I GLAS ..NARODA Ip^ili I J® k % \ •)vanje. Bkužajte I > ^^ ^^^ ' g^ ^ j, |l imet % naprej plačanoJ| List slo^fiskih delavcem Ameriki. ClTAJTE, KAB VAS ZANIMA _* * M^MM Beeatercd u Sewo^Oass Matter September 25th 1M6 at the Post Office »I New York, N. Y., under Act of Congi-Ma of March 3rd, 1879._I s====- No. 167. — ŠTEV. 167. (Telephone: CHelaea 3-1242) NEW, YORK, MONDAyTaUGUST 30^943. — PONEDELJEK, 30. AVGUSTA, 1943. .VOLUME LL — JjETNIK 14. BOLGARSKI KRALJ BORIS UMRL Kralj Boris III.,'vladar Bolgarije, je v soboto ob 4:42 popoldne umrl in naslednik na prestolu je sedaj njegov 6-Jetni sinček Simeon, ki se bo imenoval Simeon II. Tako je poročal nemški radio. ~ ZAVEZNIKI BOMBARDIRAJO ITALIJO Zavezniški aeroplani bombardirajo železniške proge in ceste od Rima pa do južnega konca Italije. Ameriške leteče trdnjave so tiidi "bombardirale Temi, 45 milj severno od Rima. Nezadovoljnost na Danskem Stockholm, 28. avg. — Prebivalstvo Danske je pokazalo z izgredi in stavkami, da je skrajno nezadovoljno z nacijsko okupacijo, katere je sito do grla. Raketir podprl nominacijo magistrata v New Yorku New York, 28. avgu. — Distriktni pravdnik za New York, Prank S. Hogan, je danes obdolžil takozvanega "Slot Machine King-a" Prank Costella, notoričnega gangsterja, da je pomagal magistratu Aureliu k nominaciji za sodnika na tukajšnjem vrhovnem sodišču. Odkritje špijonskega krožka omogočeno po proti-špijonki New York. — Drzna kontro-špi jonska poteza je končno ujela v zanjko prvi večji špijonski krožek, ki je bil odkrit in uničen od napada na Pearl Harbor. V 'krožku je tiidi neki pomorščak Hoffman in mrs. Theresa Behren, o kateri je rečeno. da je bila rojena v Jugoslaviji, ter da je zagrizena simpa-tiearka nacijev Lista, ki je vsebovala kakih dvesto imen in naslovov s pripombami, kako je treba napraviti stike z eno ali drugo navedeno osebnostjo, je bila v posesti krožka. FBI sicer i-men ni izdala, toda omenjeno je, da so to prominentne osebe katerih imena so bila izročena plemenitaški špijonki, ko je bila ta poslana v Ameriko. Sklepa se, da bo sledilo Se več aretacij. MRS. ROOSEVELT " V NOVI ZELANDIJI Auckland, N. Z., 27. avg. — Mrs. Franklin D. Roosevelt je dospela semkaj obisk ameriških čet, bolnišnic, središč Rdečega križa in obenem si bo ogledala Novo Zelandijo v vojni. V svojem radio govoru, ki ga je naslovila na prebivalstvo dominija, je predsednikova žena dejala, da se zahvaljuje za gostoljubnost in' naklonjenost, ki jo prebivalstvo izkazuje a-meriškim fantom, ki se nahajajo tako daleč od doma. Mrs. Roosevelt je potovala 6500 milj, da je dosegla- svoj cilj. Kako je napravila to dolgo pot čez Pacifik, ni bilo obelodanjeno. To je bila njena najdaljša, pot, ki jo je napravila odkar je prišla leta 1933 v Belo hišo. V Novi (Zelandiji se bo predsednikova žena ogledala vojno prizadevanje dežele in posebno še sodelovanje ženskega sveta v tem pogledu. O tem bo potem poročala ljudem doma. Dejala je tndi, da bi bil prišel predsednik z njo, ako bi pot ne bila tako dolga. Možnost je, da bo mrs. Roosevelt obiskala še kako drugo deželo preden se vrne domov. Za enkrat nihče ne ve, kaj ima v načrtu. Poteza je vključevala pridobitev nacijske špijonke, da igra dogo znane "Mata Hari" in ioprinaša tajne špijonskega krožka FBI agentom. Špijonka, ki je postala na ta način koristna za vladno agencijo FBI., je Grace Buchanan-Deneen, ki je potomka francoske (pleme-nitaške rodbine in prihaja iz Kanade, kjer menda lastuje večja posestva. Žensfaa, !ki' je 34 let stara lepotica, je spočetka namera-bila zato tudi izšolana v Bnda-pešti. ko pa je prišla 27. okto-vala špijonirati za nacije in je l>ra, 1041 s Clipper jem v Ameriko, so jo agentje FBI takoj začeli zasledovati in dveh mesecih so jo imeli v mreži. Mr? Hoover, načelnik FBI., je dejal, da je dobila lepa špi-jonka petsto dolarjev na mesec od nemškega mornariškega predstavnika tukaj, ko je dospela v Detroit. Izročena ji je bila tudi večja vsota denarja za začetek. Ko pa je bila prijeta po agentih Zdr. držav, je obljubila delati za kontro-špi-jonažno organizacijo. Svoji besedi je ostala zvesta in FBI je dobivala od nje informacije, ki bi morale priti v nacijske roke. Ženska je spoznala, da ne more uspešno dostavljati informacij nemški špijonažni službi, pa je svoje znanje porabila v drugo smer. Krožek, ki ga je pomagala odkriti zdaj ta kontra-špijon-ka, je deloval v Detroitu, kjer je zbiral važne podatke o Fordovih tovarnah, poleg tega pa je bilo v posesti tega krožka tudi mnogo informacij