PoItnVna platana v gotovini Cena Dtn ^ Ste*. 61* V Ljubljani, sreda 15. marca 1939. Leto IV Konec češkoslovaške države in konec češke samostojnosti Sporazum med Hitlerjem in zadnjim predsednikom ČSR dr. Hachom v Berlinu: Češka se je podala pod varstvo Nemčije in postala nemška pokrajina II nemških divizij z 800 letali začelo zasedat Češko Brno, Plzen, Moravska Ostrava v nemških rokah Praga bo zasedena zvečer Praga, 15. marca. Ko je slovaški deželni zbor razglasil ustanovitev posebne slovaške države, sprejel novo ustavo in postavil začasno vlado, je novi začasni predsednik slovaške republike dr. Tiso takoj poslal zahvalno brzojavko Hitlerju, v kateri ga prosi za takojšnjo pomoč. Poveljstvo nemške vojske je odredilo, da morajo biti pripravljeni nemški oddelki za vkorakanje na Slovaško, če bi bile to potrebno. češkoslovaška vlada je imela ves dan seje. Po poročilih, ki so prihajala v Prago s Slovaškega in iz Karpatske Ukrajine, po ultimatu, ki ga je poslala praški vlaifi Madžarska, ni češki vladi preostalo drugega, kakor da se obrne po zadnjo pomoč k Hitlerju, saj se v drugih evropskih prestolnicah ni nihče zmenil za nove razmere v tem delu Evrope. Vlada je sklenila, da se predsednik republike dr. Hacha in zunanji minister dr. Ghvalkovski takoj odpeljeta v Berlin k Hitlerju prosit pomoči in varstva za češko. Odpotovala sta s posebnim vlakom ob 16. S predsednikom je odšla tudi njegova hčerka, ki je hkratu njegova tajnica, ter dva višja uradnika iz zunanjega ministrstva. Dr. Hacha pri Hitlerju V Berlinu je predsednika češke republike sprejel v Hitlerjevem imenu minister Meissner, dalje načelnik predsedstvene pisarne, številne vojaške in civilne osebnosti ter dostojanstveniki narodno-social. stranke. Ha kolodvoru je bila postavljena častna četa nemške vojske, katero je dr. Hacha obšel in pozdravil. S postaje sta se češki predsednik in zunanji minister odpeljala v hotel Adlon. Kemiki zunanji minister v. Ribon-tropp, ki je obiskal v hotelu »Adlon« predsednika dr. Hacho in zunanjega ministra dr. Chvalkovskega, je odšel ob I ponoči iz hotela ter se odpeljal v zunanje ministrstvo. Dr. Hacha in dr. Chvalkovski sta po odhodu von Rihentroppa še nadalje konferirala v omenjenem hotelu. Predno je nemški zunanji minister začel razgovore s češkima državnikoma, je bil sprejet v daljšo avdijenco pri Hitlerju. Kmalu po odhodu von Ribentroppa so bili sprejeti pri Hitlerju dr. Hacha in dr. Chvalkovski ter češki poslanik v Berlinu Mastny. Razgovori so trajali do 3 zjutraj, nakar so se češki državniki odpeljali nazaj v hotel »Adlon«. Hitler je češke državnike sprejel v svojem delovnem kabinetu. Pri teh razgovorih je bil navzoč tudi nemški zunanji minister von Ribentropp. Ob prihodu dr. Hache v palačo nemškega kanclerstva, so dr. Hacho sprejeli nemški minister Meissner in pebočnik kanclerja Hitlerja Briickner. Uvrščena je bila pred palačo tudi častna četa nemške vojske z godbo, ki je odigrala pozdravno koračnico. Predsednik dr. Hacha je v spremstvu von. Ribentroppa in šefa protokola von Dernberga obšel Častno četo, nato pa odšel v kabinet kanclerja Hitlerja, kjar je bil takoj sprejet. Uradno poročilo o koncu Češke Nožni sestanek med predsednikom češke republike in med nemškim voditeljem je trajal 45 minut, nakar sta se dr. Hacha in dr. Chvalkovski odpeljala na posvetovanja z Goringom in Ribbcutropom. Ob 2.55 ponoči je bil podpisan med Nemčijo in češko sporazum, o katerem pravi uradno poročilo takole: Hitler je v navzočnosti zunanjega ministra Ribbentropa sprejel dr. Hacha in dr. Chvalkovskega po njuni želji. V Berlin sta prišla zaradi resnega položaja, ki je v zadnjih tednih nastal v bivši češkoslovaški državi. Tako nemški kakor češki zastopniki so pri posvetovanjih izrazili prepričanje, da je treba skupno napeti vse sile za vzdržanje reda in miru v tem delu Srednje Evrope. Predsednik Češkoslovaške republike je izjavil, da zaradi končnega pomirjenja polaga usodo češkega ljudstva in češke zemlje z zaupanjem v roko nemškega voditelja. Vodja je to iz- javo sprejel ter dejal, da se je odločil postaviti češko ljudstvo pod varstvo nemšk« države.. Nemčija bo češkemu ljudstvu jamčila za samostojni razvoj njegovega narodnega življenja po določilih, ki jih vsebuje sporazum, podpisan 15. marca 1939 po Hitlerju, dr. Hachu, dr. Chvalkovskem in Ribbentropu. Takoj nato je bilo izdano povelje nemški vojski, da se pripravi za vkorakanb' na češko in moravsko ozemlje. Ponoči so govorili po radiu razni nemški voditelji, med njimi dr. Goebbels, ki so pozivali češko ljudstvo, naj sprejme novi položaj. Nemška vojska je že začela korakati na Češko. Praška vlada naj zapove češke vojski, da se ne bo stavila v odpor proti nemškim četam, ker bodo Nemci vsak odpor zlomili, marveč naj nemško zasedbo olajšajo. To opozorilo so nemške postaje, za njimi pa tudi češke, oddajale vsake četrt ure vso noč. Nemška vojska zaseda češko in Moravsko Zaradi dogodkov, ki so se pripravljali, je bilo ob češko-nemški meji pripravljenih že od predsinoč-njim 40 nemških divizij, včeraj pa so Nemci koncentrirali še 14 divizij, dve motorizirani diviziji pa sta zasedli šlesko-češko mejo proti Breslavu. Vse avtomobilske ceste, ki drže proti češkemu in moravskemu ozemlju, so bile za osebni promet od včeraj zjutraj dalje zaprte. Nemške vojaške oblasti so zaplenile veliko osebnih avtomobilov za prevoz čet. Danes zjutraj ob sedmih so Nemci prekoračili mejo na več krajih, tako pri Melniku in Mesnu. Spremlja jih 800 lovskih in bombnih letal. Do 9 zjutraj so zasedli Brno, Plzen, Moravsko Ostravo. Radijska postaja Meinik je ob 8 že dala prvo oddajo v nemščini. češko prebivalstvo ne nudi ni-kakega odpora nemški vojski in ni prišlo do zdaj do nobenega, niti najmanjšega spopada. Nemške čete bodo zasedle Prago najpozneje nocoj do 6. Češke čete in policija se povsod mirno udajajo nemški vojski, ki jih raz-orožuier Praga, 15. marca. Praško prebivalstvo je bilo vso noč pokoncu zaradi usodnih dogodkov, ki jih je pripravil sestanek v Berlinu. Okrog 3 zjutraj je praška radio-postaja sporočila sklep, ki so ga sprejeli nemški in češki državniki v Berlinu ob razgovorih med Hitlerjem in Hachom. Od 4 dalje je praški radio vsake četrt ure oddajal pozive vojnega ministrstva vojski, naj ostane v vojašnieah in naj ne nudi ni-kakega odpora nemškim četam, ki so začele zasedati češko ozemlje ob 7. Radio je prosil prebivalstvo, naj bo mirno in naj se izogiblje vsakemu spopadu. Po radiu je bila dana tudi poštnemu, telegrafskemu in železniškemu osebju zapoved, naj stori vse za vzdrževanje redne prometne službe. Ob 3 zjutraj je bila izredna seja vlade, na kateri so ministri zvedeli za vsebino sporazuma med Hitlerjem in Hacho. Vlada je sporazum sprejela in potrdila. Berlin, 15. marca. m. V razgovoru, ki ga je imel nek visoki uradnik pri nemški vladi z dopisnikom »United Pressa«, je izjavil, da je za trenutno krizo odgovoren predsednik USA Roosevelt. V tej izjavi je omenjeni visoki funkcionnr nemške Vlade tudi dejal, da so govori Roosevelta o demokraciji in oboroževanju ter njegovo kritiziranje avtoritativnih držav vzbudili na Češkem prepričanje, da lahko Še nadalje tlačijo Slovake in da Nemčija ne bo posredovala. Toda, prevarili so te. Za to je odgovoren Roosevelt. Berlin, 15. marca. Davi ob J je dr. Goebbels po radiu zapovedal vsemu nemškemu ljudstvu, naj izobesi zastave v znamenje veselja nad dogodki, ki so Nemčiji dali spet eno pokrajino. J Podrobna poročila v redni izdaji. Skrivnost človeške lobanje, ki so fo našli kozji pastirji Maribor, 14. marca. Dne 12. maja 1938 so pasli otroci posestnika Kosa v gozdu na Rdečem bregu koze. Mala Frančiška Kos je pri tem naletela pod neko smreko na grozilo najdbo. Pod smreko je ležala dobro ohranjena človeška lobanja brez spodnje čeljusti. Otroci so o najdbi takoj obvestili starše in kmalu so prišli na mesto tudi orožniki iz Sv. Lovrenca na Pohorju. Preiskali so ves gozd. da bi našli Se ostalo okostje, od katerega je loban ja izvirala, pa ie bilo vse iskanje zastonj. Očividno se je lobanja pritrkljala od nekod po strmem bregu navzdol ter se je ustavila na majhni ravnici poleg smreke. Ix>banjo so potem odnesli v Podvelko, kjer so jo hranili v neki šupi, dokler ni umrla neka Hanzl Katarina. Tedaj so to lobanjo položili k njej v krsto ter so jo tako pokopali na pokopališču v Breznem. O najdbi človeške lobanje v gozdu so se razširjale najrazličnejše govorice. Ljudje so pripovedovali o zagonetnem zločinu, potem se je spet govorilo, da je bila to glava nekega obešenca, ki si je končal življenje visoko na hribu. Potem, ko je truplo padlo zaradi strohnelosti z vrvi ter je segnilo na zemlji, da je veter ali dež ali pa morda gozdna žival lobanjo sprožila, da se je odtrkljala po hribu navzdol. Bile pa so tudi govorice, da bi morda bila to lobanja posestnika Antona Kozjeka iz Kaple, ki se je dne 29. aprila 