Acrocephalus X6 (l2Ć): IJI-IJJ, 200J
Fenologija vodnih ptic na Žovne{kem jezeru (spodnja Savinjska dolina, osrednja Slovenija)
The phenology of waterbirds on Lake Žovnek (Lower Savinja valley, central Slovenia)
Milan Vogrin
Zg. Hajdina 83c, SI–2288 Hajdina, Slovenija, e–mail: milan.vogrin@guest.arnes.si
1. Uvod
Ptice vodnih habitatov so v Sloveniji deležne velike pozornosti. Tako kvalitativni kot kvantitativni podatki so na voljo za številne vodne površine po vsej državi (Sovinc 1994, Geister 1995), celosten pregled selitve vodnih ptic na jezerih in ribnikih pri nas pa so npr. še dela Vogrina (1996) in Cigli~a & Trebarja (1998). Kljub takšnemu intenzivnemu opazovanju pa obstajajo še številne vodne površine, o katerih ni bilo zbranih prav veliko favnističnih podatkov. »Bele lise« obstajajo celo na večjih območjih, kamor bi lahko šteli tudi del Savinjske doline. Obsežnejši prispevek o vodnih vrstah ptic iz spodnje Savinjske doline je podal Vogrin (1996) za ribnik Vrbje, krajšo notico o pticah Žovneškega jezera pa Kropiv{ek (1994).
Namen tega prispevka je predvsem predstaviti vodne ptice, ki so bile ugotovljene na Žovneškem jezeru, ter opisati fenologijo najpogostejših vrst.
2. Opis območja
Žovneško jezero oziroma zadrževalnik Trnava leži na zahodnem delu spodnje Savinjske doline, pod obronki planote Dobrovlje, jugozahodno od Braslovč. Zajezitvena pregrada leži pod domačijo »pri Plavcu«, kakšnih 450 m nad sotočjem potoka Jelovnika in Trbolce.
Namen zadrževalnika je predvsem akumulacija vode za namakanje ter zadrževanje visokih voda (Obmo~na vodna skupnost Savinja – Sotla 1976). Zadrževalnik omogoča akumulacijo do 1.720.000 m3 vode. Kasneje so v zadrževalniku začeli gojiti ribe, zadnji čas pa je jezero postalo zanimivo tudi za rekreacijo (Vovk 1992).
Žovneško jezero leži na območju nekdanjih kmetijskih in gozdnih površin. Dolgo je okrog 1500 m, široko pa približno 250 m. Ob povprečni višini vode meri površina jezera 42 ha, ob visokih vodah pa do 49 ha (Obmo~na vodna skupnost Savinja – Sotla 1977). Največja globina doseže 9,5 m. Zadrževalnik
je na jugu in zahodu obdan z gozdovi, na severni strani pa s travniki. Na severni strani je ribogojnica z vzrejnimi bazeni. Na vzhodni strani poteka tik ob bregu jezera lokalna cesta. Na zahodni strani jezera leži otok velikosti 20 x 4 m, poraščen z drevjem.
Posamezni predeli jezera so plitvi in poraščeni s sestoji širokolistnega rogoza Typha latifolia, pisanka Phalaris arundinacea, šašev (predvsem Carex elata, C. brizoides), rudbekije Rudbeckia lacinata in ločja (prevladujoča vrsta je Juncus effusus). V vodi uspevajo dristavci (kodrasti Potamogeton crispus, plavajoči P. natans in lasasti P. trichoides).
3. Metode dela
Ptice sem opazoval v letih 1993 – 1998. Načrtno, po pentadah, pa sem se opazovanju posvečal od začetka leta 1996 do maja 1997. Nekaj opazovanj v okviru načrtnega popisa po pentadah sem opravil še med majem 1997 in septembrom 1998. Skupaj sem opravil 72 terenskih dni, od 73 pentad pa sem jih popisal 45. Podatke sem zbiral skozi vse leto, tako da sem zajel vse fenofaze. Ker je bilo jezero januarja 1996 zaledenelo, so pentade v grafih prazne, saj na jezeru ni bilo ptic.