o naših konvojih in pomorskih kreta-njih naše mornarice, itd. Vse te informacije pa so bile zasežene preden so jim mogli špi-joni spraviti v roke nacijem. je bil povožen rojak Louis Le-giša, ki je bil prepeljan nemudoma v Bellevue bolnico, kjer se nahaja v zelo kritičnem stanju. i in republikanske stranke v \ New Yorku, kajti od svoje no- ] minacije ni hotel odstopiti v i ča&u, ki je določen za uradno 1 odklonitev nominacije. Značil- ] ! no je tudi to, da se je skušalo ; i na nominacij ski konvenciji A. } L. P. (American Labor Party) ! doseči, da se nominira Aurelia i tudi na tej listi. Zanj se je po-' tegovalo levo krilo v stranki ' in sicer pod vodstvom Vita Marcantonia. Poiskusi pa niso uspeli. Distriktni pravdnik Hogan I je dejal, da je Costello, ki je .pripomogel do Aurelijeve no-'minacije, raketir in gangster, j ki je poznan po vsej deželi, kot ' car takozvanega "slot machines" raketirstva. Več let je bil ! v dobrih odnošajih s tički, kot je Charles "Lucky" Luciano, ■ Louis (Lepke) Buchalter, ki je zdaj pod smrtno obsodbo, ter Jacob (Gurrah) Shapiro, ter Še z mnogimi drugimi podzemskimi karakterji. Smatra se, da je odkritje te politične zadeve po distriktnem pravdniku, nekaj izrednega če-(lo za New York. Vsekakor bo [zanimivo slediti razvoju cele' stvari. (Najzanimivejše pa bo . to, če si bodeti obe stranki tipali obdržati kandidata Aure-| lija na glasovnici spričo te čedne zadeve, ki jo je Hogan od-^ kril. Nesreča rojaka Ko se je sinoči vračal domov iz proslave novomašnika Rev. Sellaka v slov. cerkveni dvorani na osmi cesti v New Yorku Thomas A. Aurelio je bil no-" miniran po demokratih za to važno mesto in distriktni pravdnik pravi, da je on dobil informacije glede ož&dja te nominacije potom skrivnega prisluškovanja na telefon dan pol nominaciji Aurelia. Skrivna zveza fc telefonskim vodom, po katerem sta govori-! la Aurelio in Costello, je raz-j krila Hoganu celo zadevo. Raz-' govor, ki ga je distriktni prav-dnfk slišal, se je glasil takole: Aurelio: '' Dobro jutro, Francesco, kako se imaš ■— in hvala za vse skupaj." Costello: "Čestitke, imenitno, se je izvedlo. Kadar ti jaz po-' vem, da je stvar že v vreči, te-! daj se lahko zaneseš, da je tako." • Aurelio: "Bilo je perfektno. Arthur Klein (kongresnik Klein iz 14. distrikta) je vodil, nominacije. Najprej je nomini-ral mene, potem Gavagana in končno Pecka. Bilo je imenitno." Costello: *' Izvrstno.'' Aurelio: "Sinoči me je poklical doktor in mi čestital," itd. Nadaljni pogovor je odkril] di.striktnemu pravdniku še ne-1 kaj važnih imen javnih uradnikov, katerih pa ni za enkrat dal v javnost. Zvedel je tudi, da sta se novi kandidat in Costello dogovorila za skupen sestanek z nekaterimi drugim o-sebami in slišal je Aurelia, kako je obljubil gangsterju lojalnost, nakar mu je Costello dejal, da se na to zanese. Magistrat Aurelio je bil rojen v New Yorku in je zelo popularen v "mali Italiji" ter je član organizacije "Sinovi Italije," ter Kolumbovih vitezov, par cerkvenih-organizacij in poleg tega je tudi včlanjen v distriktnem Tammany klubu, itd. Za magistrata je bil najprej imenovan v letu 1931, ko je. bil za župana v New Yorku Jimmy Walker. Župan La Guardia je imenoval za desetletno dobo v letu 1935 in pri zapriseuri je dejal, da on ne bo kritiziral nobenega magistrata v mestu, če bo obsodil 'crooke', toda vsak masristrat pa, ki bi pristal na političen pritisk in ne bi vršil svojih dolžnosti pošteno. bo deležen županovesra ožigosanja. Kaj sedaj misli La Guardia o tem magistratu, še ni znano. Kljub razkritjn'njegove zveze z raketirjem in gangsterjem Oostellom, bo ostalo njegovo ime na glasovnici demokratske Nekdanja predsedniška jahta MJayflower se nahaja v ladjedelnici v popravilu in jo bodo dodelili obrežni straži. ~ Ruska fronta j Rdeča armada, ki prodira, proti Dnjepru, je včeraj pobi- i la 0000 Nemcev in osvobodila ' nad 10 mest, trgov in vasi. Po- ; ročilo iz Moskve pravi, da Nemci razstreljujejo svoja mu-iiicijska vkladišča jugozapadno 1 od Vorošilovgrada v Donece-vem bazenu, iz česar se more ! sklepati, da se pripravljajo na umik. Rusi se poslužujejo obkolje- 1 valne taktike južno od Harko-va in skušajo zajeti okoli 800 ' tisoč nemških vojakov na tem kraju fronte. Prazne tovorne ladje in naloženi vlaki čakajo delavcev Newark, 26. avg. —, Na reki Hudson čakajo prazne tovorne ladje, da se dobi zadostno k te- vilo delavcev, ki bi spravili nanje blago iz natovorjenih železniških vagonov, kateri stoji o-krog osem tisoč na progah v Jersey