5. številka.
Ljubljana, v soboto 7. januarja 1905
XXXVIII. leto
T
Ishaja vsak dan zvečer, ieimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na đom «a rs« lato 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za cn mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, Če se dvakrat, in po 8 h, Če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi saj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah it. 6, iu sicer uredništvo v I. nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. — UpravniŠtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacy»3
oznanila, t j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod11 telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
„Narodna tiskarna" telefon št. 85.
?o občinskih volitvah v Ribnici.
Iz Ribnice, 6. jaauarja. Iz 17 naprednih in 9 odbornikov nasprotne stranke obstoječi novi obč. odbor je zadnjega dne starega leta volil Župana in starešinstvo. S tem so končane občinske volitve ter smemo z izidom biti zadovoljni. Ni pa zadovoljen „Slovencev" novičar. Po večme rečnem pripravljanju je bilo pričakovati še več boja. Razburjenje se je poleglo in volitev starešinstva se je vršila skoro soglasno. Županom je izvoljen g. Jos. Klun, kateri je Že preje več let župa noval in si pridobil mnogo zaslug za občino. Upamo, da bode tudi sedaj svojo delavno silo in svojo spretnost posvetil v blagor občini. Enoglasno je bil izvoljen tudi njegov namestnik gospod dr. Sehiffer in dva svetovalca, drugi z večino glasov, med njimi tudi dva odbornika kmetske stranke. Ker je mela napredna stranka v prvem razredu 4/5 in v drugem 2 3 veČino, izid ie izpočetka ni mogel biti dvomljiv. Zaradi tega klerikalci v teh razredih niso poskušali svoje srače ter se niso udeležili volitev. V tretjem razredu pa imajo vnanji kmetje veliko večino, v lem razredu tržani niso mogli resno misliti na zmago. „Slovencev* novičar potrjuje, da tudi v tem razredu volivci niso bili edini, in pravi, da so neka teri kmetje delali zgago in intrige. Je že tako. Dokler kmetje slepo ubogajo in volijo po ukazu kaplanov, so jim zavedni in neustrašeni katoliško-narodni aožje, ko se jim pa prične daniti in se knsajo postaviti na svoje noge, so jim slamorezci, ljudje, ki delajo le zgago in ki se razumejo na politiko le toliko, kakor zajec na boben. Ker je bilo že izpočetka popolnoma jasno, da klerikalci v prvih dveh razredih ne morejo smagati, bi bil g. kaplan Travan lahko opustil svoje napore zoper vol. imenike. S tem so se samo volitve zavlekle za nekoliko meseeev in provzročile občini nepttrebnih stroškov. Zaradi tega se lahko njemu očita, da je zgago delal m žajfo peglal. G. Travnu se je zdelo,
da nekateri tržani preveč davka plačujejo ter se v tem oziru popolnoma strinja z dotičnimi davkoplačevalci.
Ako se pomisli, kako so pred štirimi in tremi leti nastopali klerikalci zoper napredne tržane, da na primer v krajni  Šolski svet niso volili no-
i benega zastopnika iz  trga, akoravno mora trg pokrivati veliko večino šolske
I potrebščine, je umevno, ako so jih hoteli nekateri tržani posnemati in jim vračati z enako mero. Klin s klinom! Vendar ne moremo odobravati tega stališča. V štirih letih se je v Ribnici precej spremenilo. Mnogi uvidevajo, da se politika nestrpnosti in brez ozirnosti, katere je uvel bivši ribniški kaplan BreŠar, ni obnesla in da je bila posebno v gospodarskem oziru pogubna. G. Brešar je nastopal brez-ozirno proti trgovcem in obrtnikom, kateri se mu niso udali, in delal za bojkot. Napenjal je struno toliko časa, da je počila ia da je tudi njegov naslednik navzlic vsem naporom ne more zakrpati. Ako smo to postopanje, katero je res škodovalo nekaterim trgovcem in obrtnikom, še več pa tistim, katerim se je obetalo, da se jim hoče pomagati, vedno obsojali, ga tudi danes ne moremo odobravati. Krivica ostane krivica, bodisi da jo zagovarja graščak ali kaplan. Ne posnemajmo tadaj Bre-šarjeve politike, bodimo pravični tudi v politiki, pustimo poleg sebe živeti tudi druge, norce briti pa tiste, kateri za to plačujejo patent.
Na misel nam ne pride, da bi tiste kmete in obrtnike nasprotne stranke, katerim razmerno dobro gre, zavidali za njihovo blagostanje. O pravem napredku se more le tedaj govoriiti, kadar napredujejo vsi sloji naroda in si ne prizadevajo uničiti drug drugega. Pri pametnem gospodarskem delu se morejo in morajo najti stranke. Ako nastopamo složno, nam vlada ne bode mogla delati takih krivic, kakor n. pr. glede usta novitve okr. bolniške blagajnice. Ob volitvah so prišli na plan tudi takozvani r a d i k a 1 c i. Radikalizem sam ob sebi še ni nič hudega, nikaka nesreča, ako se radikalci drže gotovih načel in so
kolikor toliko dosledni. Med tržani celo pogrešamo narodnih radikalcev, med kmeti jih pa sploh ni. Kdo pa je radi-kalec? Pri nas hoče veljati za radi-kalca, kdor kričeče in uničujoče kriti-kuje delo drugih, kdor n. pr. trdi, da se v Ribniei že skoro 20 let ni ničesar storilo za trg. Posojilnica, železniška postaja, dovozna cesta, puagertske ulice, delitev brezja, vodovod, ubožua hiša, lekarna in most, vse to je kar z neba padlo na srečni trg.
Radikalen je tisti, kdor se jezi nad tem, da »Slovenec" ne napada njega, ampak g. V., in ki ošabno in strastno napada zmerne napredne kandidate, sam pa voli klerikalca. Zapeljani kmetje, te žrtve razmer, so mu renegati.
Radikalec je tudi obrtnik, ki zna prav krepko udrihati po klerikalcih, k a dar išče pomoči pri liberalcih, kateri je vnet za kanalizacijo in razsvetljavo trga, hoče pa odpraviti občinske naklade na užitnino ter zahteva, da napravijo kanalizacijo in razsvetljavo Slemenke, ki donašajo jabolka in gobe v trg, šolo pa zidajo KoČevci s palicami in Kranjčani 8 svojimi „arajhi.u
Radikalen bi bil tudi tisti trgovec, ki bi na svojo prodajaloico nabil napis, da klerikalnim kmetom ni dovoljen vhod. Najbolj radikalno bi pa bilo, ako se napravi kitajski zid okoli trga in pri vhodih postavijo radikalci na stražo, da ne uide kaki kmetski nrenegatu v trg.
Toda do tega ne pride. Delajmo na to, da se trg loči od kmetskih občin, ker ima ž njimi večkrat različne interese, a zaplaDkati ga ni treba. Klerikalnim vodjem bi svetovali, da odpravijo farovški plot na spodDjem delu trga in odmaknejo mrtvo roko od lepega sveta, da se bode mogel trg razvijali. S tem si bodo ložje pridobili tržane, kakor z nepotrebnim, s trte izvitim gospodarskim bojem.
Dopisniku »S.ovenos« je poseben trn v peti t r ž k a posojilo ioa, ter pravi kmetom, »đa so si sami izredtli ca prs.h gada, kateri jih sedaj pik «, da je prišla na površje »frabarij;« (friki očetje: Klun, Picek, Pjrkt r, Podboj, Marko in Janez so
si fe naročili nove frake po najnovejšem kroju!), kmetje pa zdihujejo pod tem jarmom kot brezpravni. To bi bilo res žalostno, ako bi bilo resnično in ne samo fantazija dopisni kova. Posojilnica se je ustanovila leta 1888., prva v kočevskem okraju. Rodilo je ni sovraštvo, ampak gospodarska potreba. Ogibala se je politike ter že 17. leto izborno posluje, darovala je že mnogo tisočakov za obče* koristne namene, strankarskih domov si ni zidala ter danes tako trdno stoji, da ne bode, kolikor je mogoče Človeku soditi, nihče škode trpel, kdor je zaupal svoj denar posojilnici, katera bode gotovo še mnogo koristila občinam. Liberalci niso zapeljali kmetov v nobeno društvo, kjer bi morali plačevati izgube. Po desetletnem nesebičnem in poštenem de lovanju posojilnice se je v R baioi ustanovila druga konkurenčna posojilnica v zvezi s konBumnim društvom in z odkritim namenom, iz-podkopati trdno stališče stare posojilnice in uničiti neubogljive trgovce. Poskus se ni posrečil, ker ni imel poštene, reelne podlage. Sovraštvo in zavist niata pripravna temelja za gospodarska podjetja. Nakopali ste le delo, skrb in škodo tistim, katerim ste izročili varstvo teh društev. »Slo-ver.č-ve dopisnik naj nam blagovoli povedati, katera posojilnica dela za ljudstvo solidneje in ceneje, kakor naša stara, in komu koristi nova? Pove naj nam tudi, koliko koristi ljudstvu »Ljudska posojilnica v Ljubljani«, katero imenujete prvi slovenski denarni zavod v deželi, in kam deva dobičke? Nam je le toliko znano, da daje odvetniku dr. Susterš ču tako lahke, kakor mastne dohodke, kaj pa ima slovenski narod od tega, ne vemo. _
Vojna na Daljnem Vztokn.
„Storili smo, kar je bilo mogoče v človeških močeh.1'
General S:eselj je poslal 1. t. m. carju tole poročilo:
Včeraj zjutraj so Japonoi razstrelili pod forom štev. 3. ogromne mine in nato odkrili uničujoč ogenj ob celi fronti naših utrdb.
Malo posadko tega fora so deloma pokopale razvaline, dočim se je OBtalim posrečilo, da so se rešili. Po dveurnem obstreljevanju so Japonci naskočili kitajski zid pri foru Št. 3. in prodrli do Orlovega gnezda. Odbili smo dva sovražna navala Naše baterije so povzročile J*ponoem muogo škode. Ker ni bilo mogoče držati kitajskega obzidja, sem ponoči posadki ukazal, naj se umakne na sosedne griče in podpira desno krilo na Veliki gori. Večji del vzhodne fronte se Že nahaja v japonskih rokah. Tudi v novih pozicijah se ne bodemo mogli dolgo držati :n kapitulacija je neizogibna. Vendar pa je Še vse v božjih rokah. Polkovna poveljnika Gindurin in Semenov sta ranjena, junak Gandurin zelo težko.
Poveljnik fora št. 3 kapitan 3e-redov je bil pri eksploziji ubit.
Naš veliki gospodar naj bode nam rn i 1 o s 11 j i v. M i smo storili, kar je bilo mogoče v človeških močeh. S}di naj nas, toda sodi naj milostno. Ednajst mesecev neprestano trajajoča borba je izčrpala naše moči.
četrtinka braniteljev od katerih pa je bila polovica bolna, je brez vsake pedpore branila utrdbe, ki so se razprostirale 27 vrst daleč, n e da bi si privoščila le za hip počitka. Vojaki so postali sencam enaki.
11. decembra so Japonci obitre ljevali z Visoke gore naše vojno ladje ter jih potopili z edino izjemo »Sebastopola«, ki je utekel v zunanjo luko in Že sedaj štiri dni odbija nočne napade japonskih torpedovk. Danes so dobili Japonci vnovič 6 do 10 bataljonov na pomoč. Vsi okopi pred trdnjavo so armirani z malimi tepovi in s puškami na stroj. Priprav-ljeni s no a nov naval. Japanci obstreljujejo  z  enajstpalčnimi topovi
LISTEK.
Pot rešitve.
Težke in nevesele so naše raz mere. Politična nasprotja eo toliks, da valed njih trpi vse družabno in narodno življenje. Boj za obstanek je teiji in hujši kakor kdaj poprej. Vsa sraa je prevzela neka malodušnost, ki je pregnala srečo in zadovoljstvo, povrh pa trka z mogočno roko na vrata socialno vprašanje.
Zavladal je nekak kaos in s strahom se ozirajo rodoljubi, kdo da nas popelje iz teh razmer, kje je tista moč, ki je vstanu narediti konec tem težavam, zatreti vsa nasprotja ter ustvariti pogoje splošne sreče in blaženstva.
Mnogo je ljudi, ki trepetajo iščejo tega rešitelja, to silo, ki naj bi bila za nas tO, kar je bil Mojzes za Žide, ki bi naj slovenstvo iz sedanjega Egipta pripeljala v obljubljeno deželo.
Oj, kako so ljudje kratkovidni. Koč in dan si belijo glave s tem vprašanjem, študirajo debele knjige, ki so tako polne modrosti, da se je
že marsikakemu č UtsJju zmetalo, razmišljajo, r&čuna jo, ugibajo, da se jim bodo še možgaLi izsušili, a ne vidijo, da je rešitelj že med njim5, da imamo že organizacijo, ki je vatanu ozdraviti človc-žko druibo vseh bolečin, odpraviti vse slabost*, r?š;ti vsa probleme in resni tudi socialno vprašanje.
Ta rešitelj je — tretji red sv. Frančiška.
Rojaki in rojakinje, prevežito svoja telesa s štriki tretjerednikov in tretjerednic sv. Frančiška in vsemu zlu bode konec.
Kdor meni ne \erjame, naj vzame v roke »Cvetje z vrtov sv. Frančiška«.
Takoimenovani učenjaki poznajo ta že 22 let izhajajGČi list že davno, čitajo pn samo platnice, na katerih pretresa pater Stanislav Škrabec najtežja jezikovna vprašanja, za vsebino tega lista pa se niso nikoli menili. In to je velika škoda in ner&vnost nedopustno je, da možje, ki vodijo naš narod, niso nikdar uiaževali vsebine tega »Cvetja z vrtov sv. Frančiška«.
Vzemimo samo najtežji problem,
k*r jih je dandanes na svetu, to je socialno vprašanje. Koliko tisoč ljudi se je že brez uspeha mučilo, da bi našli rešitev tega vprašanja, koliko papirja se je že popisalo, koliko milijonov in milijonov je že veljal ao-c alni boj, koliko krvi je že teklo in še danes skoro nihče ne ve, da je papež Leon XIII rekel: »Moja rešitev socialnega vprašanja je tretji red sv. Frančiška.« In dalje je rekel isti papež: »V tretjem redu in ne v brezbožnih naukih našega stoletja je najti pravo prostost ctrok božjih, pravo pobratimstvo, ki nas vodi k skupnemu očetu vseh, pravo enakost, ki ne tava v temi zmot misleč, kako bi se odpravila razlika stanov, ampak je tesno združena med seboj in zahteva enoglasno blagor vseh.«
Liberlć, fraternite, ćgalitć — se uresniči, kadar bo vse človeštvo zvezano b tretjeredniškim Štrikom. Tisti dan bo razvozlan zamotani vozel so cialnega vprašanja, ko bodo vsi stanovi združeni v tretjem redu, točno po besedah papeža Leona XIII, ki je pisal nekemu tovarnarju Hirmelu, da tretji red daje sredstva zoper vsako zlo in rešitev takoj izvrši.«
Prava sreča je in gotovo dokaz posebne milosti, da se je v Ljubljani tretji red izredno lepo razvil.
Ustanovljen je bil leta 1837. in šteje do sedaj 11.629 članov, med temi 872 moških. Izmed teb jih je po zapisniku umrlo 2100
Med člani tretjega reda sv. Frančiška je tudi ljubljanski škof dr. Anton Jeglič. Ljudje so že večkrat ugi bali, kako to, da se ljubljanski škof imenuje Anton Bonaventura. »Cvetje z vrtov sv. Frančiška« nam pojasnjuje, da je Bonaventura redovno ime škofovo, katero ime je dobil tisti dan, ko se je opasal s štrikom sv. Frančiška. Da škof Anton Bonaventura ni opasan z uma svetlim mečem, to vemo že davno.
Najimenitnejša članica ljubljanskega tretjega reda je pa bila Magdalena Gornik s Gore pri Sodražioi. »Cvetje z vrtov sv. Frančiška« pravi o Magdaleni Garnik, da je zaradi svojih zamaknjenj in svojega čudovitega življenja (veliko let ni namreč uživala nobene zemeljske jedi) znana po vsem Slovenskem.« V tretji red je bila sprejeta kot sestra Filomena leta 1869.
ii\ mi je, da ne morem navesti vsega, kar poroča »Cvetje z vrtov sv. Frančiška« o blagoslovljenem delovanju tretjega reda vobče in zlasti o njegovih zaslugah v Ljubljani. Dovolj bodi, če omenim, da proglaša »Cvetje« tretji red sv. Frančiška za velkega dobrotnika ljubljanskega mesta.
Najbolj občutijo to] dobroto patri frančiškani, če plača vsak član tretjega reda le dve kroni na leto, jim nese to 20000 K. Mnogo je pa članov, ki plačujejo po pet, deset in še več kron. Za patre frančiškane je s tem socialno vprašanje prav prijetno rešeno.
Ali krivo bi bilo misliti, da tretji red drugim ljudem nič ne pomaga.
V zadnji Številki »Cvetja« je natisnjena dolga vrsta zahval za uslišane molitve. Tako se H. P. zahvaljuje, da je preteklo šolsko leto srečno završila. To je dokaz, da se tretje-rednicam v šoli ni treba nič učiti; tretjerednice se druga drugo izmolijo in vse je v redu. Mnogo jih je, kise zahvaljujejo, da so na molitve tretjega reda ozdraveli hudih bolezni, kar priča, da so zdravniki čisto nepo
m a i e bolnic©. Uničili so bolnico it 6, budo poškodovali pa bolni* nisi it 9. in 11. OsUlo je nam Se ■amo malo častnikov. 200 jih je padlo ▼ oktobra in nov. Nadomestil sena Jih s pod lastniki, ki opravljajo svojo  sluibo i velikim junaštvom.
Oeneral Steselj pred vojnim sodiščem.
Vest, da pride general Steselj, kakor vsak poveljnik trdnjave, ki kapitulira, pred vojno sodišče, posdravlja »Navoje Vremja« s velikim zadoščenjem.