Tukaj navajam samo vodne vrste, med katere štejem naslednje družine (Kalbe 1981): ponirke Podicipedidae, kormorane Phalacrocoracidae, čaplje Ardeidae, plovce Anatidae, tukalice Rallidae, deževnike Charadriidae, kljunače Scolopacidae, galebe Laridae in čigre Sternidae. Zraven teh navajam še tri na vodo vezane ujede: belorepca Halliaetus albicilla, rjavega lunja Circus aeruginosus in ribjega orla Pandion haliaetus.
Število gnezdečih parov sem določil glede na število samic / parov s speljanimi mladiči. Za vse vodne vrste podajam tudi pogostost pojavljanja (frekvenco) in dominanco, oboje v %. Številčnost štirih najpogostejših vrst je prikazana tudi grafično, s petdnevnimi (pentadnimi) viški (največje število osebkov vrste v pentadi).
I5I
M.Vogrin: Fenologija vodnih ptic na Žovne{kem jezeru (spodnja Savinjska dolina, osrednja Slovenija)
Tabela 1: Frekvence (F) in dominance (D) vodnih vrst na Žovne{kem jezeru v obdobju 1993 - 1998
Table 1: Frequences (F) and dominances (D) of waterbirds on Lake Žovnek during the 1993 - 1998 period
Vrsta / Species	F (%)	D (%)
Tachybaptus ruficollis	19,4	0,9
Podiceps cristatus	58,3	4,9
Podiceps nigricollis	1,4	< 0,5
Phalacrocorax carbo	16,7	4,0
Botaurus stellaris	1,4	< 0,5
Egretta garzetta	2,8	< 0,5
Ardea alba	5,5	< 0,5
Area cinerea	86,1	16,2
Ciconia nigra	1,4	< 0,5
Cygnus olor	n,1	< 0,5
Anser anser	1,4	< 0,5
Anas penelope	11,1	< 0,5
Anas strepera	4,2	< 0,5
Anas crecca	8,3	< 0,5
Anas platyrhynchos	83,3	58,6
Anas acuta	1,4	< 0,5
Anas querquedula	15,3	1,2
Anas clypeata	4,2	1,0
Aythya ferina	15,3	2,7
Aythya fuligula	23,6	0,8
Bucephala clangula	1,4	< 0,5
Mergus merganser	1,4	< 0,5
Haliaetus albicilla	1,4	< 0,5
Circus aeruginosus	2,8	< 0,5
Pandion haliaetus	2,8	< 0,5
Gallinula chloropus	1,4	< 0,5
Fulica atra	47,2	6,i
Charadrius dubim	1,4	< 0,5
Vanellus vanellus	1,4	< 0,5
Scolopax rusticola	1,4	< 0,5
Tringa nebularia	1,4	< 0,5
Tringa ochropus	1,4	< 0,5
Tringa glareola	1,4	< 0,5
Actitis hypoleucos	9,7	< 0,5
Larus ridibundus	9,7	1,8
Larus cachinnans	1,4	< 0,5
Sterna caspia	1,4	< 0,5
Chlidonias niger	2,8	< 0,5
152
4. Rezultati in diskusija
4.1. Rezultati štetja
V 72 terenskih dnevih sem na Žovneškem jezeru opazoval 7138 osebkov, ki so pripadali 38 vrstam. Frekvence in dominance za omenjene vrste podajam v tabeli 1. Izmed omenjenih vrst so na jezeru gnezdile le štiri: čopasti ponirek Podiceps cristatus, mali ponirek Tachybaptus ruficollis, mlakarica Anas platyrhynchos in liska Fulica atra. Vse vrste so gnezdile v izredno majhnem številu (1 – 3 pari).
Vrsti z najvišjo frekvenco pojavljanja in najvišjim povprečnim številom opaženih osebkov sta mlakarica in siva čaplja Ardea cinerea. Druge vrste so precej redkejše.