City, Hobokeni^, ter Weehawkenu. V vseh vlakih je naložen važen vojni materjal. Major Howard J. Lepper, direktor WMC I za Newark je dejal, da bi bilo treba takoj dobiti 3200 delavcev, da bi se delo spravilo v tir in sprostilo vlake za toliko potreben prevoz materija-la drugod po deželi. Pomanjkanje delavcev za tovorjenje in razlaganje vojnega materi-jala na pomolih tudi zadržuje pošiljanje prekomorskih pošiljk za naše čete ter za zaveznike. Major Lepper je dejal, da resfto poziva krepke in žilave delavce, da se priglasijo za delo. Tudi ženske, ki so zmožne opravljati trdo delo te vrste, rte bodo odklonjene. Državne uposljevalnice v Jersey City, Hobokeiru in v ! Bavonne so dobile ukaze, da i-• majo svoj^ urade odprte do 1 devetih zvečer. Plača je dobra ! in za nedeljsko delo in za čez-' urno delo doibe delavci plačo in ' pol. Jugoslovanov v Nemčiji Preko 500,000 Jugoslovanov, — piše Berg Holt, znani časnikar v Christian Science Monitor, — se nahaja v Nemčiji, od katerih je 200,000 delavcev, povečini mobiliziranih, vojnih ujetnikov je 130,000. Preblizu o ^5,000 Nemcev, ki so bili del nemške manjšine v Jugoslaviji, je bilo preseljenih v Nemčijo. Grof Ciano pobegnil iz Rima Nemški 'radio je sporočil, da ie bivši italjanski vnanji minister grof Galeazzo Ciano s svojo ženo in tremi otroci pobegnil iz Rima. Poročilo pravi, da se je Ciano zmuznil skozi policijsko stražo in odpotoval nežna-nokam ' Nemški okupacijski povelj- < nik na Danskem, gen. Her- I man v on Hannecken, je zagrozil, da bo vzpostavil vojaško kontrolo, ki bo pomagala vzdr- 1 zevati red. Danska vlada pa ni ^ pri volji izvajati nacijskih to- 1 zadevnih ukazov nad ljudstvom 1 in je, kukor se glase zadnja poročila o tem, odstopila. Via- J dni voditelji so povedali Nem- 1 oein, da ljudje ne bodo dali na- 1 cijem nobenih nadaljnih konce- * sij. Tudi niso dovolili Nem- 1 ■cem, da bi oni sodili danske državljane, ki so bili obdolženi sabotaže. Tekom izgredov v soboto je 1 bilo aretiranih sto-dvajset lju- ' di. Aretacije je izvršila danska policija in sodelovali so nemški vojaki. Mnogo ljudi je bilo tudi ranjenih na Raadhusplad-sen v Copenhagenu. Po vsej deželi so se širile stavke in nemiri ia delavci so izvajali safcotažna dejanja. — Danci so se v mnogih slučaj ill J spoprijeli z nemškimi vojaki, i — Zadnja radijska poročila pravijo, da naciji grozijo z brezobzirnim potla č e n j e m stavk in nemirov. Za žrtve se ne bodo brigali, te naj si pripišejo Danci sami, kajti nemška milica bo dobila ukaz, da stre-jlja na izgrednike in napravi (mir na Danskem, i Včeraj (29. avg.) se je vnel i Unt boj med danskimi in nem-! škimi vojaki v bližini ladjedelnice v Kodanju in tekom boja so danski mornarji razstrelili in potopili 45 svojih bojnih la-. . . > Sest danskih bojnih ladij je. pobegnilo iz Kodanja in so sij poiskale zavetje v Landskrona! na švedskem. Dve bojni ladji sta dospeli v Malmoe; nemSke (bojne ladje pa so torpedirale ,in potopile tri ladje, ki so skušale pobegniti na Švedsko. Staro železo dobivamo nazaj Clinton, Ia. — AP poroča, daj polkovni poročnik Carrington,-načelnik kirurškega oddelka1 Schick Oeneral Hospitala tu-j kaj je dejal, da nam sedaj Ja-, ponska vrača staro železo, ki ga je kupila od nas, v obliki drobcev, ki jih kirurgi najdejo v ranah vojakov. Carrington je rekel, da zdrav niki tekom operacij pogosto najdejo koščke šrapnelov, v katerih kaj lahko prepoznajo v Ameriki producirane dele briv-nih rezil in pokrovčke za soda-i vieo. Doktor ni povedal natan-jeno kako je mogoče to prepoznati, toda je podprl svojo izjavo z evidenco. Bolnišnica v Clintonu je bila odprta v zadnjem marcu in je stala šest milijonov dolarjev. Ime je dobila po poročniku William R. Scliicku, ki je bil prvi armadni zdraVniski častnik, ki je padel v akciji. ' ska še ostala v Hitlerjevem ta-i boru, ali pa bo zaveznike pro-■ sila za mir. Boris je bil star 49 let in re- ' čeno je bilo, da je umrl za sr- I čno boleznijo, toda govorice so I se širile, da je bil zaboden ali ' ustreljen in je podlegel posledi- , čam tega. Nemci so potom ra- | dija zanikali take govorice, kot smešne. Premier Bogdan Philoff je j ob priliki kraljeve smrti in na- r h topu novega kralja izdal pro- 2 glas, v katerem • apelira na } ljudstvo Bolgarije, naj se str- i ne okrog kraljevega prestola j bolj kot kdaj. V proglasu je 2 tudi rečeno, da bo kaibinet pre-1 i vzel v svoje roke administra- j cijo dežele in imenovanje re- < genta za mladega kralja, ka- t kor to že določa državna usta- ( va. s V diplomatskih