»Novoje Vremja« piie: »Vsa Rusija sahteva, da se skliče vojno sodišče, toda ne v ta namen, da bi aodilo junake portarturike.
Rasen § 64. je brei dvoma tudi io kakšna določba, ki zahteva, da se na odgovor pokličejo oni ljudje, ki ■o trdnjavo zgradili, ne da bi zadostno skrbeli sa izvršitev del v pristanišču in v ladjedelnicah, one ljudi, ki trdnjavo niso zadostno armirali in branitelje pustili brez streljiva in topov. »Moji ljudje so sen-eam enaki«, poroča general Steselj; na te senoe je bilo določenih po 100 bomb in granat, dočim so sami na to obstreljevanje mogli odgovoriti aamo s — po enim strelom.
Mogoče se najde kaka zakonska točka, ki predpisuje, da mora vsaka trdnjava biti vsak čas zadostno preskrbljena s streljivom, živil«, z obleko in zdravili. Port Artur dokaiuje, da se je po 50 letih primeril drugi Se-bastopol, samo s tem ratločkom, da ja bilo takrat uničeno brodovje starih jadrnic, sedaj pa ladjevje, čigar jedro je tvorilo ieit oklopnio najnovejšega tipa.
Samo sodišče bo spravilo prave krivce na dan, pa ne sodišče puhlih formalnosti, marveč strogo sodišče, ki bo ustrahovalo one sločinoe, ki •o zakrivili padec Port Arturja in vso bedo in sramoto Rusije. Vsa Rusija zahteva tako sodišče. Branitelji portarturški, ti junaki, pa so nimajo bati ničesar. Sodišče bo Rusijo osvobodilo onih skritih sovražnikov, ki so veliko opaznejši kakor odkriti neprijatelji.
„Pripravljeni smo bili še na enomesečni težak boj."
ItNogijevega taborišča se še poroča: Kapitulacija nam je došla po polnoma nepričakovano, zakaj vztrajnost v obrambi ni ponehala do zadnjega momenta.
Razume se ps, da je bil padee trdnjavo po uničenju glavnih forov na vzhodni fronti samo vprašanje časa. V enem tednu ali desetih dneh smo upali, da zavzamemo take točke, • katerih bi zavladali vsemu mesta, in da uničimo eenter obrambe, da bi bili na ta način izolirani najmočnejši fori na obeh krilih. Predno bi pa za-vibrala japonska zastava na zadnjem fora, smo bili pripravljeni še na daljni štiritedenski težak
trebni ljudje, če molitev ne pomaga — lurika voda pomaga gotovo. Tudi svinjam pomaga tretji red. A Pr. se zahvaljuje, da je dobila tako službo, kakršno si je želela — čemu se neki razmetava denar sa posredovalnioe m delo in sluibo? — in da jo bila •opet uslišana, ko jo svinje napadla bolezen. Tretji red ozdravlja tudi bolezni na umu in sploh vse slabosti.
Samo nekaj je sumljivo. Vel ko je tretjerednio, ki se priporočajo v molitev sa sv. čistost in potrpežljivost Pasja dlaka, k*j jih vzlio tretje-redniškemu štriku skuinjave tako trpinčilo, da morajo druge zanje moliti.
Čitanje »Cvetja s vrtov sv. Fran-liika« me je globoko pretreslo, da, tu, v tretjem redu je dobiti sredstev zoper vsako slo.
Na noge, častivredne kuharice, hiine, post re t k i nje, o gararioo in drago dekline. 8 štrikom ste že opasano, dvignite ie zastavo tretjega rede in stopite na dan med ljudi, da jih pridobite za tretji red in naredite konee vsemu zla in vsem težavam. Nič ne odlašajte, saksj zdaj je na to pravi čas in prava prilika — l#pi predpust.        Perter Sova.
boj. Osvojitev Visoke gore in raz-strelitev fora Sungšušan je seva odporno silo braniteljev močno zmanjšala Zadnje uspehe smo izvojevali s neprimerno manjiimi žrtvami, kakor v prejšnjih bojih.
Japonska armada bo jutri sasedla mesto. 10 t m. se zbero v Port Ar-turju japonski častniki, da s velikim banketom slave svojo zmago.
Kapitulaoijskih pogajanj so se na ruski strani udeležili načelnik generalnega štiba, polkovnik Rejs, generalni štabni zdravnik Balaiev, polkovnik Vostok, dva gen. štabna Častnika in dva tolmača.
Parniku „Andromeda11 se je zabrani vhod v Port Artur.
Angleški paroik »Andromeda«, ki je imel na krovu zdravila za portarturike bolnike in ranjence, se je vrnil v Vejhajvej, ker Japonci niso dovolili, da bi plul v Port Artur, in so tudi zabranili, da bi se zdravila in druge stvari izročile ruskim ranjencem. Kot vzrok te prepovedi navajajo Japonci to, da še niso našli v obližju Port Arturja vseh ruskih min.
General Nogi.
11 Berolina se poroča: Kakor je znano, je general Negi pred Port Arturjem izgubil oba svoja sina. To it gubo je prenesel popolnoma ravnodušno. Sedaj pa je duševno popolnoma strt. Pravijo, da trpi hude duševne muke, da je izvedba njegovih načrtov, dasi je bila uspešna, stala Japonce tako velikanskih žrtev. General je ves spremenjen; zadnje dni se je slasti postaral in shujšal in ker tudi svojo obleko hudo zanemarja, bi sedaj v njem nikdo ne spoznsl vrhovnega poveljnika in osvojitelja portarturške trdnjave.
Nogi nazivlja Steslja samo z imenom junak portarturški in izjavlja, da kapitulacija trdnjave ne more za-temneti njegove slave.
Sestanek generalov Steslja fn Nogija.
Reuterjev uri d poroča ispred Port Arturja: V sredo 4. t. m. ob 11. uri dopoldne sta se sešla general Steselj in general Nogi v neki koči v vasi Šujši. Ko sa se pozdravila, sta se dolgo časa posvetovala in raz-gbvarjala. Ob slovesu sta si podala roke, nakar je Steselj zajahsl konja ter se vrnil v Port Artur.
Izročitev trdnjave.
General Nogi poroča: Izročitev forov in baterij je končana. Po su-maričnih podatkih je ujetih: 8 generalov in admiralov, 57 polkovnikov in majorjev, 20 vojnih duhovnikov, 100 pomorskih kapitanov, 531 stotnikov in poročnikov, 200 pomorskih poročnikov, 99 vojaških uradnikov, 109 štabnih zdravnikov, 22 434 pod častnikov in prostake v, 4500 mornarjev, 3945 nebojevnikov, torej skupaj 32 207 mož.   Od teh jih je 15.000
Kako si stvarimo in ohranimo dobre in zdrave zobe.
Spisal dr. Edvard Bretl, zobozdravnik v Ljubljani.
(Dalje.)
Sedaj je tndi razvidno, zakaj nastane zobna gniloba navadno najprej tam, kjer se dva zoba tesno drug drugega dotikata. Tn se namreč težko odpravijo jedilni ostanki, in na ta način se olajša bakterijam njih pogubno delovanje. Posebno nevarni so v tem ozira ostanki močnatih jedij in onih, ki imajo v sebi sladkor; ti ostanki namreč tvorijo pri razkrajanja potom bakterij mnogo kislin. Vsaka mati ve, da škoduje sladkor zobkom njenih otrok ; ta so razloženi vzroki temn. — Sicer pa Čisti sladkor še dolgo ni toliko Škodljiv, kot razne lepljive in nestop-ljive substance, kakor n. pr. čokolada. Slina namreč raztopi sladkor in ga splabne na ta način od zoba.
Vsi zobje ne nagibajo v isti meri k zobni gnilobi; to odvisi od večje sli manjše odporne sile in trpežnosti zobnih snbstanc, napram vplivom bakterij. Slišali smo že, da so posebno blesteče beli in modrikasto beli zobje slabejši in da mnogo laglje obole, kot rumen-
do 16000 bolnih in ranjenih. Konj se je izročilo 1970.
Ruska posadka je v četrtek odkorakala is Port Arturja pod poveljstvom svojih in v spremstva japonskih oficirjev. Japonska armada je delala ipalir in prezentirala puško, čim se je približal kak ruski general ali častnik. Vsak ruiki polk je korakal s razvito zastavo, častniki so bili v paradni uniformi, na prsih so imeli vojne dekoracije, v rokah ps gole sablje. Ruski ujetniki se odpravijo v Daljni.
Z mandžurskega bojišča.
General Saharov poroča: Naše predatraže so 1. t m. razdejale 10 km severno od Jezičenga železniško progo in uničile brzojavno zvezo. Lokomotiva, ki je prišla iz Liaojangs, je na tem mestu skočila s tira. To je alarmiralo Japonce, ki so jeli na naše straže streljati s topovi. Naš voj se je brez izgub umaknil v svoje pozicije.
Vojni svet v Petrogradu.
li Londona se javlja: V četrtek se je car Nikolaj vrnil v Petrograd in takoj sklical vojni svet na s jo. Vojni svet je z ozirom na to, da bi bila vsaka misel na mir v sedanjem času za Rusijo sramotna, sklenil, da se naj vojna z »bi odločnostjo nadaljuje. Generalu Kuropatkinu se do konca meseca februarja pošlje 200 tisoč mož na pomoč. V vojnem svetu se je baje tudi sklenilo, da se baltiško brodovje pokliče domov.
O baltiškem brodovju.
Brz( javlja se iz Pdtrograda: Vesti, da je poškodovana oklopaioa »0-el« in da se je potopila admiralska ladja »Knjaz Suvarov«, so od kraja do konca zlagane.
Pretilna pisma velikemu admiralu Alekseju.
Berolinski »Lokalanzeiger« poroča, da dobiva vrhovni admiral ruske mornarice, veliki knez Alebsej, vsak dan množico pretilnih pisem, v katerih ga dolž*, da je on kriv za neuspehe pred Port Arturjem in da ga bo za to že doletela zaslužena kasen. Velikega kneza, ki se je preje prav rad sprehajal po ulicah, ni v zadnjem času nikjer videti.
Novo ministrstvo.
Dunaj, 6 januarja. Pri konferencah z ministrskim predsednikom baronom Gautschem je poslaneo Schreiner govoril o delavanju obeh sekcij Šolskega in kulturnega sveta na Češkem ter poudarja1, da je narodnostni mir m^goč le tedaj, ako se h t-o napravijo narodnostne meje. — Posl. D e m e 1 je sprožil razgovor o slovanskih paralelkah na učiteljiščih v Š emiji. M nistrski predsednik je odgovoril, da se bo temu vprašanju približal šele v poznejši dobi.
kasto beli Slednjič podležejo tudi tesno, neenakomerno zasajeni zobje prav lahko zobnim boleznim.
Zobobol. Zobobol je tako star kot zobna gniloba.
Zobne bolečine pozna staro in mlado, pozna revež in bogatin.
Zobobol bode toliko časa obstojal, dokler se bodo zobje tako malomarno gojili, kakor je to doslej navada, ko se zobozdravniške pomoči sploh ne išče, ali prepozno upošteva in sc ljudje raje dajejo zdraviti od znanstveno neizobraženih zobotehnikov in drugih mazacev. — Vendar smemo z gotovostjo računati na končno zmago pameti in razsodnosti ; potem Še le bode zobobol popol-zginil, ali vsaj zelo poredkoma nastopal.
Zobne bolečine šele privedejo ža-libog veČino ljudij k zobozdravnika ; toda mnogokrat se celo dogaja, da marsikdo pod nobenim pogojem ne dopusti, da bi ran pomogel zobozdravnik, naj si ga bolečine še tako silno mučijo.
Koliko se pogubi s tem Čakanjem in odlašanjem! Pri obolelih zobeh, katere bi se včeraj še z lahkoto ozdravilo, se mora zobozdravnik danes boriti z največjim težavami, da jih ohrani; jutri je pa morebiti že vsaka rešitev zob nemogoča.
Dunaj, 6. januarja. Pri prvem svojem obisku v Budapsšti bo baron Gautsoh s ogrskim ministrskim predsednikom razpravljal tudi o nagodbi, ki jo hoče hrepogojno še letos rešiti parlamentarno
Praga, 6. januarja. Vodstvo mladočeške stranke je izdalo članek v obliki okrožnice, kjer razpravlja o ministrski spremembi sledeče: »Naš narod se ie ni razorožil. Taktiko če* k h poslanoev bodo odločili narodovi interesi in dejanja nove vlade. Novo vlade pa poidravliamo kot korak k zboljšanju brez navdušenja in tudi brez trpkosti. Le vlada, ki čuti pošteno s ljudstvom sme računati na zaupanje čeiklh poslancev. Vsaka drugačna nas najde v bojnem stanju. Mirno in ztupno bomo irli na nadaljne boje ter smo ravno-tako pripravljeni se boriti kakor tudi skleniti sa ČeJki narol ug)dda mir.
Štajerski deželni zbor.
Gradec, 6. januarja. Ker je bil namestnik nekaj boleben, da ni mogel priti k seji, odstavila sta se z dnevnega reda predloga zaradi gradnje novega poslopja za učiteljišče v Gradcu in za ustanovitev drž. učiteljišča na Gor. Štajerskem. — Posl. dr. J ur tel a je poročal o obzidavi bregov Drave tudi v občinah Mala ves, Gajovci, Formin itd. v ptujskem okraju. Predlog je bil sprejet. — Posl. dr. P1 o j je poročal o predlogu nemških klerikalcev, naj se ustaoovi za kmetske posle 100 nagrad po 50 K, (za take, ki so v zadovoljstvo vsaj 15 let pri enem gospodarju), 100 po 20 K (za take, ki so vsaj 5 let pri enem gospodarju ter Še niso prekoračili 30 let), nadalje 50 rentnih hranilnih vlog po 20 K in 100 po 10 K, končno pa še pet starostnih rent po 200 K letno za take kmetijske posle, ki so stari že 60 let ter so vsaj 20 let pri enem gospodarju pridno služili. Vrbutega dobi vsak obdarovanec še Častno di plomo. V te namene se postavi v proračun za leto 1905 10.000 K. Na ta način se upa odpomoči pomanjkanju kmetijskih poslov. Prihodnja seja bo v ponedeljek 9. t. m. Na dnevnem redu je proračun za leto 1905.
Italijansko vseučilišče.
Dunaj, 6. januarja. V razgovoru, ki ga je imel tirolski deželni glavar dr. Kathrein z baronom Gautschem, je prišlo na vrsto tudi italijansko vseuČiliŠčno vprašanje. Dr. Kathrein je priporočal, naj bi se ta zadeva Čimpreje rešila, da nastopijo na Tirolskem, posebno pa v Inomostn zopet normalne razmere. Povedal je tudi, ds se je prepričal iz raznih okolnosti, da so proti vseučilišču v Trstu nepremagljive ovire. Vsa znamenja govore za to, da se v parlamentu stavi predlog, naj se italijansko vseučilišče ustanovi v Tridentu.
Položaj na Ogrskem.
Budapešta, 6. januarija. Volilni boj se je pričel že na celi črti.   Zelo j
Da bo bolje umeval te, velikemu dela občinstva popolnoma nejasne stadije te bolezni, naj blagovoli bralec za nekoliko časa zopet posvetiti svojo po zornost sledečim izvajanjem.
Zobobol utegne imeti razne vzroke. Tu navedimo le dva najvažnejša in najpogostnejša. Zobne bolečine nastanejo, kakor hitro prodre zobna gniloba, katere bistvo smo osvetlili že v prejšnjem poglavju, do neposredne bližine zobnega mozga (živca). Predno pa zobna gniloba tako daleč prodre, ima pacijent včasih že neprijetne občutke, kar bi ga moralo opozoriti, da v dotič-nem zobu ni vse v redu.
Dokler je živec pokrit s sklenino (emajlom, Schmelz) in zobno kostjo, ga komaj Čutimo. Samo Če uživamo zelo mrzle, ali zel vroče jedi, čutimo v zobu to razliko topline. Če pa uniči zobna gniloba sklenino in deloma zobno kost, tedaj postane varstvena skorja, ki krije živec, tanjša; posledica je, da občutimo razlike toplote v mnogo večji meri. Posebno mraz, — mrzel zrak, mrzla voda, pa tudi slaščice provzro-Čajo sedaj bolečine.
Za ohranitev zoba se seveda še ničesar ne stori. Gnilobni proces napreduje in prodre do zobnega mozga. Posledica je hudo vnetje mozga.
značilno za opozijo je, da je njen kan didat v notranjem dela mesta Buda peste, posl. Polonvi odstopil od svoje kandidature, ker mu je protikandidat ministrski predsednik grof Tis za, proti kateremu se ne upa prodreti. Opo zicija postavi mesto njega grofa Julija Andrassvja.
Budapešta, 6. januarja. Zaradi izgredov v parlamentu z dne 13. m. m. je obtoženih 46 opozicijskih poslancev, izmed katerih jih je mestni poglavar že 26 zaslišal. Vsi pa so najodločneje protestovali, češ, da so za svoj Čin odgovorni le drž. zboru.
Budapešta, 6. januarja. V Sze gediou nastopi kot protikandidat barona Banffvjn poljedelski minister Tal-lian, ker so ga prišli prosit sani meščanski volilci. — Voditelji opozicije so sklenili, da ustanove v Bndapeša pravno pisarno, na katero je pošiljati pritožbe iz cele dežele glede volilmb nerednosti.
Dogodki v Macedoniji.
Solun, 5. januarja.   Zopet je prispela ladja,nbtovorjena s puškam in strelivom,  a  v desetih  dn*-h s« pričakuje še druga ladja.   Puške in patroni so namenjeni  deloma za vilajet  Kosovo,  deloma  za bolgarska obmejne  pokrajine, in   sicer  gre v Skopi    60 vagonov  croija in strt* liva. Vae to so uradne priprave, k*-r se je b ti epomUdi vol>kh presen, čenj.   Vktjctb strogi  zimi ne pren hajo nemiri v notranjih delih dežrl*, in upravni  sistem  turšnh oblastmi je padel zopet  na stari n vo zanikr-noati, tako da se ne pr?toiu;e le kri stjansko, temuČ tudi m?h»medan»k prebivalstvo.
