo ostal v spominu letošnji prvomajski? Zastava, ki igrivo, vihra-je, vedno više izpisuje besedo 1. maj? Morda vam je bolj ostal v spominu zaščitni znak žalske Montane. Ali pa skulptura, ki jo podeljujejo najuspešnejšim kovinarjem z vsakoletnih tekmovanj? Preveč je vsega, da bi naštevali. Pa tudi — morda tega sploh potrebujete ne. Nujno pa bi rabili dobro rešeno vizitko, takšno, ki vam je ne bo nerodno ponuditi komurkoli in kjerkoli? Oglasite se, več boste zvedeli, kot ste od mene. (mkp) Za plesno dejavnost v naši občini lahko rečemo, da je dokaj razgibana. Levji delež za njen razvoj imajo gotovo člani odbora za tovrstno dejavnost pri zvezi kulturnih organizacij občine Velenje oziroma plesni skupini Gib in Media. Prav slednja se je konec prejšnjega tedna udeležila plesnih dnevov v Cankarjevem domu in s svojo točko navdušila tako ob- činstvo kot tudi kritike. »To je bil republiški izbor najboljših tovrstnih skupin po občinah oziroma regijah. Na teh dnevih so nastopili tudi nekateri gostje. Članice Medie smo na dokaj kakovostni republiški plesni prireditvi nastopile prvič, zato smo doseženega uspeha toliko bolj vesele,« je ob obisku v našem uredništvu povedala ustanoviteljica, mentorica in tudi članica skupine Tatjana Pocajt. Sicer pa Media deluje od leta 1984, ljubiteljem plesa pa se je predstavila na raznih prireditvah doma in izven občine. In zakaj takšno ime? »Zdelo se nam je dovolj zveneče in enostavno. Z njim smo hotele povedati, da nismo ozko usmerjene v svoji dejavnosti, ampak da želimo po umetniški plati sodelovati z likovniki, glasbeniki, gledališčni-ki.. . Skratka, čimbolj vsestransko.« Irena Gorogranc, KUlJa Kam-puš, Nasta Tavčar in Tatjana Pocajt snujejo v tem času načrte za prihodnjo sezono. Vsaj tako želijo biti uspešne kot so bile letos. Zadovoljile se seveda ne bodo le s tem, kar so se nžučile do sedaj, ampak bi se rade lotile zahtevnejših »projektov«. Prizadevale pa si bodo tudi, da bi bili njihovi nastopi kar najbolj kakovostni, predstave izvirne. »Iščemo nove stile v gibanju. Ne želimo biti re-vijska skupina, ampak dokazati, da je tudi ples lahko umetnost. Zato vse, ki jih zanima delo v takšni skupini, vabimo medse,« je končala pogovor Tatjana Pocajt. 24. decembra 1987 ★ titovo velenje INTERVJU - POTOPIS nas cas * stran 11 — interni ..»»»m))))) »»»»j Kabelsko distribucijski sistem v Titovem Velenju Iz domačega zapečka v svet Krajevna skupnost Gornji grad Kabelska televizija studio in še kaj V lanskem letu so prebivalci krajevne skupnosti Gornji grad snovali načrte, ki naj bi jih uresničili v srednjeročnem obdobju do leta 1990 in si s tem izboljšali življenjske, delovne in druge pogoje. V načrt so vnesli tudi izgradnjo kabelske televizije. Osnovni razlog za to odločitev je bila želja, da bi si izboljšali sprejemanje ljubljanskih programov, ki jih v prenekaterem delu te krajevne skupnosti ne dobijo, ali pa zelo slabo. Seveda bi ob tem pridobili tudi vse druge prednosti kabelske televizije. Drveča inflacija in vrtoglava rast cen sta v letošnjem letu spremenili njihove načrte. Odločili so se za takojšnjo akcijo. Ustanovili so iniciativni in nato gradbeni odbor in med ljudi poslali anketni list. Odziv je bil porazen, saj se je za akcijo odločilo le 40 od 200 gospodinjstev v Gornjem gradu. Skoraj so obupali, pa vendarle sklenili, da poskusijo še enkrat. Anketnih listov niso več pošiljali, ampak so se od hiše do hiše podali člani gradbenega odbora sami. Tokrat so bili lahko bolj, pravzaprav zelo zadovoljni. Za gradnjo kabelske televizije se je namreč odločilo 148 gospodinjstev. Akcija je torej lahko stekla. Vsi so podpisali pristopne izjave in zatem na podlagi pogodb tudi vsi plačali dogovorjeni znesek. _ Na podlagi takojšnjega plačila jim je delovna organizacija Gorenje-Servis zagotovila ves potreben material, pa tudi sicer niso mirovali. V kratkih dveh mesecih, kar je zagotovo edinstven primer pri tovrstnih akcijah, so po Krajevna konferenca SZDL Center — Levi breg Najprej poživiti delo DPO in Na letni programsko-volilni seji krajevne konference socialistične zveze Center — levi breg so člani in gostje najprej spregovorili o tem, kako uspešno, oziroma neuspešno je bilo delo te organizacije v preteklem obdobju. Med drugim so ugotovili, da niso uspeli poživiti dela zveze komunistov in mladine v tej krajevni skupnosti. Nič boljše ni bilo delo sveta in skupščine krajevne skupnosti, slednja je bila večkrat tudi nesklepčna. Tudi društev in organizacij je v tem kraju precej, ki pa s svojim (ne)delom niso opravičila niti svojega obstoja. Seveda je med omenjenimi tudi nekaj izjem, ki so lahko zgled drugim. Med tem vsekakor sodijo krajevna borčevska organizacija, krajevna organizacija Rdečega križa, društvo prijateljev mladine, taborniki, smučarski klub in drugi. Da bi delo uspešno steklo tudi v okoljih, v katerih ga doslej ni bilo čutiti, so člani krajevne konference socialistične zveze, ob sprejemu okvirnega delovnega programa in pri oblikovanju usmeritev sklenili, da pospešeno oživijo delo tistih družbeno-poli-tičnih organizacij in društev, ki Potovanje na Kitajsko in Japonsko Kabelsko distribucijski sistem postaja očitno vedno bolj privlačen kar največjemu številu krajanov Titovega Velenja. Ideja, ki na začetku ni padla na tako plodna tla, kot so njeni oblikovalci želeli, sedaj vendarle postaja resničnost. Krajani Šmartnega, ki so bili dovolj smeli, da so kot prvi v naši občini ugriznili v to bolj ali manj neznano jabolko ter številne druge občine in krajevne skupnosti v naši domovini, ki so že priključene ali še načrtujejo takšno akcijo, so očitno prepričale večino dvomljivcev. V krajevni skupnosti Šmartno smo začeli graditi sistem jeseni 1986. Krajani so sami položili kable sekundarnega razvoda v skupni dolžini 17 kilometrov. Celotno naselje v katerem je okoli 420 priključkov, pa je s kilometer dolgim primarnim kablom povezano na glavno postajo. Kljub težavam, ki so spremljale celotno izgradnjo so krajani Šmartnega dobili prve TV signale že 2. julija letos. Sedaj so se odprle možnosti tudi za ostale krajevne skupnosti. Največje zanimanje so pokazali v krajevni skupnosti Podkraj, kjer so že lani, vzporedno z izgradnjo toplovoda, položili kable sekundarnega razvoda do vseh gospodinjstev v krajevni skupnosti. Pred dnevi pa so potegnili primarni razvod do središča Starega Velenja. Tu se je njihov priključek pridružil priključku iz krajevne skupnosti Staro Velenje, kjer so 12. APRIL Zbudil sem se uro pred postankom v Ulan Batorju, glavnem mestu Mongolije. Bilo je sončno, pokrajina je bila nekoliko hribovita, ponekod še krpe snega. Gledal sem konje, ki so se pasli a nisem vedel, če so udomačeni ali ne. Zbudil sem še Bojana. Ko smo se ustavili smo stopili iz vlaka in presenetil nas je mraz. Ulan