in drugih za- ^ interesiranih krogih se sedaj j veliko ugiblje, če bodo mogli č naciji še nadalje ohraniti svojo kontrolo v Bolgariji, ali bo j morda Bolgarija tudi to pot ( prva dežela, ki bo odprla nem- j ška zadnja vrata zaveznikom. ; Kot pravijo poročila z Bal- j kana, bi moral kralj Boris, ako s bi še žive,! o polnoči dneva svoje smrti, odgovoriti na tri t Hitlerjeve zahteve. Kralj je j prinesel s seboj naslednje Hit-1] lerjevo zahteve: ~ 1. Takojšnja in popolna vo- . jaška in gospodarska mobiliza-1 ^ cija Bolgarske za nadaljevanje | vojne. I. 2. Vpostavitev druge bojne', črte ob turški meji, katero bo- i do zasedle nem. tehnične Čete. } 3. Nemška politična policija ] prevzame na Bolgarskem po-'5 polno oblast, da prepreči na-J daljne manifestacije in tero- j ristično delovanje. j. Diplomatski krogi trdijo, da bi se kralj Boris, ako bi še ži- : vel, raj še odpovedal prestolu, kot pa vstregel Hitlerjevim ( zahtevam. { Ko je nemški poslanik obiskal ministrskega predsednika Filova, da mu izrazi sožalje, . mu Filov ni mogel povedati, , kakšno politično smer bo v bo- j dočnosti zavzela Bolgarska. | Na Bolgarskem je že na delu , panslovanska organizacija, ki je kraljici poslala zahtevo, da j pomaga vstanoviti nepristransko bolgarsko narodno vlado. Poročila iz Istanbula naznanjajo, da so na Bolgarskem pričeli resni nemiri. Diplomatski krogi tudi pravijo, da regent stvo ne bo ostalo dalje, kot f mogoče samo dva tedna, kajti narod zahteva takojšnji mir z zavezniki Velika zmešnjava na Bolgarskem je neizogibna, razun če bo nemška armada vzdrževala , red, ali pa se zavezniki posluži-jo priložnosti in vdarijo na Bolgarsko skozi Tracijo. Kaj je povzročilo smrt kra-i lja Borisa, še ni dognano. Bolgarsko uradno poročilo pravi, da je umrl za srčno kapjo; poročila iz inozemstva pravijo, da ga je vstrelil bolgarski policijski načelnik; ruško poročilo pa pravi, da so ga zastrupili Nemci, ko je bil na obisku pri Hitlerju. Vsekako je smrt kralja Borisa zelo velikega pomena v sedanji vojni in v dveh tednih se bo razjasnilo, ako bo Bolgar- '•GLAS NAHODA" h NEW YORK ! " GLAS NARODA" - j ! OQICE OF XHE PEOPLE-__ OwMd ud PnMlabod by BlorooU PobiUfclag Company, <▲ Oorporatloa) 1 rruk flakier, PMtfdmt; 1*1*0 Hode, Turnim; Joaepb Lopaba, Bm. ■! kadoMi of Um corporation and addra—tm ot atww oCOeara: 210 WEST 19tt STREET, NEW YORK U, N. 1. j 50th Year "Ulaa Narfcda" is lasted every day exoei>t Saturday«, Sundays and Bolldaya. Subscription Yearly ft. Advertisement on Agreement. Z.A CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: ; ZA POL LETA »3.50; ZA ČETRT LETA »2.—. "Glaa Naroda" Izhaja vsaki dan lzvcemS sobot, nedelj in praznikov. j "'GLAS NARODA", 216 WEST IStfa STREET, NEW YORK 11, N. 1 Telephone: CHelaea 3—124» MONDAY, AUGUST 30, 1943 RAZGLEDNIH Piše Azma P. Krasna ' ' v9tanovljen l. vm FKEfcPOTOPNE IDEJE O ŽENSKIH VREDNOTAH IN DOLŽNOSTH nvnmu/nt v ihbbiko gel fioosevelt na ruske zahiteve odgovoriti, xla bo Nemci pripravljeni na sporazum a zapadnimi »ilami. I Mirovna ponudba, je.tedaj noiskrena—niso samo gospodar-11 ske, ampak splošno narodnost-no -važne in, ki 'bodo na tehtni- 1 ei usode v prihodnjih dogod i fcrh. i da sem toliko ja-'1 pen. da se dobro razumemo. Z zaupanjem glejmo v bodoč •nost. Strnimo narodne vrste m ni je sile. ki bi mogla nspe-1 ti -proti nam; vse za zdrnžpuo Slovenijo v federativni Jugo-' sla vi ji!" ' { | BORBE V JUGOSLAVIJI. - (JC) — Nevvorški list "P M*" prinaša naslednji članek: I V bližni Beograda je prišlo i glasom informacij, katere so prejeli jugoslovanski krogi v I Londonu, do ostrih spopadov med jugoslovanskimi patrioti I in četami osišča , Precej močne skupinfe partizanov delujejo baje v neposred j ni bližini Beograda, očividno z t namenom, da sabotirajo železniške proge, preko katerih pre-. vaižajp Nemfci velik del svojih , tovorov za balkanska ozemlja. Nacisti so naleteli tudi na ( velike težkoče pri kontroli žet-, ve na Hrvaškem in v Sloveniji , -ker se ljudje konfiskaciji žetve ljuto upirajo. Hrvaški km'e tie so zajeli več sovražnih častnikov ter groze, da jih bodo ubili, ako kontrolni organi za žetev ne zaunste dotičnega o-kraja. — JTC In če se zamislim v pošteno, razumno in smiselno borbo žensk, kot je Margaret Sanger, ki se je borila za pametno porodno kontrolo, tedaj se nam zde predpotopni opomini današnjim -ženskam docela iz tira. Moderna žena, pa naj bo verna ali ne, hoče imeti otroke, toda zdrave, krepke otroke, katerim bo življenje zagotovljeno in ob katerih šibo