Z izjemo mlakarice, sive čaplje in čopastega ponirka se vodne vrste na Žovneškem jezeru pojavljajo redko in maloštevilno. Za to verjetno obstajajo vsaj trije vzroki:
(1) geografska lega jezera; jezero leži na samem robu alpske ravnine, ki je vrhu vsega še močno zaprto s planoto Dobrovlje, takšna mesta pa ne privlačijo selečih se ptic;
(2) nihanje vode; voda med letom lahko močno niha, posebej v poletnih mesecih, ko je namakanje kmetijskih površin na vrhuncu; nihanje vode je verjetno glavni razlog za nizko število gnezdečih parov;
(3) lov na jezeru; v jesenskem času na jezeru poteka lov, ki neposredno (streljanje) in posredno (plašenje s streli, navzočnost lovcev, vožnja s čolni po jezeru) vpliva na vodne ptice na jezeru, kljub temu pa so najpogostejše vrste prav jeseni dosegle najvišje povprečno število opaženih osebkov; upravičeno lahko domnevamo, da bi bilo brez omenjenih motenj njihovo število še višje; negativni vpliv lova na vodne vrste je dobro znan in tudi podrobno opisan v literaturi (npr. Madsen 1995, Madsen & Fox 1997).
4.2. Selitev štirih najpogostejših vrst
Selitev čopastega ponirka je v spomladanskem času v primerjavi z jesenskim manj izrazita (slika 1). Ta ugotovitev je v nasprotju z ugotovitvami Gregorija (1989), Trontlja (1992) in Kmecla & Rižnerjeve (1993), ki vsi navajajo višek spomladanske selitve v marcu ali aprilu. V nasprotju s fenologijo pa je število osebkov primerljivo z navedenimi opazovanji. Na dinamiko selitve na Žovneškem jezeru lahko vpliva tudi praznjenje in polnjenje jezera, ki poteka v spomladanskem in / ali jesenskem času. Ponirka v zimskem času ni, ker je jezero zaledenelo.
Acrocephalus X6 (l2Ć): IJI-IJJ, 200J
1	60
=	
¦a	
>	
¦v	
=	40
d	
Z	30
>	
S	
¦a	
0)	
S	10
>tn
X
n
JFMAMJJA     SO     ND Pentade / Pentads
Slika 1: Pentadni viški števila čopastih ponirkov Podiceps cristatus na Žovneškem jezeru (N = 354) v obdobju 1993 - 1998
Figure 1: Pentad peaks of the Great Crested Grebe Podiceps cristatus on Lake Žovnek (N = 354) during the 1993 - 1998 period
Siva čaplja je na jezeru najštevilčnejša v zimsko-spomladanskem in jesenskem času (slika 2). Dinamika pojavljanja se v glavnem ujema z dinamiko, ugotovljeno na savskih akumulacijah (Trontelj 1992), razlikuje pa se od tiste, ugotovljene v Pesniški dolini (Gregori 1989), na Cerkniškem jezeru (Kmecl & Rižner 1993) in na ribniku Vrbje (Vogrin & Vogrin 1995). Na številčnost sive čaplje vpliva razpoložljiva hrana, v primeru ribogojnic pa predvsem njihovo praznjenje (Vogrin & Vogrin 1995, Vogrin 1996).
Višek spomladanske selitve pri mlakarici je konec februarja, višek jesenske pa v septembru (slika 3). Fenologija mlakarice na Žovneškem jezeru se razlikuje od tiste, ki je bila ugotovljena na savskih akumulacijskih jezerih (Trontelj 1992) in Cerkniškem jezeru (Kmecl & Rižner 1993) in je delno podobna fenologiji vrste v Pesniški dolini (Gregori 1989). Takšne razlike je
Ü 60
I 50
J« = 30
j»
g 10
o •55
n
JFMAMJJA     SO Pentade / Pentads
N D
Slika 2: Pentadni vi{ki {tevila sivih ~apelj Ardea cinerea na Žovne{kem jezeru (N = 1154) v obdobju 1993 – 1998
Figure 2: Pentad peaks of the Grey Heron Ardea cinerea on Lake Žovnek (N = 1154) during the 1993 – 1998 period
mogoče pripisati različnim geografskim legam jezer. To potrjuje fenologija mlakarice na bližnjem ribniku Vrbje (Vogrin 1996), ki je skoraj identična kot tukaj ugotovljena. Po drugi strani pa je zanimivo, da je fenologija na Žovneškem jezeru podobna tisti, ki je bil ugotovljena na ribnikih Režabinec na Češkem (Pecl 1992) in na ribnikih Draganić na Hrvaškem (Kralj et al. 1998). Jezero Žovnek v zimskem času običajno vsaj delno zamrzne, kar je razlog, da mlakarice tu ne prezimujejo v večjem številu. To je tudi ena izmed pomembnih razlik v primerjavi s savskimi akumulacijami, kjer je število mlakaric v zimskem času približno trikrat višje.