1935 napotil od doma na Rdeči breg ter je potem skrivnostno izginil. Namenjen je bil na obisk k čevljarju Feliksu Ur-nautu na Rdečem bregu. O tem obisku je nekaj dni, preden so ga pogrešili, pripovedoval svojim sosedom. Z Urnautom sta bila stara znanca. Bila sta namreč skupaj osumljena zaradi umora Marjete Grušovnik, ki je bila zadavljena dne 14. sep-lembra 1920 v Helblovem lesu v Zgornji Kapli. Preiskava pa takrat ni prinesla na dan pravih obtežiInih momentov, pa sta bila izpuščena in je bilo postopanje proti obema ustavljeno. Kozjeka Antona pa je zadela roka pravice kasneje. Leta 1925 je prišel na zatožno klop pred porotnike zaradi suma umora požiga. svojega brata in laradi Grušovnik, pa sta bila zaradi tega zločina osumljena Umaut in Kozjak. Ko se je Kozjak leta 1935. vrnil iz ječe, na katero je bil obsojen zaradi požiga in suma umora svojega brata, so začeli ljudje govoriti, da bo kmalu moral nazaj v zapore, da bo dajal skupaj z Urnautom odgovor zaradi umora Marjete Grušovnik. Ko je Kozjak za te govorice izvedel, je rekel, da mora ljudem jezike zavezati. Pripovedoval je. da se bo napotil k Urnautu, da se bosta pomenila, kako bi nastopila proti ljudem, ki kaj takega o obeh govore. Dne 29. aprila se je Kozjak res napotil s Kozjega vrha v Brezno ter od tam čez Dravo v Podvelko, kjer je spraševal ljudi, kjer stanuje Umaut Feliks. Povedali so mu, da stanuje na Rdečem bregu, da pa je zaposlen v tovarni lepenke v Podvelki. Kozjak je pri tej priliki ljudem govoril, da ee mora z Urnautom nekaj pomeniti zaradi babe, ki je bila leta 1920. zadavljena v Heblovem lesu. Od tu naprej pa je za Kozjakom zmanjkala vsaka sled. Nihče ne ve, ali se je 6esta! z Urnautom, ali sta govorila inkaj se je z njim nadalje zgodilo. Morda je resnično, da je lobanja, ki je bila najdena na Rdečem bregu, Kozjakova in da je slučaj spravil vse na dan. da se najdejo krivci njegove smrti ter dobe zasluženo kaze. Vsa zadeva pa vzbuja v Dravski dolini ogromno zanimanje in ljudje govore sedaj samo o tej zagonetki, ki bo najbrž kmalu pojasnjena. Filmi »Havajska glasba« (Kino Matica). Za mladega pevca Bobbyja Breena je bil napravljen tekst, ki je podoben tisočerim ameriškim aperetniin, pol avanturističnim proizvodom, ki so napravljeni nalašč za enega ali drugega »specialista« (pevca, plesalca, drsalca, plavalca itd.). Prav značilno je, da Amerikanci v takih slučajih ne polagajo nikakršne posebne važnosti na kvaliteto zgodbe, v katero vpleto »specialista«. — Tudi v »Havajski glasbil ne smemo pričakovati bogve kakšnega umetniškega doživetja. Zgodba je postranska stvar, izmišljena le zato, da bi lahko širše občinstvo po svetu spoznalo »čudežnega otroka«, osemletnega Bobbyja Breena, ki zapoje nekaj čudovitih pesmi. Povrhu se nam v filmu predstavi še odličen orkester. Visoko dela ne moremo meriti; kdor je zadovoljen s prijetnim, nad »Havajsko glasbo« najbrž ne bo razočaran. Zagrebški »hrvatitelji« so potuhtali za prevod nemškega, v reklami napovedanega filma »Nordlicht« fantastično hrvaško gostostasiost — »Bijela smrt«! Pa vendar ne bodo slovenski prevajalci stopili po njihovih korakih! Čemu ne bi nemškega »Nordlicht« prevedli lepo s »Severnim sijem«?. Hrvaški prevod »Bijela smrt« je tako očitio bedast, da se mu že zdaj posmehujejo gledalci, ki gledajo na platnu reklamo za ta film. Upajmo, da bomo dobili spodoben prevod! Čas bi že bil, da bi naši prevajalci prenehali z neslanim presajanjem hrvaških indovskih modrijanov! Bil je takrat obsojen na 20 let robije. Ko pa je odsedel 10 let, je bil zaradi vzornega obnašanja v ječi in zaradi raznih amnestij pogojno odpušče. Za časa njegovega zapora je vodila doma gospodinjstvo njegova druga žena Neža. Njegov sin iz prvega zakona pa je medtem, ko je bil Kozjak v ječi, odrasel, pa se je sam polastil posestva ter precej lahkomiselno gospodaril. Imel je več nezakonskih otrok ter je za vse te stroške prodajal les iz domačega gozda, pa so nastale doma napete razmere. Kakor smo že omenili, je stari Kozjak dne 29. aprila 1935 nenadoma izginil. Poro lila se je takrat pri ljudeh sumnja, da ga je ubil njegov lastni sin. Orožniki so začeli zadevo preiskovati Igr so res našli priče, ki so govorile, da se je sin o očetu večkrat izrazil, da ga bo »počefal« (ubil). Tudi stari Kozjak je baje izjavljal, da se sina boji. Tako je bilo potem naravno, da je nastal gum...da je sin očeta nasilno odstranil. Sin je bil aretiran ter je mariborsko okrožno sodišče precej časa vršilo v tej smeri preiskavo. Na Kozjakovem domu in povsod so iskali truplo pogrešanega, pa ga niso našli nikjer. Preiskava proti sinu je bila potem zaradi pomanjkanja dokazov ustavljena in sodišče jo ustavilo postopanje ter je sina izpustilo. Lobanja v gozdu odkriva novo smer. Ko so kozji pastirji našli v gozdu na Rdečem bregu človeško lobanjo, je spravila ljudska govorica to najdbo v zvezo s pogrešanim posestnikom Antonom Kozjakom. Zanimali so se za stvar tudi orožniki, vendar tudi tedanja preiskava ni spravila na dan nobenih sledi in nazadnje je vse skupaj zaspalo. Ljudska govorica pa še ni počivala, vedno znova so prišle med ljudi vesti o tem in onem, vse pa se jo končalo tako, da so ljudje govorili, da je bil Kozjak v gozdu na Rdečem bregu ubit in zakopan. Pa tudi te govorice bi bile počasi prenehale, če ne bi nastopili drugi momenti, ki -o znova vzbudili zanimanje ljudi in orožnikov za l<» zagonetno zadevo. Žena obremenjuje mola Na Kozjem vrhu živi sedaj čevljar Feliks Ur-naut s svojo ženo Elizabeto. Urnaut in njegova žena sta stanovala poprej na Rdečem bregu v občini Podvelka na drugi strani Drave, nedavno pa sta se preselila na Kozji vrh. Tam ee je začela žena Elizabeta nekam sumljivo zanimati za nekega ■losipa Adama na Kozjem vrhu. kar je spravilo njenega moža Feliksa Urnauta v ljubosumnost in veliko jezo. Hotel jo jo pretepsti s kolom, debelim kot človeška roka, ko pa ji je grozil, mu je žena odvrnila: »Samo prst položi na mene, pa ti bom pokazala, da ne boš vei travo tlačil. Že zdavnaj l>i bila zgnila tista vrv, na kateri bi ti moral viseti, če bi jaz povedala, kaj si napravil.« Na te besede mož ni ničesar ukrenil, vrgel je ko! proč ler se je mirno z ženo napotil domov. To je bilo dne 7. novembra lanskega leta. Te besede je slišal posestnik Fran« Mravlak st. iz Kozjega vrha. Dne 26. decembra jo bila Elizabeta Urnaut zopet pri sosedu Mravlaku, ki' jo je vprašal, kaj ve o 6mrti Felavca — tako so namreč nazivali po domače |K>grešanega Kozjaka. Zena je odvrnila, »da mi »i zaradi otrok, za katerimi bi ljudje kazali s prstom, da jim je oče morilec, bi ga že zdavnaj izdala; zdaj je l>olan, Če ne bo umrl, ga bom pa iz-lala.< Potem je še parkrat tako govorila. Urnant in lena aretirana Za te izjave so izvedeli tudi orožniki na Remšniku. Dne 12. marca se je zglasila pri Urnautu orožniška patrulja, ki je aretirala Urnauta in njegovo ženo tor ju odgnala v zapore marenberškega okrajnega sodišča. Medlem so bile zaslišane tudi druge priče, tako Franc Mravlak ml., sin pogrešanega Kozjak Franc. Te priče so pripovedovale, da jim je žena osumljenega Urnauta večkrat pripovedovala, da je njen mož napravil že »dve svinjariji«. Ko mu jo nekoč očitala umor Felovea (Kozjaka), je vzel v hlevu vrv ter je hotel oditi v gozd, da se obesi. Žena mu je vrv iztrgala iz rok. Pozneje je hotel kupiti strup, da bi ga izpil na žganju ter ee tako končal, ker ga je grizla vest. Žena je večkrat silila vanj, naj ji pove, kje in kako je ubil Felovea, pa ji tega ni hotel povedati Nepojasnjen zločin — vzrok umor« Feliks Urnaut dosedaj Se ni ničesar priznal. Veliko je pa obtežilnih momentov, ki govore za njegovo krivdo. Predvsem je tu še dosedaj nepojasnjen zločin, ki je bil izvršen dne 14. septembra 1920 leta v Helblovem lesu na Karli. Kot smo že poprej omenili, je bila lam zadavljena Marjeta Poslanska zbornica sprejela državni proračun Belgrad, 15. marca. m. Na sinočni seji poslanske zbornice je bila končna razprava o državnem proračunu in o predlogu finančnega zakona. Državni proračun in finančni zakon sta bila nato sprejeta z 297 glasovi. Večina poslancev je glasovala za proračun. Opozicija se je, kakor obi-čajno, vzdržala glasovanja tudi sinoči. Predsednik skupščine Milan Simonovič je predlog državnega proračuna in finančnega zakona poslal v nadaljnje razmotrivanje 6enatu. Na današnji popoldanski seji senata bo plenum senata predlog finančnega proračuna in finančnega zakona odstopil v razpravo finančnemu odboru v senatu. Bivši poslanec dr. Dobovisek obsojen Celje, 15. marca. Ob 9 dopoldne 6e je pričela pred sodnikom poedincem g. dr. Farkažem razprava proti celjskemu odvetniku in bivšemu narodnemu poslancu dr. Rudolfu Dobovišku. Državni tožilec ga je obtožil, da je neposredno pred volitvami v podeželske občine 6. decembra 1996 da! tiskati letake, ki Jih je razširil nato v občinah Vojnik in Nova Cerkev in v njih pod naslovom »Za volivce občine Šmartno v Rožni dolini« napisal sledeče: »Celo v teh hudih časih 6tiske gre iz Slovenije v Belgrad 800 milijonov dinarjev več kot pa pride nazaj. Centralizem je do zdaj požrl 12 milijard dinarjev slovenskega denarja. Ves ta denar so uporabili tam doli in nam Slovencem je ostala le revščina. Denarja ni nikjer med ljudmi. Naši denarni zavodi so prazni in posojila ne dobiš, če je stiska še tako velika. In kaj s kmetsko zaščito. Vknjižbo na slovenskih gruntih je dobila belgraj-ska agrarna banka. Kmetje bodo plačevali dolgove tej banki. Mi Slovenci bomo imeli še bolj prazne žepe. Denarja bo vedno manj med nami.