Bator je imel -5° C. Sprehodili smo se po postaji, posneli nekaj fotografij in šli nazaj na vlak. V primerjavi z rusko, je bila mongolska postaja precej bolj čista, tudi takrat, ko se je vlak ustavil, so vsi začeli delati, eni pometati, drugi barvati postajo. Takoj pa so zaprli restavracijo. Njihovi obrazi so precej zanimivi, posebej potlačen nos. Zanimiv se mi je zdel možakar, ki je, oblečen v (najbrž) pastirsko uniformo, čepe zvijal cigarete. Kupila sva si konzervo paštete iz zelenjavnih rib. Podobna je bila naši. Dobili smo tudi vagon z mongolsko restavracijo. Thomas nama je razložil kako poslujejo. Plačuješ samo z »okroglimi« dolarji, za drobiž, ki ostane (kolikor je razlika do okrogle cene) pa dobiš žvečilne, znamke. Po krajšem počitku smo se zopet ustavili, tokrat je bila pokrajina čisto drugačna: enolična, suha trava s kamenjem ... Ko smo izstopili, smo opazili, da so vsi domačini izginili v čakalnice in držali vrata, da nismo mogli vstopiti (v notranjost postaje; restavracijo). Mi pa smo fotografirali postajo, vlak . . . prijatelje z vlaka ... Tu se nam je v vagonu pridružil tudi romunski zdravnik, ki je potoval v Peking. Nadaljujemo pot! Po puščavi GOBI. Pokrajina je še vedno pusta, tu in tam vidim celo kakšno mrtvo kravo (ali ovco), ki leži na travi. Nekaj je tudi čred in pa- tudi pošteno zavihali rokave in na hitro položili kable sekundarnega razvoda, a še ne v celotni krajevni skupnosti. Tudi krajani krajevne skupnosti Franca Leskoška Luke — Pesje so že položili sekundarni razvod, razen v manjšem, bolj oddaljenem delu krajevne skupnosti. Sedaj bo sicer nastal zimski premor, spomladi pa se bodo te krajevne skupnosti že pričele priključevati na glavno postajo. To je seveda izziv ostalim KS v Titovem Velenju, pa tudi v Šoštanju. Odbor za izgradnjo sistema si vsekakor želi, da bi bila naloga opravljena kar najhitreje, tako bo namreč izgradnja tudi cenejša. Zato bi morali v krajevnih skupnostih v Titovem Velenju, kjer še niso pričeli z aktivnostmi kar najhitreje izoblikovati gradbene odbore ter ugotoviti zanimanje krajanov. Po terminskem načrtu, ki ga je pripravil osrednji odbor za izgradnjo kabelsko distribucijskega sistema bi skoraj vsi krajani Titovega Velenja spremljali prenos po kablu že prihodnje leto, če se bodo seveda v krajevnih skupnostih uspešno organizirali. Kabelsko distribucijski sistem bo zgrajen dvofazno. V prvi fazi so bili doslej že zgrajeni antenski sistem in glavna postaja za sprejem dveh zemeljskih signalov Lj I, Lj II, štirih SAT programov iz sa- stirjev, posebno zanimivi pa so njihovi domovi — kot nekakšni okrogli šotori — to so prebivališča pastirjev — nomadov. Ob železniški progi je nekaj kolikor toliko za nas normalnih hiš (z okni in vrati). Še vedno leži po puščavi veliko umrlih živali. Tu in tam vidim tudi kakšno kamelo, ki se pase. Pot je dolgočasna (ni kaj videti z vlaka), monotonija se ponavlja, tudi literature za branje mi je zmanjkalo, zato mi ostane samo še VODIČ PO KITAJSKI (berem najboljše variante za spanje, prehranjevanje, potovanja itd.). Okoli 10h smo prispeli na mongolsko-kitajsko mejo. Počutil sem se vznemirljivo, saj sem se zavedal, da je to glavni cilj mojega potovanja in z nemirom sem doživljal prve trenutke in vtise v novi deželi. Ko smo opravili formalnosti na meji (mongolski) smo se kakšne 1/2 ure vozili do Kitajske. Že prvi vtis me je prijetno presenetil: zgradba kitajske meje je bila okrašena z rdečimi, rumenimi in zelenimi lučmi, lepo uro, urejeno okolico, vse zelo okusno, čisto. Presenetila me je tudi glasba — saj je bil Dunajski valček. Cariniki so bili zelo prijazni in vljudni; ko so nam pobrali potne liste in smo izpolnili deklaracije, smo šli v postajno zgradno menjat dolarje v juane (100 dolarjev = 368,5 juana; zelo dobro). Seveda smo takoj preizkusili dobro pivo v pločevinkah (spila sva vsak 4, po petih dneh suše). Tudi zdaj smo se še spoznavali med sabo (potniki z vlaka) in si izmenjavali naslove. Spoznal sem še »tipa« iz BRISTOLA in »frikico« iz Li-vverpola. Tip je pripovedoval, da je vegetarianec in je imel probleme s prehrano med potovanjem. Vsak dan je jedel samo jajca, ko pa si je tu privoščil arašide, se mu je kar smejalo. Pogovarjal sem se tudi z dvema Kanadčanoma iz Toronta, ki telita ECS — 1 in dveh UKV programov. V tej fazi je predvidena tudi izgradnja celotnega primarnega in sekundarnega omrežja po krajevnih skupnostih. Ostali TV programi (Zg I, Zg II, A I, A II), ki jih zaradi konfiguracije ozemlja zelo slabo sprejemamo, bodo emitirani preko lin-kovske povezave, ki bo izgrajena v drugi fazi in sicer v začetku prihodnjega leta. Razvodni sistem bo omogočal tudi prenos lokalnega programa. Ob zaključku gradnje naj bi bilo v celotnem sistemu 8600 priključkov. To pa pomeni, da bo to trenutno največji kabelsko distribucijski sistem v Jugoslaviji. Izgradnja zato zahteva skrbno koordinirano in vodeno aktivnost, saj bo za 11 KS v katerih je 2081 individualnih zgradb in 6514 družbenih stanovanj potrebno položiti okoli 20 kilometrov primarnega kabla in okoli 152 kilometrov sekundarnega razvoda. Poleg tega bo potrebno zgraditi 47 ojačeval-nih mest ob primarnem in 1042 ojačevalnih mest ob sekundarnem kablu. Načrti so torej ambiciozni, seveda pa zahtevajo skrben skupen dogovor vseh udeležencev. Za zamudnike bo pač vse mnogo draže. B. Zakošek sta se potepala po Evropi in se odločila tudi za Kitajsko (najbrž zaradi ugodne poceni variante, preko katere smo šli vsi). Potem smo šli skupaj na vlak v restavracijo in nadaljevali. Žeja je bila nepotešljiva. Naročala sva (z Bojanom) samo pivo, končno pa sva se odločila še za večerjo, ko so vsi okoli zelo hvalili hrano. Tako sem prvič jedel s palčkami, zraven so dali še vilico (ali žlico) — zaradi praktičnosti. Palčke sem po obedu skrbno spravil. Pivu se reče po kitajsko PIJIO in je sestavni del obeda (za nas na vlaku) — obrok pa je bil sestavljen iz skodelice riža (kot osnova — namesto kruha), na krožniku pa pečeno jajce z ocvirki, meso, nekakšni krhlji v omaki, gobice, zelenjava in PIJIO. Palčk sva se po začetnem mučenju kar dobro navadila. Začel se je žur po večerji. Prisedla sta še dva Finca. Spat smo šli ob 3\ čeprav smo bili sposodbni bedeti do jutra. 