tndi sama ohranila svežost duha in telesa. Cilj moderne žene ni socialna neodgovornost in to nam pričajo tisočere mlade matere, ki so izšle iz naših šol in se živo zanimajo zato, da bi svoje malčke čim uspešnejše od goji-■ le. i Razumljivo je, da se najde-i jo neodgovorne matere in že-. ne. Jaz sama jih nemalokrat i opazujem v moji lastni sosešči->(ni in drugače. Človek bi jim rj dal nauka 'kar na ulici, zakaj i vsak pameten človek, ki je od-? govoren član družbo, se zaveda, • j da po zanikrne matere in drn- - J zine tiste, ki mečejo v družbo - nepridiprave nn izvržke vsake -'.vrste. Toda krivda ne leži v j glavnem na materi, kakor bi i se zdelo spričo predpotopnih e opominov—glavna krivda leži i na družbi sami. Kadar bo dru-li žba odpravila slume in razme-r re, v katerih se koti nemarnost >- in revščina, ter neveda, takrat n bo pričel odstotek neodgovor-r nih mater in žen kopneti, kakor l sneg v pomladanskem solncu. u Žena bodočnosti je modema e žena. Nacizem in fašizem si je zadal predvsem nalogo, da to e moderno ženo potiske nazaj v v kuhinjo in jo tudi tamkaj li drži. Nemci danes izrecno ponije žujejo ruske ženske, ki so jih a odgnali" v Nemčijo s tem, da 0 morajo sužnjiti nemškim go- 2- spem ne kot enakopravne čla-a nice človeške družbe, pač pa kot ničvredne sužnje, ki naj 3-- spoznajo, da ruska ideja o ena-Is kopravnosti žene ne drži. Iz Italije sem dobila pred le-lo ti pismo, v katerem je mlada e- mati zapisala o svoji bistrogla-™ vi hčerki tele besede: "Hčerka Jj(ni posebno obdarjena s telesnimi čari, toda razum ima pa tak, je da je vedno v ospredju vsake-ii- ga razreda v šoli. .. ali, kaj to o- pomaga dekletu! Če bi bila le-»o pa, bi videla več bodočnosti žabi njo in za nas." V pismu je bilo potem pove-dan*, kako je gotova mlada a~ ženska v soseščini že tretjič dobila od Mussolinija nagrado, u- ker je rodila same fante, en-° krat eelo dvojčke . . . "revni ie- pa so tako, da otroci kar ble-a dijo in slabo uspevajo," je pri-ae pomnila mati bistre hčerke. a* Italija nam je danes priča, r0 da narod zares pade, kadar pade njegovo ženstvo na stopnjo je zaoostavlienih in nevednih suž- ,T Podiljam Money Order za |.............. za lastnoročno f P podplsano(i) knJlgodi: Moje ime .................................................... .1 fit„ ulica all Box St. ............................................ j Mesto ln drfava............................................... 1 ? "Glas Naroda" . 216 W. ,18th STREET NEW YORK 11, N. Y. | SPLETKE NEMŠKE DIPLOMACIJE v . -o----U] M» nt>ki radio je 17. avgusta presenetil ves svet z oddajo, ^ i: .itK'ujtuo severni Ameriki, ki j« ui»a ui kakšna ponudba Zit , 3 iir. Covornik, ki se je predstavil kot '4BillM, je dejal, da je . i i- I ča> za to, da govorimo o zaključku vojne, ako ne žara-, C"1 i ili iigega, pa saj zato, da rešimo zapadno civilizacijo. •lii.^uo je, da ta govor, ki je šel po nemškem radiju v au- ']f i.- ■ iiti, ni bil namenjen nemškim poslušalcem. Vprašanje jo; ^ ■> .]• ta govor cenzuriral? Ali bolje: Kdo v Nemčiji ga je Lii reko val govorniku? . ^ |i»ihI 14 dnevi bi bili odgovorili: propagandno mni- i■ ■ ;rstvo iu dr. Goebl>el&. Toda od tedaj se je že marsikaj iz- ^ preiniiilo, kikjti vsa inozemska propaganda je bila vzeta (ioeb-in-Isu iz rok in^e prišla v področje vnanjega ministrstva ter ifratkovalne postaje »a^lzoruje uradnik ministrstva za vnanje ^ aadeve. * ^ J a no je tedaj, da je ta govor naročil vnanji minister ^ Joadnin von Ribbentrop. ^ Drugo vprašanje pa je: Komu je bil ta govor namenjen? r Amertšk-Htmi narodu? Navidezno in le navidezno. V resnici, C i io m -tvar dobro ogledamo, bomo spoznali, da je "BiT* J Ribbentrop prigovarjal ne le ameriškemu narodu, temveč pred ^ Vseni državnikom zapadnih velesil, da uaj stvar do dna pre- p merijo in premislijo. Ravno takrat so &e zapadni državniki c zbirali v Qoebecu. In Quebec je bil tisto mesto, kamor je bil ^ naslovljen miroljubni govor. T Tretje vprašanje pa je: Ali je nemška miroljubnost od- t h ritosrčna ? Kako je mislil Ribbentrop vplivati na Anglo-Ame- [t rikance s tako Čudnim predlogom? ;T Nemški položaj se je zadnje mesece tako obupno poslab- t tal, da je njeno zadnje upanje samo še v pogajanjih za mir i in ieldmaršal Goering bi kaj rad prevzel vlogo nemškega i Badoglia. , Toda tudi to Še ne zadostuje za razlago te radijske od- i daje. Ribbentrop dobro ve, da Anglija in Amerika ne bi ni- 7 kdar pričeli pogajanj na podlagi tako smešne ponudbe. Za- 1 vezniki bi si razlagali stvar kot dokaz nemške oslabelosti. Kje 1 j.