Razpust rumunskega parlamenta.
Bukarešt, 6. januvarja. Par ment je bil včeraj razpuščen. Nove vo litve so razpisane za zbornico v dobi od 1. do 5. februarja  in  za  senat v dobi od 7. do 11. februarja. Novoizv ljeni parlament je sklican na dan 2 februarja.
Reforme na Ruskem,
Petrograd, 6 januarja M strski odbor je imel  danes sejo, v kateri so se obravnavala pravna vprašanja, kakršna je   napovedal   car t svojim manifestu Posebno se je rai pravljalo o zboljšanju poUžtja dela" cem v tovarnah.   Dne 10 t. m. bc zopet ministrska seja, v kateri se razpravljalo o sodelovanju zastop n-kov zemstev pri vladnih zadevah u o  odpravi  prestrLg.h   določb glede časopisja.
Boj za prestol v Maroku.
Pariz, 6 januarja Na aiž rske mir'ški meji je b'ia vulika bitk« med četami sultana M u 1 e j • A b d u lazisa in pretendenta Boh»m»re Sultanove čete so bite popolnoma poražene in mnego vojakov je bi o Ujetih, ki jih je pa Bohsmara zopet i»pu-*t'-l. pr?br*vš» im or ž<* in obleko
BsV Dftli* v prilepi, ^s*^
Kdo ne pozna dolgotrajnih boleč n. ki mučijo Človeka po dnevi in po noči? Bolečine nastopajo v presledkih in se razširjajo mnogokrat na ostale zobe, ki so v bližiui. Vsled tega mislijo bolu da so se prehladili in menijo, da bo bolečine revmatičnega ali nevralgičntfra značaja.
Nato si obveže  lica, vrat in kdo ve kaj vse z obvezami, maže s toplim oljem, pokriva  z vato, se torej vic stori, da pride v glavo Čim več kri in se vnetje še poveča.
Zob iu njegova okolica se maie z najbolj nespametnimi in nesmiselnimi stvarmi, porabljajo se vse možue zobae kapljice in razna bedasta domača zdra vila, seveda vse zastonj. Bolečine nc jenjajo. Vedeževalke in tisoč drugih ljudij se vprašuje za svet in Še le Čisto nazadnje po dnevih in tednih se mo goče odloČi bolnik obiskati zobodra* nika. Ta ima sedaj največjo težavo, če hoče še ohraniti zob, in to je v tem stadiju skoro vedno še možno. Toda. kakor rečeno, se jih odloČi le malo t temu koraku; rajši prenašajo najhujše bolečine. Toda vse se kdaj konča; tudi bolečine vnetega Živca ponehajo, če je le potrpežljivost bolnika dosti velika Živec zamre in zob postane mrtev. (Daljo prih.)
1. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 5, dno 7. januarja 1905.
Dopisi.
Iz Mirne. Žalostne razmere vladajo zdaj v nafti ljubi Mirni. Pred enim letom ie bilo čitati v „Rodoljabu": „Oj ljuba Mirna, kake si bila mirna, a od zdaj  zanaprcj  pa ne bod več, bo Že Anton Kocjančič poskrbel, da boš Nemirna. Koncem aprila 1904 je pr Šel k nam ta gospod Kocjančič iz Gojzda in nam je takoj nemir prinesel, komaj da je župnijski prag prestopil. Vse je zahteval novo; iarovž se mora podreti in lep nov Iarovž napraviti. Marote podreti iu drugo postaviti. A klerikalui kimovei  so mu  vse  pritrdili iu prikimali. Brž je sani že napravil si po svoji volji načrt in je takoj  znala že vsaka baba, kako   mislijo  gospod tajmošter farovž zidan imeti.  O, gospod Kocjančič,  Še bo nekaj kapljic vode preteklo in Še tndi nekaj let, da se bo novi ta tovž  zidal.  Ce Vam  farovž  ui bil po volji, zakaj ste pa prišli sem? Vi pra vite, da kar Vi rečete, se mora zgoditi po Vaši želji. Ali mislite Vi, gospod, da smo mi Vaši tlaČani ? Enkrat je bilo tako, a ne bo več. Ni treba misliti na davne rninole Čase. Bilo je res v starih časih, da so biti duhovni sodniki in so svoje podložne kristjane sodili za vsako malenkost kakor se jim je ljubilo. Ni bilo nobene pritožbe nikamor. A sami so smeli živeti kakor so hoteli, za njih ni bilo kazen. Vsemu temu je odklen-kalo; mučijo se, da bi še tiste pravice nazaj dobili, da bi nas sodili, a ne bo nič. N«», kakšne razmere so v Ricma-njih? Kdo je kriv ali klerikalci ali liberalci? Kdo je kriv na Mirni, da je tak nemir? Gospod župnik Anton Kocjančič in nihče drugi   Ali ste videli, gospod, na dan 12. dec. obč. volitve? Koliko je bilo klerikalcev in koliko liberalcev? VIII. razredu ste komaj stlačili, da ste imeli 86* klerikalnih, in naših liberalcih je bilo pa 85 volivcev.  V I. in II. razredu je pa tudi  malo manjkalo naših  liberalnih. Ako  bi ne bili klerikalci zbobnali volilcev iz tujih fara in pooblastila si dobili od nezakonskih mater, ne bi bili nikoli zmagali. Klerikalnih je bilo vseh volilcev če se ne motim 15 4, liberalnih pa 130. Razlika ni velika. A Če bi mi dali polo vico toliko piti in jesti, kakor so klerikalci dali,  bi bili mi imeli veliko več volilcev nego klerikalci.  Mi jim nismo dali nič, ne jesti ne piti in smo jih vse eno    tol ko    imeli,   da    so klerikalci komaj v tretjem  razredu enega volilca več imeli.  No  Kocjančič, zdaj  Da le udrihajte po liberalcih, zdaj vidite, da »imate v fari Miina Čez polovico klerikalcev. Nas ni treba obdelavati, nismo z Gojzda doma. Vi ste vse prebudi! Precej, ko ste prišli, ste tako naredili kakor sv. Peter ko je Judež Kristusa izdal. Ko so s kolmi šli  hlapci proti Jezusu Kristusu,  je sv. Peter prijel za meč in je odsekal  hlapcu višjega du hovna uho. Jezus je rekel Petru: »Stoj, vtakni meč v svoje mesto, ali ne veš: kdor se z mečem bojuje, bo z mečam končan itd.-4  No, Vi g. Kocjančič, ste ravno tako  naredili  kakor  Vaš prvi vidni poglavar sv. cerkve. Prosim Vas, dajte duška svoji jezi. Vi ste Kristusov namestnik in o Kristusu se ne bere v nobeni knjigi,  da je hotel imeti lepe, palače, tako kakor Vi želite? On bi bil lahko imel, kar bi si bil želel, a on ni hotel, pa je bil Bog, kralj nebes in zemlje. Stari župnik Franc Jarc je bil pri nas 23 let in je bila Mirna ves čas mirna. Bila je samo ena stranka — klerikalna. A Vi ste nam vsadili v srce liberalno in svojim kimovcem klerikalno. Početna je nam potreba dveh strank? Oj, ljubi mir!  Pridi stari  župnik Jarc nazaj in bo spet samo ena stranka in ko spet tako, kakor je bilo prej mirno. Vi, Kocjančič, Če se ne mislite poboljšati, prosimo vas,  le odromajte nazaj v Gojzd.
Fsrmsn, prijatelj miru.
Iz  Brežic.  Brežiški Slovenci smo se na  Silvestrov večer zbrali v svojem svetišča v »Narodnem domu« da se  po  trud a po I nem   d*iu razve drimo in a starim letom obraćunimo Naša »Čitalnica« in naš   »Sokol« ata preskrb la   svoj m  pri|at Lem sani m>*o veselico, katere so se udeleži1* gostje is Rajbenhurga in okolico. Z vesel) m p* pripomnimo, da |e bho navzoč b veliko fcm t.v in mladeoi-čov is brežiške ok< lice.   N Jprej )e bila predstava »M-salma«.   Igralo se je isvrstno, mimika pa |o povsročila veliko nmeha, cenjene dame  in g -spndje diUtantje so želi vsestransko pohvalo. Niš brivec, v Brežicah sptob slovenski brivec imenovan, — gosp. Josip H  y, — ki  je  bil  sa svojo umetnost enkrat s »rebrno, enkrat z zlato koiaino odlikovan, in Si ima svoje izd-tke sedaj na slovenski razstavi v Ameriki, — se  )e predstavi) kot amer saoski brivec ter so prši njo govi znanci is  novega  sveta v B<-e j žice. da i i Ij obri|o sa novo leto Pre-eej okrogel trebušČ kje pripeljal naš moderni brivec is Ameriko. Bnvn'ea gospod* H ly.a )e bila po amerikan- I ski š<-gi pripravljena; velik mesarski brus, velike brtve, blizo   10 cm široke, ik»f z vodo in posoda sa milo, I — tvarina, kojo rabijo navadno ku I
harioa k pripravljanju kave, — zidarski čopič in Še nekih drugih malenkosti, sta govorila o amerikan »kam napredku. Premalo stolov in brisač je imel naš mojster, — pač po malomestni šegi. — Iz te sa-đrege si je znal naš Amerikanac, amerikanski pomagati. K) pridejo Amerikanci raznih jezikov v brivnioo, prinss 1 je mojster dolgo desko ter je tako pridobil dosti sedežev. »Svo bodni občani« se sedli eden poleg drugtga, in ko so bili nekoliko nemirni, dal jim bistroumni brivec le-stto na vrat iu tako je pričel mihtt in briti. G* so bile vai pripomočki amerikanski, brilo se je tudi ameriško, tako da so bili svobodni občani ob norem letu imenitno obriti. Ko pa ao ssprli brivnioo ni bilo živin--klieev konea. Pred polnočjo je stopil naš delavni starosta in predsednik čitaln>oe gf spod dr. Josip Strašek na oder ter z lepo izbranimi, resničnimi besedami obračunal s starim letom Z veselim srcem je konštatoval, da se je na nar d sem polju veliko sto rila Naš »Narodni dom« rasštr|en, »Sokol« ustanovljen, mladeniško dru sivo pričakuje volitev prvega pred sedništva. L pi uepehi. Neustrašeno korakamo naprej vstjub nemšfcutar-skim zaprekam. Ko pa je udarila dvanajsta ura v. S-* I- smo si vzajemno srečno novo leto. B >g da), da bi bilo z* nas Sloverce srečno SreČoiov se je dobro obneael. Alegorija starega in novega leta je b>la imenitne, Ša bol j i i pa je b*la alegorija Slovenije v sredini cil h S kolo« ter povzročila splošno navdušenj Ž vela torej Slovenija! Živeli naši Sokoli in njih starosta !
Dnevne vesti
V Louoli&n : 7. janusrja.
—  Vitja  dekliška šola v
Ljubljani postaja pod vodstvom gospice \Yessnerjeve vedno bolj  podobna klo-štrski  šoli nižje vrste. Take šole pa smo imeli že prej v Ljubljani, v Skofji Loki,  in sedaj jo,   Čc hočeta  Bog in novomeški prost, dobimo tudi v Rudol fovo !   Ko se  je višja   dekliška šola ustanovljala, ko ss je glasovalo za žrtve, katere trosita za v govora stojoči zavod mesto in dežela, ni  nans  niti iz dalje prihajalo na misel, da bodi višja dekliška šola pregreta samostanska šola, kjer se naj vzgaja tista znana, ostndna, francoska bigotcrija, kjer se naj vzgoje višje deklice tako, da jim je mlad kaplan vzor vseh vzorcev, stara pošnofana nuna pa ideal vseh  idealov.   Če smo hoteli   kaj   takega doseči,   ostali smo lahko pri nršnlinkah v Ljubljani ali pa v Žkofji Loki.   Tam se  že od nskdaj I odgajajo  deklice v glavni  namen, da služijo v belo oblečcuo štafažo pri procesijah  in drugih  cerkvenih slovesnostih I Ako naj ima višja dekliška šola v Ljubljani  ravao  isti  namen, potem je škoda  za denar, ki  ga  trosita za njo mesto in dežela! Mi srao dolgo časa molčali,  sedaj  pa ne moremo   več in nočemo več molčati. Fakt je: višjo dekliško šolo imata v rokah katehet Svetina is soror Wessner! Da kaj takrga ne saorevečso trajati, je jasno. Kvečjemu čo dobi Ljubljana klerikalno občinsko zastopstvo,  višja dekliška šola pa klerikalni knratorijl   Ako se  kaj takega zgodi,  se bode v Ljubljani marsikaj izpremenilO;  samo višja dekliška šola bode ostala kot je sedaj, ker je namreč že danes prav taka  kakor  bi ie sedaj vladal nad sjo klerikalni občinski svet. Poboinost in tercijalstvo sta prvi namen sedanje višje dekliške šole, narodnost na  primer   in vse drago pa se nahaja na nivoja vsak danje   kloštrske   Šole!    Človek bi ne prišel na to, kake skrbi ima časih naša pobožna višja dekliška šola. Naj smo še tako brnmni, a vzlic tema nam je pripoznati, da je višji deklici poduk v plesanja neobhodno potreben. Tukaj Be ne da nič pomagati, razmere sveta so pač take! A take so bile že pred sto leti, pa bodo tudi po sto letih ravno take! Naravno je, da matere pazijo na to, da  se  hčerke prej kot prej plesati nančel  Tudi letos Be je zbralo nekaj mater, katerih hčerke obiskujejo prvi razred višje dekliške šole, ter so skle- I nile, svoje  hčerke spraviti k plesnemu poduku, kojega bi bile one Rame — to 1 je matere — nadzorovale. Višje deklice I iz prvega razreda dobile so torej od I svojih staršev ukaz, da naj pri vodite- I Ijici We8snerjevi izprosijo dovoljenja za I obisk omenjenega plesnega poduka. A to I dovoljenje se je vsem odreklo, ker se ravna vodstvo po principu,  da se I
višje deklice iz prvega razreda še ne smejo učiti plesati! To navajamo zgolj le v karakteriziranje razmer, vladajočih na naši višji dekliški šoli. V dragem pa smo mnenja, da so starši čisto brez potrebe moledovali za omenjeno pr voljenje. Ako hočemo svojega otroka izven šole, na spodoben način dati podačevati v tem ali onem, kar spoznam kot o č e za potrebno in koristno, dano mi je to na prosto voljo. Ravno v tem tiči moja očetovska oblast, in če jo izvršujem, ni sc mi treba brigati pri tem niti za mneuje direktorja, niti za mnenje direktorice! Tako je, in nič drugače!
— Volitve v zavarovalnico proti nezgodam v Trstu. Tržaška „Edinost" je priobčila jako dolgo a vzlic tsma jako slabo opravičenje političnega društva .Edinost** zastran volitev v zavarovalnico proti nezgodam v Trsta. V tem opravičevanja je nekaj — rečemo — zmot, ki se morajo popraviti.  Ne bomo se s tržaškim listom
j prepirali o tem, kdo je več kriv, ali ] politično diuštvo „Edinost" ali vodstva slovenskih političnih strank na Kranjskem, Goriškem, v Istri in v Dalmaciji. Ce se stranke v teh deželah niso po brigale  za  volitev,   to   Še   ni nikako opravičenje za društvo „Edinost". Ravno I to  drnštvo je bilo  poklicano, Be zavzeti za volitev, ker je naravno središče za vodstvo v tej stvari, saj I ima zavarovalnica svoj sedež tam, kjer I dražtvo, ker, stoječe izven prepirov, naj-laglje organizira vse stranke in ker je tudi že v prejšnjih letih vodilo volitve. Kar se je v Trstu po priznanja »Edinosti" same storilo za volitve, je toliko kot nič.   Nad vse prazno pa je besedičenje, da bi se bilo društvo eksponi-1 ralo in blamiralo z malim številom glasovnic in da jih ni oddalo, ker bi Ita lijani lahko dobili ko j  več glasov za svojega kandidata.   Saj so se glasovnice prav zato poslale „Edinosti", da I jih odda v zadnji uri, tako, da bi si I Italijani ne mogli pomagati. Ko bi tega ne bilo, bi se bile lahko glasovnice direktno poslale zavarovalnic . Očitna I neresnica je  tndi,  da  so  Slovenci in Hrvatje imeli že večino v zavarovalnici. Imeli so jo Nemci, katerih  je bilo veliko več kot Slovencev in Hrvatov, a izgubili so jo po krivdi e. kr. erarja, ki se je bil zvezal z iredento. Brez mejne malomarnosti volilcev pa s tem nočemo opravičevati,  dasi je bolj um-Ijiva, kakor malomarnost in nebrižnost političnega društva „Edinost".