13. APRIL (ponedeljek) Proti jutru, ko smo se prebujali, nas je zopet očaral pogled skozi okno na urejeno naravo. Obdelana je vsaka ped zemlje, smiselno so razporejene hiše, polja, drevje. Vsi ljudje nekaj delajo, mnogi na poljih, čeprav je zemlja revna, skoraj kot puščava (podobno kot v Mehiki — Siera Madre). Po zajtrku sem se pogovarjal s Kitajci in se pozanimal koliko stane kolo, saj sem videl ogromno kolesarjev. Cena je okoli 500 juanov. Še naprej sem opazoval pokrajino in ljudi. Ponekod sem že opazil bolj zelena polja, ponekod že tople grede. Podnebje je vedno toplejše. Bližali smo se cilju — Pekingu. Prej smo se za nekaj minut še ustavili ob ostankih Kitajskega zidu. Seveda smo vsi hiteli fotografirati. Tam je bil tudi spomenik prvemu inženirju Kitajskih železnic (to mi je povedal Kitajec, ki se je vračal s poslovnega potovanja po Evropi). Bolj smo se bližali Pekingu, bolj smo bili vznemirjeni. Spravili smo skupaj svojo prtljago. Nekateri niso vedeli kam bi, ko bomo izstopili. Ko smo prispeli v Peking, smo se poslavljali med seboj, se fotografirali, potem pa smo se razpršili po mestu na lov za poceni prenočiščem. Z Bojanom sva iskala avtobus št. 106, ko pa sva na poti srečala Finca in Finko, smo se skupaj odpravili v biro, v katerem so izdajali sobe v poceni hotelih QI-AO YUAN. Tja sva bila midva že prej namenjena, saj sem dobil te podatke že v Jugoslaviji. Tu pa smo se spet srečali skoraj vsi, ki smo bili na vlaku. Ko smo uredili formalnosti (1 nočnina za dve osebi je 36 juanov), smo se oprhali po 10 dneh. Šla sva v trgovino in menjat turistične juane v navadne (1:1,5). Prvi večer smo se zaradi utrujenosti odrekli žu-ru. Še to: avtobusni prevoz po mestu je tudi dogodivščina zase. Ljudi mrgoli. Če prideš na enega od prvih treh avtobusov, si že uspešen. Ko pa vstopiš, se moraš znižati na 1,75 m (tolikšna je višina). Za evropske popotnike niso nič kaj praktični. 14. APRIL (torek) Zjutraj sva obilno pozajtrko-vala. Ko sva se odločila, da bova šla v mesto s kolesi, ki bi jih najela, jih ni bilo več, zato sva šla z avtobusom. Najprej se slikava za vizo (1 dolar — poceni). Na poti do tja sva šla skozi majhne ulice preprostih ljudi, ki so pridno delali (prali, delali ročne izdelke) prodajali zelenjavo, meso ...) Pot sva nadaljevala mimo mavzoleja MAO CE TUNGA, mimo palač, hotela PEKING, do mesta v centru kjer sva rezervirala sobe za naju (hotel QIAO YU-AN). Tam sva kupila rezervacije za vlak iz Pekinga do Moskve (20 maj). Potem pa nama je neizkušenost delala nekaj težav. V bi- všem Gornjem gradu potegnili primarni vod, zgradili postajo in dobili signal. Iz varčevalnih razlogov so si iz množice možnih programov izbrali najboljše, predvsem pa so veseli enkratne slike ljubljanskih programov. Vendar tudi na tem niso ostali. V skladu s finančnimi možnostmi imajo v načrtu še zagotovitev angleških in francoskih programov, zelo resno pa razmišljajo tudi o internem studiu. Ne le razmišljajo, tudi zgradili ga bodo. S tem bodo lahko krajane obveščali o vseh dogajanjih in prireditvah v kraju, kar je še kako pomembno, pripravljali bodo video posnetke za potrebe turizma, s tem prispevali k boljši predstavitvi kraja in Gornje Savinjske doline v celoti. in postorili še marsikaj, saj je možnosti veliko. Lepo plačilo za odločnost in trud, pa tudi lepo novoletno darilo torej. j- P- društev so trenutno zgolj na papirju. K temu v prvi vrsti sodi tudi krajevna samouprava, ki še zdaleč ni odigrala svoje vloge. V nadaljevanju programske in volilne seje so izvolili novo 15-člansko predsedstvo krajevne konference, ki ga sestavljajo predsedniki vseh družbeno-poli-tičnih organizacij, predsedniki vseh šestih zaselkov ter predsednika sveta in skupščine krajevne skupnosti. Prva naloga, ki se je bo lotilo novo vodstvo, bo oblikovanje delovnega programa za prihodnje obdobje. b. m. Piše Dare Bencik 3 ro, kjer podaljšujejo vize, sva se hotela peljati z rikšo. Možakar, ki je vozil, nama je spustil ceno iz 10 yuanov na 5. Vendar naju je odpeljal čisto na drug konec mesta. Ko sva vprašala vojaka, če je prav, je odkimal in rekel, da je to čisto drug konec mesta. Mož z rikšo naju je spet peljal drugam, pa zopet narobe. Znorela sva, ko je možakar hotel, da mu spet plačava. Nisva in sva šla do biroja peš. V pisarni kjer podaljšujejo vize, sva pustila potna lista. Prosila sva, če nama podaljšajo še za en mesec. Zvedela sva kje je jugoslovanska ambasada in to, da iz Japonske na Kitajsko tudi potrebuješ vizo. Iz centra sva šla na avtobus (imela sva srečo, da sva prišla na drugega, čeprav nama je bilo zelo tesno — kot ribe v konzervi). Večerjala sva v restavraciji, potem pa šla na jogging. Tam (ob teku) naju je ogovoril nek Kitajec in kmalu smo se sprijateljili. Povabila sva ga v hotel. Govoril je solidno angleščino. Pogovarjali smo se dobro uro o različnih stvareh. Zvečer sva pisala kartice in šla spat ob 12.30". i * ' - • - , Mongolija — velika puščava — le redko kje rase trava in grmi- Kitajska ulica — ljudje kolesarijo ali hodijo peš — osebni avto-čevje mobili so redki 12.stran ★ H3S C9S PRAZNIČNE ČESTITKE titovo velenje * 24. decembra 1987 K velenjska kooperacija gradbenooobrtna zadruga p. o. titovo ve I en i e, stari trg 36 želi vsem svojim kooperantom, poslovnim prijateljem in ostalim občanom obilo uspeha in osebne sreče velenjska kooperacija gradbenooobrtna zadruga p. o. titovo velenje, stari trg 36 v novem letu 1988! 1#1 velenjska kooperacija gradbenooobrtna zadruga p. o. titovo velenje, stari trg 36 **************** REK Delovna skupnost Družbeni standard n. o. sol. o., Titovo Velenje u RESTAVRACIJA JEZERO RESTAVRACIJA DELAVSKI KLUB VILA ŠIROKO želijo vsem svojim gostom in poslovnim partnerjem zdravo in uspešno novo leto 1988. Restavraciji Jezero in Delavski klub vabita tudi na veselo čakanje novega leta. Obe zagotavljata dobre storitve in prijeten večer. Si i-—-__ snmmfffnnnnnfmmmfnmmT!mTffi nmiii it?n?T?T?!?mmm|tnm?5Ji k •S* •Hi li E EKO elektrokovinarska oprema TITOVO VELENJE :=S =J 3 3 =3 Mnogo srečnih, zdravih in veselih dni vam v prihodnjem letu želi _ kolektiv EKO. ^HIHHHHtiHIHHHHHHIMHHHHIHHi^ SS: K:: 5= E s: a 3 SONJA in STANE PODBRE-GAR Ravne \38b, 63325 Šoštanj, telefon 063/882-403 Še je čas, da prijetno silvestrujete. Pokličite po telefonu in si rezervirajte — lahko tudi osebno. Vsem želimo vse najlepše v novem letu! + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + I* mladinska knjiga tozd Knjigarne in papirnice Ljubljana KNJIGARNA, PAPIRNICA IN GALERIJA Titovo Velenje Vsem našim kupcem ter drugim delovnim ljudem in občanom želimo sreče, zdravja in uspehov v novem letu in da bi tudi v prihodnje zadovoljni odhajali iz naše prodajalne ************** ANTON PEČOVNIK KONSTRUIRANJE, PROIZVODNJA STROJEV, ORODIJ IN NAPRAV Koroška 31 a Titovo Velenje ********** V novem letu 1088 telim vsem občanom in delovnim ljudem veliko zdravja, sreče ter osebnega zadovoljstva I Srečno 19881 ************************* 24. decembra 1987 * titovo velenje PRAZNIČNE ČESTITKE nas cas * Stran 13 ****************** * * * * * * * ■K * * * ■k ■k ■k ■k ■k ■k ■k ■k ■k -k ■k ■k -k ■k ■k •k Srečno in * * * * * * WPLAS TITOVO VELENJE uspehov * i i % & f M * * * polno * vm* 1988 * * * * * * * * * vam želi * nama * * * * KOLEKTIV DO VEPLASA ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1988. DELOVNA