- vzrok, da je Nemčija s toliko odkritosrčnostjo razgrnila * del svoje politike? t To bomo razumeli, ako si ogledamo konferenco v Quebe- * cu od znotraj. * T Anerleško-ameriški vojni načrt, sestavljen v Oasablanci, * računa nn počasen razvoj dogodkov. Znano je. da Rusi niso 1 bili nikdar zadovoljni s to previdno strategijo in ho zahtevali *nlrvSp7i napad v Evropi leta 1943. V zimski ofenzivi so Rusi proti Nemcem dosegli velikanski- uspeha, pa vendar so jim pozneje Nemci zopet vzeli Har-kov. A' maju so računali ne le Angleži in Amerikanci, temveč, tudi Rusi sami s tem, da bo poleti prišlo do močne nemške ofenzive in nikdo ni mogel reči, kakšen bo izid. Videti je bilo, da prosijo Rusi za pomoč, boječ se hudih bojev, ki jim by grozili. j Sedaj v avgustu pa so stvari povsem drugačne. Nemška ofenziva se je zdrobila še predno je prišla do razmaha. Rusi so zopet dosegli uspehe, katerih veličino»in važnost pozna ves >vet. In vpričo svojih velikih zmag menijo Rusi, da je mogoče Nemčijo poraziti še to leto, ako bi zavezniki odprli tiruiro fronto, ne v Italiji, ne na Balkanu, temveč od Belgije pa do Pirenejev. Nemške podmornice so bile skoro popolnoma prepodene z morij; oziroma so bile večinoma potopljene. Veliki zračni napadi rušijo nemška velemesta; prišel je poraz na Siciliji in ž njim Mussolinijev padec — vse to ruši" nemško borbenost. In to je vzrok, da želi Nemčija doseči mir svojim najmočnejšim sovražnikom. Nemčija Rusije ne more poraziti; to uvideva sedaj sama. liu-ija tudi uradno ni sprejela gesla "brezpogojne predaje."! Moskovski razglas nemškega -narodnega odbora navidezno}! odpira možnost mirovnih pogajanj. Akoravno pa so Nemci' ie večkrat pot i pal i Ru&ijo, da vidijo, ako bi bila pripravljena ! pristati na mir, niso od Stalina dobili nobenega odgovora. Stalin želi nadaljevati vojno do končne zmage v složnem delu z zahodnimi velesilami, navzlic temu, da dobro ve, da bi mogel, kadarkoli bi hotel, dobiti najugodnejše pogoje za mir. Nemci z.radostjo vršili Brusom vsa aasedena ozemlja in -jh: uUl odstopili bala.- Rftbbeatropeva naloga je torej bila najti sredstev iu načinov, da oslabi stališče Rusija^v iQuebeou, da bi prišlo do čim maBi važruejših strateških. odločitev. Ako letos ne pride do drage fronte, bodo imeti Nemci več »panja, da dosežejo separaten mir z., razočaranimi Rusi. Ribbentrop je torej skušal dati Rooseveltu v roke močan argument s ponudbo separatnega miru zahodnim velesilam. Ta&o bi mo- GOVOR Dr. MIHA KREKA 15. AVGUSTA 1943 cev, vsi smo edini, da mora biti javno življenje v kraljevini urejeno po načelih demokracije in ljudske samouprave v vseh ustanovah in stopnjah države in federativnih edinic. Vsi soglašamo in odobravamo vzvišena načela Atlantskega čarterja da naj svoboden narod po voj- ( ni svobodno uredi način in obliko vladanja in upravljanja javnih poslov. "V teh osnovnih rn za vašo { bodočnost najvažnejših točkah ^ ni torej nikakih težav, saj ste jih čuli iasno izražane v ipo- . . i slednjih govorih samega kralja Vetra. - j ^'To pa je za nas Slovence s I najvažnejše. Vse dmgo t=e bo 1 uredilo. Imejmo trdno zaupa- ( |nje in stalno zbirajmo narodne ^ sile za ta program. Slovenec v novi vladi je ka- f petati bojnega broda X. Eern ' — to je ii?ti junaški oficir, ro- « dom iz Temelj pri Kranju, ki i je prepeljal skupino jugoslovanskega brodovja, kljub pre- < poyedi svojih poveljnikov k za veznikom- S tem je omogočil da jugoslovanska aastava vi-, hra nad zavezniškim brodov-l iem na Rredozemskem morju. V inozemstvu je poleg vojne mornarice prevzel 5e urad trgovske mornarice, ki .te sedaj največji oddelek ministra za oromet Ni nobenega dvoma., da 'bo Tvan Kern naVestneiši i še toča resora z vojaSko vstraj nofftjo branil državne in narodne korisfe. Kot vojaku mu *e tuja waka strankarska politika. kot Oofeniec ljubi Rvoj dorr>ači kraj in je ponosen na svoje slovensko po^olieu kot jucr^=lovanski višji oficir se ie izkazal junaka, ki je v kritičnem trenutku tve^l vse d« reši Past države. Pos-boa njegova vrfrma je T>osvečena pomorstvu. Kot redkokdo on (JIC) — Prejeli emo besedi- o lo enega od zadnjih radio go- ti vorov podpredsednika dr. Mi- u ha Kreka, ki je posebno zani- ii miv radi tega, ker sporoča na- u rodu v domovini spremehibo ii vlade in nekatere zanimive po g datke o slovenskem ministru n v novi vladi, kapetaiiu vojnega d broda, Ivanu Kernu. j r **V minulem tednu smo do- 1 bili začasno uradniško vlado.'j Uradniška vlada je vedno za-' silna rešitev vrhovne