— C. B«r« državna železnica in Slovenci. D* je g. dvom
! svetnik in nač- in r prome neg* urada ' v Beljak n jako bud Grrman, to vemo, dasi nismo prepričani, da trče v njegovih  žilah  pristna germanska kri Zaradi U g* se tudi v razmotrivanje tega vprašanja ne spuščamo. PaČ pa vemo, da je promt tno ravnateljstvo v Beljaku cesarska in državna oblast, katera mora, hočeš, nočeš, morai, skrbeti za to, da se ietezn-ea]. katera premetoje po slovensk* zemlji preskrbi s takim osobjem,  katero je veŠČe slovensk* ga jezika. Zgodilo se je pa, kakor se v naši  liubi A-stnji ako rado fg'>di, da se uradoma po noja Slovanom nemška govorica, d* se je konoem leta 1904 m pa na sv Treh kraljev dan leta 1905. pripetilo nekaj, kar moramo kot zavedni Slovenci odločno in s vso resnostio od klanjati. Prišel je v prvem slučaju taknzvsni »revizor« vozne listke pregledavši   Na nemški poziv, naj se listki predložijo, se mu je kategorično odgovorilo, do se  nemškemu posivu nočemo odzvati   in da zahtevamo na sloven&kt progi od ceo   k r. državnega uradnika  slovenskega ogo-vora. M I se je nekaj časa f b >tavl|sl Čel, da ne razume U ga »narečja«. K pa je radikalno slovenska družOa prav prepričujoče odklonil«, veWčt nem škemu pozivu, se je pa dotični go spod c i) StV«r vendarle premislil n zsČel slovensko neg oi arjati   D« seje *p<rmtoval, je lepo od njega, mi Slo venoi  si   pa  od  o  kr. i lem-oe ne pu-t m o kaj takega nuditi. Včeraj na sv Treh kraljev dan 1905 se je pa eelo to pripetilo, da je prišel revisor vozne  listke pregledovat, ki p*, s'o-vensk* mu |es ku popolnoma nevešč, ni pravočasno oposorjen, da ima opra viti  ■  slovenskimi  rad ka c, svoje službe direktno niti opraviti ni mo-
gel, ampak se je moral zadovoljiti s tem, da mu je vsega spoštovanja vreden sprevodnik zagotovil, da ima do tična družba pravilne vozne listke. Kaj takega si padamo Še dosti manje ponujati, ker zahtevamo, da ima c. kr. državna ieleznioa na slo venski zemlji slovenščine zmožnih uradnikov. Če kak nemškutarski uradnik zna slovenski, pa neče slovenski govoriti, s tistim se hitro opravi, če se nam pa pošilja uradnik, ki sploh ne sna slovenski, j* pa stvar taks, da se nam dot čm gospod na eni strani smili, na drugi strani pa moramo, da se rahlo izrazimo, tako netaktnost cesarske drž. oblasti kratke malo odklanjati. Bodemo videli, če bodemo na podlagi državljanskih zakonov vendarle enkrat dosegli ravnopravnost slovenskemu jeziku na slovenski zemlji in naj velja, kar hoče, ker imamo v Avs'riji vai državljani enake pravic?, in sicer pred Bogom in pred cesarjem!
— Ivan Nep. Resman f. V
Četrtek popoldne je po kratki bolezni umrl blagi rodoljub gosp. I/an Nep. ReMTim, postajenačelnik južne železnice v p. Rajni Resman je bil znan po vsem Slovenskem, povsod je imel prijateljev, povsod so ga  m-h red i. R j~n je bil 16 maja 1848. n* Otoku pri Mošnjo h    Še ko je bil di.%fe, se je  v»a njegova  rodovina itseiila v Amer ko in ga pust ta sam»-g<t v stari domovini. Ko je R sman dosiužii pri vojakih, je postal Železniški urr.dnik pri   južoi   železnici    Bil j-* vzorno vesten uradni*-, a ker je osla! vedno odločno naroden, ktr je ~v >na rodno prepričanje neustraAero zastopal pri vs>kt priliki in fculil narod koder in kadar je mogel, z*.to so ga pregMniaii  in  g*  n<^d li  iz   kraja v kra». S!užbov*l je v Z g rju v B rov niči, v k>t Petru Da K'asa,  v K-r-iovrUf v S sku, v Zagrebu, na Rakeku, v Divači in v Tr*»u.   Tu v Trstu je bil t*jn:k delavskega podpornega, društva.   V tej lastnosti j-šel z deputscijo do tedanjega d»or nega svetn ka R naldinija prosit, r?a se društvu dovoti javen Dostop z z* stavo.    R naldini tega seveda nj dovolil,  pač  pa  izposloval,   da  je bi R - * m k h že čez tri dni prestavile n l Trsta v Alo na južnem Tirolskem aneđ same I sli,ane.   Š I« č-z dolgo č-sa se |e R-smaou posrečilo, da je or'šel zoptt na Slovensko, »n s cer \ Nabrež»no, kjer so ga skrivaj ime i p d policijskim nadlorstvom. S uib -val je potem v Velenju,  kier ga \^ hudo preganjal d« mštatarski tov r oar Lapp, in v Zaloga    I« Velenja bi b I moral priti v D vaoo, a vlaia |e zabtevals, da se Resmana ne sme **-č poslvtt ns Primorsko in tako (e pr šel v Z*l"g.  Z1 j je dve leti, kar je Resman šel v poaoi. R |nik je d<ibra du*a, ki      veliko Irtvoval z-narodne interna**. Podpiral je mnog dijakov in drošte«, sodeloval, kjer je Sila  prilika, agitiral  in navdusewi l|udi, kjer je mog. 1    B I je pa tudi i terarno delaven   Sjisal je mars*ka-za naš list in sa druge liste t^r pri •nc<l mnogo n in h lirssih p-s ni} v • L'ubljanssem Zvonu«.    Pred oek»t leti je snral   na bol Ae  i«< jib pesmi m i h iidal v posebni knjižici na-*lr v |eni »Moja deoa«   Resman ?e bil do sadnjega časa sdrav in krepak in vesel ter se s mladi n sto vnemo zanimal za vse javne pniave m p--do sodeloval pri narodn«-m delu. Prert osmimi dnevi je na nkrat opssl in v četrtek nagloma umrl.  R s-nan je bil slata slovenska dusa   Vs ado k ga   je   posnal,  ga   je   imel   rad in vsakdo mu ohrani  ljub  in prijazen sp mu
—  Slovensko gledali«6e.
Z resničnim veseljem nara ie zabeležiti nov jako srečen pojav na polju slovenske dramatične književnosti Dobili smo novo narodno igro, ki je sinoči prav izredno navdušila občinstvo in dosegla uailepši nsp^h. Ta nspeh je popolu m .Martin Krpan4*, to rečemo lahko ie po prvi predstavi, se bo še mnogokrat igral na razliČuih slovenskih odrih. Igra se imennje »izvirna dramska pripovedka". To je najpravilnejše imenovanje za „ Martina Krpana", kajti igra pravzaprav ni dramatično delo, nego le vrsta prizorov, ki so med seboj sicer v logičui zvezi, v katerih pa ni ne konflikta strasti,Jue kouilikta razmer, kar je sicer bistvo vsake drame. Neznani pisatelj je za svoje delo porabil klasičuo povest Frana Levstika. Kavno v tem je bila velika težava, da je to vseskoz nedraraatično pravljico, ki ne sloni na nikakem konfliktu, pri redil za oder tako, da labko živi na deskah, Čeprav ji nedostaje tega, kar je pri drami poglavitno. Pisatelj je s srečno roko izpopolnil Levstikovo povest in posamične njene osebe ustvaril sprotno s potrebno motivacijo za posamične dogodke in jih zvezal logično in psihologično korektno tako, da je vsako dejanje popolna slika. Največje
težave mu je gotovo delal začetek ia pra* tu je svojo nalogo jako dobro pogodil. Pisatelj „Martina Krpana" je 8 svojo igro poka/.al nenavadno lep dramatičen talent. To se kaže v ostrem in pregnantnern karakteriziranju vseh oseb, v spretni BCenični uredbi in v mnogoštevilnih efektih. Vsak najmanjši prizor je tehniško dobro izveden, vse se razpleta pravilno, vse je dobro utemeljeno Čitali smo, da ie „Martin Krpan" simbolistična drama, ki predstavlja boj napredne mladine proti konservativni starosti. To je b la menda le reklamna tirada. Če je kaka igra simbolistična, mora biti dotična ideja oživotvorjena v dejanju samem, ne le izražena v posamičnih besedah. „Martin Krpan" je ves prepleten 8 krepkimi i/.reki, ki 80 časih polni poetičnega poleta, Časih pa tudi malo preveč banalni, ali vse te „aktualnosti" bo za igro samo, za razvoj dejanja brez pomena, so le okraski, ali Če hočete, poper. Izvzet je v tem oziru samo prizor v prvem dejanja med priucem Andrejem in ministri. Simbolistična je torej igra le navidezno, in je tolmačenje, da se v igri predstavlja boj napredne mladine proti konservativni starosti, vsaj zelo prisiljeno. To nam seveda ne kvari veselja nad igro samo, kakor ga nam niso pokvarili gotovi nedostatki v igri in v predstavi. Občinstva je bilo toliko v gledališču, da se je kar trlo. Policija je morala s silo odpraviti na stotine ljudi, ki niso dobili več vstopnic. In to občinstvo je na koncu posameznih dejanj, kakor tudi pri odprti sceni tako ploskalo da je kar grmelo po gledališču. Igra je bila jako skrbno uprizorjena in preskrbljeni so bili jako lepi novi kostumi in nove rekvizite. Naslovno vlogo je igral g. Vero vse k. Bil je jako simpatičen Martin Krpan, pravi tip prostodušnega naivnega, a dobrega slovenskega fauta. G. VerovŠek je imel sicer momente, koje sašel v M Z jla, » t ■ O i |r mm -mi, kajt« Bicer je dosi dno »zvedel Krpanov *n^HJ tako, kakor si ga je »a-r.isl 1 R ^i se m<«rn, da je svojo vlogo is v* del mo stersko in « pristnim humorjem. K*j bi hilo p*.Č s slo-ven-k ni gledališkem, ko bi ne im»-li g Verovšsa? G Dobrovolnvje bil vseskoz oduren cesar. Gdč. S p u r n a j" bila kit Krpanova ne-*^t» j»ko n*r*tn» in ljubko kmet-sfco dekie G>-oh Danilova je grala cesar Ci s fi o prem'*lien^st,0 in dos-gla ns|l*p$i uat>» h Gdč Noskov a je bil« j*-k. iep«, k*kor vedno, a je igrala nekam preveč leseno. T »Dio prun*n|e gre gg T«š-novu, Dragutinoviću in Nu-
0 1 Č U. G-j - pa Dragutin o virjeva
|e dobro gral-, a je nrust ma tako * ho govorila, da je ni Dilo racum*-U.
1 vrstna tipa st* bila posebno gg. Danilo, B o l e Š k a, pa tudi drugi ministri gg Betetto, Gradi« in P o 1 a č e k so se vrln « bnesh. Tadi ples »asluži pohvalo S. 1 h ao ae vsi
graci p> avojih mi čen po ra lili, da pr pomorejo igri do ospt-ha, četudi . h je vća8>h spomin nekoliko ir-v 6 zapuščal g
—    Koncert Glasbene Matice".   Z    juiršnii   tunc rt. ki b » v »Niroiorni d« mu«  sveč r ob po u i smib, naj navedemo  še nekaj nodstkov.    Peta   točka   bodo Mo-kranjčeve »Srosko-maze-donske    narodne   pesmi s Ohrid        m s-n   zOor  a capella. 3 t. S t  Mokranjao.   savni baron n z*t< r srbskih   narodnih pesmi, ie do sedi) dovrš I deset šopkov narodnih oe»mt, od  k«t«-rih  |e »Gl»s-*>-na M t1«*«  do  »edaj   izvajala tri. J itri   se   bo   izdajal   izmed   deset b najnoveiš«  i p-fc,  katerega je skladatelj zloi I  Ae le lansko let >.   S. o m mamo se S* slavnega nekdanjega potovanja   »Be!gr«d*kega pevskega društvu«, na kater-rn je društvo pred dest-t mi leti pid Mokranjfievina vod-•itvom te srbsse  n-»• dne   p«-imi iz-va|slo v B  gradu, S G »,  C ngraiti v posebn m  k<.< c- tu in pr* d sultanom, v O lesi, Kj-«u. Miskti, Petro-gr^du, Višavi m m i gn drugih ru-h mestib. To prvo umetniško po-t v»nje )e trajalo dva mes o* Sb-ske narodne  pesmi  so   tele povsod največjo sl»vo »n hvalo.  Ruski ča«o-p si niso  m »gli   pr*-b*aliti   sb< ra io *iesm», da*i imajo  dovolj   svoj n narodnih   pesmi,   kr k. r   ph   jn pr. stali Slavjanski izva|al. D'Ug > umet-n'ško potovanje isteg« p vtkrg* «iru šiva in   £op- t  z  M kranjčevimi aro-k mi narodmmi pesmami se je vršilo t** sto   po Ruak-m   m   Pol|Sk*-m, a tut» v B~roltnu  N mški oesar Vii|em |e <b r povabil,   da   mu   je   pel te pr-sau pri   dvornem   koncertu   v 0*-«ar*k-m dvoru   —   št«n   š ipkn   t«- h pesi^i ie   izdala   Uniio   'eto »Gl*s oena M«tto»«. namreč: »O *.i se n«-bo «-eiam*»«,   »Diuiura   na sred   sel «, • M >re, izvor v« da« in »B *|sna platno beleše«, kateri poslednji šopek se bo lutri izvajal.  T« šopek se*to|i is petih posametn h, toda v skupno celoto sdruten b nar dn h  pesmi srbsko makedonskih. Vs* b na je dr loma •jubko šaljiva   iu   na*a iva, deloma resna in globoko turobos. Glasba ie originalna, krasna, v p sebmb jugo-
slovanskih tonovnih najinih, ki niso ne »dur«, ne »mol«. — Iste tri šopke, katere je »Glasbena Mitoia ie prej izvajala, je iiv.iialo tuli »Slovan**ti pevsso društvo« na Dunaju pod Hu-badovim vodstvom, in aicer trikrat, zadnjikrat v »Groiser Mustkvereios-8*al«, vstlrj z najvt-fjim uspehom. N* razpolago so n*m krit k* vs» h prvih dunajskih listov katere brez izjeme hvalijo te skladbe kot nekaj posebno originalnega in krasnega, pristno slovanskega. — K t šesta točka jo na sporedu koncerta DfQ> fakov »Slavnostni »pove, sa mešan zbor io orkester. To je zadnji zborovska skladb* »k!r.datelj<»va. OJ-likuje se. po klasično mojstrski koncepciji. Komu je iloiena, nam, ia1f ni znano. Za glavni motiv skladbe je D?tfak povabil Sr^tanov mt t'v iz opere »L buš&v. — P/i konoertu nastopi v eni tuftki tudi g K r a u a , absolvirani konservatcrist dunajske ca konser vatorija, ki bo ob spremijo ▼an?u orksttr« na violončelo igral Dvofak >v »Rondo«, ep. 94 — Besedi.o aborotn je dala »G asbeoa Ms-tisa« natisniti.
— Glasbena Ivlataca". Sav nemu oncinstvu vljudno naznanjamo, da je za jutrišnji koncert dobiti še obilo vstopnic, ki se bodo j u tri proda ale edinole v »Nsrodnem demu« zvečer ob 7. uri pri blagajni Krasen vzpered kojega vsaka pota mezna točka je biser slovanske gaabe, zvršil se bude najdalje do 9 ure zvečer; s tem je slavnemu c beinsivu z dežele dana prilika pcsiuš ti se vlakov, ki odidejo se pred polnočjo. — Začetek bo tečno ob pol 8 un, kar naj blagovolijo ce>bj, obiskovalci upoštevati, ker se med izvajanjem posameznh točk ne dovoljuje vstop T dvorano.
— Slovenske trg. dru&tve „Merkur" je imalo včeraj popoldne v „Narod, domu" svoj. 4 redni občni zbor. Zborovanje je otvori! I. podpredsednik g. Alojzij Lilleg, pozdravil prav lepo število društvenih članov (nad 70) in odposlanca časopisov. V svojem nagovoru je poudarjal, da je bilo pretočeno poslovno leto poluu dela pa tudi lepih uspehov, zato lahko društveni odbor stopi pred člane s polno zavestjo, da je storil svojo dolžnost. Društven delokrog se širi od dne do dne. Potem se spominja med letom umrlih članov gg. Leskovsck, To-lazzi, Fleš, Budan, M i 1 a v e c, Bo hi ne c. V znak sožaija se zboro valei vzdignejo s sedežev. Nadalje pa se spominja tudi velikega društvenega dobrotnika g. Ivana Skrjanea, ki je oporočno zapustil društvu 500 K. Zborovalci so zopet vstali v znak sožaija. Društvo je dobilo sledeče podpore: trgovska in obrtna zbornica je dovolila 500 K, trgovski gremij je dal 200 K, obč. svet pa odkupi 20 izvodov knjige »Menično pravou. Vsesa podpornikom se je izrekla zahvala. — 0 društvenem delovauju je poročal tajnik g. Golob. Njegovo obširno in temeljito poročilo govsri o vseh nalogah drištva, izieka nado, da ss bo navdušenje za društvo še \, Ivojilo. Vse društvene prireditve so bile v pretečenem letu bolje obiskovane kot leto poprej. Poročilo se spominja predsednika g. cesarskega svetnika Mu mika, ki ga bolezen sicer zadržuje, da se ne more udeleževati društvenih zborov• in prireditev, vendar pa s svetom in dejanjem krepko podpira vse gibanje in delovanje društva od njegovega početka. Odbor je imel 17 sej. Odbor je bil razdeljen v razne odseke, kakor upravni, ačni, re dakcijski, zabavni odsek itd. Za izdajanje in urejevanje vrlega strokovnega glasila „Trgovinski vestnik* se je iz rokla redakcijskemu odboru topla zahvala. Ravnotako so bili zahvale iu priznanja deležni ostali agilui odseki. Društvo je izdalo prvo strokovno knjigo „Menično pravou, katere se je razpe-čalo že 500 izvodov, kar je za naše razmere zelo veliko. Obenem se je na-učnemu ministrstvu predlagalo, naj pro glasi to knjigo za učno knjigo. Nadalje je zdrževalo društvo učne tečaje za laščino, korespodenco is stenografijo. Učnemu odseku, oziroma sjega stro kovnim učiteljem se je izrekla zahvala in priznanje. Nadalje jc priredilo dru štvo štiri strokovna predavanja, eno je imel g Prelesnik, tri pa g. dr. Vodu šek. Obema se je izrekla presrčna zahvala. V društveni Čitalnici je 32 raznih Časopisov, knjižnica pa je narasla za 586 knjig. Nadalje je društvo izpo-slovalo za svoje Člane 33" 0 popust pri dramatičnem društva za predstave v gledališča, zakar gre hvala dr. Win-
«.discherju, 50 popssta pri mednarodni panorami in 33 % pri fotografu gosp. Kremi. Pevski zbor in veselični odsek sta sodelovala pri raznih prireditvah in izlstih. Tudi društvena posredovalnica je lepo napredovala. Zahvala se je izrekla voditeljem dotičnih odsekov. Društvo je štelo 477 Članov, in sicer: 1 n9tanovnega Člana, 417 rednih in 59 podpornih članov. Razen tega je imelo društvo še 59 naročnikov na svoje strokovno glasilo. — Blagajnik g. Balzer je poročal o denarnem stanju. Društvo je imelo 13384 K
29 h dohodkov in 9991 K 47 h stroškov. Društveno   premoŽenje   zuaša potemtakem 3392 K 82 h.  Izborno uspeli ples je donesel 250b1 K prebitka. Inventar se ceni na 1800 K. Blagajniku in tajniku se je izrekla zahvala. Pre gleduikt račuuov so našli račune v naj lepšem redu. — £^ato je poročal g. dr. Fran Wuul scher v imenu odbora o pre-membi        18 iu 20 društvenih pravil. Občni  zbor jc soglasno sklenil, da se premene društvena pravila tako, da je odborova seja sklepčna že ob priso-st nosti 8 odbornikov iu da sme v odseke voliti ne le redne Člane ampak društvene člane sploh. Se je odobrilo. — Nadalje je občni zbor soglasno sklenil, da ae prepusti  novemu  odboru  sklepanje o odobritvi poslovnega  reda za odbor in poslovnega reda  za društvene odseke, ki jih je sestavil društveni odbornik ^. dr. Fran AVindischer.  — V predsestvo se  bili  izvoljeni  per acclainatiouem s splošnim odobrenjem sledeči gg.: pred-seduik  ccs. svetnik Murni k; I. pod predsednik  Alojzij   Lil leg,   II. pod predsednik   Ignacij   K e s i 1 e r , pravni zastopnik pa dr. Triller.   Nadalje so bili izvoljeni soglasno, oziroma z veliko večino glasov g*-.: U vrste samostojnih trgovcev Jeba čin Ivan, Kavčič Ed-niuud, Kham, Kostevc  Ivan, Per-dan Josip. Iz vrste sotruduikov: Drčar Josip, Kraigher Josip, Meglic K., P o d l e s u i k Ivan, ti o g e 1 Ivan, V i d i c Alojzij, Vlah Josip, Volk Ivan, Klun Ivan, Zupančič Ivan.  Iz vrste podpornih članov Golob Fran, dr. Mar-n i k  Viktor,  dr. W i n d i s c h e r Fran. Revizsrji:   Legat  Leopold, Novak Alojzij.  —   Predlogi  odbora, tičoči se društvenega poslovnega reda so se prepustili v razsojo odbora. — Na predlog odbornika  g.   Drčarja  pristopi dru štveoi pevski zhor k zvezi slov. pevskih društev.   Končno se je preČital dopis Člana g. 0. H o man a glede globe za neredno plaeujoee Člane iu glede posre dovanja. Predloga sta se prepustila v rešitev odboru. — Po zaključenju zboro vauja je pokazal pevski zbor z dvema lepima narodnima skladbama,  da res nimettno napreduje.  Društvu je želeti najboljši uspeh.