ORGANIZACIJA P. 0. RTC GOLTE 63330 MOZIRJE, Žekovec Obiščite opojno snežno prostranost Rekreacijsko turističnega centra Golte. Vabimo vas, da ste čim večkrat naš gost, v novem letu pa vam želimo mnogo sreče, zdravja in delovnih uspehov. ***************** ^iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiirF. I ; I INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD Tovarna usnja Šoštanj Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje želimo v novem letu 1988 veliko uspehov, zadovoljstva in osebne sreče! zavarovalna skupnost triglav OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n.sol.o 63000 CELJE, Ul. XIV. divizije 4 Ulica XIV. divizije 4, 63001 Celje Priporočamo se za sklepanje različnih oblik zavarovanja, ki nudijo skleniteljem popolno gospodarsko varnost! Svoje usluge nudi zavarovalna skupnost TRIGLAV — Območna skupnost Celje na sedežu DELOVNE SKUPNOSTI v Celju ter prek krajevnih predstavništev: Titovo Velenje, Žalec, Mozirje, Šmarje pri Jel&ah, Laško, Šentjur pri Celju, Slovenske Konjice. Zavarovalna skupnost Triglav — Območna skupnost Celje iskreno čestita vsem delovnim ljudem ob novem letu, ter jim želi veliko sreče, zdravja ter osebnega zadovoljstva. BRIVNICE IN ČESALNICE p. o. TITOVO VELENJE Brivnice in česalnice S FRIZERSKIMI SALONI v Titovem Velenju: »NADA« Cankarjeva 1 »NARTA« Foitova 4 »MAJA« Kidričeva 4 v Šoštanju: »tVA« B. Mravljak 6 »VESNA« B. Mravljak 14 IN OBRATI PRALNIC v Titovem Velenju, Kersnikova 2 v Šoštanju, Cankarjeva 18 a ŽELIMO VSEM SVOJIM STRANKAM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO IN USPEŠNO NOVO 1988 LETO! GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE GH/IDiS LJUBLJANA TOZD GRADBENA ENOTA CELJE n. sol. o. Srečno in obilo delovnih uspehov v letu 1988 želimo vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške doline! K PETROL CELJE DO TRGOVINA TOZD TRGOVINA DROBNO Mariborska 91 CELJE NA Pridružujemo se najlepšim željam v letu 1988 in obenem želimo vsem voznikom in našim odjemalcem varno vožnjo! 14. stran * flBS C3S PRAZNIČNE ČESTITKE titovo velenje -k 24. decembra 1987 EMEUNA BANKA VELENJE KAM IN KDAJ PO OBRESTI? Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje obvešča varčevalce, da bo od 5. januarja dalje mogoče vpisati obresti za vse vrste dinarskih in deviznih vlog ter žiro računov. m 1 Obresti po dinarskih vlogah bodo vpisovale vse enote TB Velenje, dinarske obresti po deviznih vlogah pa ekspozitura Rudarska in oddelek Mozirje. Ne glede na datum vpisa so obresti za leto 1987 obračunane z 31. decembrom 1987 in od 1. januarja 1988 obre-stovane po veljavni obrestni meri. Vsak občan ima v banki vsaj eno hranilno knjižico ali ra-čun. Če bi želeli imetniki vseh vlog hkrati vpisati obresti, ^hC"« bi lahko prišlo do zastojev. Zato prosimo varčevalce, ki nameravajo obresti le vpisati ali dvigniti, da se oglasijo v banki kasneje, oziroma da združijo ta opravek z rednim obiskom v banki. SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1988 VAM ŽELI LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA BANKA VELENJE! 24. decembra 1987 * titovo velenje PRAZNIČNE ČESTITKE nas cas * stran 15 t Rudarsko elektroenergetski ko> Franc Leskošek-Luka r.o. Titovo Velenje DO RUDNIK LIGNITA VELENJE tozd Jama Preloge tozd Jama Pesje tozd Jama Škale tozd jamska mehanizacija tozd Jamski transport tozd Jamske gradnje tozd Priprave tozd Klasirnica tozd Zunanja dejavnost tozd Gradbena dejavnost tozd Mizarska dejavnost tozd Izobraževanje delovna skupnost Zračenje delovna skupnost Zračenje delovna skupnost Kopalnica delovna skupnost Skupnih služb DO ELEKTROSTROJNA OPREMA tozd Strojni obrati tozd Elektro obrati tozd Vodovodno-ključavničarski obrati delovna skupnost Skupnih služb DO SIPAK tozd Plastični izdelki tozd Kovinski izdelki in galanterija delovna skupnost Skupnih služb DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ tozd TEŠ I tozd TEŠ II tozd Vzdrževanje tozd Inženiring delovna skupnost Družbena prehrana delovna skupnost Skupnih služb DO AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI DO TISKARNA Delovna skupnost DRUŽBENI STANDARD Delovna skupnost ZAVAROVANJE Delovna skupnost SKUPNIH SLUŽB I i VWm dolovnim ljudom in občanom o] ooohnono ^vlovoljciva in delovnih ■ mmmmmmmm 'i. Jvfffllii 16. stran ★ H8S C35 ■ PRAZNIČNE ČESTITKE titovo velenje * 24. decembra 1987 + + h + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + ' + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + KOM PAS JUGOSLAVIJA Hertz Poslovna enota RENT-A-CAR Stari trg 36 a Titovo Velenje, telefon 855-552 Poslovna enota gg| »TURIZEM« l»FM Šaleška ulica 2 Titovo Velenje, telefon 854-593 — rent-a-car — letalske vozovnice — obiski strokovnih sejmov — organizacija izletov za zaključne skupine OO sindikata in maturante Kompasova zima 87/88 Jesen — zima — pomlad 87/88 oba programa že v prodaji Kompas Jugoslavija — Poslovni enoti »RENT-A-CAR« in »TURIZEM« želita vsem občanom in delovnim ljudem srečno, veselo in kar najbolj uspešno novo leto 1988 in jih vabita, da koristijo njune usluge. ■k 1 M l | N j 0 j ! 1 11 J Titovo Velenje * vsem obiskovalcem naših predstav v Titovem Velenju, na Konovem v * Šoštanju in Šmartnem ob Paki ter vsem drugim delovnim ljudem in občanom * ■K * X- želimo srečno novo leto 1988! X Če še niste, postanite tudi vi obiskovalec naših kinopredstav. * ************************* S A VINJ- SKO-ŠALE- ŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Titovo Velenje čestita vsem članicam oziroma delovnim ljudem in občanom v novem letu 1988 in jim želi tudi v bodoče novih delovnih zmag in pridobitev. U I DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo Vekosn. sub. o. Titovo Velen/e, Koroška 37 b Srečno, uspešno in zadovoljno novo leto 1988 ŽELIMO vsem delovnim ljudem in občanom, še posebej koristnikom naših storitev. Tridesetletnica je za nas prelomnica i Delavci Vegrada smo praznovali letos 30. let delovanja. To leto za nas ni bilo lahko, saj so nas ves čas spremljale številne težave, ki pa smo jih uspešno premagovali. Dovolj zgovoren dokaz za to so naši poslovni rezultati, ki so kljub krizi, s katero se otepamo, dobri. Delo je bilo težko pridobiti, pa vendar so bile naše zmogljivosti ves čas polno zasedene. Še posebej razveseljivo je, da bo tako tudi preko zime. Zaenkrat imamo dovolj dela do konca meseca marca. Precej dela smo pridobili v nerazvitih republikah, pa tudi na tujem. Ravno ta tržišča so nam velikokrat omogočila, da smo težave lažje premagovali. Lahko rečemo, da je tako tudi sedaj. Pred kratkim smo namreč pridobili v Demokratični republiki Nemčiji izgradnjo samskih hotelov. Z gradnjo smo začeli novem- bra, investitorju pa moramo objekte predati v 4 mesecih. Zavedamo se, da