državne 1 uprave. Ona je znamenje, da T je politično življenje prišlo v J take razmere, da je potrebno. ® da se izven državtfe uprave re-[^ šijo sporna vprašanja, da bi se. moglo zopet ustaviti in nada-|i 1 jevati normalno vodstvo dr-' i žavnih poslov- 'i "Vi vsi težave naše politike ! le predobro poznat?. One so v bistvu iste, ki so nas mučile * dvajset let državnega življenja in ki so imele nekatere hude < posledice v teku sedanje vojne ; dobe. ^im boli se približujemo novemu življenju v svobodi. tem bolj so skrbno in živahno razpravljajo sredstva, s katerimi bi bilo mogoče uvesti mimo iu brez pretresov temelje novega socialnega in jav urga življenja. Nič se ne čudijo, da se pri tem odkrivajo težka vprašanja, ki izgledajo nekaterim -na prvi pogled pretežka. Take stvari morajo do-• w>revati in imeti časa za svoi . normalen razvoj. Morem pa vas zagotoviti, da med nami - politiki vlada ponolna enodns-. no*t v osnovnih stvareh, da Vsi . hočemo jugoslovansko držnvo » vkI hočemo, da se v nio vklin-L ?iio v.ai fvlovenci. Srbi in Hrvatje. tnrei vsi naši krni i in vsi . slovenski l^ndie. da vsi hoče-tt»o. ti.1i bo bodnea .Tutffosla^ia federativna enakopravna drža-| va S^bov. Hrvatov in Sloven- "GLAS NARODA* t- NBW YORK i Kratka Dnevna Zgodba CH BAUDELAIRE: Dobri psi MONDAY, AUGUST 30, 1943 V8TAXOYIJEN L. lOf ** * wSSSSSSSSB ***^ V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI MOdEOA DRAGEGA BRATA Pavla Rožic-a kateri nu Je za vedno sapustil k AVGUSTA, 1M1. Jjeta. dtfi eo že minute, kar me«l. nami več Te dni. Tllio gg>ava£ pod gomilo, a Tvoj duh pri nas živi. V HTi'il nosimo ljubeče plan, Kpomln in pogled Tvoj, dokler nit življenja *eče in v hI pridemo mi za Teboj. Žalujoči OHtali: AIjOJZ BOŽIČ, in Številno prijateljev. West Xmrtmi, P«. i —'Fo kratfcl bdleZnrje umrl v (Menville bolnišnici rojak Joseph Dolenc, star 52 M. Do ma je bil iz vasi Potok pri"Stič odkoder je prišel v Cleveland ipfred 34 leti Zapušča •žalujočo soprogo Apolomjo ,Toj. j Pajnie, sest hoera in moka, v 1 starem krn ja pa sestro Angelo. Brat Ignac nra je nnrrl; pred 5 mesteci. Zadnjih 20 let je bil zaposlen pri Ovclone TVnoe Co. i—i Za srčno hibo je Tmrrl rojak Theodore Bole, star 63 i let- Doma je bil nAje iz i Krasa. V develandu je živel 32 let V statfem kraja zapu-(sča sestro. K C-F I T E CWTOD STATES WAR SAYIHfifl BONDS in STAMPS VESTI IZ (CLEVELAND, OHIO. Hie 19. avgusta je umrla v Lakeside , bolnišnici poznana Mrs. Bose Tier, roj. Sibert, v i starosti 38 let. Rojena je bila v vasi Britof pri Kranju, od-, "koder je prišla v Ameriko leta 1908. Zapušča žalujočega soproga Johna, hčer Doroty, sina Raymond a, očeta Franka, brata Franka, ki se nahaja v E. Orange, N. J. brata. Jožeta im pestro Frances Kalan. Mati ji je umrla leta 1941 1 — Dnu 23. avgusta je umrl na svojem domu rojak Joseph Paul in star 64 let. Doma je bil ; iz vasi Bizelsko, kjer zapušča ' brata in več sorodnikov. Dnrzi-na je prej živela več let v | Franklin, Kana. odkod'er se je preselila pred 4 meseci v Cleveland. Pokojnik zapušča soprogo Thereso, roj. Kladnik j in t=edem otrok: Stanley m Pe- ' ter v Clevelandn. Christine So mor in Amalijo v Seattle. Wash. Thereso Pate, Molly Sintic in Marv „mater Anno in dve sestri: Mary Martini in JnTijo Marzl ikar in brata Silvestra v Clevelandn, ter bra-( , ta Mihaela v Franklin JKamv >____:. : SONART REKORDI I*pe Melodije! it MI71—Na M*rljanee, polka Kje ao moje rti*iee Marlffka pegrU—polka - Doqnaane tinlvemlty j tamburlca orkester j r - I ^ 6*. MS7S—Terecinka polka I Na planlncah—Titfek Jerry KoprivBek ln orkester Za to*, cenik In erne ploSČ w obrnite na: JOHN MARSICH. i Int, «t W. 4Sod St. New Yarfc e - , Življenje w haremih Jbogatih Indijcev m 2 t 1 ž i jo služabniki, ki so se sami ] posebej zastraženi. /Gospodar mo&kim ne zaupa, t čeprav so v njegovi službi. 1 Včasih* se tudi »godi, da go- 1 epodar to ali ono seno povabi : na izprehod s kočijo ali avto- ] inobilom. Seveda -mora im'eti ! ižena obraz zastrt. V haremu ženam ni treba za- 1 stirati obrazov, lfer po m oh a- : tnedatuskih običajih isme »en-ska videti žensko Stanujejo žene ločeno.. "Vječkrat naohamedanski veljak niti ne misli na to, da bi si ustanovil harem. Toda ženske se mu hodijo same ponujat- — Mled mohamedani je navada, da Obdarujejo svoje vladarji tudi s hčerkami. Zlasti siromaki radi store to, ker s tem -preskrbijo svojf. hčerke in sebe. Ne zahtevajo sicer taki očetje ničesar in pravice do odškod-nine nimajo, vendar pa dobe navadno kako darilo. Tudi premožnejši očetje obdarujejo tako svojega vladarja. Ker pa ima.io njihove hče-jrp doto, se zgodi to le, čp mo-' rejo starši dati hčerko vsaj za tUetjo ženo. Tako v dar dano hčer mora oče sam privesti k mohamedanskemu veljaku, t "Razen tega prihajajo ž?ne v harem tudi na -priporočilo ali z ugrabitvijo. Kar se tiče starosti, ni nikoli določeno, koli-i ko let mora .