Najvišje povprečno število opazovanih lisk je v mesecu oktobru (slika 4), sicer pa število osebkov na jezeru Žovnek močno zaostaja za številom lisk, ki se
400 350 300 250 200 150 100
50
0
J    F    M   A   M    J    J    A    S    0 Pentade / Pentads
N   D
Slika 3: Pentadni vi{ki {tevila mlakaric Anas platyrhynchos na Žovne{kem jezeru (N = 4181) v obdobju 1993 – 1998
Figure 3: Pentad peaks of the Mallard Anas platyrhynchos on Lake Žovnek (N = 4181) during the 1993 – 1998 period
zadržujejo na ne preveč oddaljenem ribniku Vrbje (Vogrin 1996, 1997). Spomladanske selitve na jezeru skoraj ni opaziti. Podobne rezultate sta dobila Gregori (1989) in Trontelj (1992).
4.3. Druge vrste
Vogrin & Šorgo (1995) kormorana za Žovneško jezero ne navajata. Na jezeru je bil prvič zabeležen 18.10.1995 (en osebek), kasneje pa se je pričel pojavljati tudi v večjih jatah, npr. 28.2.1997 (202 osebka).
Zanimivo je, da tu skoraj ni opaziti zelenonoge tukalice Gallinula chloropus, ki velja za prilagodljivo vrsto (Cempulik 1993). Tega si ne znam pojasniti, še posebej zato, ker je na ribniku Vrbje, ki je od jezera oddaljen okrog 10 km, pogosta gnezdilka, selivka in prezimovalka (Vogrin 1996, 1997).
153
M.Vogrin: Fenologija vodnih ptic na Žovne{kem jezeru (spodnja Savinjska dolina, osrednja Slovenija)
(0
f îoo
¦E 80 2 60 I 40
120- j                         i nu k
,5J    o               r,      „flfhnnTi H nf1i    f1i
JFMAMJJASOND Pentade / Pentads
Slika 4: Pentadni viški števila lisk Fulica atra na Žovneškem jezeru (N = 434) v obdobju 1993 - 1998
Figure 4: Pentad peaks of the Common Coot Fulica atra on Lake Žovnek (N = 434) during the 1993 - 1998 period
Na jezeru so bile ugotovljene tudi nekatere vrste, ki se v Sloveniji redkeje pojavljajo, in sicer: bobnarica Botaurus stellaris (19.10.1996; 1 os.), belorepec (5.3. 1995; 1 imm.) in kaspijska čigra Sterna caspia (Kmecl & Rižner 1995).
Zahvala: Zahvaljujem se obema recenzentoma za koristne pripombe.
Povzetek
Na Žovneškem jezeru – 42 ha veliki umetni akumulaciji v spodnji Savinjski dolini (osrednja Slovenija) – so bile med letoma 1993 in 1998 spremljane vodne ptice. Skupaj je bilo ugotovljenih 38 vrst, gnezdile so štiri vrste, in sicer mali ponirek Tachybaptus ruficollis, čopasti ponirek Podiceps cristatus, mlakarica Anas platyrhynchos in črna liska Fulica atra. Na selitvi so bile najpogostejše siva čaplja Ardea cinerea, čopasti ponirek, mlakarica in liska. Maloštevilnost vrst in nizko gostoto avtor pripisuje geografski legi jezera, nihanju gladine vode ter lovu na jezeru.
Summary
During 1993 and 1998, waterbirds were monitored at Lake Žovnek, some 42 ha large reservoir in the Lower Savinja valley (Central Slovenia). Altogether, 38 species were recorded, 4 of which were breeders, i.e. Little Grebe Tachybaptus ruficollis, Great Crested Grebe Podiceps cristatus, Mallard Anas platyrhynchos, and Common Coot Fulica atra. The most common on migration were the Grey Heron Ardea cinerea, Great Crested Grebe, Mallard and Common Coot. The author ascribes the small number of species and
their low density to the geographical position of the lake, oscillation of the water surface, and hunting on the lake.