je to zahtevna in odgovorna naloga, vendar smo prepričani, da ji bomo kos. Tako hitro izgradnjo nam namreč omogočajo naši prostorski elementi DOM 101. Dobro opravljeno delo nam bo prav gotovo omogočilo pridobitev še nadaljnjih del. To pa je za nas še kako pomembno, saj se doma, še posebej v Titovem Velenju v tem času investicije omejujejo. Še vedno torej lahko trdimo, da smo uspešni. Vendar pa ob tem ne pozabljamo na težak položaj gradbeništva, ki nas nikakor ni obšel. Zato smo se v zadnjem obdobju tudi reorganizirali. Oblikovali smo enovito delovno organizacijo, saj smo ocenili, da moramo združiti vse Vegradove zmogljivosti od komerciale, projektive, izvajalcev, prodaje in garancijskih popravil. Vegrad mora biti proizvodno integriran in doseči moramo, da posamezne naloge ne bodo samo problem enega TOZD-a, ampak celotnega podjetja. Potrebo po takšni organiziranosti so naši delavci ra- Ojv zumeli in jo na referendu- ^pfc. mu podprli. Pred nami pa so še mnoge pomembne naloge. Za- jj vedamo se namreč, da moramo biti še kvalitetnejši, hitrejši in cenejši. Moramo se racionalizirati. Naša družba nima več toliko denarja kot v preteklosti, zato moramo še večjo skrb nameniti varčevanju. In to na vseh področjih. Sleherni Vegra-dovec si bo moral narediti svoj program varčevanja. Tridesetletnica je nova velika prelomnica v rasti in razvoju Vegrada. Teh je bilo v preteklosti kar nekaj in prepričani smo, da bo tudi tokratna prelomnica nov start — nov vzpon za uspešen bodoči razvoj naše delovne organizacije. 24. decembra 1987 * titovo velenje n NAGRADNA KRIŽANKA nas cas *stran17 JrvvHuC^il mEšgj] Rešitve pošljite do petka, 8. januarja 1988, na Uredništvo Našega časa, Foitova 10, 63320 Titovo Velenje z oznako »nagradna križanka Elkroj«. Izžrebali bomo pet pravilno rešenih križank — od 1. do S. nagrade — izdelki Elkroja. Vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške in Gornje Savinjske doline želimo srečno in uspehov polno novo leto 1988! 18 stran naš cas PRAZNIČNE ČESTITKE titovo velenje * 24. decembra 1987 Potujem po najlepši deželi Poslušam klavirske tipke. Sprehajajo se iz nižin v višine, dur se preplete v mol in v sentimentalen, sanjav večer. Skozi zavese ne more več prodreti misel, kajti noč je črna in ob njeni zavesi je spodnji rob belina. Ne vzdržim več. Noč me povabi z dolgo, tanko roko in me izpusti pred razsvetljenimi hišami. Od vsepovsod mežikajo tja pisane lučke in vsaka posebej me prepričuje, da je že konec starega. »Tovariš moj, kaj pa vi tu?« Noge so se mu zazibale v kolenih in ime oči tako zasvetile kot utopljencu, ki doživlja brodolom. »Lahko je vam, kaj, lahko! Ha, poglejte, žena mi je umrla. Kar tako, hitro, naenkrat. Umrla, veste ...« Snop luči je na ledeni poti ujel mladost. »Dober večer, lep večer.« Dekletova roka se je v njegovi za-smejala in oboje oči so se prešerno hihitale in govorile: »Kako smo še vendar srečni. Čakamo na novi jutri. Čakamo.« Moje srce je zazve-nelo in se odprlo. V tisto najbolj čudovito mladost, ko sem ljubil in bil ljubljen: mati. oče, bratje, dekle. Takratni čas je zavit v gosto zelenje in oranžen cvet breskve, ki je dišala. Prikliči še enkrat ljubezen, prikliči ljudi spomina, pobožaj jih po obrazih in poljubi! Ne, zunaj je vendar sneg in led in ljudje se zavijajo v tople plašče. Sanje so postale pijane in srce sem premagoval, da je ječalo in iskalo opoj, da sem mu bliže njemu, srcu. Hip pozabljenja —- od zelene večnosti do snežne beline. Ustnice se napenjajo, koraki že plešejo v bližnji bife. In pred menoj je zopet tisti človek na dolgih nogah in temnih oči in globokih senc pod njimi. »Vi ste že srečni!« se trga iz njega. »Srečni!« Zavlekel sem se v tisti bife in nora glasba me je skoraj prevpila. Piti, piti, in pozabljati. »Ja, redkost, da te vidim tu. Ti, šolnik. Čakaj, naštejva, koliko let se nisva več srečala tam, saj veš, kje.« »Eh, kaj bi. Kakih dvajset je že za nama.« »Pa veste, da vas rad srečam. Samo en konjak na ta račun.« Zlatorjavkasta tekočina je stekla mehko in voljno po grlu in še in še. »Saj se bova zopet videla, kajne. Če prej ne, pa v novem letu. Pa srečno in veselo!« Oči rudarskega nadzornika so se zasvetile v vlažnem in motnem siju bifeja. Zdrznila sva se, kot bi odbila ura. Stiski rok, in že tavaš po beli cesti, ki vriska in se hiše postavljajo na glcvo in vsak kotiček zemlje in asfalta prižiga praznično luč. Tako sem zigrebel trpkost večera. Vlak je odpeljal z vso brzino in mladost se je zopet skrila v intimo človeka. Avtomobili so brneli in hupah kot za stavo, vsak potnik, ogrnjen v črno. se je nasmihal in še krivec je vlekel tako toplo, da bi skoraj postala odjuga. Stopiš skozi vrata, pa se ti vnuki zapodijo pod noge in te objemajo. Njihove svetle oči pa že iščejo praznične dobrote. Sam smeh, pa še skrita solza, ki ni krokodilja. Srečni otroci, ki še verjamejo pravljici življenja. Jaz pa samo: »Nekoč je živela.« »Ata, kaj pa sanjaš o Sneguljčici?« »Nekoč je živela. .. Konec svilenega šala se mi je podaljšal do tal. Jaz pa: »Nekoč je živela ...« »Sneguljčica vendar. Ata, nehaj, Ata...« Kako sem se vendar mogel domisliti v srebro zavite dobrote. »A, že vem, Sneguljčica. Ve ste pa palčki.« smeh, smeh, smeh. Otroci sladko zaspijo, kar ob okrašeni jelki. Beseda nam onemi, ker jo je prevpila televizija. Sneguljčica vendar zopet. Gledam speča, angelska obrazka, ki se nasmihata še v snu. »Nekoč je živela ... Zopet se je odprlo.« »Kaj neki?« de žena. »Odprlo se je. Veš, tista najbolj žlahtna naprava. Tule notri, tule.« Omahnem, ker me ne prepriča ro-kovski pevec. In potem sem zopet sam s seboj, s svojim večnim son- cem, ki se razliva čez vso zeleno poljano. Potujem po najlepši deželi v najlepšem razcvitu. Oranžni in beli cvetovi dišijo. Trgam marjetice in trgam njih lističe: »Ljubi, .ne ljubi, ljubi, ne ljubi. Ne, ne ljubi.