— Akademija. V nedrljr, dne S t. m. bo uada?jev*l gosz. p-of. M Pire v Idriji v telovadnici mestne realke svoro poljudno predavanje o Avstrijsko Ogrski. Pri p^edav>»n:u s? bo uporabi n vi reaLAni akiopttkoo. Začttek točno ob 4. uri
— Nov list je z;?el i z b a i > t i v Kamniku Imenuje s* »N>»S Lih*« in bo iihsjU vs*ko soboto. V domači preo»r a« ne bo v.Tieš<v»!.
— Politično društvo „Jed-nakopravnosi" v Idriji ima v nedeljo 8 t. m ob 4 uri ponnldne v gorenji* prostorih goati'n* Frana M t kovica svoj rt d ni občni zbor, h kojennu se Člani vab jo.
— Psovke, katere so se na-dele v zadnjih o veh številkah »N -preja« na osebo občinskega tajnika Novaka so popolnoma vredna človeka, ki je častno besedo prelomil, često že svoje besede zatajit vedoma lagal in takega socialista, k?kor je urednik in s jdrug Anton Kristan v Idriji. Škaaa je dragega Čas*, da bi ga tratili s zavračanjem neslanih ossbnh napadov, kateri le kartkteri-zujejo Kristanovo osebnost.
— Narodna čitalnica v Starem trgu pri Ložu priredi v soboto 14 i m  plesni v^nČek.
— Iz Zagorja ob Savi. Občni zbor »N.rodnepa braiut-^ra drušive« se vrši v nsdeljo dne 8. proHinca 1905 ob 3. uri popoldne v prostorih gospe M »rije Wtinberger. K obilni odelešbi vabi odbor.
— Narodna čitalnica v Gornjem gradu jc imela dne31. dec. L904.  svoj  25. redni  občni  zbor. Za
1905. je izvoljen upravni odbor sestoječ iz sledečih gospodov: Josip K r a n j c , velepos. načelnik: Fran Kocbek, nadučitelj načel, namestnik; Ignacij S i j a n c c , učitelj, tajnik; Jakob Božič, trgovec, blagajnik : odborniki so : Rudoll V i v o d , c. kr. dav. kontro i'»r: Ivan Vrečko, c. kr. kancelist in Fran V e r d e . posestnik. Vsi v Gornjem -rado. Namestnika odbornikov sta Ivan Kelc, nadučitelj v Novi Štifti in Fran P o d li r e ž n i k , tajnik občine v Bočni pri (iornjem gradu.
— Mariborski nemčurji se strašansko vesele, da se je podal Port Artur ter v svojem veselju sami sebe pr;merjajo Japoncem. Saveda govore tako samo taki ljudje kakor nemsurski trgovski pomočniki in ml&di študentki. V svojem veselju cslo trde, da bi čisto lahko živeli, ako bi Slovenci izostali ter se ogibali n h trgovin. K -,j. ko bi se malo agitiralo, da bi se ustreglo tej Želji.
— Namaka slika. Pred tremi dnevi so ss peljale itiri ženica, ki so vstopile na P/agerskem, proti M*r:-beru. V dotiČnsm vozu se je pa tndi peljal neki nemČurski gostilničar iz Lisnise, ki js nakupil vina med slovenskim ljudstvom ter se hvalil, kako jt opeharil slovenske proda-jslos vina. Da bi pokazal, kako se mora z našim ljudstvom pometati, začel je zmerjati gori omenjene žo-
niee z besedami: sna w:ndische Ba ben, suif einmal den P'under aus dem Hiiduk^nlande«. Toda gospod hiidak se je zmotil, če ie mislil, da sme itiTh -i stdbče ljudi tako raižalit', kajti salnsk« je imel eno za uiesi. Ta gorki poljub je dobil ravno od »wind;tobe B*ben«. N-fcaj j** de n-cr.rnpral. v H »čah pa izstopil, da si ohladi dohleni »Plunder«.
— Smrt Ljubljančana v Gradcu- 69 etni . < štai kontrolo* v pokoju, g. Leopold Škrjanc, rodom Ljubljančan, je avl včera| v Gradcu k zdravnifeu, k^r mu ie DOS t slo s;abo; na uro p* se j» zgrudil ter v par minutah '»dihuit dušo.
— Samomor vojaka. Na
I *«*f*tt «»;.-i<»j Oslovo« ss je us-r-Td v i pr*i   vo.ak   17   peapoiSa   I   L i n d i š.
feiko ranjentga so prepeljali v bol
nisnieo
— V Plavi pri Gorici j« popolnoma zg .relo ptsarmsko poslopje zdlezmćnega     stavbeega vodstva.
Og*nj ld pokvaril tmdl telefonsko zvezo   ob  zeUzoioi  Q »riaa-Podbrdo.
— Ponarejene krone kra-žjo po Istri V PoreČu jih je dobil več tudi poštni urad.
— Garniz. apremembe ob italijanski meji. Spomladi ali morda že celo preje se izvrše večje spremembe v tretjem voju z ozirom na varovanje meje proti Italiji. Celi dra-gonski polk št. 5, ki je bil svoječastno v Mariboru, Slov. Bistrici in Gradcu, zadnji eas pa v Dun Novem mestu, ozir. Traiskirchnu , pride v Gorico; t Bovec pride stotnija topničarjev iz Dunaja; nadalje pride po en lovski bataljon v Gsrico, Tržič in Trst.
— Caatnistki nameatnik Rieder prijet. Kakor amo že poročali, pobegnil je iz garnizijskega zapora častniški namestnik 27. pelpolka Ljubljančan J. Rieder, ki je bil v preiskavi zaradi raznih sleparij. Skrival se je v neki hiši v Linhartovih ulicah preoblečen v Žensko. Dasi se je dotična hišajpatrulji ovadila, vendar je dolgo trajalo preden je našla Riederja skritega v skrinji. Oblečen ie bil res v žensko obleko in takega jc patrulja tudi prignala v zapor. Pre skrbel si je bil sekiro in je s to grozil patrulji, a pomagalo mu ni nič. Med potio je pobiral kamenje iu jih metal v vojake, ter se šele vdal, ko ga je to-pniČarski narednik Zajec udaril s sabljo po roki.
— Ženske hlače so se mu dopadle. Včeraj je beračil po hišah v Jenkovih uiicah Alojzij Kapon, delavec, rodom iz Trsta. Ko je odhajal iz stauevanja Ivane JazbinšKove, je videl, da vise pri vratih v kuhinji ženske hlače, jih je hitro snel, vtaknil pod pazduho in jo odknril. Videli pa so ga Jazbinskovi otroci, ki so zavpili in poklicali mater. Jazbinškova je tekla za tatom, ki ji je pa ušel, a pozneje vendar prišel v roke stražniku. Kapon je imel hlače še pri sebi.
— Nepoštena služkinja. Predvčerajšnjim je policija aretovala bivšo služkinjo pri Jakobu Vosperniku Jedert Šinkovec iz Ambrusa pri Novem mestu, ker je bila na sumu, da je ukradla svojemu gospodarju zlat za 20 krou. Sinkoveeva je bila šla za bo žične praznike domov. Med tem je policija poizvedovala za njo in dognala, da je bila Sinkovčeva radi tatvine že kaznovana, in da je izdala doma sekaj denarja. Sinkovčeva je tatvino priznala in sc izročila c. kr. deželnemu sodišču.
— Samomor, rlstsna Suha-doba.kota, ai je, Sakor bmo poročali, ogoljufala ve£ delavk v tobačni tovarni za precejšnje svot?, se je res "»mrt . Včeraj so jo potegnili v Mostah iz Ljubljanice. Truplo so pre peljali v mrtvršn eo v Stepsnji vasi.
— Žepni tat % frančiškanski cerkvi. Včeraj je prišel v frančiškansko ee<kev neki tat in ukradel FranČ ški Kiunovt, k harici iz Spodnjih L*z pri El.bnioi iz žepa svo denarnico, v kateri je imela 60 kron denarja.
— Po  stopnicah je včeraj zveč\ r padel, V/sled preobilega užitka pijače, mešetar Miha Vojska na Mar trnovi cesti st. 18 in de zn%tno poškodoval
— Na južnem kolodvoru je bil aretov&n delavco U-i.-. 1 Pust iz Brezovega Rebra, ker se je hotel izseliti v Ameriko, ne da bi bil prej zadostil vojaški dolžnosti.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 5 Hrvatov, nazsi pa je prišlo 15 Slovencev. — Na \Vestfal-sko Be je odpeljalo 30 Hrvat07, na Jesenice 2* O^rcv, v Hrušioo pa 35 Hrvatov.
— Izgubljena je bila zlata moika ura, z dvojnim krovom in kratko, zlato fiastniftko verižico z obeskom, tolar sv. Jurja, vredna 180 K.
— Ljubljanska društvene godba koncert sa vrši danes zvečer v »Naredni kavarni«, Gosposke uliee. Začetek ob 9. uri. Vstop prost
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 25. do 31. deoembra 1904. Število novorojencev 23 (as 30 86 79o)>
rartvoroj«nra 2, umrlih 17 (=23-55 <>/#0), med nj»mi jih j« umrlo za aivosieo 1, sa vrat so 1, za jetiko 1, za vnetjem sop. ortzanov 3 vsted metvnui* 1, za raz ličnimi boleznimi 10 Med njimi au bila tujca 2 (=U7°/0) iz zavodov 4 (= 23 D °/o) Za infekcioznimi bolez nimi so oboleli, in aicer za otročeo 3, za v r * t g » 1 oaeba.
— Opozarjamo gostilničarje na inssrat I kranjskega reklamnega podj-t a W  K. Nućirt.
— Opozarjamo na danaiaji instrat Albina Wa lian d a, ki seje nastanil kot spicialist modernih sobnih in dekorscijskih slikarij v L;ub-ljan», Privoz 3
— Hrvatska novice. — V Vrginmostu je s^oreU) po alopje okrajnega urada in soi'SĆa Blagajno ia uradne spise st večinoma resili. Nemški listi so b*Ž r*| nesli laž, da so po?lopje>aŽgali kmetje, ki ao ae »puntali proti poiitićni oblasti.
— Najnovejše  novice. —
Mesto Berolin je doseglo 28. m. m. 2 milijona prebivalcev. V berolinskjh hotelih je bilo lani aad en milijon tujcev.
— Italijanski minister zunanjih zadev Tittoni je precej nevarne obolel.
— Huda kazen. Nemški inženir F1 e i s c h e r je bil nedavno v Afgani -stana umorjen. Emir je morilca obsodil, da so ga privezali pred top ter ga sa kosse razstrelili.
— Lepi sodniki na Nemškem, la zopet je sedmi svetnik, ki se je moral zaradi Škandalozne morale umakniti s sveta. Ime mu je H o f -mann ter so ga našli utopljenega.
— V ameriškem aenatuseje predlagalo, naj velja v bodoče izvolitev predsednika na G let z določbo, da isti predsednik ne more biti zopet izvoljen.
— Kitajska c es ari c a prestopi baje k neki katoliški verski sekti,
— Velika nesreča se je pri petila v Koburgu.  Ledenica se je zru šila ter podkopala devet delavcev, izmed katerih so samo še dva živa izvlekli.
Japonski    prestolo na slednik je dobil sina.
— Poroka nemškega prestolonaslednika bo dne 24. maja 1905.
— Vejaško pošto i u brzojav vBosni in Hercegovini je prevzel s 1. januarjem brzojavni urad generalnega štaba.
— Iz rojstne hiše Napole ona I. v Ajaccu na Korziki, kjer je lep muzej, je bilo zadnji čas ukradenih mnogo relikvij in umetnin.
— Telefonska zveza med Budapešto in Belgradom se otvori že prihodnjo spomlad.
* „Moderno" gledališče. »Augsburger N. Nachnchten« poročajo: Ravnateljstvo mestnega gleda iiiča v Landshutu — ravnatelj Na-vratil-Rosee — priredi prihodnjo ne* deljo po predstavi srečolov na dobitke, za kar dobi vsak obiskovalec gledališča brezplačno eno številko. Nagrade, ki se razdele, so: 1 Ilustrovana krasna knjiga »Das 19. Jahrhundert in Wort und B.idavštir.h drugih zvezkih, vrednih 80 mark; 2 remont -ar ura; 3 suknena obleka; 4 svirj-ko pleč : 5 šaljiv predmet. Ravnateljstvo si obeta, da se bo na ta način ne-pr č*kovano povzdignila umetnost v prestolnici Spodnje Bavarsze, ker je ravnateljstvo mnenja, da ima svinjsko pleče več privlačne sile kak r kaka SthiMerieva drama.
* Kako nastanejo srčne napake pri otrocih. Pri otrocih se pojavijo čestokrat Brcne napake, kojih postanek nam je zagoneten. Ako so preboleli otroci revmatizem, škrlatinko ali davico, tedaj nam je vzrok pač jasen, a drugače je, ako otroci niso nikoli imeli takih bolezni. Potem igra brezivomno prehlajenje veliko vlogo; saj je znano, d* se otroei v tem pogledu prav nič ne pazijo, izpostavljajo se vsakemu vre menu, Čestokrat le za silo oblečeni letajo okoli v mokri obleki, sedajo na mrzlo kamenje, mokra tla itd. Zato je dolžnost staršev, da varujejo otroke pred takšnim prehlajenjem.
* Stanu primerni dohodki. Avstrijskemu učiteljstvu zajamčuje § 55. stanu primerno plačo, a koliko je to, tega zakon ne pove. Tudi v Ameriki ne vedo, koliko je troba posamezniku dohodkov, da svojemu stanu primerno živi. V New Yorku teče že dolga tožba, ki naj to do-žene. Milijonar TitUny je razdedinil svojega nadebudnega sina. Mladi T li-ny s tem seveda ni bil zadovoljen, in ko je oče umrl ter mu v oporoki odločil letnih 18.000 dolarjev, je silil brate, naj mu to svota zvišajo na 64000 dolarjev, Čdi, da vsaj toliko potrebuje za 6tanu primerno življenje.
* Kakšen je Kuropatkin. Dančeako piše v »Ruskem Slovu«, da Kuropatkin pregleduje ruske pozicije in obkops pred sovražnikom. On dela
tako kadar je  bitka in kadar je ai. Z njim hodi  spremstvo generalneora itaba. Kuropatkin pazljivo preglednjev ali so vojaki dobro zakriti, ali imajo pripravne pozicije za uspt-sno streljanje itd,  potem   z&DOve katrremu vejaku: »Idi sinko dobro iskrit (oo-k&te mu clj)   Ni  povelie: str Jjajf izstreli  vojak   na japonske pozieije, cd koder tako) odgovore s Živahnim streljanjem.   Med tem  pa gre Kur v patkiu mirno in tiho po obkopib. j k pregleda tsr se raigovarja   s vojaki, priporciaje jim,  naj se dobro zakrivajo.   Japonoi  streljajo vedno hujše Kuropatkin hodi polagoma da j* do-o m se njeorov dtab trese za njegovo življenje.  V takem strshu začne načelnik fitaba  knez Gagarin govoriti: »Vače   blagorodje,   vi   treba,   da se tako izpostavljete nevarnosti.« Kuropatkin pa  ga  prime za roko rekoč: • Dragi kne«! Vi zapovedujete sprem atvu, a rnnni ne«
• Odkup novoletnega čestitanje. Profesor N. je za novo leto svojim prijateljem in Bnapcana p'ssl sledeče: »Nasaanjam vam s tem, da letos ne razpošiljam n vo-letn.h čestitk, ker se mi to zi n«< p trebna razvada ter rajši pod?.r <n primrrsn znesek za mestne reveže. S spoštovanjem zdani profesor N. NB Porabi« to priliko, da vam pošljem najsrčnejše čest tke sa novo lete*.