« Državni tožilec je dr. Doboviška obdolžil, da jfi_to iznesel z namenom, da bi povzročil nerazpoložen je med ljudstvom. S sodbo okrožnega sodišča z dne 3. aprila 1937 sla z dr. Mikušem Rudolfom, bivžim županom v Vojniku obsojena po č!. 4, ker sta razširila letak pred volitvami v podeželske občine. Dr. Rudolf Mikuž, ki je bil zaslišan pri razpravi kot obdolženec, je navedel, da mu je besedilo za letak dal takratni poslanec Rudolf Dubovišek in da je dal ta letak v tisk tudi po Doboviškovemu naročilu. Dobovišek pa pravi, da ni izdal tega letaka. Zatrjuje, da je prišel dr. Mikuž k njemu v kavarno Evropo ni mu ponudil letak, naj ga prebere. Dr. Dobovišek je besedilo prebral in nekaj črtal, popravil in nekaj stavkov v celoti spremenil. Njun pogovor pa da je bil čisto zasebnega značaja. Ob caključku lista izvemo, da je bil dr. Dobovišek obsojen na 1000 din denarne kuni, oziroma 15 dni zapora. Hitlerjev razglas o zasedbi Češke Berlin, 15. marca. Nemški državni kancler Hitler je sooči dal naslednji proglas nemškemu ljudstvu: Nemškemu narodu! Potem ko je bila šele pred nekaj meseci Nemčija prisiljena, da v varstvo svojih rojakov nastopi proti češkemu režimu, je ▼ sadnjih tednih zopet opažati take pojave. V prostoru, kjer je toliko narodnosti, je postalo to nevzdržno, in so vladale neznosne razmere. Proti temu napadu na svobodo so se te dni uprli narodi in se ločili od Prage. Češkoslovaška je prenehala. Od nedelje dalje je bila Češkoslovaška torišče divjih izbruhov, ki so spet zahtevali več irtev, žal pa so bili med padlimi Nemci. Vsako uro se množe klici prizadetih na pomoč. Iz krajev nemških otokov, ki jih jc Nem- čija lani velikodušno pustila Češki, so se začele valiti reke beguncev, ki so se s premoženjem vred zatekale v Nemčijo. Nadaljevanje takih razmer mora povzročiti popolen razkroj v ozemlju, na katerem je Nemčija življenjsko interesirana, na ozemlju, ki jc tisočletja pripadalo Nemčiji. Da to preprečimo in da omogočimo mirno sožitje v tem življenjskem prostoru, sem sklenil, da danes pošljem nemške čete na Češko in Moravsko. Naše čete bodo razorožile teroristične tolpe in tudi čete, ki jim krijejo hrbet. Tako bo zemlja, ki je bila tisočletja združena z Nemčijo, zopet zemlja miru in reda. Berlin. 15. marca 1939. 4D0LF HITLER. Madžarska vojska na poljski meji Ozemlje Karpatske Ukrajine so si razdelile Polaka, Madžarska in Romuni;a Varšava, 15. marca. Med Poljsko, Romunijo in Madžarsko je bil sklenjen sporazum o skupni zasedbi in razdelitvi ozemlja Podkarpatske Rusije. Romunija bo dobila 20 romunskih vasi in zaokrožila svojo mejo tako, kakor ji narekujejo njene obrambne zahteve glede Madžarske. Poljska ho zasedla oiek obmejni pas in se že njene čete pripravljajo na vkorakanje. Madžarsko poslaništvo sporoča, da so madžarske čete, ki so včeraj vkorakale v Karpatsko Ukrajino, popoldne že prodrle do krajev, ki so samo še 15 km oddaljeni od poljske meje. Madžarske čete nadaljujejo s prodiranjem. Davi so madžarske čete bile že na poljski meji. Budimpešta, 15. marca. m. Madžarska telegrafska agencija poroča: Po vesteh i* Chusta je snoči prišlo do hudih spopadov med prebivalstvom in gardisti Vološinove vlade. Pri tem je bilo več ljudi ranjenih. Ranjen je bil tudi sam predsednik vlade Vološin in je pobegnil v smeri proti Romuniji. Bukarešta, 15. marca. AA. Reuter. Kralj Karol se je včeraj popoldne dolgo pogovarjal z zunanjim ministrom Cafenpom o najnovejšili dogodkih v Č8R. Govorila nista o vojaških ukrepih na romunsko-karpatsko-ukraiinski meji. Snoči so v uradnih krogih sodiji, da bo Romunija zavzela stališče mirnega pričakovanja nadaljnjih dogodkov. Nova slovaška država se bo naslonila na Nemčijo in Italijo Prva izjava zunanjega ministra Durčanskega Bratislava, 15. marca. Zunanji minister slovaške države Durčanski je dal dopisniku francoske agencije Havas izjavo, v kateri pravi: Zunanji minister samostojne slovaške vlade Durčanski je dal posebnemu dopisniku Havasa prvo izjavo. V njej pravi med drugim: Stvarnost mora biti kažipot tako slovaške zunanje, kakor notranje politike. Čebi so vodili ideološko politiko in to jih je pokopalo. Mi kot vlada majhnega naroda ne smemo vodit' veliko politike. Naša naloga bo, da ohranimo našo neodvisnost in da po najboljšem znanju delamo v korist lastnih interesov. Zato želimo živeti v dobri soseščini z našimi sosedi. Ker je Nemčija naš najvažneje sosed, želimo z njo živeti v najprisrfinejšem razmerju. Enako bo tudi z Italijo. To nam nalagajo tudi dejstva sama. Kajti vse države v srednji in vzhodni Evropi vdržujejo z Rimom razmerje, ki postaja čedalje tesnejse. Naše razmerje do Francije in Anglije bo prav tako prisrčno. Z Madžarsko želimo ustvariti stanje dobre soseščine, temelječe na vzajemnem spoštovanju skupne meje. Nimamo namena zavzeti kakšno posebno stališče proti Češki, ker smo tako dolgo trpeli zaradi napak storjenih proti nam. Vse to spada zdaj v preteklost Na vprašanje, ali bo Slovaška pristopila k paktu proti komintemi, je Durčanski odgovoril: O te. stvari nismo Se sklepali. Slovaška si prizadeva, da ostane Čim bolj zunaj raznih zvez. Kljub temu je ta pristop možen zaradi okoliščin samih. Glede Karpatske Ukrajine je minister Dur čanski .podčrtal, da je Bratislava želela ustanoviti popolnoma slovaško držr.vo, zato ne vidi nobenih ovir za priključitev Ukrajine Madžarski, če je takšna volja Ukrajincev. Dogodki ob razpadu češkoslovaške republike Dobrih štiriindvajset ur je zadostovalo, da se je zemljevid Srednje Evrope spremenil kljub vsem slovesnim sklepom, obljubam in obvezam velesil v Miinche-nu. Češkoslovaška država, kateri sta miinchenski sporazum in nekaj poznejša nemško italijanska razsodba na Dunaju zagotovili nadaljni obstanek in določili končne in veljavne meje, je prenehala in se razdelila na tri samostojne državice, Dogodki včerajšnega dne, ki so prinesli razpad češkoslovaške države, so v kratkem naslednji: Ob 10 dopoldne se je vrnil iz Berlina v Bratislavo predsednik slovaške vlade dr. Tiso. Slovaški deželni zbor se je takoj sestal na dolgo sejo. Na njej je dr. Tiso poročal o svojih razgovorih s Hitlerjem in z nemškimi voditelji. Po triurni seji je parlament sklenil proglasitev slovaške neodvisne države ter popolno odcepitev od Cehov. Hkratu je bila razglašena^ tudi nova eačasna ustava slovaške države, ki vsebuje naslednjih pet točk: 1. Slovaška pokrajina se proglasi za neodvisno slovaško državo. Slovaški pokrajinski zbor se pretvori v zakonodajni zbor slovaške države. 2. Do objave ustave slovaške države je vsa izvršilna oblast v rokah vlade, ki jo imenuje parlament. 3. Vsi zakoni, ukazi in ostali ukrepi ostanejo v veljavi s spremembami, ki izhajajo iz duha o neodvisnosti slovaške države. 4. Vlada se pooblašča, da ukrene vse potrebno za ohranitev reda in varnosti državnih interesov. 5. Ta zakon stopi v veljavo z današnjim dnem, vlada pa ima nalogo, da ga izvrši. Prva vlada slovaške neodvisne države je 6estavljena takole: predsednik vlade dr. Tiso; podpredsednik prof. dr. Tuka; notranji minister in minister za socialno politiko Sidor; zunanji minister Durčanski; finančni minister Pružinski; gospodarski minister Madrickš; vojni minister Cajplos; prosvetni minister Sivak; pravosodni minister Fritz; prometni minister Stanov. Predsednik zbornice je Martin Sokol. Šef propagande Mach. V dveh tednih se 'sestane slovaški državni zbor, da izvoli predsednika republike. Hkratu je ^prišlo do podobnih dogodkov tudi v Karpatski Ukrajini, kjer so oklicali samostojnost in je dr. Vološin imenoval začasno vlado. Dogodki na Slovaškem so pa sprožili staro vprašanje glede skupne meje med Madžarsko in Poljsko in so že včeraj dopoldne začele prihajati iz Budimpešte kričeče vesti o nasilju, ki ga baje izvaja češka vojska nad Madžari v Ukrajini. Madžari so začeli ropotati z orožjem in zbirati čete ob meji ter so že popoldne prekoračili mejo. Vojsko je zbrala ob ukrajinski meji tudi Poljska, ki je uradno sicer izjav-vila, da ne misli storiti ničesar, marveč da bo samo »zavarovala svoje koristi«! Madžari so‘poslali pod večer v Prago ultimatum, na katerega mora čeSka vlada odgovoriti v 12 urah. V ultimatu zahtevajo Madžari, da se češke čete umaknejo iz Karpatske Ukrajine, da