Literatura
Cempulik, P. (1993): Breeding ecology of the Moorhen
Gallinula chloropus in Upper Silesia (Poland). – Acta
Ornithologica 28: 75–89. Christmas, S.E. (1990): Ringing studies of urban and
rural populations of Tufted Duck, Aythya fuligula, and
Pochard, Aythya ferina. – Le Gerfaut 80: 127–139. Cigli~, H. & Trebar, T. (1998): Prispevek k poznavanju ptic
Hraških mlak. – Acrocephalus 19 (86): 8–13. Gregori, J. (1989): Favna in ekologija ptičev Pesniške doline
(SV Slovenija, Jugoslavija). – Scopolia 19: 1–59. Kalbe, L. (1981): Ökologie der Wasservögel. – A. Ziemsen
Verlag, Wittenberg. Kmecl, P. & Rižner, K. (1993): Pregled vodnih ptic in ujed
Cerkniškega jezera; spremljanje številčnosti s poudarkom
na preletu in prezimovanju. – Acrocephalus 14 (56/57):
4–31. Kmecl, P. & Rižner, K. (1995): Severna čigra Sterna caspia.
– Acrocephalus 16 (73): 197. Kralj, J., Radovi}, D. & Tuti{, V. (1998): Numbers and
seasonal activity of Anatidae at Draganić fishponds in
NW Croatia. – Vogelwelt 119: 21–29. Kropiv{ek, N. (1994): Žovneško jezero. – Acrocephalus 15
(65/66): 157–158. Madsen, J. (1995): Impact of disturbance on migratory
waterfowl. – Ibis 137: 67–74. Madsen, J. & Fox, A. D. (1995): Impacts of hunting
disturbance on waterbirds - a review. – Wildlife Biology
1: 193–207. Obmo~na  vodna  skupnost  Savinja  –  Sotla  (1976):
Elaborat varstva okolja zadrževalnika Trnava. Št. 35/76.
[manuscript] Obmo~na  vodna  skupnost  Savinja  –  Sotla  (1977):
Pričetek del na pregradi Trnava. [manuscript] Pecl, K. (1992): Waterfowl at the Režabinec pond in 1984–
1991.  pp. 52–60. In: Vyznamna ptaći uzemi v Češke a Slovenske Republice. Sbornik referatu ze seminare Československe sekce ICBP. – Trebon, 24–25. brezna
1992, Praha. Trontelj,   P.   (1992):   Prispevek   k   poznavanju   avifavne
Zbijskega in Trbojskega akumulacijskega jezera na reki
Savi. – Acrocephalus 13 (50): 2–16. Vogrin, M. (1996): Ornitofavna ribnika Vrbje v spodnji
Savinjski dolini in njegova naravovarstvena problematika.
– Acrocephalus 17 (74): 7–24. Vogrin, M. (1997): Wintering of Coot, Fulica atra, and
Moorhen, Gallinula chloropus, on Vrbje pond in Lower
Savinja valley (Slovenia). – Rivista Italiana di Ornitologia
67: 183–188.
154
Acrocephalus X6 (l2Ć): IJI-IJJ, 200J
Vogrin M. & A. Šorgo (1995): Veliki kormoran
Phalacrocorax carbo na ribnikih za vzrejo toplovodnih vrst rib v severovzhodni Sloveniji. – Acrocephalus 16 (72): 152–155.
Vogrin, M. & Vogrin, N. (1995): Siva čaplja Ardea cinerea v spodnji Savinjski dolini. – Acrocephalus 16 (72): 159–161.
Vovk, G. (1992): Problematika jezer v Savinjski dolini. pp. 44–45. In: Vovk, G. (ed.): Poteptana priroda. Ekološka in razvojno turistična analiza Savinje in Pake ter njunih pritokov. – Občinski odbori Liberalnodemokratske stranke, Mozirje.
Prispelo / Arrived: 17.1.2004 Sprejeto / Accepted: 13.1.2006
I55