• O trgovini z živim blagom ie poroča v Časniku ,Kattsv" is Rssije sledeča: Trgovci z .tmo* blagost" so prišli zopet do nevib zvijač. Nastanijo se v kakem kraja, kjer se nadejajo dobre kupčije. Kst kogati ia elegastni gospodje si znajo pridsbisi zaupanje premožnih družin. Ti si seveda Štejejo v Čast, da splok sssejs občevati i takimi imenitnimi goipsdi. Obiskujejo pa ti gsipsdje lazto take družine, v kateri ie nahaja kaka is-vanredna kraiotica. „Po večkratnik" obiskih ge ..zaljubi- bogati kavalir v domačo hčer. Konec vsega je, da prosi stariše za njeno roko, ki se mu redka odreče. Po poroki ie poda .■rečen'* mož s svojo ženico na ženitovanjiks potovanja na jsg. Brzovlak ju popelje v Turčijs, kjer mlado ženo sprejmejs navidezni moževi sorodniki. Temu sledi bogata gostija. Neka sladka pijača za ziblje „srečno" mlado ženo v sladke spanje iz katerega se vzbudi v turškem haremu. Marsikateremu izmed teh trgovcev se je posrečilo, v kratkem Času po dvajset žen na tak način .osrečiti-. V posameznih slučajih, ki so prišli aa dan, se je vendar posrečilo ruskema konzulu, oprostiti obžalovanja vredne žrtve. VeČina pa jih Še zdihuje po haremih ob8kuraih Turkov, a zidovi so predebeli, da ki kdo slišal tugovanje nesrečne žrtve.
• Ovratnica iz crnih mravelj oojjjo žene na otoku Nuva Gri-neja kot najodhčnejši okras Mravlje, ki se rab>|o v ta namen, imajo trlo, drnosvetio oprsje ter žive po vrtovih. Domačini jim odgriznejo zadnji del života ter ga požro, glavo odtrgajo ter jo vežejo proč, a opraje nanizajo na nit Nc-vesta nekega poglavarja je imela tako ovratnico 11 čevljev dolgo, za kar ,c bilo treba 1800 mravelj.
• Spomenik krompirju.
Malo hudi je, ki ne vedo, da je Lil krompir pred kakimi 300 leti prinesen v Evropo iz Amerike ter je postal poglavitna brana delavskim slojem. Na Nemškem so postavili nedavno na neki njivi spomenik iz granita ▼ slavo krompirja s sledečim napsom: »Na tem mestu je bn leta 1743 za poskušmo prv;č posajen krompir • V severnh nemških krajia posebno cenijo krompir, ker tam ne more uspevati žao
• Nova vera. Nekemu mesarja in prekajalcu v Holeševeih je zadnji čai zmanjkalo prekajenega mesa. Končno je našel pri nekem svojem pomočnika dve gnjati. Pomočnik je takoj priznal, da jih je vzel gospodarju. Pri okrajnem sodišču je vprašal sodnik obtoženca : „ Zakaj ste pravzaprav ukradli gnjati V -— .Ker me je k temu pritiral glad-je odgovoril obtoženec. — *Kaj, zaradi lakote? To vendar ni mogoče? Mesar skim pomočnikom vendar ne more manjkati jedil?- je začudeno pripomnil sodnik. — „Fri mojem mojstru pa jc vendar temu tako-1, je odgovoril obtoženi pomočnik, .moj mojster namreč pripada neki novi veri iu zato ni kaj jesti pri njem.a — .Kako naj to raz urnem", je poizvedoval sodnik dalje. — .Jaz te stvari tudi ne razumem , js pripomnil pomočnik, „toda toliko vem, da vsled te vere, se ne sme mesa jesti, temuč le rastline, in ker ne jem rastlinske hrane, sen bil vsdno lačes. Ako se ne motim, se imenuje nova vera „arijaner", pa še neka beseda js zravea." Sodnik se je začel smejati rekoč: .Sedaj is poznam to vero; to so vegetarijanci!* — .Tako je!* je zakli cal veselo pomočnik, „tej veri pripada mojster in ker moj želodec ne prenaša leče, graha, repe in druge zelenjave, ki jo nova vera propisuje mojemu mojstra in ker sem dober katolik, priskrbel
Da*T Dalje v prilagi, *if&
2. PrHoga ,fSlovenskemu Narodu* št 5, dne 7 januarh '905.
itn ti sam a>esa.* Sodnik ga je ©b-tedil t dvadnevni zapsr.
— Potujočeiiftkarne. st >vo
prikazen |e bilo videti etarega leta dan v B solina. Po meatu se je vozil tiakaraki stroj, s katerim so a nsgbeo tiskali aovoi^tne dopisniaa a imenom kupovalcs. Posebno v delavskih okrajih je tiskarna vkljub nsklm a-runa naprpv ia nitajne kupci|«».
* Tm±# zemlje. V oaflesa veku vseatrassaib atat »tik sa ni čudit., da se )e neki anglelki ueenjak vri Ist trn ti L da leizračanil tefta r.»J.-
lj*. T- t ia vnaša 12,500.000000 000. 000.000.000 000 vajUgR.h funtov. In HOr*!»n rr« wer|S) i.
* Svoje ime pozabil. Novembra leta 1903. j* izginil »t. L b<*r rev br*s ^le^u ohrtni ^adsorn1* Alfred YjJg'd«.- r>o 14 mesenih so ga drb *i v n«-k? bolnišnici v Budtm pesti. D : ee tako dolgo ni moglo sanj izvedeti, tema je kriv Čuden dogod ljaj. d* je Tr yU valed neke vročinske bolezni pocaoil sroje ime.
* Proti«Sovansko čaao-
piajec V „Času" pripavednje znani leski pesnik-satirik Macbar sledečo resnično dog-odbo. Ko je Japan eavrat-aira napadom na ruske ladje napovedal vojno, imeli so v uredništvu dunajskega lista „Die Zeitu važno posvetovanje: za katero bojujočo se stranko naj list piše? Uevorilo se je to iu ono, tedaj pa je bil poklican izdajatelj lista k telefonu. Čez dve minuti je naznanil zbranim urednikom, da se mu je z zanesljive strani naznanilo, da bo „Nene Pr. Presse* pisala za Ruse, s tem pa je „Zeitau ie tudi dokazana pot, da piše za Japonce. Toda drugi dan je nišla „N. Fr. Presse* in izišel je tudi list „Zeit*, a oba sta pisala za Japonce. Take čudeže dela Čez noč japonska — mošnja nc „kultura".
* Velifeane&ta pogača. Neki rek v R ciimondn ie» e*el r.a b ž^o pogač^, ki tehta 1700 kg V to je porab 1 110 «g maaia, m^no toliko sladkor;*. 170 kg meke. 50 kg man-del j nov, 360 ker i-oam. 80 kg lunin ed eitrtne in 2600 jajc. Pogačo predaja pek v koščkih.
* Ljubavna drama zaradi
Ciganke. T Aracsu (Ogrsko) se je neki Blojovanov strastno zaljubil v mlado Ciganko Anico Dzsigitv (Žigič ter jo je aeprestano nadlegoval z lju-bavnimi ponndbami, toda Ciganka ga ni marala. Neki večer je pričakal Ciganko ca stndencu ter jo je hotel s silo odvesti na ivej dom. Ker pa se je mladenka branila ter klicala na pomoč, prihitela sta njen oče in brat ter sta jo hotela zaljubljencu iztrgati iz rok. Toda zaljubljenec je v svoji srčni boli pobesenl, izvlekel nsž ter smrtno ranil očeta in brata Ciganke, da sta nezavestna obležala. Pnhitel je mlajši Anilin brat ia videl očeta in brata v krvi, skočil z nožem nad zaljubljenca ter nas ga zadri v srce.
* G**of AuerspetMj in na ti
eoee drugih se iskreno zahvaljuje za čudoviti učinek po vsem svetu slavnega Zoltaoovega mazila, ki po večkratnem vdrgnjenju ne olajša samo proti na in trganja po kosteh, ampak ga tudi odstrani. Zato se lako razvidi, da je to tudovito delujoče mazilo tako zelo razširjeno, da ga je dobiti dandanes ie po vseh večjih lekarnah, kjer bi se pa ce dobil, tja pa pošlje lekarna Zoltan v Bndapešti, steklenico po 2 K.
Telefonska in brzojavka poročila,
Duruj 7. januarja Ministrski predsednik Gautsch nadaljuje n.arJjivo „posvetovanja" z raznimi voditelji večjih strank, vtndar še noben človek ne ve, pri čem da je z novo vlado. Za prihodnji teden je določeno večje posvetovanje z _,emškimi \odite!j» iz Ti rolske z a st ra n italijanskega vseučiliškega vprašanja.
Rusko-japonska vojna,
London 7. januarja. Ruska garnizija je predvčerajšnjim zapustila P'ort Artur. Kapitulacija se je izvršila v najlepšem redu. Pri odhodu ruske garn zije je japonsko vojaštvo delalo špalir. Vsak ruski polk je marširal z vihrajoro zastavo na čelu, častniki s sabljami in dekoracijami, vojaštvo brez orožja Vsahemu ruskemu generalu in štabnemu cficrju je japonsko vojaštvo prezentiralo.
London 7. januarja. Samo kakih 80 ruskih častnikov se je zavezalo s častno besedo, da se v tej vojni ne bodo več bojevali z Japonci, vsi drugi so to ponudbo odklonili in pojdejo v vojno jetni-Hvo na Japonsko.
Lo don 7 januarja. ,Standardu" se poroča ia Tokijo, da je povodom kapitulacije Port Arturja japonska poslanska zbornica skle nila adreso na mikada, v kateri pravi, da so japonski uspehi v prvi vrsti posledica vladarjevih kreposti.
London 7. januarja. Port Artur je po Kgarju in drugih nalezljivih boleznih popolnoma inficiran
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
slad šest tednov Že opazujemo na žitnem trgu stagnacijo, vzpričo koje bi bilo vedno in vedno pričakovati,  da bi cene odnehale.   Vendar  pa  so se terminske cene trdovratno vzdržavale sko raj neprenehoma na isti visini, namreč nekoliko nad K 20-— za 100 kg franko Budimpešta.   V tekočem tednu končno zazuamuiemo zopet knrz za april kron 19 96. Odpor je bil velik, vendar pa se knrz ni mogel zdržati na svoji poziciji, ker se toliko  zaželjeni in pričakovani konzum tudi v novem letu še ni pričel — nasprotno pa je vreme za ozimiuo na Ogrskem  prav ugodno, istotako se poroča z drugih strani ;  tudi  letine v južni Ameriki in Avstraliji so zadovoljive. Na nas trg inozemstvo sicer že dolgo ne vpliva v isti meri, kakor  se je to godilo  pred Časi, vendar pa se mimogrede znatne spremembe na inozemskih borzah kolikor toliko uvažujejo. Glavni vzrok,  da so  termini  odnehali, pa je pri nas dejstvo, da je vreme za pri hodnjo letino sedaj povoljuo in pa, da je konzum  že toliko časa nerazmerno majhen,  vsled  česar se  žitne zaloge umetno množe ali  bolje, imamo danes še računati  z  množinami blaga, ki bi moralo že pred mesecem preiti v konzum. Reakcija terminskih cen na efektivno blago pa je zelo slabotna. Če upoštevamo zgornje ter k temu še na daljno   redukcijo tedenske produkcije ogrskih mlinov za štiriindvajset ur — je 10 v. pri 100 kg nižja cena pravcata malenkost.  To pa  povzroča vedno se ponavljajoča  se zavest,   da se mora enkrat pojaviti vsaj   normalni konzum, Čemur neizsgibno  slede višje cene za efektivno blago.
Pšenica je tekom tedna vzpričo nenavadno  malega  povprašanja etek tivno odnehala za 10 vin., aprilov kurz pa je odnehal od letošnjega najvišjega kurza 2038 na 19 96.
Koruza se je končno tudi vdala pritisku besistov, ter od svojega visokega letošnjega kurza za maj 15 20 polagoma prispela do 14 84. Ponudbe plavajočega in inozemskega blaga po stajajo čim večje, celo na ogrskih postajah so se imetelji vsled tega neko hko vdali ter od visokih ponudb malo odnehal.i
O v e s se vzdržuje nekam trdovratne
na prejšnji višini, bodisi za točni, bodisi za poznejši odjem.
Moka je te dni nekoliko odnehala, seveda pa se te^a še ne more prenesti na detajlno prodajo, ker se popust pri 100 kg ne more prenesti v celem številu na 1 kg.
Špirit seje zopet  ojačil in naznanil višje cene.
Sladkor tendira trdno. Kmetijska sladkorna tovarna v MedleSicc je gotova stvar. Ogromna udele žba poljedelcev hrndimskega okraja je na občnem zboru ustanovitev tovarne sklenila Podpisanih je baje ie nad 1100 deležev po 200 kron.
—   IVI«? strta   hranilnica v Kamniku. V m^eou^^c mb*u 1904 -r, 204 -transe. viozHe 40 835 K 79 b, 142 strank vzi gnilo 22377 K 51 h 7  8'rar-karn   se    i«   izpiacalo hpo tečnih  pogojil  9 6^0 K    Stanje hra nilnib vlojr 1133 458 K 03 h, »Unj« h pote^n h  p soj"  873.375 K  31 h Denarni promet 183 674 K 61 h.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo ns 40vo naročbo, starš gospoda naročil k e pa, kaUrim bo potekla koncem me teca naročnina, »roslmo, da |o ob pravem 5asu ponove, da po 'lljanje ne preneha In da dobe vse Številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: /se leto. . K 22*— | 6»trt leta . K 6-50
Pol leta . .
11'— I En mesec
1 90
Pošiljanje na dom ae račune za vse leto 2 K
S pošiljanjem po posli velja: Vse leto .. K 25*- I Četrt lets . K 650 Pol Ists . *, 13'— I En mesec . „ 2*30 KJT Naroča se lahko z vsakim dnevom a škratu se more poslati tudi naročnina, drugače ee ne oziramo na dotično naročilo. *■ v Llsf   se ustavlja 10. dan   po potekli
narodni"   bre*   ozira   vsakemu,   kdor na
vposije late ob   pravem času.
Uprainiitio ^Slovenskega Naroda".
Narodovo zdravilo. ia*o ae sine imen vat  bolo*u ute&ujode, mišice iu Sivce k rep čujoče, kot mazilo dobro znano „llollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uapeftno porablja pri trganju po udih iu
gri drugih nasledkih prehlajenja. Cena ste-lenici K 1*90. Po postnem povaetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni salagatelj na DUNAJ i Tuch-lauben 9. V salogah po deželi je izrecno aa-h te v a ti MOLL-ov preparat, saznamo van a varstveno znamko in podpisom.       2 7—1
Vsake skrbi, da aa posrečijo jadila, so rešene one gospodinje hoteli in reatavranti, ki rabijo po aroj h kub'njxh >nj*mć*no e>gto rastlinsko m»ut „KDNEROL*. Jamči ae sa breahib^n okae, naivečjo izdatnost, lahko prebavljivost in stanovitnost Pied manjvrednimi, alapilno podebmmi fjcn»redbami najuo svarimo,
Praiko domače mazilo ia lekr rne B FRAGNEKJA e. kr. dv<>raega saložuika v P'agi. ki slovi že sad 60 let kot preizka&eno domače sdravilo, olaj&uje boleč;ne, prepreči vnetje ia pospešil e celjenje, vsled česar se je razširilo ie po celi monarhiji m ga imajo ▼ zalogi vse lekarne. To mazilo ne izgubi tudi čega leta in leta hranimo nič na učinku, iu bi ga vsled te.a ne smelo manjkati v nobeni hiši. a
Svila za ples
od 60 kr. naprej per m, zadnje novosti.
Franko in že oearlnjneo se pošlje na dom. Bogata zalega vzorcev s prvo pošto. Tovarna za svilo lleuiiebei-a:, Zurlrli.
4 6i-l
„Le Delice"|
cigaretni papir, cigaretne stročnice
Dobiva ee povsod. 671—44 Slavna zaloga: Dunaj. I, Predigergasse 6.
Ed ni od profesorjev in zdravnikov preiskujem in priporočeni zobni preparati brez kisline: **. Id Itr. *l »«►•««♦-».«.« zubu-/tlr»» ia Idu  dira.  JI. Poppu nes
U u naju Vili s> atrletni
Anatherin
UDlna In zobna mod« tudi proti v^em boleanim v ustih in zobobolu, po K 280, K 2—, K 1*— in zobni ereitir brez pen in kisline v lončkih po 6o h (pene in k'slire vedno uničijo a be) Čistijo in ohranijo usta, zobe in eobno meso vedno lepo, zdravo odstranjuje neprijeten dah in bole Čine. Dr Pupp je poslal glavnemu za'ož-nikn v Li'ibljani g lekarnarju J. Mayrju IOOO lončkov zobnega creme, ki se prodaja eeeiaj za p lovično ceno, tedaj po 30 h ljnček, da se lahko vsakdo prepriča o izvi stni kakovosti D -bi se povsod, kakor tndi   v   glavni   zalogi   pri   lekarnarja J.