dovolijo Madžarom oboroženo organizacijo in da se povrne škoda. ki so jo Madžari trpeli ob zadnjih dogodkih. »Reuter« poroča: Da bi češka vlada ustregla zahtevam madžarske vlade, izraženim v ultimatu, je izdala odlok, da se morajo takoj umakniti vse češke čete jz Karpatske Ukrajine. Madžari z njenim odgovorom niso bili zadovoljni in ie vlada izjavila, da bo storila vse, kar se ji zdi potrebno za varstvo Madžarov v Ukrajini. Po madžarskih trditvah naj bi ukrajinsko ljudstvo enoglasno zahtevalo priključitev k Madžarski. Dr. Vološin se je brzojavno obrnil za pomoč k Hitlerju in k Mussoliniju. Sinoči je bilo izdano uradno poročilo, ki se glasi: Po ustavi določeni odnošaji med Prago in Ukrajino so prenehali obstojati ter Praga ni več dolžna braniti meje te dežele. Spričo vseh teh dogodkov ni Češki preostalo drugega, kakor da se je obrnila na edino silo, ki še lahko jamči češkemu narodu golo življenje in obstanek. Zato se je predsednik Hacha odpeljal v Berlin na razgovore z nemškim voditeljem, ki je češki narod v njegovi najhujši uri sprejel v svoje varstvo. V Sktad za »Slovenski dom* Dozorela je misel za osrednji slovenski pro-svetni dom, ki bo nosil lepo ime »Slovenski dom«. Vse naše prosvetne organizacije bodo dobile v njem prijazna ognjišče in streho. Naše prosvetno delo bo v mnogočem olajšano; koliko lažje bo potem voditi širjenje prosvete na deželi, koliko ožja bo zveza med po.družnicami in centralnim vodstvom. Dolgo časa smo že potrebovali tako osrednje poslopje, končno ga bomo le dobili. Stavba ba ponosna, taka, kakršen mora biti osrednji prosvetni dom tam, kjer je prosveta na visoki stopnji. Seveda pa je zanja potrebno mnogo denarja. Kje ga dobiti? Dom bo narodna last, člani naroda bodo tedaj zanj prispevali po svojih močeh. 2e do sedaj se jih jc javilo prav mnogo. Naj danes spet navedemo nekaj darovalcev: pa tisoč dinarjev so za bodoči prosvetni dom darovali: ga. Antonija dr. Natlačenova, soproga bana; Ernest Tomec, profesor; D. F.; Zajec Albin, viš. rač. insp. v pok.; Srečko J- Kulundžič; J. Sch.; Jože Ovsenek, profesor; Anton Sfiligoj, trgovec; dr. Fabijan Ja-nenz; dr Alojzij Odar; Sink Franc; Lesjak Franc; Janko Mlakar, profesor; Franjo Erce, podravnatelj ZGB; E. B Prav bi bilo, da bi vsak Slovenec za ta naš prosvetni dom darotval po svojih močeh. To prelepo zamisel moramo na vsak način uresničiti! VREMENSKO POROČILO Planica-SIafna: —7, delno oblačno, 20 cm snega, sren. Pokljuka: —4, delno blačno, 10cm pršiča na 50cm podlage, vetrovno Od tu in tam Italijanska igralska družina gledališka >La Fenice« iz Benetk bo nocoj nastopila v naši Operi s klasično italijansko komedijo :>Zdraha v Chiog-gi«, za katero se je pri nas udomačilo ime ^Zdraha na vasi.« Včeraj smo sicer poročali da bo ta italijanska gledališka družina nastopila v ljubljanski operi s komedijo »Lažnikf, toda v zadnjem času so je spored spremenil, in na to vljudno opozarjamo naše kulturno javnost, ki se gotovo v velikem številu namerava udeležiti te predstave, ki bo brez dvoma velik kulturni dogodek za našo Ljubljano Po veliki -Razstavi italijanske knjige« bomo tako imeli priliko videti tudi italijansko dramsko umetnost. Zastopstvo jugoslovanskih gozdarskih inženirjev ja včeraj sprejel v avdijenco minister za gozdove in rudnike Ljubomir Pantič. Zastopstvo je ministru razložilo nekatere najnujnejše potrebe društva gozdarskih inženirjev ter ga prosilo za pomoč. Med drugim ga je prosilo tudi, naj čimprej se3tavi pravilnik o imenovanju gozdarskih inženirjev ter pravilnik o njihovem napredovanju v dr-^vni službi. V prvi vreti eo se zastopniki gozdarskih inženirjev zavzeli za to, da bi tisti inženirji, ki eo zaposleni v imovnih občinah, prav tako napredovali, kakor oni, ki so v državni elužbi Minister Pantič je temu zastopstvu gozdarskih inže-nirjev obljubil, da bo storil vse, kar bo le v nje-žovi moči. Industrijsko šolo naj bi ustanovili v Karlovcu, tako zahtevajo karlovški meščani od pristojnih či-mteljev. Svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da je Karlovec industrijsko mesto, v katerem je zasto-Pana predilniška, kovinarska in lesna industrija ter industrija usnja. Mestna občina gre tej zahtevi meščanov zelo na roko in je že odstopila brezplačno prostor, kjer bo stala industrijska šola. . Avtomobil, ki ga je bil podaril pred letj jugo-amvauski poslanik v Bukarešti Jovan Dučiž sokolskemu društvu v Trebinju, leži sedaj razbit v J?rku, kakšne tri kilometre proč od Trebinja. ^Sodila se je predvčerajšnjim avtomobilska ne-?r®ča, pri kateri je dobil težke poškodbe upokojenec Bogičevič, ki še ni imel šoferskega izpita, a ■1® tokrat kljub temu že sam vozil avtomobil. Poje? njega 6ta se lažje ponesrečila še dva njegova mvariša, ki sta se s tem avtomobilom peljala iz Trebinja po svojih opravkih. Uspešno zdravilo proti jetiki je baje iznašla neka Vera Jovanovič iz Djevdjelije. Ko se je svoj čas razvedelo, da živi v Djevdjeliji neka ženska, ki zna temeljito ozdraviti vsakega jetičnega človeka, jih je bilo dosti takšnih, ki so iz najoddalje-nejših krajev odpotovali v Djevdjelijo k tej ženski, da bi jih pozdravila. Pravijo, da se je teh nesrečnih bolnikov kmalu nabralo toliko, da so bili vsi prostori v tamkajšnjih hotelih in preno-čevališčih brž zasedeni. Vsak dan so ti tujci hodili k Jovanovičevi ter jo prosili, naj jim vendar pove, kakšno je tisto čudodelno zdravilo proti jetiki. Toda tega jim Jovanovičeva noče izdati, prav tako ne številnim onim, ki se s pismi obračajo nanjo za pomoč. Ta ženska odločno izjavlja, da ne bo prej povedala, kakšno je zdravilo proti jetiki, dokler ne bodo povedali svojega mnenja o njem tudi zdravniki. Na številna pisma Jovanovičeva tudi ne odgovarja, ker nima toliko denarnih sredstev. Nekemu srbskemu časnikarju, ki ga |e vsa stvar tudi zanimala, je Jovanovičeva povedala, da so se že pojavili gotovi, ljudje, ki izkoriščajo njeno ime in prodajajo neke vrste zdravila, češ da so to tista, kijih priporoča ona. Tako je nekdo iz Kragujevca začel prodajati neko travo kot zdravilo proti jetiki in računa zavitek kar po 640 dinarjev. Za graditev železniške proge Karlovec-Bihaž, proti kateri je nastopila na svoji zadnji seji industrijska zbornica v Zagrebu in predlagala v prvi vrsti zgraditev proge Karlovec-Vojnik-Bosanski Novi, se poteguje zagrebški odsek Združenja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov. Ta odsek je na svoji zadnji seji sprejel tale_ sklep: Koran-eka proga, ki je podaljšek unske, je najkrajša in najboljša zveza Splita z Zagrebom in z ozirom na to tudi z vsem severnim delom države in Srednjo Evropo. Ta proga bo v zvezi z unsko progo v prvi vrsti služila domačemu in tujemu tranzitnemu prometu v naša jadranska pristanišča. V komer-eionalnem oziru bo ta proga ena najrentabil- v-‘ • Pre(Jnosti ni mogoče doseči z ono pro- ki jo predlaga industrijska zbornica, ker ima , Pro§a krajevni, ne pa tranzitni značaj, poleg e§a pa bi bilo trasiranje težko zaradi težavnega sveta, po katerem bi bila speljana. Proga Karlo-vec-Bosanski Novi bi šla 50 km vzporedno z obstoječo progo Karlovec-Topusko in bi bila od nje oddaljena le kakih 8 do 15 km. Zaradi tega bi bila ta nova proga tudi konkurenčna sedanji, to s® pravi, ekoro isto kot odveč. >0dliajam nedolžen v smrt zaradi slabih ljudi,« je napisal v poslovilnem pismu državni topilec Miodrag Profilovič iz Novega Pazarja, ki se je te dni ustrelil. Kaj je pripravilo omenjenega državnega tožile* do tega, da se je odločil za prostovoljni korak v smrt, do sedaj še ni znano. Tamkajšnji ljudje vedo povedati edino to, da je dolgo vrsto let opravljal svojo službo v Novem Pazarju na splošno zadovoljstvo vseh. Dan pred samomorom je prosil nekega svojega dobrega znanca, učitelja Miloša Špadijera, naj mu spet posodi samokres,_ kakor je to že večkrat storil, ker se državni tožilec baje ni počutil ponoči dosti varnega. Dejal je, da se okoli njegove hiše vedno plazijo neki sumljivi ljudje, ki mu groze. Učitelj mu je to verjel in mu dal samokres. Državni tožilec je nato odšel na dvorišče in se ustrelil. Pravijo, da je izhajal iz ugledne rodbine iz Belgrada. in da je bil tudi eden najboljših mlajših pravnikov. 