« Strah, komaj zaznaven, se razširi do zvezd. Tam se dotaknem nepojmljive večnosti. Tod meri moj preblisk pot v večnost. V večnost, tako osamljen, in zbegan zemeljski otrok. Tod plešejo prebliski mojih dragih. Za hip obstanejo, da se pozdravimo. Neumno, iskra, kije kot tren, naj se ustavi. Ali bi se, če bi ne bilo črne luknje? Velikanske in grozljive . . . Iskre, svetle strele, se usipajo. Čakam, čakam, da ugledam najbližjo, najbolj prijazno. Hvala bogu, zopet samo srebrne zvezde. Zlovoljno sežejo roke v hladen januarski dan. Otroci plešejo pod jelko, kuhinja diši po orehih. Zunaj pa veselo naletava. Sneg gre, glej zunaj sneg gre. Tiste novoletne noči, ob tej pesmi, ki jo je skomponiral Marjan, ne pozabim. Vem, živim od spominov in živim od prihodnosti. Saj jutri bo nov miren dan, brez ubijanja in krvi. Nov miren in pomlad bo zacvetela in — nekoč bodo iskre begale v neznan vesoljni prostor in tudi te bodo naša prihodnost. S tekom v Novo leto Pred dnevom republike je tekaška sekcija Gorenje že drugič pripravila tek od Rdeče dvorane do Topolšice. Dežje tekmovalcem sicer ponagajal, vendar so vsi uspešno opravili zahtevno nalogo. Še pred X INŽENIRING TITOVO VELENJE VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM želimo SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1988! novim letom bodo pripravili še tretji tek, ki bo v torek, 29. decembra, s štartom ob 15. uri pred Rdečo dvorano. Na drugem teku je nastopilo 24 tekmovalcev iz raznih slovenskih krajev. Zmagal je Beno Rav-nak iz Celja, ki je za progo potreboval 36 minut in 59 sekund, za njim pa so se zvrstili Tone Vencelj iz Ivančne Gorice, Stanko Barber (RLV), Stane Koselj, Andrej Uranjek, Martin Lah (vsi Gorenje), Ivo Avberšek (Velenje), Hinko Jerčič (Gorenje) itd. kemična Čistilnica polak Koroška 44, Titovo Velenje telefon 063 856-856 Vsem koristnikom naših uslug želimo srečno in uspešno novo leto 1988! MESNICA IN DELI-KATESA »PREKORŠEK« Kardeljev trg Titovo Velenje Čestita vsem delovnim ljudem in občanom in jim želi srečno Šah Končano je tudi zadnje tekmovanje v letu 1987, to je bil novoletni turnir dvojic, ki je bil to ne deljo v hotelu Paka v Titovem Velenju. Končni rezultati so bili naslednji: 1. Drobež — Godec (Trbovlje) 28 1/2, 2. Matko -Rajkovič (Titovo Velenje) 24, 3. Kristan — Goršek (Titovo Velenje) 23, 4. Skok — Štorman (Šempeter) 20 1 /2, 5. Džordževič — Žagar (Titovo Velenje) 20 1/2, 5. Džordževič — Žagar (Titovo Velenje) 20 1/2 itd. Nastopilo je 22 dvojic in skupno 44 igralcev. Na nagradnem hitropoteznem turnirju v Celju, ki je bil organiziran v počastitev dneva JNA, se je udeležilo tudi več Velenjča-nov. Najbolje se je Milan Goršek, ki je med 42 igralci zasedel odlično 6. mesto. Od Velenj-čanov se je vidneje uvrstil tudi Franc Storpnik na 12. mesto. Zmagal je Božo Štucl (Celje) z 8. točkami. Velenjski šahisti so na svoji redni letni skupščini ponovno povdarili, da brez lastnih igralnih prostorov ni napredka kvalitetnega šaha. Vendar bodo kljub tem težavam organizirali pionirsko šolo šaha, ki naj bi se pričela 6. januarja 1988. Na skupščini so tudi kritično obravnavali stanje v društvu in predvsem aktivnosti po sekcijah in pri tem tudi ugotovili, da so nekatere zelo aktivne. Za predsednika društva pa so za naslednje 2-letno mandatno obdobje izvolili Borisa Bre-šarja. Š. Cvar Občinska liga v košarki V občinski košarkarski ligi so odigrali prvi dve koli. Rezultati — I. kolo: Fiskulturniki:NN 37:35, Gorenje:Scouts 33:24, ŠŠK:OLE OLE 61:21, ŠD Vrbovec:Mislinja 50:38, Ravne proste; 2. kolo: ŠŠK:NN 41:24, Scouts:Vinska gora 36:31, Fiskulturniki:Gorenje 36:44, ŠD Vrbovec:Rekreacija 20:35, EKO:Trim 33:32, Ravne:OLE OLE 41:23, Mislinja prosta. Smučarski skoki Pušnik zmagal v Planici V Planici je bila konec tedna vrsta tekmovanj. V tekmi za pokal Cockte za starejše mladince je na 90-metrski skakalnici zmagal Pušnik, točke pa sta na 10. in 12. mestu osvojila še Pogorelčnik in Tamše. Pušnik bo prihodnji teden nastopil na članski tekmi za evropski pokal v Avstriji. Za pokal Cockte so se pomerili tudi mlajši mladinci. Zelo dober drugi je bil Pogorelčnik, točko pa je ujel še Čepelnik na 15. mestu. Na pregledni tekmi za člane sta s 6. in 8. mestom lep uspeh dosegla Mi-helič in Verdev. ftftft rimtMMi «««■ Izvršni odbor Društva upokojencev 1 0 * « 1 I * s DU Titovo Velenje Vsem občanom, predvsem pa članom društva upokojencev Titovega Velenja želimo v prihodnjem letu obilo zdravja in dobrega počutja. %%% i « «« ***************** * * * * * -k * * ■K * in uspehov polno * novo leto 1988! ■K ******** ********* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * I I I I I L MESNICA K0ZLEVČAR ŠOŠTANJ Vsem delovnim ljudem in občanom, posebej pa še našim strankam želimo srečno, uspešno ter zadovoljno novo leto 1988! Obrtno združenje občine Velenje Titovo Velenje Foitova 2 telefon 063/856-503 ŽELI V IMENU VSEH SVOJIH ČLANOV OBRTNIKOV V OBČINI VELENJE VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1988! 24. decembra 1987 ★ titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nascas*stran_19 Koledar ČETRTEK, 24. decembra -EVA PETEK, 25. decembra — Boži- j dar SOBOTA, 26. decembra - ŠTEFAN NEDELJA, 27. decembra - JANEZ PONEDELJEK, 28. decembra - ŽIVKO TOREK, 29. decembra — TO- SREDA, 30. decembra - BRA-NIMIR ČETRTEK, 31. decembra — SILVESTER PETEK, 1. januarja — NOVO LETO SOBOTA, 2. januarja — GREGOR NEDELJA, 3. januarja — GE-NOVEFA PONEDELJEK, 4. januarja -ANGELA TOREK, 5. januarja - SIMON SREDA, 6. januarja — MOJ-MIR GLASBENI STOLP FISHER M-22 PRODAM. Telefon 831-095, popoldan. NOV DVOVRATNI hladilnik ugodno prodam. Telefon 882-896, popoldan. BLATNIKA ZA GOLF 1978 in motorno žago Janseres 510 SP prodam. Ravne 96 a, Šoštanj. SKRINJO 120 1, prodam, staro 1 leto. Vera Ovčar, Prešernova 14, Titovo Velenje. BARVNI TV GORENJE PRODAM. Telefon 857-240. ŠTEDILNIK, 2 plin, 4 elektrika, prodam. Telefon 855-903. DVA PRAŠIČA ZA ZAKOL, težka 160 kg, prodam. Telefon 721-177. AVTO OPEL KADET, letnik 1973, prodam. Telefon 882-823. AVTO DELE ZA FIAT 750 prodam. Tone Tajnšek, Arnače 22 C, Šentilj. OSEBNI AVTO ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam za 120 SM. Telefon 881-111, interna 369 ali na Šercerjevi 18 v Titovem Velenju. V TITOVEM VELENJU NAJAMEM ENOSOBNO STANOVANJE. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »redni plačnik«. OSEBNI AVTO R-12, karambo-liran, prodam. Zoran Iličič, Zi-danškova 3 Celje, telefon 31-112, interna 342. OSEBNI AVTO R-4, PO DELIH, PRODAM. Telefon 062-845-205. ŠTEDILNIK, NERABLJEN, PRODAM. Telefon 857-913. OSEBNI AVTO R-4 GTL, letnik 1984, prodam. Telefon 854-152. OBNOVLJEN OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, prva registracija 1977, prodam. Telefon 853-532 ali na Konovski cesti NH Konovo (Martinšek), nad igriščem — popoldan. Dežurstva Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 26. in 27. decembra — dr. Martina Erdelji, Prešernova 22 b, Titovo Velenje, od 31. decembra do 3. januarja — dr. Dragan Smiljanič (pri Zohar), Cankarjeva 2 a, Titovo Velenje. ŠPORTNO KOLO PRODAM PO UGODNI CENI, znamke »Triumf«. Telefon 855-427. KRAVO, SIVORJAVO, brejo 8 mesecev četrto tele, prodam. Štefka Strožič, Lokovica 96 a, Šoštanj. POTREBUJEM VARSTVO za 11 mesečnega fantka, od februarja 1988 dalje, na Gorici ali v bližini LB Velenje. Telefon 857-760. Rotovnik. ZELO DOBRO OHRANJENO SPALNICO PRODAM. Telefon 858-265, po 20. uri. OSEBNI AVTO R-12 PRODAM. Telefon 857-769. TOVORNO PRIKOLICO NOSILNOSTI 800 kg in motorno žago, prodam. Telefon 855-331, popoldan. AVTO MAZDA 1500 Sedan, letnik 1970, 170.000 km, dobro ohranjen, prodam. Informacije po telefonu 857-025. SMUČARSKO VLEČNICO TOMOS, RABLJENO, PRODAM. Pokličite 