Mayrju v Ljubljani. 13546-2
Priznano najboljše sredstvo proti kur-8Uo       jim očesom, žuljem Itd. 43
Glavna zaloga:
L SCIEI-m lekarna
Dunaj -Meidling*.
|Lnser-je?
obliS za turiste pO K1-20.
Ooblvs se v vseh lekarnah
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod
stalnim kemiskim nadzorstvom. Destilerija
Camis l M
Trst-Barkovlje.
Vi steklenica K S'—, V« «tt klenics K 260. - Na prodaj v boljših trgovinah. 9
Proti zobobolu in gnilobi zob
Izborno deluj« dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera utrdi tileana* in odstrsinjujo neprijetno oaps Iz nos« t atelaJenleo z navodom t 14.
Melusine zobni prašek
1 tol*«*zljl«a* «o vin.
Razpošilja se vsak dan a obratno poŠto. - Edina zalo«a. ■
Zaloga vseh preizkušenih zdravil , medlo, mil, medioinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgi onih obvez, sve-2iii mineralnlli vod 1. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka
f Ljubljani, Rssljeva cesta ši. 1
p i leg novozgrajenega Pran Joželovega
iuou mostu, 22-2
Darila.
UpravniStva nafisga lista so poslali:
Za   družbo   sv.    Cirila  In Metoda
Tvrdka M. Pakič v Ljubljani 10 K, mesto venca na krsto gospodične Marije Pleško - Pakič. — Gospod Vinko Šket v Ilir. Bistrici 152 K 56 vin. kot čisti preostanek veselice, prirejene po skupnem odbora moške in ženske podružnice C. M. v Ilir. Bistrici.—Gospa Govekarjeva 10 K mesto venca na krsto ljubemu botrčku J. N. Resmanu. — Skupaj 172 K 56 v. Presrčna hvalu in iivel !
Za učiteljski konvikt. Gospića Kristina Demšar v Smartnem pri Litiji 20 K, kot odkup od novoletnih voščil p. n. rodbin Knaflič, Zore, W atzak, Šelekar, Raeboršck, Debelak in Demšar, ter vesele Korelnove druibe v Robavsovi gostilni. I_ I
Slovenci in Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirila ir Metoda 1
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka1' v Ljubljani.
Uradni kuni dun. borz« 5. januarja 1905.
Kaležbeni p-upirji.
4fi/# majeTa renta.....
4f/0 srebrna renta.....
4*/# avstr. kronska renta . . 4% B alata m . • 4°/0 ogrska kronska B • . . 4*/0 , slate .... 49/0 posojilo dežele K rani ke . **/s*/« posojilo mesta 8p kt . t1//. ^ . Zadar . •*/«•/■ SoB.-bere. sel. pos. 1902 4*/t ceSka dež. banka k. e.
i%      n n        n      Š. O.
4; 3: c Pi?ma fl^1« d- kip. b. ** a°'e Pest-   kom.   k.   e. i.
10»/, pr.......
4'/,*/« sast. pisma Innerst. kr. * Vi*/.    n      s     ogrske cen.
dež. hr.......
4Vi*/a     P*8* °^r- toiP- Dan* • 4* , /A obl.   ogr.  lokalnih Železnic d. dr.....
4* ,*/0 obl. češke ind. banke . 4*/# prior. Trst-Poreč lok. žel.
4°/# prior. dol. žel.....
3%     n    jai. žel. kap. •/»»/, . 4*/,•/, aTst. po». sa žel. p. o.
8r«čk«b Srečke ©d 1. 18601-',  .   . . „       „   . 1864 .    .   . .
B    tizske ..... n    sem. kred. I. emisije
f> 1» it     11' r>
9 ogr. hip. banke . . „ srbske k fr*. 100*— _      tnrške .....
Basilika srečke .   . .
Kreditne „    .   . .
inonio&ke n    .   . .
RrakuvHke n ...
LJnbljanake »    .   . .
A vat. rud. križa   „    .   . .
Ogl\      ti       b » • • •
Etndolfove m
Salebnr§ke m • • •
Dunajske kom. „ . . .
I>e>lnlce.
Južne železnice    .   •   •   .   • | 88
Državne železnice    .... fiM
Avatr.-ogrske bančne delnice . 1633
Avstr. kreditne banke   .   .   . 682
Ogrske      „        „       ... 806
Živriostenake         „       ... *f»o
Premogokop v Mosta (Brnx) . 667
Alpinske motan..... 519
Praške žel. tndr. dr..... 2470
Rima- M uranyi...... f>35
Trbovljske prem. družbe    .   . 302
Avstr. orožne tovr. družbe .   . 630
Češke Bladkorne družbe .   .   . I 188
VnJaat«.
C. kr. eekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns......
Marke........
Laški bankovci.....
Kul'i'i........
Dolarji.........|
100 20 100 20 100-35 lli*-5.s
98 30 118-75
99-50 100-25 100 -100-85 lOo- -100-10140
10730 10010
100*50 100-ln
100 100-75 99*-
99 50 808 100 6<
186 276
1H2 50 305 — 2«7-— 276 — 97 -135 8-S 20-65 473- -77'-88- — 68-68*60 28 90 66— 73 — 622 —
50 50
50 60
10
:>o
11-33 191«» 23 hO 23 88
117-47 95 30
253 75 484
10040
100- ^J 100*55 119 75
98-50 118-95 101 — 101*25
100 —
101 85
100 40 10040 102*40
108 30
101- —
101*20 10110
101 — 101-75
100 — 310 — 101-50
18ft-70 27850 164 50 314 — 306 — 281-
101 ?0 136-85
21 65 483 — 81 — 92 50 72 — 65 50 29-90 69
76 75
632 —
89-50 662-60
1642 -683 50 807 60 260-75 673 — 520 4U
2478 — 636-307 —
633 -~ 191
11-37 19*12
23-52 23 95
117-67 95 60
254 50 6-—
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 6. Jamarja 1906. Termin.
K
PHenlca sa april . Pieniea  , oktober Ki „ april .
Kornsa   - maj Oves     „ april
sa 100 kg.
a   100 „
. ioo „
.   100 .
* ioo .
1980 17 30 15 52 14 86 1412
iS vin. coueje.
Meteorologično poročilo.
v'*!*« naA mori« B04 9.    Bndnji mnJmi tlak TJ« 0 mm
p q «-»	Cm opazovanja	Stanje barometra v v»S9	Is B t & 3	Vetrovi	Nebo
5.	9. ar.	734 1	- ae	«r zahod	pol. oblati
6. •	7. sj. 2 pop	7?0 0 7291	03 30	si svzhod al. evzh	defi del. jasno
■	81 sv.	7281	— 07	si. a v ah od	megla
7.	7. sj. a. pop.	7213 723 9	VB 62	p. m. jaah. si. ezah	del. jasno deL oblafi.
Srednja temperatura četrtka in petka: —Z6* in 09% Dormale: —2 7' in —2*7». — Mokrina v 24 arah 0 0 mm in 3 3 mm
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja med boleznijo in ob smrti nase iskreno ljubljene, nepozabne hčere, sestre, svakinje iu tete, gospodične
Terezije Debevec
učiteljice
kakor tudi za krasne darovane vence in mnogobrojno spremstvo k poslednjemu počitku se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
Posebno nam je čast zahvaliti so'
za prekrasni venec velecenjenih gospodov zasebnika Dekle ve in šolskega vodje Verbiča iz Slavine, kjer je bilo — žal — pokojnici določeno delovati le kratek čas kot učiteljica.
Iskrena zahvala tudi gg. pevcem slavnega društva „Glasbenc Matice" za genljivo žalostinko pred hišo žalosti in ob gomili.
V Ljubljani, 7. jan. 1905.
86 Žalujoči ostali«
389121
Priporoča se, paziti na to znamenje, nžgano v probek, in na etiketo z rndečim orlom, ker se jako pogostoraa prodajajo ponaredbe
Mattoni-eve Giesshub ler slatine.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju iu Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih apeceriiah. vinskih in delikatesnih trgovinah.
do 40 let starega, za ustanovitev to'arne. Biti mora strokovnjak v izdelovanju šunk, salam, klobas itd.
Elija Predovir
sa_Ljubljana.
Vsak dan sveže
pustne krofe
priporoča idasrlrarna
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21
=    I?Ill|alU«3 s ■;
Glavni trg St. 6 78 * _Sv petra cesta St, 27.
V hisi .Narodne tiskarne4
v Knaflovih ulicah št. 5
se odda za 1. febr. ali 1. maj 1905
stanovanje
v III. nadstropja,  obsojene  is  3 sob, kabin je, shrambe,  poselske sobe, kleti in podstrešja.
VeS v upravništvu „S1oy. Naroda".
Pozor!
v nedeljo, dne 8. januarja t. I.
v dvorani Puntigamske pivnice, Turjaški trg I
2111
]
ju
Ij
JU.
Začetek ob 7. uri. Vstopnina 15 kr.
K obilni udeležbi vabi vljudno
. J. Vospernig,
re8tavrater.
1^+X
Stanovanje
81—1
se takoj odda v hiši
na Gruberjevi cesti št. 1.
YeČ se izve istotam v L nadstr.
Išče so Izurjen
kurjač
k lokomobili, ki ima 10 - 20 konjskih moči. — Na3lov, kam se morajo pošiljati ponudbe, pove upravništvo „Slov. Naroda". 76—1
-|- SuLta-i +
slabotni, slabokrvni, bledični dobe prekrasno aalito telo po kratki rabi moje odlikovane
redilne moke Kathe
(zdravniško priporočeno; Damam bujen stas. Strogo pošteno. Karton stane fl l 10 Po nakaznici ali po povzetju z navodilom vred. davna prodajalnica in razposiljalnica
gcsoa Kathe Menzet es-i
Dunaj XVIII. Schulgasse 3 1. nadstr. 64.
Jfajfinejše, vedno sveže
pustne krofe
kakor tudi vse druge 85-1
slaščičarske izdelke
priporoča
slaščičarna J. GOTTHARD
Ljubljana, Stari trg št. 6.
MM trgovski sotroM
mešane stroke, priden in poštem, išče službe. Nastop po dogovora. 75 Naslov  pove   upravništvo »Slov. Naroda".
Stoj
i Stoj!
500 komadov za samo gld. 1*8 0. Prekr pozlač. 36nrna pr^c-z. ura na sidro s veriž. gre natančno, za kar se jamči 3 leta, m> d sviln. moš-La kravata, 3 fini žepni robci, moSki prstan z imit. drag. kamenom, jantarjev tatnife za smodke. eleg damska tr^ ša  ;no*/ost), prekr   žepno toal.
ogled, usnj denarnica, žepni nožek 8 pr;pr, par manš. gumbov, 5* naprsni gumbi iz duublezlata s pa', zapoao, mičen album 8 36 najl. el kami sveta. 5 Šaljivih, predm. ▼ veselje mladim in starim,  prav koristen
spisovLik, 2i) koresp. predm m št 400 ra^liCnin predmetov pri nisi neutrpijivih Vse skupaj z uro, ki je sama denarja vredna, samo gld. 18 Razpošilja po po-povzetiu ali denar tapre) W i n d i 8 C h, izrez ur. Krakov št Z II. Po&t. predal 16. ^
Gospića
ki je obsolvirala trgovski tečaj, zmožna slovenskega in nemškega jezika, želi primerne službe v mestu ali na deželi.
Ponudbe  naj   se pošiljajo poste restante   Resno" v Ljubljani. S4-i
Lepo stanovanje
pred juž. kolodvorom
v I. nadstr., obstoječe iz 3 sob, kuhinje, vrta in pritiklin, se odda   za februar na Cesti na južno železnico št. 26. Ye5 se poizve istotam. 69—1
Gospodična
vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, išče mesta v kaki ljubljanski trgovini. 28—2 Dopisi naj se pošljejo pod J. P. 1887, poste restante, Ljubljana.
Iščem spretnega in vestnega
delavca
veščega računstva, ki bi opravljal obenem službo magacinerja in k temu spadajoča roCna deia. Pros'iec naj se s svojimi šprice ali in zahtevami direktno obrne do mene. Siuibo je takoj nascopiti. 74 — 1
Valjični mlin W. Jochmann v Ajdovščini.
f   t I
zdramik
zopet ordinuje.
ALBIN WALLAND
specialist modernih sobnih in dekoraeijskih. slikarij
v £jubljani -—-  Privoz štev. 3
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
80 1
C. kr. pri v, toTarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pnpoznano izvrsten  f*ortlan«t- «~ v vedno
jednakomerru, vse od avstrijskega dmfitva inženirjev in arhitektov določeno pred-dpiae glode tiakovne in odporne trdote dal«*« nadkrlljujoel dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno »p««.
Priporočila In spričevala
raznih uradov in najsiovitejsih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: »ia-u Dunaj, I-, lMLckacim? lannt^rsse B,
Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljena
popolna razprodaja ur
zlatih, srebrnih, nikljastih, jeklenih, stenskih,
ur na nihalo in budilk
žr*" pod tvorniško ceno.
PAn^OUlIa »• *prrj€»maje In l*ržu-■   V/pi Cl V 11 d   Jejo clubro In  naj eene-J«-.
FRIDERIK HOFFMANN
v Ljubljani, na Dunajski oesti št. 12.
AVGUST REPlul
sodar 2b
Ljubljana, Kolezijske ulico 16 J
(v   Trnovem) F izdeluje,  prodaja in  popravlja P
vsakovrstne
i car sode tssu
l
p« najnižjih «enih.
I I
Predaja stara vinska sode. {
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Prešernove ulice
v  poslopju   ,,Mestne hranilnice".
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fapone.
Prodaja na drobno In debelo.
4't'nlhl    brri|>lnriin        -r-. -
Odllkov
z zlato medaljo
na razstavi v Parizu
Drago t in Puc
tapetnik in preprogar Dunajska, cesta št, 18
izvrSuje vsa tnprtn>Hka dela ter ima v zalogi v to  Mlrolio upadajoče
prrdnirtr Ium1.h><h Izdelka.
Vodja ljubljanske podružnice Sjjjjg prve kraajtke sizarska
zadruge v Št. Vida tad Ljubljane.
Pekarija
slaščičarna
m
kavarna
J. ZALAZNIK
m
M
m
Stari trg št. 21.
= lil. j alke: =
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
a* m
rt? s*
m m
KIS
Avgust Apola
Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Izborna
zaloga
namiznih in
nastropnih
svetilk,
najnovejše vrste
po nizkih
cenah.
Vsem svojim pnja.Sjsm in znancem, kateri so se me v moji tejki bolezni k novemu letu spominjali, se iskrano zahvaljujem, ter jim kličem:
srečno
novo leto!
žranc K. žinz
67
okrožni sdravnil^.
Zeli se kupiti takoj v mestu
hišOzgoslilno.
Ponudbe Daj se pošiljajo pod F. B upravništvu „SIov. Naroda".      3854 5
Vsak dan sveže
pustne krofe
3881
priporoča
Rudolf Kirbisch
slaščičarna
Kongresni trg v Ljubljani.
Kaj je q
m-
Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higijene
sestavljena in večkrat od likovaaa kosmet.
ustna voda.
Dobi se v vseh loljfib trgovina!.
Gospodična
vešča slovenskega in nemškega jezika ▼ govora in pisavi, išče službe t kaki pisarni. 17 _|
Dopise je poslati pod Šifro R B. 1905, poste restante, Ljubljana.
M SI siji
s kuplo in portop**)«-na ate po meki ©eni naprodaj Već 6* izvR  p i ur. Ani Kobe, Žabja    vas    št.   38   pri Novem mestu. ?7
"Potnik
na Kranjskem in Primorske« dobro vpeljan, želi dobiti slnibo. — fire pa tudi t kako pisarno.
Ponndbe prosi pod „Z. G. 100" poste restante. si s
Gospodična
iz dobre hrvatske obitelji, vesta v g* voru in pisavi hrvatskega, senAkega is madjarskega jezika, igra perfektno eitre, išče mesto odgojiteljice v boljši slovenski rodbini. H876 4 Vpraša se upravništvs ,81. ŠI."
Naznanilo.
S 1. aprilom 190f) daje §e t Ljsbljani Marije Terezije cesti št. 14, stan, občezoana, renumirana restavracija ltpri novem svetu" z vrtom, kegljiščem ii hlevom v najem.
Izurjeni gostilničarji s kavcij« imajo prednost. 60-2
Natančnejša pojasnila daje posestnik Anton C rše, kantiner v pehotni vojašnici, Metelkove ulice v Ljsbljani.
Venci m ramm trakovi
# Benedikt* Ljubljana.
M
Gotska vzajemna zavarovalna bata za
V Evropi največji zavod svoje vrste.
Stanje zavarovanj za življenj'e Črez 1012 milrjonov kroa.
Doslej izplačana zavarovalna vsota Srez 517 miljon. kron.
Vsekdar visoki presežki  pridejo zavarovancem neprikrajšano t dobro, doslej ee jim je povrnilo že 256 milijonov kron. Jako ugodiii za?arovalni Dog>|i: nesapad* nost takoj, neizpodbituost in svetovna polica po dveh letin.
latanenejtia pojasnila In proupekte daje brrzplavaa t
M JBl H R. i  zastopnik  xr  LajublJahI
Židovske ulice štev. 4.
E D.
64—1
Privatna plesna šola
v dvorani hotela „pri MaliČu".
Dovoljujem 8i riaokf»čaatitema p. o. občinstva naznanjati, da sem otvorll z »ovira letom nov «^o»j xm odranlr, in sicer samo km aiie'lzlke.
Utro U o % hI burzi sa damr In nt*Mpti&lt- Iz baljMlh radarla as ▼aali iianrdeljrh ob H, In Tsak petrlt eb pol H. nrfrr, kjer m pon I jejo najmodernejši plesi.
gnav- Prsvl Hinerlubl Boston In Pa« d* Fspucae pa aovl teoriji.
H sebne ur« vsak čas dn*-va t.% privatne družbe v deora-n m v privatnih nišah
Prijave in vpisovanja vsak dan od 3. do 5. uro popoldne v hotelu „prl Slonu*4, soba št. 73.