0 razpravi proti Šefu davčne uprave na Ubu pri Valjevu, ki se mora zagovarjati zaradi požiga poslopja davčne uprave in zaradi utaje večje vsote denarja, smo poročali že včeraj. Po zadnjih vesteh je zdaj ta razprava preložena, ker je proti šefu davčne uprave prišlo še nekaj novih prijav o poneverbi denarja. Finančno ravnateljstvo v Sarajevu je na primer prijavilo utajo denarja, ki so ga uslužbenci davčne uprave plačali za svoje zavarovanje. Poleg tega pa je prijavljena tudi utaja letnih vplačil posameznih dolžnikov Agrarne banke. Za razpravo, ki je bila napovedana za predvčerajšnjim, je bilo toliko zanimanja, da je bila na sodniji prava gneča in so bili vsi ti ljudje kar .slabe volje, ko jim je bilo sporočeno, da je razprava za nekaj časa preložena. Ker se mu je rodila hčerka, je pobegni! z do-»na_ neznanokam neki kmet iz Smedereva. Zelo si je želel, da bi dobil po štirih hčerkah vsaj že tudi kakšnega sina. Zdaj je bil za trdno prepričan, da bo njegova, toliko vroča želja morda le uslišana. Ko'pa »o se te dni oglasile v njegovi hiši rojenice ia mn prinesle tudi petič hčerko, ga je 'o silno potrlo. Cisto obupan je hodil nekaj časa okoli hiše, nato pa sklenil za vselej zapustiti dom. Odšel je jn do sedaj še niso mogli ugotoviti, kam je .ta nesrečni oče getih hčera podal, Iz Umnih dni, ko je tlačila Slovenilo IMS: Šenčurski proces je bil uprizorjen s krivimi pričami! Dve glavni pr<či sta pred sodnijo zaradi krive prisege Ljubljana, 15. marca. Prav pred dobrimi 6 leti je bil v Belgradu končan veliki šenčurski proces političnega značaja. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je 22. februarja 1933 pričela glavna razprava proti 13 obtožencem zaradi raznih političnih deliktov po zakonu o varstvu javne varnosti in reda v državi. Sodba je bila po napeti razpravi izrečena 6. marca 1933. Med ostalimi obtoženci je bil tudi Janez Brodar, posestnik v Hrastju na Gorenjskem, vztrajen in odločen borec za slovenske in kmečke pravice, 6edanji narodni poslanec. Po izpovedi dveh glavnih, njega zelo obremenjajočih prič je bil takrat Janez Brodnr obsojen na 1 leto in pol strogega zapora zaradi zločina po čl. 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi in prestopka zaradi žaljenja kralja po §-u 307 k. z. Janez Brodar je kazen v celoti prestal. V šenčurskem procesu sta nastopila proti Brodarju zlasti Jože Prešeren in Luka Volk, ki sta tako med preiskavo, kakor tudi na glavni razpravi v Belgradu trdovratno in hladnokrvno vztrajala pri svojih izpovedbah, da sta na lastne oči in v neposredni bližini ob priliki znanih političnih demonstracij, ki so se 20. maja 1932 vršile v Šenčurju proti takratnemu poslancu Janku Barletu, slišala Janeza Brodarja, kako je vzklikal proti kralju in državi in vzklikal za republiko odnosno samostojno Slovenijo. Janez Brodar je bil dalje obtožen tudi zločina po čl. 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, da je hujskal množico demonstrantov na upor in napad na orožnižtvo, ki je takrat tvorilo močan kordon pred dvoriščem Gašperlinove gostilne, kjer je bi! Barletov shod. Shoda se je udeležilo okoli 200 oseb, dočim je množica demonstrantov tvorila nad 1000 ljudi. Janeza Brodarja pa je belgrajsko sodišče glede tega zločina oprostilo. Za podlago obsodbi je belgrajsko sodišče vzelo prav izpovedbe obeh glavnih prič Prešerna in Volka, ki sta tudi prisegla. O istem dogodku in o vzklikih je bilo zaslišanih na sto in slo oseh, med njimi takratni okrajni glavar dr. Ogrin in 15 orožnikov, ki Brodarju takih vzklikov niso mogli očitati in so priče že takrat odločno izjavljale, da Janez Brodar, ki je drugače vplival skupno z Antonom Umnikom pomirjevalno na razburjeno množico. ni nikdar rabil in izrekel inkriminiranih vzklikov. Po prestani kazni je Janez Brodar, pred njim poprej pa še njegov prijatelj in sodelavec Anton Umnik, povzročil, da je državno tožilstvo na njegov predlog uvedlo obširno preiskavo proti obema obremenilnima pričama Luku Volku in Jcžetu Prešernu. Rezultat te obsežene preiskave je bila obtožba obeh prič zaradi zločinstva krive prisege in prestopka zaradi lažnega pričanja. Obtožnica, ki jo je bil sestavil dr Julij Fellaher. je bila dvignjena 20. oktobra 1938. Mali kazenski senat, ki mu predseduje s. o. s. g. Rajko Ledcrhas. pa je danes ob 8.30 uvedel kazensko »glavno razpravo proti obema omenjenima pričama zaradi krivoprisežništva. Objava vo nega raiporecfe v škofjeloškem okratu Škofja Loka, 15. marca. Okrajno načelstvo v Škofji Loki razglaša, da bo v nedeljo 19. marca objava vojnega razporeda za vse obveznike ter dajalce živine in vozil iz občin tukajšnjega okraja in sicer za dajalce živine in vozil iz občin Poljane, Trata, Javorje in Oselica — v Poljanah; za vse one iz občin Selca, Železniki in Sorica — v Selcih. Za občine Stara Loka. Škofja Loka, Črni vrh in Zmivec — v Starem Dvoru pri Škofji I/>ki. Pričetek je na vseh treh zbirališčih točno ob 8 dopoldne. Razporeda eo morajo udeležiti vsi vojni obvezniki letnikov 1889—1918. K razporedu ni treba priti rezervnim častnikom in vsem vojničarjem, priznanim invalidom, stalno in začasno nesposobnim ter onim, ki so sicer priznani kot sposobni, a če niso odslužili vojaškega roka. Opozarjajo se vsi prizadeti, da se temu pozivu brezpogojno odzovejo, ker bodo sicer kaznovani po vojaškem zakonu. V času razporeda ni dovoljeno točiti opojne pijače. Javno obtožbo danes po odločbi pravosodnega ministra zastopa e. o. s. g. dr. Julij Fellaher, to iz praktičnih procesualnih razlogov, ker je dr. Julij Fellaher poučen v vse podrobnosti šenčurskega procesa, ker je sam sestavil obtožnico in bi drugi namestnik državnega tožica potreboval več mesecev, da bi proučil obširno gradivo v vseh podrobnostih. Na veliki mizi kazenskega 6enata leže danes obširni kazenski spisi, saj samo glavni bel-grajski akt obsega nad 2000 rednih številk. Okrožno 60dišče je obema obtožencema postavilo ex offo za branilca dr. Celestina Jelenca. Kakor omenjeno, sta obtožena: Luka Volk, rojen 18. oktobra 1901 v Mošah pri Smledniku, zidar, že kaznovan in Jože Prešeren, rojen 22. marca 1909 v Lužah, občina Šenčur pri Kranju, samski vrtnarski pomočnik v Smledniku, že kaznovan. Jože Prešeren je bil v zadevi Antona Umnika, ki ga je tudi >notri tlačil« samo iz koristoljubja, že lani obsojen pred kazenskim sodnikom - poedincem okrožnega sodišča v Ljubljani na 6 mesecev strogega zapora radi krivega pričanja. Apelacijsko sodišče pa mu je na priziv državnega tožilca zvišalo to kazen na 8 mesecev. Prešeren pa kazni ni prestal, ker je bil deležen zadnje decembrske amnestije. Po uvodnih formalnostih je zastopnik drž. tožilstva dr. Julij Fellaher pričel brati nad 20, s strojem pisanih strani obsegajočo obtožnico, ki v bistvenih točkah najprej razčlenjuje glavne razloge velike sodbe belgrajskega sodišča, analizira na to izpovedbe raznih prič, zaslišanih v Brodarjevem primeru in prihaja na to na izpovedbe obeh obtožencev, ki sta po sedaj dognani preiskavi resnično in zavestno krivo pričala in tudi prisegla. K razpravi je za danes vabljenih nad 15 prič. Obtoženca zanikata krivdo in zatrjujejta, da sta vse povedala v dobri veri. Razprava bo trajala cel dan. Šenčurski dogodki se počasi likvidirajo, toda ne tako, kakor si je zamislilo JNS. Ni izključeno, da bo slovenska javnost doživela še prav zanimivo senzacijo, kajti je še druga zadeva zaradi krive prisege. n športne vesti Končni rezultati tridnevnih tekem v smuku v Sestrieres so bili: 1. Marcellini Italija) z 298.46, nato Nemec Jennevvein z 286.70, potem Italijan ABcr-a z 284,90 itd. Heim je zasedel 17. mesto z 24o.3J, Zvan 20. z 226.91, Koblar pa 22 z 201.41. — V damskih tekmah je zmagala Norvežanka Je-spersen pred dvema Italijankama. — Zadnji dan je naš olimpijec Ciril Praček tako nerodno padel, da so ga prepeljali v bolnišnico v Turin. Tožil je o notranjih bolečinah. Za nedeljsko ligaško tekmo ’ med našo Ljubljano in Jedinstvom je Jug. nog. zveza določila za sodnika Zagrebčana Podupskega. Najvažnejšo tekmo med BŠKom in Gradjanskim v Belgradu bo sodil italijanski sodnik. O izidu te tekme je izjavil Joso Jakupič, ki je trenutno v Belgradu, da je prepričan, da bo zmagal Gradjanski. Planiški teden je preložen na dneve od 21. do 26. marca. Ker snežne razmere ne dopuščajo ureditve velike skakalnice v Planici, niti ni zapadlo novega snega, je Udruženje smučarjev Planica preložilo razpisani mednarodni teden od dne 13. do 19. marca na 21. do 26. marca. Zaključni dan bo v nedeljo, 26. marca. Tekme v teh dnevih bodo izvedljive le v primeru, če bo pravočasno zapadel sneg; če pa tudi do tedaj snega ne bo, potem bo ob prvem primernem snegu izveden samo trening nekaj dni, da se dobijo novo Izkušnje in novi rezultati. Nemški tekmovalci, ki so prispeli v Planico, so se začasno vrnili, poljski in češki pa so obveščeni, naj odpotujejo v Planico n) brzojavni poziv. Ker so v zadnjih dneh bili močni snežni zameti v bavarskih, avstrijskih in švicarskih Alpah, je pričakovati, da bo snežilo tudi v Planici. * Primo Carnera, bivši svetovni boksarski prvak v težki kategoriji, ki je bil pred nedavnim cirkuški artist, zdaj pa je zajadral k filmu, ee je včeraj dopoldne poročil v svojem rojstnem kraju Seqpalsu z mlado poštno uradnico. Tek čez drn in strn za francosko prvenstvo si je v ženski konkurenci osvojila Fizejeva iz Marseilleja. Druga, je Brunova^ tretja pa Lemeu- Med ameriškimi Slovenci V Nevvburgn sta slavila zlati jubilej zakonskega življenja Mr. in Mrs. John in Ana Maver. Poročena sta bila pred 50 leti v Zagradcu na Dolenjskem. Imela sta 11 