856-904. VIKEND V VELUNJI PRODAM. Telefon 882-307, popoldan. ZMRZOVALNO OMARO GORENJE, 210 litrsko, staro 3 mesece, v garanciji, prodam. Telefon 855-818. OSEBNI AVTO 126 PRODAM, za gotovino ali kredit. Arnače 22 Šentilj Titovo Velenje. ZASTAVO 101 GT 55 PRODAM. Letnik 1983, telefon 855-991. MAMICA IN OČKA! Vajino silvestrovanje bo brez skrbi, če mi bosta zaupala vajinega malčka v varstvo. Pokličita po telefonu 853-154. SPALNICO PRODAM ZA 30 SM. Telefon 857-682. DNEVNO OMARO IN POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO PRODAM. Možnost odplačevanja na obroke. Telefon 853-694. PRODAM KUHINJO. Telefon 856-049. CISTERNO ZA KURILNO OLJE Z GORILCEM, OKROG 2000 1, KUPIM. Telefon 840-094. BARVNI TV GORENJE PRODAM, star 10 let, z novim ekranom, cena 28 SM. Bruno Trebi-čnik, Foitova 2. Telefon 857-689. TOMOS AVTOMATIC N, skoraj nov ČB TV Gorenje in nov ženski plašč rjave barve št. 44 in enake barve ženske škornje št. 39, prodam. Informacije po telefonu 882-875. NOVO HIŠO V STARI VASI PRODAM. Informacije po telefonu 855-526, popoldan. R-4, letnik 1981, prevoženih 70.000 km prodam za 230 M, ali zamenjam za terensko vozilo (je-ep...) Telefon 857-463, od 17. do 18. ure. IŠČEM STANOVANJE V TITOVEM VELENJU ali okolici. Silvester Rugelj, Kersnikova 13, Titovo Velenje. SREČNO Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti Zdravstvenega doma Vele nje, sicer v pripravljenosti na do mu. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 25. do 31. decembra — Ivo Zagožen, dipl. vet., Jerihova 28, Titovo Velenje, telefon 858-704, od 31. decembra do 8. januarja — Milan Matko, Topolšica 15, telefon 891-166. DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Dl NČ DČ ROK P OD ŠT. DEL. OBČINA VELENJE 450.000 1 DSSS SIS GOSPODARSKIH DEJ. pravnik — pravniška opravila 3 nč 15 GORENJE RAZISKAVE/RAZVOJ — prevajalec za srbohrvat- 300.000 1 PU srbohrvatskega jez. ski jezik X dč 8 DSSS SIS GOSPODARSKIH DEJ. — obračun stanarin in na- ekonomski tehnik jemnin 3 dč 15 230.000 1 DSSS SIS GOSPODARSKIH DEJ. — izvajanje knjigovodskih ekonomski tehnik del 3 nč 15 270.000 1 OBČINA MOZIRJE GORENJE-GLIN NAZARJE — vodja splošnih tehničnih ing. lesarstva zadev 4 nč 8 520.000 1 MG »SMREKA« GORNJI GRAD — enostavna brusaška de- 240.000 1 brusilec la (priprav) 3m nč 8 TDO SAVINJA prodajalec — poslovodja poslovalnice 2 nč 276.000 1 TOZD KOVINARSTVO LJUBNO — fakturist — administra- ekonomski teh. tor 216 m nč 8 300.000 1 POPRAVEK OBJAVE Z DNE 10/12-87 ZARADI ZAMIKA VRST PRI TISKANJU LJUBLJANSKA BANKA — vodja oddelka dolgoro- 580.000 1 dipl. ekonomist čnih naložb 4 nč 8 LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje delavcev TVD Partizan Šmartno ob Paki i prireja v kulturnem domu • NOVOLETNI PLES dne 2. januarja 1988 s pričetkom ob 20 uri. Igral bo ansambel KENDI s pevko TATJANO • DREMEU. i 1 Vljudno vabljeni! Šaleški študentski klub VABILO NA PLES Šaleški študentski klub prireja v soboto, 26. decembra ob 20. uri, prednovoletni ples. Vse študente vabijo v dom družbenopolitičnih organizacij na Konovo, kjer bodo poskrbeli za dobro glasbo, hrano in pijačo. (ao) DEDEK MRAZ V CENTRU TITOVEGA VELENJA Dragi otroci! Dedek Mraz se bo sprehajal v petek in soboto od 18. ure 30 minut dalje po Titovem trgu in Trgu mladosti. Pridružite se njegovemu sprevodu. gorenje Gorenje Interna banka Delovna skupnost, Titovo Velenje razpisuje naslednja dela in naloge: 1. Vodja sektorja plačilnega prometa 2. Vodja sektorja pravnih in splošnih poslov Kandidati morajo poleg z zakonom določenih splošnih pogojev izpolnjevati tudi naslednje pogoje: Pod 1. — visoka ali višja šola ekonomske smeri — 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah Pod 2. — visoka ali višja šola pravne smeri — 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah. Kandidati naj pošljejo pisne prijave in dokazilo o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od dneva razpisa na naslov: Gorenje Interna banka, Delovna skupnost, Prešernova 9, 63320 Titovo Velenje z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem prijavnem roku. MILIČNIKI SO ZAPISALI • MILICN ZBILA PEŠCA Voznica osebnega avtomobila CE 661-760 Nerina Verko, 1961, je peljala 15. decembra malo po sedmi uri po Partizanski cesti v Titovem Velenju. Skozi križišče je zapeljala po desnem prometnem pasu in ker se ni pravočasno vključila na levi vozni pas, je zapeljala na kolesarsko stezo, kjer je zbila pešca Marjana Dvodžaka, 1932. Ta je dobil pri tem hude telesne poškodbe. TRČILA TRI VOZILA Iz Slovenj Gradca proti Titovem Velenju je peljal 16. decembra okoli polenajste ure voznik osebnega avtombila CE 192-495 Mirko Kalteneker, 1945. V Paki ga je začelo v levem nepreglednem ovinku zanašati in zapeljal je v levo v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal voznik kombiniranega vozila K 84 — 099 Franz Zimpašer. V času trčenja je pripeljal po cestišču še voznik osebnega avtomobila MB 153-728 Ivan Majcen, 1918, kije trčil v kombinirano vozilo. Pri nesreči se je hudo telesno poškodoval voznik Kalteneker, nastala pa je tudi velika materialna škoda. NEPRAVILNO PREHITEVANJE Voznik osebnega avtomobila CE 218 867 Igor Centrih je 16. decembra okoli 17. ure 30 minut na sproti Gorenja prehiteval osebni avtomobil CE 137-596, ki ga je vozil Milan Mlinar. Ko je opazil, da mu nasproti pelje avtomobil, je prehitro zavil nazaj na desni vozni pas in pri tem trčil v Mlinarjevo vozilo. Od tu ga je odbilo v obcestno svetilko in nato spet v Mlinarjevo vozilo. Med tem je padel iz vozila in obležal hudo telesno poškodovan. KRAJE IZ AVTOMOBILOV Tudi zadnje dni so zabeležili velenjski miličniki številne kraje iz avtomobilov. Nepridipravi kradejo različne drobne predmete. Med drugim je izginil zaga-njač iz avtomobila Radomirja Dž. iz Šoštanja. 17. decembra je izginila razdelilna kapa in številni manjši predmeti iz avtomobila Ivanke M. s Kardeljevega trga. IZGINILA DVA VIDEORE-KORDERJA Neznanec, po vsej verjetnosti zaposlen v Gorenju, je v času od 16. do 17. decembra odtujil dva videorekorderja, vredna okoli 2 milijona dinarjev. ZALOTILA GA JE Med krajo zlate verižice z obeskom je Barbika R. v svojem stanovanju zalotila neznanca. Presenečen je dejal: »Oprostite« in izginil. KMALU SO JO IZSLEDILI V vrtcu Najdihojca je Nada Dž. 17. decembra malo po 12. uri ukradla usnjeno torbico Jožefe D. V njej so bili dokumenti in denar. Miličniki so storilko po opisu oškodovanke kmalu izsledili. UKRADENO KOLO Z MOTORJEM 18. decembra malo pred sedmo uro je izginilo motorno kolo last velenjskega ptt. Parkirano je bilo na Cesti talcev v Titovem Velenju. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR V pivnici v Titovem Velenju je 16. decembra okoli 15. uri razgrajal vinjeni Slobodan M. Pomirili so ga miličniki. V noči na 18. december pa so morali posredovati miličniki pri številnih družinskih prepirih. Med drugim je Božo J. razgrajal v svojem stanovanju in pretepal ženo ter otroke. Podobno se je dogajalo tudi v stanovanju Franca K. Oba so miličniki pridržali do istreznitve. Te noči so opozorili v gostišču Hram pod gozdom še vinjenega Todora T. ter vinjenega Nenada T., ki je razgrajal v svojem stanovanju. MLADOLETNIKI KRADEJO ŽARNICE Želimo si, da bi bilo naše mesto ob novem letu kar najbolj praznično. Mnogi so zato že poskrbeli z barvnimi žarnicami, žal pa jih mladoletniki množično kradejo in razbijajo. Miličniki so jih zadnji teden obravnavali kar 10. ih Močno v bolezni si trpel, a vedno si si še želel, da bi še živel. Bil si vesel, k sosedom v vas si rad šel, a vse minilo je, ----- V SPOMIN Stanetu Aubrehtu iz Lipja 55 Ne moremo se sprijazniti z usodo, da te od nikoder več ni. Ostala je praznina in tišina, ostal je le nepozaben spomin. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoči: žena in sinova z družinama. ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni, nas je v 59. letu starosti zapustila naša draga mama in stara mama Pavla Kusterbanj Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala duhovniku za govor in pogrebni obred, tov. Zaleznik za govor, Društvu upokojencev, osebju bolnice Topolšica, sodelavcem in ZS DO APS, sodelavcem in ZS TOZD Jamska mehanizacija ter vsem sorodnikom in znancem. Beseda HVALA je skromna, a vendar iz srca! Žalujoči: sinova Tine in Tone z družinama. Kaj bi ob prehoda v Novo sklenili — aha ^^ vsemu leto slabemu Pa je leto spet minilo vseb debelih 300 dni, dosti se je v njih zgodilo, a za hvaliti jih ni. Polno je bilo dogajanj, ki v kroniko gredo, a preveč še vseh razhajanj, da lepo bi nam bilo. So pretresli nas ukrepi, zvezne dobrim obeti raztogotili so vse Dinar še naprej j in zapiral meje nam,i »Inflacij« pa nam strogo vladal nas lahko je res že sram. Tudi v našem tem okolju vi ni manjkalo, vse šlo kot po olju, ■ nam še ni knjkalo. kot da bi fo le luksuz kot da r| 11, ne bo se naš učil. Razna so bila S^UŠča: dosti bo otrok al skakšnega pač ki gledišča |0 šolsko Bolj enotne^ naj najde ekološki sol fesnaga resno že oznanja: ne pozabttp ntmk! \gati si tu želijo Jpadke hude za ljudi, jtgimys potem še kje krivijo, proti vsi. darilo, Idariš: 9rt o pomoriš. Še bilo je dosti tega, kar napisati velja in dotakniti se vsega kot navadno leta vsa. Sem ter tja bomo vozili, ne v avtu, naj se ve, ki so ga že obsodili, da po zakonu ne gre. Pa s PROSL saj po meri prosimo -kjer kako Dragi na, praznih Vsem še »švefel«, SUŠEČ, mesec naših žepov, vsak dan večje je moči poln preraznih že ukrepov človek komaj preživi. Sušne bolj so prireditve praznične za dan žena, manj zalite počastitve, so blagajne suhga dna. V šolah mladež dokazuje, kdo več ve in kdo več zna, ko maturantsko poskakuje, se izkaže, kdo več ima. . Festival so mladi imeli, štafeto spremili na pot, radi bi še bolj živeli se uveljavljali povsod. SVEČAN nas pa opozarja: elektrika se kar draži in nam stanje že ustvarja, ko nam sveča že "gori. Strašijo nas stanarini,' da bo dražje še doma, a podzemne skopanine ogrožajo pol Šoštanja. Tisti, ki ni spanja mar, zopet v Pako se selijo v spet odprti nočni bar, se pred delom veselijo. Era v Škalah dokazu ji da za ljudstvo res skr" je z denarjem vsak da pa trgovine treba ni. ************ * * VELIKJL delo časfov jpet di in le tisti ki mu Maj ljubezni mesec je neko> ker težav je že v resnega se pre, Energetske so izgu, spravile nas spet na in govorice, nam ne ne dajo nežnega nam Nevarne naj odpadki tu v grabnu našem bi in pri tem se prav nič da se komu kaj zgodi. K MALI T^LVEN nam sporoča, imetijstvo malo o je vse bolj vroča, tak dan težje gre. izredn&*šejSQž _____'o Eku dodeli, i smučarski še veter veje revijo M club pi ' Politiki so naši skupni tja na ogled, _ res je obupno, Uničujemo naš svet. Stoje umirajo drevesa brezbrižnosti v opomin, če ne ukrenemo že česa le kakšen bo še za spomin. ROŽNIK ni po meri naši, saj cveti vse manj že rož, slabo še preveč nas straši, zadeve grejo že na nož. Upokojenci pa so v dvorani res povzdignili svoj glas, vendar ne v protestu zbrani, prepevanja še bil je čas. ggvetla sta primera znana: d praznik svoj slavi, na nsto sta podpisa dana, tesneje zdravstvo O nesnaga, ta škodima, ' ni nezanimiva,' M ta v KIMOVEC]t§msimbol kimamo kar vsH^gdi, stiska stiska bolj nimajo več COŠa Pa telefoni nas pesi v ni t jih le dobijo RPNJA MALEGA slavijo napi črnega zlata, er v izgubi se topijo e dokazal kožni skok, ska prvič je skočila \kim silam kar ob bok. fegati so res ročno r j krat dvignili roke, zglasovali so odločno: stanarina gor ne gre. Vsaj pšenica še dokaže, da pri nas kaj obrodi, od sejanja razne baže, žetve prave skoraj ni. Škalčani samopostrežno končno so dobili le, Gorenjčani z bicikli , srečno domovino našo prevoze. Teže drugim tu je biti, ki jih k nam zanese pot, mnogi znaki so razbiti, ne vedo kako, ne kod. SRPNJA VELIKEGA igre Delove so tu bile, igre z delom pa pogoste marsikje pri nas so še. Krampe le smo zasadili, šola nova nujna je, da učenci se učili 1o vendar lai anom ni vsei _skladiščasp^š4l% Z gore Graške pa veselo, " doni. Jff , ___ _ nanj gradi, Vegrad zunaj delo išče, da se v krizi preživi. Vinotok — o ta pa ta vina v kupe je nalil, za občino naj eks velja je kdo je, ki ne bo pil? O varstvu smo spregovori da bilo bi manj nesreč, o nedelu pa menili, da ga je še kar prev£ Upokojenci pa le spoznajo, kako pomembni so zelo, kar eno penzjj&jKaj dajo, da bo družbi mblj lepo.Jjt Ukrepi Je so obrodiligM izguba veča se močno, dobro to so res sklenili, *W0ofse k hudiču šlo. Pa telefoni nas pestq0,gm^ ker priključkov ni dov4ffjj$f srečneži jih le dobijo je denarna krivda zgolj} l naša že preveč 1 uničuje, > daleč preč, 'eč se tu ne čuje. •plače fva v dan, :žepov TliTM. hlače delamim r pa je WDEN, fc o, truden, čno. niči, „ jo, dam! slabo vse uniči, v novem let^Ofe bo. so vsi, kjjŠtmGorenje, pred častifBpi bili, i je talBmfromno mnenje, vsaj agMgftes preživi. Standardu slabo se piše i že čutimo močno, "vsak izhod po svoje išče, da bi lepše mu bilo. Toliko smo že klepetali, da Ialtko se nam zgodi, da primer še nov bi dali: pri nas samo se govori. A od besed je malo kruha • kaže se pri nas vse bolj s temi našega trebuha polniti ni več dovolj, Pa je pametno skleniti, da gremo na novo pot, z delom malo se znojiti * •K LISTOPAD pa _ preimenovali bi lahko v dinarpad, smo na rob ga pripeljali skoraj pahnili v prepad. Ljudstvo naše skoraj vse res kot eden je sklenilo: odpadkom reklo glasen NE, in trezno resno govorilo. BREZ PARDONA RES POVSOD. IN NA KONCU ZAŽELIMO SI ODKRITO NA VES GLAS, DA LE DOBRO RES DOBIMO — TO ŽELI VAM VAŠ -NAŠ ČAS!