% odličnim spoštovanjem 30-3 Giulio Morterra, plesni eiil#l|
POSLA JEN
odvajalne kroglice
(imi-i
J   lilii»br<nt- Itrtisljltr)
Se »eč !et prt-izkaAene in od mn gib odl*ćmh zdravnikov priporočene k«>t
lahko odvajajoče razkrojevalno sredstvo,
fei prebavljanja ne inol<jo in ao pupo noma nefcfcodluve Ker ao krogli e
posl»iene, jih už v»jo radi tudi iitrod Skatljica s 15 kroglicami stane u vin, zvitek s H skatljicami, tcr*ii I Vil k'Ogiic samo 2 K Kdor po&lje K 24> naprej d> t>» p stnine prosto zvitek ftkfciljc. K«htt*%ajtr Filipa .Neustema odvajajoče knfhce" PriHtie san>o, C ima vuaka ^katluca na aadmi tram v rdečVm liska • prot var^t enamko .sv Leop. Id". Na&e registrirane ftkatljica. na-vodi a in em' alaža morajo m siti podpis »Pn-lpp Neustem, Ap^iheker
Filipa Neusteina lekarna on ,.Sv linpoldu". Dunaj. U Plankengas i 6-
D b va se v vt«eh lekaruab. st* •— 3
% ^sss^as> ♦ * as^P^ss ♦ ♦ "^^šnM^ j
..B
„T jubljanski Zvon" praznuje letos svojo petindvajsetletnico.
Petindvajset let — dolga doba v sedanjih kratkoživnih Časih, ko podjetje izpodriva podjetje, ko so se tudi pri literarnih započetjih Često pojavlja trgovska spekulativnost in je v več nego enem pogledu Čimdalje težavneje, resno vršiti vzvišeno nalogo leposlovnega lista!
Lepo vrsto leposlovnih listov smo Slovenci že imeli, a niti eden ni učakal ni približno te starosti, ki jo je dosegel „Ljubljanski Zvon", in to navzlic temu, da mu nikdar ni manjkalo grobokopov — ne skritih, ne očitih! »Ljubljanskemu Zvonu" niso bila neznana razna nelepa prizadevanja, da bi se mu izpodkopala veljava in vpliv, a prezrl je vse, in niti tedaj, ko so ga devali brez vidnih razlogov na proskripcijski indeks, ni storil ničesar v svojo obrambo, smatrajoč tako bojevanje za nedostojno in zanašajoč se na moč resnice in nepremagljivost idej, ki jih zastopa in ki so določale vselej smer in pravec vsemu njegovemu delovanju! Mirno in samozavestno je hodil „Ljubljanski Zvon" svojo ravno pot, vedno vzvišeni cilj pred očmi: privesti ljubljeni narod slovenski do prave duševne svobode, do istinite prosvete, do Čiste, od nikakih nizkotnih namenov skaljene umetnosti! Mirno in samozavestno je hodil „Ljubljanski Zvon" svojo pot, a zdaj, ko mu je praznovati svojo petindvajsetletnico, ne more njegovih velikih zaslug za našo umetnost, za naše slovstvo utajiti nihče! —
Petindvajset let — dolga doba za obstanek leposlovnega lista še pri večjih narodih, kaj li pri nas Slovencih! Da ima naš list tako dolgo vrsto let za seboj, je najboljši dokaz, da je stvar, ki jo zastopa, dobra in da smatrajo oni sloji našega naroda, v katerih ima „Ljubljanski Zvon" svojo zaslombo in ki jih po pravici zovemo cvet slovenske inteligence, njegov obstanek še vedno za živo potrebo — dejstvo, ki odpira našemu listu tudi za bodočnost najlepšo perspektivo! . . .
Tiho, brez hrupa hoče praznovati „Ljubljanski Zvon" svojo petindvajsetletnico, prizadevajoč si samo, da se ne ohrani le na višini, do katere se je kot leposloven list popel, ampak da se dvigne po možnosti še više. Nikakih panegirikov, nikake glasne hvale si ne želi „Ljubljanski Zvon" ob svoji petindvajsetletnici — hvalisanje, ki Često nima drugega namena, nego prikrivati uboštvo, bodi drugim! — pač pa si želi tistih simpatij in tistega priznanja, ki se kaže v dejanski podpori, duševni in gmotni. Takih simpatij, takih dokazov priznanja prosimo iskreno, ker le tako je možno doseči smoter, za katerim so stremili vsi dosedanji uredniki „Zvonovi", za katerim stremimo resno i mi, le tako je mogoče vršiti geslo: Vsekdar naprej!
Naj bi bili vsi zavedni Slovenci ponosni na list, kakršen je „Ljubljanski Zvon", naj bi vsakdo po svoji moči pripomogel, da bi naš ugled, ki ga je zanesel „Ljubljanski Zvon" v širni svet, nikdar ne zatemnel, in naj bi zlasti naši pisatelji nikdar ne zabili, da gre zasluga za veljavo, ki jo je priboril rLjubljanski Zvon" slovenskemu imenu celo v inozemstvu, v prvi vrsti njim in nikomur drugemu! Ta zavest naj bi jih izpodbujala in bodrila še k nadaljnemu požrtvovalnemu delovanju!
Program ostane „Ljubljanskemu Zvonu" dosedanji, ni nam ga torej treba objavljati iznova. Da ni povoda izpreminjati ga, za to govori dejstvo, da se Število naročnikov in sotrudnikov „Zvonovih" množi, kar priča, da so zadovoljni z njim oboji.
A če bi bilo odveč, razvijati iznova načela, ki so nam merodajna pri urejevanju lista, bodi nam pa vendar dovoljeno, podati kratek prospekt za bodoče leto, iz katerega prijatelji „Ljubljanskega Zvona41 izprevidijo lahko, da smo storili vse, da postane 25. letnik „Zvonov" vreden vrstnik svojih prednikov.
S poetiškimi proizvodi priznanih naših pesnikov in pesnic je „Ljubljanski Zvon" še vedno bogato založen, a obljubljenih mu je tudi mnogo lepih novih stvari.
Da radi pripovednih spisov „Ljubljanski Zvon" v preteklem letu niti za hip ni prišel v zadrego, so se njegovi Čitatelji lahko uverili Še manj skrbi imamo v tem pogledu za prihodnje leto. Kakor smo že lani omenili, piše gosp. dr. Ivan Tavčar za naš list velik zgodovinski roman ,Izza kongresa*. Žalosten dogodek, ki je gosp. pisatelja pretresel tako, da je moral prekiniti svoje delo, je vzrok, da s priobčevanjem njegovega spisa ne moremo pričeti že v začetku leta. Najbrž se zgodi to s pričetkom drugega polletja.   Roman  bi  zaradi   obsežnosti  itak  ne  mogel iziti
ves v enem letu!
Priobčevati pa začnemo v prvi številki prihodnjega letnika daljšo povest gospoda Ivana Cankarja. Od tega pisatelja hranimo tudi še drugo, krajšo povest. Od drugih pisateljev imamo na razpolago sledeče daljše in krajše povesti: ,Zmaga', ,Etape', ,Kmečka povest', ,Stroj', ,Iz dnevnika nezveste žene', /Tajne sile', ,Ziočinec', ,Nadčlovek' in druge. Gospod Milčinski nam je naklonil svojo šaloigro ,Brat Sokol', ki se uprizori v kratkem na našem odru, in pa satiro »Davorin Trn in pogrebno društvo zadnja čast*. Gosp. Engelbert Gangl nam je poslal povest ,Devojka in žena Mare', a spiše za nas še povesti ,Smrt kapetana Hrnjaka' in ,Izgnance'. Od gospoda J. Trošta imamo povesti »Zamolčani odgovor' in ,Gospa Ela*.
v
Veselilo bo naše Čitatelje slišati, da nas namerava gospod dr. Ivo Sorli poslej redno zalagati s Črticami in krajšimi povestmi. Enako podporo sta nam obljubila tudi gosp. Josip Kostanjevec in gospa Zofka Jelovšek.
Od številnih člankov, ki smo jih bili obljubili lani, smo mogli letos zaradi nedostatnosti prostora priobčiti le nekatere. S posebnim veseljem naznanjamo, da namerava gosp. Pavel Grošelj v novem letniku nadaljevati svoje zanimive „Zapiske", ki so po pravici vzbujali toliko pozornost, ter razpravljati pod posebnimi zaglavji o interesantnih in važnih prirodoslovnih problemih.
Eden prvih člankov, ki jih priobčimo prihodnje leto, bode gosp. Janeza Trdine prezanimivi spis ,Dve ljubici4, s katerim bodo Čitatelji „Ljubljanskega Zvona" prav posebno zadovoljni.
Na vrsto pride dalje spis »Herbert Spencer', ki nam ga je napisal gosp. dr. Ivan Žmavc, da se seznanijo „Zvonovi" Čitatelji nekoliko natančneje s tem „filozofom razvoja, napredka in svobode*. Isto tako objavimo že lani obljubljene ,Črtice o burji1 iz peresa g. dr. Hinka Dolenca.
V članku ,Četrt stoletja slovenskemu slovstvu na braniku4' bo očrtal gosp. dr. Tominšek objektivno pomen in zasluge, ki jih ima „Ljubljanski Zvon" za naše Slovstvo.
Izmed potopisov objavimo Jtaljanske vtiske' gosp. dr. Vladimirja Foersterja. Potopisov nam pošlje tudi gosp. Petruška iz Rusije.
Posebno lepih stvari prinese „Ljubljanski Zvon" prihodnje leto izpod peresa gosp. dr. Fr. Derganca, in sicer ciklus »Pozabljene pesmi', dalje vrsto beletristično-filozofsko-politiČnih obrazov pod skupnim naslovom , Izpod Smoka in Semeniča' ter daljši spis ,Materijalizenv, v katerem obravnava gosp. pisatelj historično in aktualno to filozofsko strujo. Zanimivih člankov so nam obljubili dalje gosp. dr. Ivan Prijatelj, ki biva sedaj v Parizu, gosp. dr. J. C. Oblak in gosp. dr. Janko Šlebinger.
Izmed manjših stvari, ki so nam na razpolago, naj navedemo tu samo članek ,Kdaj je bil Trubar v Loki', ki nam ga je napisal gospod prof. Luka Pintar.
Tudi listek ostane v „Zvonu", kakršen je bil dosedaj. Upamo pa, da se število onih naših sotrudnikov, ki so nam pošiljali prispevkov za listek, še pomnoži. Opozarjamo na to, da plačuje „Ljubljanski Zvon" tudi za krajše stvari nagrade. Ako kdaj kdo nagrade ni prejel, je vzrok temu samo to, ker se ni vedelo za njegov naslov. Dogodi se to zlasti lahko ob začetku in koncu počitnic, in naj bi nas iz tega vzroka vsi oni naši sotrudniki, ki izpreminjajo med letom svoje bivališče, vselej takoj o tem obvestili ter nam natanko navedli svoj naslov! — Ker nam je prostor za listek tesno odmerjen, si želimo zanj kolikor mogoče kratkih, a jedrnatih in aktualnih doneskov.
Končno naj omenimo še, da izide „Ljubljanski Zvon" za svojo petindvajsetletnico v novi opremi. Sliko na ovitku, novo glavo in nove začetnice je izgotovil mladi umetnik naš, akad. slikar gosp. Maksim Gaspari. Kar daje umotvorom, ki jih predstavljajo njegove risbe, posebno vrednost, je dejstvo, da so vzklile vse iz domaČih motivov.
Tako upamo, da bo prihodnji letnik „Ljubljanskega Zvona" docela ugajal.
„Ljubljanski Zvon44 izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stane za vse leto 9 K 20 h, za pol leta 4 K 60 h, za četrt leta 2 K 30 h. Za vse neavstrijske dežele znaša naročnina
po u K 20 h na leto. — Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
Uredništvo »Ljubljanskega Zvona
Višjega stavbnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstranja bitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano.
Steklenica stane 2 gid. z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
pri   Črnem orlu" na Novem trgu v Celovcu. 31476
se morajo Nkrbno varovati pred vsako nesnago
ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razrije v zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Že 40 let se je izkazalo mpeilno vlaeno mazilo, tako imenovano praško domače mašilo kot za-neeljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rane čiste, obvaruje iste, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
Q3T Razpošilja se vsak dan.
Proti predplačilu K 8" 16 se pošljejo 4/1 pušice ali 3 36 6/2 pusice ali 4 60 6/1 ali 4*96 9/3 pusici poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije.
Vsi deli embalaže imajo takonllo de« ponovano varstveno »namko.
—   Glavna zaloga —
B FRAGNER, o. kr. dvorni dobavitelj
lekarna 9,prl črnem orlu"' a Praga 2673-9
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203 H     Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.
I V LJubljani se dobiva pri go-I spodih lekarjih: G. Piccoll, U. I  pl. Trnk6czy,  M. Mardetschta-
203
i
>
C
i/p I
Fravknr IchIo:
Janez Trdina.
Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih.
Zbranih spisov knjiga 2. 23—1
Ko je bil začel Trdina v 1. letniku ^Ljubljanskega Zvona4* 1. 1881. priob-čevati svoje bajke in povesti, jeostrmel slovenski svet nad bcgato zakladnico domišljije nareda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakrSni jih je pisatelj podajal. Snov, sle g, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priebčuječ ga širšemu svetu, ponarodnel je pisatelj sam
Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer:
„Banovi huzarji in Iliri"
broš. 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h. s poštnino 4 K 70 h.
Verske   bajke   in  Bajke in
povesti o Gorjancih. I.
broš. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, 8 poštnino 3 K 40 h.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentnerja
-w B^flvaEalJsiaal
Prešernove ulice 3.
okusno hran« se ne kale samo v večjem, z jedjo združenim užitku, kajti čim bolj okusna je hrana, teai
IftftiA  in  nr^hnui   &.e\{\(Kt*p. in  tam   HnliA ao rmf.Vnin  niana  pa/^ i Ina ann« T/%
---------------—---------.       •  I   1(1   »     I    —   M" "|f ■ »» — • w " ——J M
lažje jo prebavi želodec in tem bolje se porabijo njene redilne snovi. To nam pojasni vapeh
MAGGI-jeve ZAŠČiMBE za JUHO in JEDILA.
Ta je za skrbno gospodinjo preskuseno ceno sredstvo, ki podeli slabi meBni in Bouillon-juhi, polivkam, ze-lenjavam, jajčnim jedem itd. močan, prijeten okus. Ker je zelo izdatno, se ne sme nikdar preveč pride-jatil Sele, ko je jed gotova, naj se pridene! — Dobiva se v vseh trgovinah s kolonialnim blagom, delikatesaml In drogerijah, v stekleničicah od 50 h (če se potem napolni od 40 h) naprej
MAGGI jeva odlikovanja: 4 velike nagrade, 26 zlatih kolajn, 6 častnih diplom, 5 častnih nagrad. Šestkrat brez tekmovanja, med drugim: 1889 in 900 I. na svetovnih ustavah v Parizu (Julij Maggi, sodnik o razpisanih nagradah.)
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po naj razno v rat ne i Si h kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajeaao.n.sl zavarovalna banka^7Prag"I, Rez. fondi: 29,217.694-46 K. izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vortikozl ■lovaneko • narodno upravo. 5—3
Vu pojasnila daje;
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši
lin itt^v,
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj iu najkulantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje is čistega dobička izdatne podpore v narodne m občnokoristne namene.
Nujno svarilo.
Častito občinstvo v nJega lastnem Interesu opozarjan«), da se delajo poizkusi rastlinsko mast pod različnimi imeni in znamkami poveličevati in spravljati na trg. Pred nakupom takih malovrednih ponsredb nujno svarimo, zaka) le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni
KUNEROL
je dokazano prva in najboljša
rastlinska mast, ki je kot najćišča jeci Ina mast
priznana od avtoritet. 2568—15
Popolno nadomestilo* za surovo
maslo, svinjsko mast, maslo itd.
Zahtevajte ,,Kuneroi" v vsaki boljši prodajalnici jestvin. V kraje, kjer se „Kunerol'* Se ne dobiva, 'j / BSF?^2§S*» \   \ pošiljamo poskusne postne Skatlje po okoli 5 kg I j I £ ) §   j  brutto po 6 K 50 h za Skatljo, tranko na VBako
av8tro-ogrsko pošto proti povzetju. Za razpeče-valce po železnici v zavitkih po Vi au 1 fcgi zabojih pa od 10 kg naprej.
Za grosiste prednostne cene I
Brošure in zdravniška izpričevala zastonj.
I
Prva in najstarejša tovarna za rastlinsko mast
v monarhiji
Emanuel Khuner &
Dunaj XIV 2. Etablirana 1880.
Več sto lepih, suhih
proda po primerni ceni Josip Fajdiga, trgovec z lesom v I* arniiiUii. 3588-8
Založnik zveze c. k. av. drž. uradnikov
K. Košak
Ljubljana, Prešernove ulice 5
priporoča slav. občinstvu svojo
veliko zalogo
zlatnine in srebrnine, briljantov in diamantov
in drugih v njegovo stroko spadaj :ćih stvari] 2
cenah.
spisala
nca
je izšla
Obsega na F76 straneh več nego i3*X) receptov za priDravljanje zaiokusnejSih jedi domače in tuie kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezane.
Lavoslava Sclmentnerja v Ljubljani.
mo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaSkega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna »ospod nja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemSke kuharske knjige. 70—1
fCigfiettiško ra^prasevanje
stanovanj, tovar- j*® niških lokalitet itd.
7etefon štev. 155.
actiitm Cleaner
peter Tvtatelie
zoucd za ^naženje ^tancuanj
Škofje ulice št. 14.
3443-13
preproge, pohištvo
se sprejema za snaženje in shranjevanje.
Telefon Stev. 155.
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen".
Uno je £M*" zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
.SCHICHT" in varstveno znamko ..JELEN11« 1082-14
ii4
Dobiva se povsod!
Ustje (
Juri Schicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem !3tinentu.
Izdajatelj m odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar.
Lastnina ia tisk , Narodne, tukarme V
3M