otrok, od katerih jih živi še sedem. Slovenski rojak, dobro poznani inž. g. Louis Drašler, je bil pred kratkim imenovan od zvezne vlade v Clevelandu za euprevizorja vladnih projektov. Svojo službo je nastopil že z novim letom. Pod njegovo nadzorstvo spadajo vsi parki v mestu in v mestnem okraju, kjer zvezna vlada sodeluje pri delih. Ogenj je nastal v garaži rojaka mr. Antona 'Miheliča v Clevelandu, ki je garažo uničil in nekoliko tudi poškodoval hišo. Kako je ogenj nastal, ni znano. — V Warensvil!e bolnišnici je umrl Jernej MBič, v starosti 48 let. Doma je bil iz GorjuS ->n Domžalah in jo-prišel v Ameriko pred 26 leti. iaipušča brata. — V Mitwau.kee je dobilo državljansko pravico 15 Jugoslovanov, med kateremi je tudi več slovenskih rojakov. V Clevelandu je umrla Marija Kužnik, roj. Furlan, mati poznanega in že umrlega Bev. Ludvika Kužnika. Doma je bila iz vasi Verd na Notranjskem in je prišla v Ameriko pred 36 leti. Zapušča moža, štiri sinove in štiri hčere. Madjarski dijaki pridejo na letovišče k nam Maribor, 13. marca. Tujskoprometna zveza »PUTN1K« v Mariboru je prejela iz Budimpešte vprašanje, ako bi bila mogoče najti na Pohorju, v Savinjskih Alpah ali kje drugje primerno stanovanje za 50 madžarskih dijakov in dijakinij v starosti od 16 do 18 let. Ta skupina bi rada preživela v Sloveniji, po možnosti v severovzhodnem delu, počitnice od 5. julija do 25. avgusta, to je 50 dni. V eno sobo bi se lahko namestilo 3 do 5 dijakov. Prednost imajo kraji, kjer je možnost kopanja. Ponudbe z navedba dnevne penzije je poslali čimprej na naslov »Put-nika« Maribor, Trg svobode, Grad, tel. 21-22. nierjeva. V moški konkurenci je zmagal Lalanne pred Lelisserandom in El Ghazijem. Belgijski prvak v teku čez drn in strn je postal Cbapelle, ki je za 12 km 400 m porabil 40 min. 59 sek. in dve desetini. Velika lahkoatletska prireditev v Newyorku. V nedeljo je bila v Newyorku velika lahkoatletska prireditev v Madison Square Gardenu. Prišlo je do precejšnjih presenečenj, ker je bil med drugimi v teku na 1000 jardov premagan sloviti ameriški tekač Glen Cunnighatn. Tek na 1000 jardov: 1. Borican, 2 min. 8 6ek. 8 desetin. 2. Cunningbam (20 metrov za njim). 3. Borch. Tek na 60 jardov čez zapreke: 1. Tolmich 7 sek 4 desetine, 2. Shields, 3. 0’Connor. Tek na 60 jardov: 1. Walker 6 sek 2 desetini, 2. Thompson, 3. Peacock. Skok ob palici: 1. Gaenslen 4 m 19 cm, 2. Singsen 3 m 96 cm. Tek na 600 jardov: 1. Beettiam, 1 min. 11 sekund 3 desetinke, 2. Borican, 3. Wallace. Tek na dve milji: 1. Donald Lash. 9 min 2 sek. 4 desetine, 2. Deckard, 3. Mac Cluskey, 4. Szabo (Madžarska). Tek na eno iniljo: 1. Feneke. 4 min. 11 »ek. 1 desetina, 2. Venzke, 3. San Romani, 4. Cun-ningham. Cunningham je bil tokrat v zelo slabi formi. Nov svetovni rekord v plavanju na 500 m prosto je postavil znameniti ameriški plavalec Jack Medica, ki je izboljšal svoj lastni, stari rekord, katerega je bil g časom 5 min. 7 sek. in 8 desetin postavil že leta 1938. Njegov sedanji, novi rekord znaša 5 min. 6 sek. in 8 desetink. V' Bordeauxu je bila v nedeljo odigrana finalna tekma za francosko damsko prvenstvo v lednem hockeyju. Primerose Bordeaux je premagal F. C. Lyon z rezultatom 1:0. Nad dva milijona in pol v našem denarju je plačal angleški klub iz prve divizije. Blackpool klubu Sheffield United, enemu vodjlnih klubov v angleški prvi diviziji, za njegovega srednjega nfi-padalca Doddsa. Blackpool se je hotel tako na vsak način zavarovati pred nevarnostjo, da bi izpadel iz prve divizije in se vrniti v drueo divizijo, Vrtmtnsko porodilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-1 sko stanje || Tempe- ratura v C" = <• 32 x~ O 2 Si D - Veter (smer. in kost) Pada- 1 vino t * « , *® Bo a x S £ E « 1 "S ! ► i Ljubljana 753-9 2-6 -4-2 78 9 NE, Maribor 753-3 2-3 -4-0 80 7 SW, — Zagreb 767-6 2-0 -3-0 70 8 ESE, — — Belgrad 760-5 3-0 -3-0 90 10 NW, — — Sarajevo 766-7 o-o -4T 90 8 0 mm mm Vir 763-3 2-0 -3-C 90 0 NE, mm mm Split 762-3 8-0 0-0 40 0 NE, mm mm Kumbor 759-4 8*0 5-0 40 6 NE, mm mmt Rab 765-7 4-0 -1-0 bO 0 ENE, mm. mm OtftroflKfc 760-1 10-0 3-0 40 10 NE, — rnm Vremenska napoved: Večinoma oblačna, zmerno, mrzlo in nestalno vreme s padavinami. Najnižja toplota zraka na letališču —7.6 C. Koledar Danes, sreda, 15. marca: Klemen. Četrtek, 16. marca: Hilarij. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec. Rimska cesta 81. Skladateljski večer Pavla Sivica, ki je bil določen za petek, dne 17. t. m., se je moral preložiti zaradi obolelosti nekaterih sodelujočih na prihodnji mesec, ko bo izvedba celotnega nameravanega sporeda omogočena. Poziv. Vojaški obvezniki in lastniki prevoznih sredstev (konj, voz, avtomobilov, motornih koles, bicikljev), ki bi morali priti minulo nedeljo k pri-občitvi vojaškega razporeda, pa so bili iz kakršnih-kol razlogov zadržani, se pozivajo, da pridejo zanesljivo v nedeljo, 19. marca t. L, točno ob 8 uri v mestni vojaški urad na Ambroževem trgu, kjer se jim bo naknadno priobčil razpored. Kdor bo tudi v nedeljo brez predhodnega opravičila izostal, bo pozvan k poveljstvu ljubljanskega povajškega okrožja in kaznovan po voj. kaz. zakonu. . Akademski pevski zbor bo imel svoj redni letni koncert dne 3. aprila. Na programu so pesmi skladateljev iz dobe Slovenskega preporoda. Koncert, na katerega opozarjamo že danes, bo v veliki unionesi dvorani ob 20. Vstopnice v univerzitetni vratarjevi loži! Dne 23. inarca 1939 bo pri okrajnem glavnr- , 8lov. domu« smo poročali o razpravi, ki se je vršila proti 18 letnemu Jakobu Hojniku od Sv. Tomaža pri Ormožu, ki je obstrelil in težko ranil dve kmečka fanta. Hojnik je bil danes obsojen na 2 leti in 6 mesecev zatočenja ter na plačilo odškodnine obema poškodovancema v znesku 2500 din ter ta plačilo stroškov v bolnišnici. Baruj za osrednji slovenski prosvetni dom v Linbliani Z Naš paviljon na newyorški razstavi Na njej bo razstavljen tudi model dubrovniške lekarne, najstarejše na svetu Naše izseljeniško časopisje v Združenih ameriških državah objavlja izjavo našega poslanika v Newyorku Konstantina Fotiča o sodelovanju kraljevine Jugsolavije na veliki svetovni razstavi. V tej izjavi je poslanik dejal tudi tole: Jugoslovanski paviljon na svetovni razstavi v Newyarku ima namen prikazati ameriškim narodom ne samo naravne lepote in bogastva naše mlade kraljevine, pač pa tudi ogromne napore, ki so jih Jugoslovani pod modrim vodstvom Nj. Vis. kneza namestnika žrtvovali za ohranitev svetov-nega miru in napredka 6ploh. Ta razstava, na kateri sodeluje domalega ves kulturni svet, bo prikazala svetovni javnosti splošno stanje naših državnih in gospodarskih ustanov, začenši od zgodovinskih kmetskih organizacij, pa vse do najmodernejših ustanov na polju zavarovanja narodnega zdravja, narodne prosvete in pa športa. Malo je ljudi, ki vedo, da ima Jugoslavija na primer najstarejšo lekarno, ki uspešno posluje v Dubrovniku že od začetka srednjega veka. Model te najstarejše lekarne na svetu bo razstavljen na newyorški razstavi. V nadaljnem svojem govoru je minister Fotič poudaril pomen sodelovanja Jugoslavije na svetovni razstavi ter naglasil posebno želje Jugosla- vije, da z vsemi sosedi ohrani dobre in prijateljske odnošaje ter da zviša kulturno stopnjo in poveča blagostanje svojih državljanov. Izrazil je tudi globoko hvaležnost našega ljudstva velikemu ameriškemu narodu za prijateljsko inv človeško postopanje proti stotisočem naših sinov, ki so v raznih krajih Amerike naleteli na gostoljubnost ter tam ustanovili svoje nove domove. Na veličastni svetovni razstavi v Newyorku, ki se bo odprla 30. aprila, je naša država poskrbela, da bo na njej razstavila 6voje proizvode in zanimivosti v 1000 m* velikem paviljonu narodov. Na pročelju paviljona je postavljen pred glavnim vhodom velik krasen simbolični kip, ki predstavlja skromnost in moč Jugoslovanov, ki so se mnoga stoletja borili za svojo svobodo in napredek. Nad glavnim vhodom v paviljon je velik razsvetljen zemljevid Jugoslavije v živopisanih barvah. Na njem je z mordo barvo označeno naše Jadransko morje, dalje zelena polja, naše železniške proge, avtomobilske ceste in letalske zveze. Do razstavljenih predmetov v zgornjem nadstropju paviljona se pride z dvigalom. V paviljonu bo tudi mala bosanska kavarna, v kateri bodo obiskovalci razstave lahko pili pristno bosansko kavo. Sin nemškega barona - francoski legijonar Njegov oče je streljal * Jfdebelo Berto" na Pariz Čeprav je minilo že dvajset let, kar je končala svetovna vojna, vendar je ostal na njo še živ spomin in strah pred bodočo vojno. Saj imamo še vse polno žrtev njenih strahot. Invalidi so dovolj zgovorna priča za to. Pa tudi drugih spominov je še vse polno. Eden takšnih je tudi ogromni nemški top »debela Berta«, s katerim so Nemci streljali iz Berlina v Pariz. Francozom ta top ni prizadejal toliko gmotne kot pa moralne škode. Parižani so debelo gledali, ko so začele padati v Pariz granate. Končno so pa e pomočjo vohuna le ugotovili, odkod jim pošiljajo »hruške«. Nemci so bili na top zelo ponosni in jim je veljal kot nekak simbol. »Debela Berta« je stala nekje pri Berlinu in njegov strel je spremljal grom drugih manjših topov, da bi tako zadušili njegov strašni pok. Toda kaj točnejšega še danes ni znanega o njem. Njegova cev je bila baje dolga 36 m in za vsak 6trel so porabili na desetine kilogramov smodnika. Lahko si mislimo, kakšen velikan je to bil. Kaliber pa je bil z ozirom na njegovo velikost precej majhen, samo 220 mm. Cev je bila preračunana na okrog 60 strelov, polem pa bi postala neuporabna. Tolikšna količina smodnika je namreč proizvajala ogromen pritisk in vročino in se je cev zaradi tega raztegnila in postala neuporabna, ker se je kaliber povečal in streljanje postalo tako netočno. Kako je bilo rešeno vprašanje upora zraka, ali tako, da je šla krogla skozi brezzračen prostor, ali s pomočjo nekakšnih raket, vse to je tudi samo domneva. Kajti težko si je predstavljati, kako bi bilo mogoče poslati kroglo tako daleč, ker krogla naleti pri svojem letu na razne zračne plasii, ki jo utegnejo tako preusmeriti, da cilja sploh ne doseže. Toda, kakor rečeno, so vse to samo domneve. Toda naj bo že tako ali tako, gotovo je, da se je usoda nekoliko poigrala in se zgodba ne sklada s častjo in spoštovanjem, ki ga je ta top užival. Dejstvo je, da je sin poveljnika, ki je s tem topom streljal na preplašene Parižane, postal francoski legionar, torej član vojaškega oddelka tistega naroda, na katerega je njegov oče v goreči rodoljubnosti pošiljal smrtonosne izstrelke. Mfada leta _ Maks von Roda je ein Alberta von Roda, inženirja v nemških orožarnah. Maks se je kot otrok podil po vrtovih in poljih svojega očeta v Turin-giji- Prvo veselje je doživel, ko mu je oče po-1 daril malega ponija. To je bilo za njegov deseti ’ rojstni dan. Ko je začel hoditi v šolo, ni kazal posebne ga veselja do učenja. Rad pa je slikal in koval pesmice. Zaradi neprestanih norčij, ki jih je Maks uganjal, je oče sklenil, da ga 'pošlje v zamejstvo in sicer v Francijo, da bi pridobil na resnosti. Eden od sorodnikov naj bi ga spremljal, toda on se je znal tega jarma otresti in je odpotoval sam. Kmalu je imel prazne žepe in še dolg povrhu. Čeprav se je bal ostrih pridig, se je vendar vrnil domov. Vpisal se je na srednjetehniško šolo v Eisenachu in obljubil, da bo priden. Beg z doma Ko je leta 1914 izbruhnila vojna, je njegov oče med prvimi odrinil na bojišče kot topniški oficir. Maks je bil ‘tedaj star dvajset let. Še malo, pa bi moral tudi on odriniti na fronto. Toda nikakor mu ni šlo v glavo, da bi se moral boriti proti Franciji, deželi, kjer je preživel toliko veselih dni. V naglici je pobral nekaj hrane in denarja ter jo popihal od doma. Šel je v Francijo, kjer se je vpisal v tujsko legijo. Poslali so ga ▼ Saido, kjer se je spoznal z nekim dekletom, Marijo po imenu. Od tod je odšel v Tonkin, kjer je bil deset let. Po desetih letih se je vrnil spet v Saido in poiskal Marijo, ki ji je bilo sedaj dvajset let. Kmalu sta se poročila in žena ga je spremljala povsod. V teku svoje vojne službe si je Maks pridobil celo vrsto odlikovanj. Končno je napočil čas. ko sta se z ženo lahko vrnila * Francijo. Delavec v Grenoblu Kljub dolgim letom ni čutil nobene potrebe, da bi videl svojo rodbino. Zvedel je, da so njegova dva brata v vojni ubili. Zvedel pa je tudi ■— kar ga je navdalo s čudnimi čustvi — da je, njegov oče poveljeval zloglasni »debeli Berti« in da njegovi starši, napol uničeni, še vedno žiyijo_ v Turingi ji. Z ženo sta ee naselila v Grenoblu, kjer si je Maks poiskal delo kot delavec. Na vrata skromnega stanovanja je zapisal: Maks von Roda. Od preteklosti mu ni ostalo ničesar drugega,, kakor razoran obraz in žuljave roke. Ob nedeljah je zbiral okrog 6ebe bivše legionarje in so obujali stare spomine. Pred kratkim mu je umrl* žena. Ves potrt in žalosten je stopal za krsto pokojnice, ki ga je prej zvesto spremljala na trdi življenjski poti. »Na križ ji bom dal vklesati »baronica vem Roda«, gotovo bo zadovoljna.« -tako je končal mo* svojo težko življenjsko zgodbo. i ; Svojevrstna dostava pošte na Laponskem Na skrajnem severnem koncu Evrope leži Laponska, ki danes večjidel pripada k Finski. Prav do konca svetovne vojne je ta zemlja spadala pod rusko blast. Laponsko so prištevali med najbolj puste dežele na svetu. Takrat je prebivalo tu samo nekaj tisoč potujočih Laponcev in par sto ruskih kolonistov, ki jih je trda usoda pregnala v najoddaljenejši kot svoje države. Vsak je živel za6e, ločen od vsega sveta. Življenje teh samotarjev se je v letu 1917 popolnoma izpremenilo, ko je postala Finska samostojna držav ip je tri leta pozneje zavzela ozek dohod k Severnemu ledenemu morju. Tu je bilo edino pristanišče na Finskem, ki ni bilo zaledenelo. Ravno radi tega je postala severna Laponska pomebna za finsko državo. Finci so podaljšali avtomobilsko cesto, ki so jo začeli graditi že Rusi med svetovno vojno. Cesto so podaljšali do pristanišča Liinahamari ob Ledenem morju, to je skoraj 70 stopinj severne širine. Ob tej avtomobilski cesti so se začeli naseljevati finski kolonisti in vlada je storila vse, da bi gospodarsko podprla skrajno neobljudeno novo deželo. Poštne skrinjice na borovcih Na 531 km dolgi cesti opravljajo promet državni avtomobili in v novejšem času oiskrbujejo tudi redno poštno službo. Na ta način je prebivalstvu Laponske zdaj popolnoma priključeno k finski državi, in se pridno dopisujejo, čitajo vneto dnevno časopisje iz skoraj dva tisoč kilometrov oddaljenega glavnega mesta in tako lahko zasledujejo vse važne svetovne dogodke. Ker traja avtobusna služba skozi vse leto, se dostavlja pošta tudi pozimi v dolgih polarnih nočeh. Tako so prebivalci severne Laponske končno rešeni večne 6amote. Kako se razvija torej poštni promet v najskrajnejšem severu naše zemlje? Med dvema glavnima poštnima uradoma Rovaniemi na jugu in Lii- ■ SSTvSČ' .'.rt...... j**«« ' i. Msšt&S&m \ . : n - •ruei. „% ?, * ; ^ te ■ <• - '> ' ' * ' —J,l i* ./ »DMA hožuav tmčeva CMS/ffOl ■ mSBmZMB .i *v <•' ttftTOtAVM mJu chust ... I .ti« r ■<< Zemljevid češkoslovaške republike, ki se je včeraj zdrobila na tri kose: na Češko z Moravsko (na levi), Slovaško (v sredini) in Karpatsko Ukrajino (na skrajnem desnem koncu). Črno pobarvano ozemlje na zemljevidu je tisto, ki so ga Nemci, Madžari in Poljaki zasedli po lanskih septemberskih dogodkih. Tudi včeraj je vkorakala od treh strani tuja vojska na ozemlje bivše češko-slovaške-ukrajinske države: Iz Šlezije je vdrla nemška vojska in zasedla že Moravsko Ostravo, od severovzhoda poljska in zasedla nekaj krajev v Karpatski Ukrajini, od juga pa madžarska vojska na področje med med Mukačevom in Chustom. Tako se Češk-oslovaška drobi še dalje nahamari na 6everu velike ceste je pet manjši poštnih postaj in okrog dvanajst pomožnih pošt u' ven vasi. Ker pa ne stanujejo V6i naseljenci h“*u poštnih uradov ali ob glavni cesti, so postavili ko* lonisti male poštne skrinjice, ki predstavljajo edino zvezo med njimi in ostalim svetom. Skrinjice so povsem enostavne in naravne in izpolnjujeio pri vsakem vremenu, poleti in pozimi svoj namen. Skrinjice so izdelane iz lesa ter visijo meter visoko na brezovi ali borovčevi veji. Brez imen ali številk visijo te skrinjice v velikem številu samot' ne in vendar ne zapuščene na ledeno-morski cesti; njihovi posestniki stanujejo često kilometre daleč v polarnem pragozdu. Hitra dostava Razdelitev pisem, razglednic in časopisom * posamezne poštne skrinjice oskrbuje avtoprevoz* nik, ki je istočasno tudi pismonoša. Ti avtoprevozniki 6o se poleg svoje glavne službe temeljit0 izurili kot pismonoše. Avtobusi se ustavijo ^a„ne' kaj sekund, pismonoša skoči do poštne skrinj,ce' dvigne pokrov, vrže časopis, zapre pokrov ia se hitro povzpne v avtobus. To je včasih tako hitro« da se avtomobilu niti ni treba čisto ustaviti. ‘ , Kako pa napravijo kmetje, če hočejo odda« pismo? Tudi za to je v ,polni meri poskrbljeno. Pisma in razglednice vržejo enostavno v skrinjic® in priložijo potreben denar za znamke. Da pa P1' smonoša ve, da je treba, odnesti pošto, zataknejo kmetje na skrinjico belo zastavo, ki jo potem P*' smonša zopet sname, ko vzame pisma 6 6eboj. V avtomobilu potem uredijo pošto in nalepijo potrebne znamke. Poštne skrin‘ice v rekah Poleg velike ceste je v Severni Laponski tudi veliko vodnih cest, po katerih vozijo kolonisti urno in spretno z motornimi čolni, nekateri izmed njih tudi opravljajo poštno službo. Najbolj zanimiv potni promet je pač na široki reki Paat, ki predstavlja tudi mejo med Norveško in Finsko. Dolgo časa teče Paat 6kozi jezera. Po njej plava tisoče debel k norveškemu mestu Kirkenes. Sredi te reke je meja med obema državama in ob tej vodni meji sredi reke 60 postavljene poštne skrinjice, prav kakor ob veliki avtomobilski cesti. Programi Radio Ljubljana Sreda, 73. marca: 12 Pesmi iz zvočnih filmov (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Kvintet trobil — 14 Napovedi 18 Mladinska ura: a) Slovanski delež pri odkritjih v Afriki v 19. stol. (g. dr. Valter Bohinec); b) Papirnati zmaji (gr. M. Zor) — 18.40 Racionalizacija industrije (g. Avgust Kuhar) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Razvoj o-pere v Zagrebu (Anton Pobronič) — 19.50 Prirodopisne zanimivosti (g. prof. Fr. Pengov) — 20 Koncert frančiškanskega cerkvenega zbora (sodeluje gdč. Valerija Heyba-lova). vrne« orgle solo (p. Salv. Majhenič) — 21.15 Salonski kvartet — 22 Napovedi poročila — 22.15 Orglice in harmonika (gg Petan Franc« in Stanko Avgust). Drugi programi Sreda, 15. marca: Bclgrad: 20 Humor — 21 Pevski koncert — 2.15 Klavir — Zagreb: 20.30 Ljubljana — Praga: 20.35 Godalni kvartet — Sofija: 19.30 Bizetova opera »Carmen« — Varšava: 21 Klavir — 22.05 Madžarski koncert — Budimpešta: 19.40 Igra — 22 Operni orkester — 23.10 Ciganski orkester — Trst-Milan: 17,15 Pianino — 21 Opera »Mali Maratt — Rim-Barij 21.35 Vijolica — Florenca: 20.30 Opereta »Črni pierot« — Dunaj: 20.10 Plesna glasba — Lipsko: 2010 Simf. orkester — Koln: 21.20 Bizertov večer — Vrati-slava-Monakovo: Plensni večer — Strassbourg: 20.30 Beethovnove skladba Norman Railiy k*,!. ' • 66 JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI Much preračunava, koliko ima do svoje žrtve prav kakor zver, ki hoče planiti na svoj plen, nagonsko oceni razdaljo, ki napadalca loči od napadenca. In kakor zver zlepa ne skače na svoj plen zamai, tako tudi Much ne bi hotel zgrešiti svoje žrtve. Če bi zgrešil, bi to pomenilo, da je boj izgubili Much preži in se pripravlja za skok. Burno mu razbija žila v grlu, vroče mu ie od razburjenja pred bojem, ki ga bo pravkar moral začeti biti ha življenje in smrt. Zdaj, zdaj bo ta odločilni boj pričeli Konj je prišel prav pod vejo, na kateri sedi Much. Samo korak naj še 6topi naprej, in končano bo ... Dickon niti ne sluti, kaj se mu pripravlja. Odkod in na kakšen način pa naj bi tudi slutil? Mimo sedi na svojem konju in razmišlja o tem, kako lepo se mu je bila nenadoma ponudila prilika, da se bo maščeval kralju Rihardu z Levjim srcem, Rihardu, ki mu je bil odvzel plemsko čast ter mu zaplenil vse premoženjel Za ročaj prijema Dickon z levico, in kadarkol zgrabi za ročaj, se mu zazdi, da se je dotaknil neizbežne kraljeve smrti. Tedaj pa je nenadoma začutil na hrbtu težko breme in močan udarec. Kakor bi bil nanj z velike višine padel kamen in ga udaril z vso močjo na tilnik, se mu je zazdelo. Stresel se je kakor bi hotel nekaj zvaliti s hrbta in z vratu, v tem pa je že začutil, kako se je sam zakolebal na konju, se nagnil postrani, roka mu je sama od sebe morala izpustiti vajeti, ki jih je bila prej čvrsto stiskala v pesti. V hipu se je s tem neznanim težkim bremenom vred znašel v mrzli vodi. Kaj se je bilo zgodilo? Much je bil pričakal ugodnega trenutka in ko se mu je zazdelo, da je prišel pravi čas, je z drevesa gibčno skočil Di-ckonu naravnost na hrbet, mu obvil z obema rokama vrat ter se mu obesil ob levo stran težka kakor kamen. Dickon na to ni bil niti najmanj pripravljen. Takoj je izgubil ravnotežje ter padel «■ konja v vodo. Preplašena žival se je vzpela, planila kviku in se naglo izkobacala iz reke. Zdirjala je z brega v temni gozd na drugi strani reke. Skoraj istočasno sta pomolila svoji glavi iz vode Dickon in Much. Divje sta se spogledala dva sovražnika, ki se do tega trenutka prav za prav nista še niti dobro videla. Oba sta si bila takoj na jasnem, da gre zdaj enemu ali drugemu za življenje. Boj ne bo prej končan, dokler eden ali drugi ne bo mrtev obležal v vodi. Spravila sta 6e, vsa mokra, pokoncu, si pogledala v oči, ki so bile polne smrtnega sovratva. Oba sta začutila, vsak pri sebi, da sta v smrtni nevarnosti. V skrbi za obramba lastnega življenja sta zgrabila za meče in navalila drug na drugega. Much je čudovito mirno in lahkotno prenašal silovito močne udarce Dickona, ki se je bil očitno nadejal, da bo s človekom neznatne postave z lahkoto opravil že po prvem spopadu, po nekaj zamahih. Much je Dickonove udarce vzdržaval čudovito mirno in premišljeno. Odbijal jih je s preračunanimi udarci. Sam ni napadal, tako da se je zdelo, kakor bi štedij svoje moči za - pozneje in le pazil, kdaj se bo jezni sovražnik z nepremišljenimi napadi in udarci izčrpal. To je bilo tem lažje in njegov postopek tem pametnejši, kajti borba se je bila v vodi, v kateri je bilo premikanje na vso moč težavno, saj je že za vsako, tudi najmanjšo kretnjo človek moral porabiti polovico več moči kakor bi jo porabil, če bi se bojeval v navadnih razmerah na kopnem. Narahlo in bledikasto se je razlila srebrna luč poznega meseca, ki se je bil ta trenutek izvlekel iz oblačne grmade, na vodno gladino. Zasijali 60 valovi kakor bi se po strugi pretekalo samo suho srebro. Dickon je napadal vedno bolj divje in nepremišljeno. Much pa ie ohranil hladno, trezno glavo, pazil je in se previdno umikal Dickonovim silovitim udarcem, ki 60 bili od časa do časa izvrstno preračunani in preudarjeni na uspeh. In v trenutku, ko je Dickon zamahnil s svojim, težkim, ostrim mečem proti Muchovi gla- vi ter mislil, da je bil to brez dvoma nje gov zadnji zamah, ker bo ž njim prav go tovo končal boj in ubil razbojnika,, ki se mu je bil predrznil prekrižati pot, ko je moral opraviti tako obsežno, pomembno in nevarno nalogo, ki so mu jo bili naložili mogočni gospodarji — vselej 6e je Much spretno umaknil grozeči smrti. Potopil se je v vodo ali pa je kakor divja mačka gibčno skočil v stran. Dickonov udarec je zgrešil cilj, namesto po Mucho- vi glavi, je njegov meč zadel v vodo, da je zamolklo zašumelo. Ničesar ni mogel opraviti proti nasprotniku, ki se je znal izogibati tako pametno in spretno. Dolgo časa je borba potekala na ta način. Dickon je divje napadal, in ker ni ničesar dosegel, se je od minute do minute bolj togotil. Jezilo ga je, da ne bi mogel on, ki je bil vendar na glasu kot izboren mečevalec, ničesar opraviti proti navadnemu, smešnemu cestnemu razbojniku. Much ee je samo branil in čakal trenutka, ko se bo Dickon od neprestanih brezplodnih napadov utrudil ter se začel zaletavati vani brezglavo in kar na slepo. Prišel je pravi čas. Much je nenadoma spremenil način svojega bojevanja. Iz obrambe je prešel sam v napad, pa ne prenagljeno in strastno kakor je ta delal Dickon, ampak premišljeno in previdno. Pazil je skrbno, da ne bi nasedel zvitemu in spretnemu nasprotniku. Dokler se je branil, je bil lahko do kraja spoznal način in sposobnosti svojega močnejšega nasprotnika. Moral si je potihem priznati, da se je Dickon na mečevanje kaj dobro razumel. Nevaren je bil, ker je bil od sile okreten in dobro založen s poznavanjem sleparskih umetnij in presenečenj v borbi z mečem. Sklenil je zato, da bo v tej borbi sam izbral orožje, ki je nevarnejše kakor surova moč in golo poznavanje presenetljivih udarcev. Za zvitost se je odločil, kajti edino v tej lastnosti se je imel za boljšega od svojega nasprotnika. XZ zvitostjo je hotel ohromiti in onemogočiti Dicko-novo moč in znanje, ki 6ta bila nad njegovima. Samo tedaj je prav za prav prehajal v napad, kadar je nasprotnikov meč zgrešil svoj cilj in radi težkega udarca, ki ga je bil napotil na Mucha na vso moč besni Dickon, pljusnil v vodo, od-k°der ga gospodar ni mogel takoj izvleči. Dickona je ob takih prilikah vrglo naprej, njegova lastna sila ga je neodo-ljivo potegnila za seboj. Ni se mogel ustavljati. Tako priliko je Much vselej nemudoma izkoristil in to prav temeljito. V vsej tej borbi je bil Much ves čas v toliko v prednosti, v kolikor je znal ohraniti večji duševni mir, z”brano6t in trezno glavo, povrhu pa je tudi znal boljše, in pravilnejše oceniti nasprotnikove kretnje ter uganiti njegovo vsakokratno namero. Dickon je besnel čedalje hujše. Začutil je, da že postaja utrujen, boja pa kar kar ni in ni mogel dokončati. Oči so se mu nenadoma od jeze zalile s krvjo. Potrpežljivost ga je zapustila, besno6t 6e mu je razlila po vsem teleau. Pognal se je kakor tiger pri skoku, zamahnil in udaril... mislil je, da je udaril in zadel Mucha po glavi... tako imenitno in silovito je bil zamahnil, meč je zasičal skozi zrak in se zalesketal v mesečini kakor blisk... na Muchovo glavo je bil naperjen ... prostor med njegovim mečem in Muchovo glavo je bil prav ta hip odprt, Much ni bil pazil na to vrzel... njegova glava ni bila zavarovana. »Slovanski dom« lshaja nak delavnik ab 11 Mesefna naročnina 12 din. aa inosematvo 25 din. Uredništvo; Kopitarjeva aliea 8/JII Telefon 4001 do 4001 Uprava: Kopitarjeva ulica 1 Za Jagoalavaaaka tiskarno v Ljibljani: K. Cet Izdajatelj fnl Jože Sodja. Uradnik: Mirko Javornik.