šteti žena, da pride v harem. Vse pa pridejo v harem mlade med 15 in 20 le-, tom. i Marsikoga bo zanimalo, kar ?e godi z otroki, ki se rode v haremih. Samo otroki prvih i treh zakonskih žen imajo zakonite pravice in lahko žive v o-^ četnvi hiši.. V ni so deležni j tudi vzgoje. Vsi drugi otroci m orni o k sorodnikom. Očetje i vča«ih prispevajo na njih vzeto jo in prehrano, včasih pa tudi * ne. 1Kb se žena postara yp- seveda v haremu odveč. Vendar je ne zanode V haremu je preskrb-t lieno za njo, da lahko do smrti mirno in 7. sforhi 7.iv! iHareme imajo samo Moha-'s medani. Med mohamedanski- f mi Indijci, zlasti bogatimi, ni nič posebnega, da so v hiši tri l žene, toda to še ni harem. Se- 1 le če ima mohamedanski veljak t več kakoT tri žene, si omisli 1 harem, kar seveda mnogo sta--J ne. Haivimov ima jo v .Indij i 13 največ bogati trgovci in visoki uradniki. * Njihovi domovi Obsegajo na i vadno več poslopij in v enem, < stoječem skoro vedno sredi vr- -i ta, je nameščen harem. To pa ni pravljično opremljen dorilii3niti, za druge pa nima časa, in te so seveda žalostne. ' . ker jih zanemarja. Zanimivo T>a je vsekakor, da jrosnodarieva dolžnost obis-i kovati harem an da na vadno >|to vsi radi delajo^ 1 Življenje v haremu živečih žen je zelo prijetno. Dtelati jim ni treba, vendar pa ne pa-"Sejo lenobe. Same poskrbi da fse zmerom najde to ali ono delo. Nekatere slikajo, droge se . ukvarjajo z ročnimi deli, mnoge skrbe za samoizobrazbo. j Tudi na izprehode lahko ho-?jdijo, toda nfe v mesto, temveč j samo na vrt, kjer jih pa stra- kamenjem posejano bodaloe, *sno, ras- ntearatvn, kt ga cenijo vrtnarski is- > KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. ! j 216 W^staath Street ^ New York ll, y.]Y. ^^^^^^^^^^ t>ETEtt JEHBB : PeUn roCa; VA81- P E VSKIM UJ MraK - zborom ~rrrL , POSEBNO PEIPOEOCA 81"* ..................m M«**™™™™™ « TOLARI0: BdClHria; TT A T.T.Tin. [ ____PAVČIC: Potrkan plee ......M SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih pM IZ STARE ZALOGE pa ima Izdala Glasbena Matica v Cler"1 *" (jm _ mo ie naslednje pesmi, katerim __rano mižali oene: Earil AdaaaMi M JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI ta asofld ,__ , . . _ . __ .........................M Aawrtiba slaveMka Ura. (Bakaar) 4» tod« »ftanmim MSH1 n » Orlovske Maae (Vodaplvee) - M . . ■ — - Jt Slovenski akord!, M sseiaalk ta SEST NARODNIH PESMI sa «e- ^ »Mlrfb ^mii fgsil ftiaartl) .1» ^^tlca) ___1--um PrsaeV—tartnl SESTMESANIH IN eotelh ZBOROV......M v ftpctaUsl s«, >■■!■>■ m asla. m . sbor te orkester, (Satet).- m r^^^jae-ia^ILADIHLET M aood sbolt ................. * Peter Jereb—OSEM ZBOROV (at- P"—'. (Pretavec) aa ■ iti Moški zbori « OSEABDEV: ZA TAMEUEIGE: NA GORENJSKEM JU «smo .................—.J* FLETNO, podponri zlo* > venskih narodnih pesmi oskar dev: za tambnriee, zloiil lfar .AaBno, Unbea moja; Ko ptt«- ko Bajok.............. »71 ca na taja era; Sod; MoJ oJtai ^^^tg-mradaa ptmšia- amce; Slovo; »e ▼pihana ** 4* nOkt bbar (BaJtk)--M EMIL ADAldO: , Besa iel aa pT^ms. (Rajak). Modra devojka Juliet, Jennie BamMob ' La SaUe, J. Spellch ' 1 Mascoutab. Martin Dolenc North Chicago In Waukegan, Math Warfiek ( Maryland: Kitcmlller. Fr. Vodoplvt* Michigan: •Detroit, L. Plan War* Minnesota: Chlabolm, J. Lukanlcb Ely. Jos. J. Petfcel Evcletb. Louis Qooie . Gilbert, Louis Veaael Montana: Roundnp,*M. M. Panian Wasboe, L. Champs Nebraska: Omaha, P. B rod crick Near York: Gowanda, Karl Strntsha* Little Falls, Frank M a Me* Worcester. Peter Rode* Obfe: Barberton, Frank Troba* Cleveland, Anton Bobek, Charles Karllnger* Jacob Besnlk Glrard. Anton Nsgode Lorain, Louis Balant, John Knmfte Toungstown, Anton KIkel] Oregon: Oregon City, J. Kohls r Pennsylvania: Bessemer, John Jevnlkar donemaagh, J. Braaovec* OBverdale ln okolica. Job. Paternel Export, Louis Supan««* Farrell, Jerry Okorn Fore« City, Math Kamifl* Prank • Blodnikar Greeasburg, Frank Novak Homer City, Joeeph Kerin Imperial, Vence Palctoh Johnstown, John Polanta* Krayn, Ant Tstdelj Luserne, Frank Balloidi Midway. John 2ust* Pittsburgh ln okolica, Philip Progar Steel ton, A. Hren Turtle Creak, Fr. ScMfirer* ^Weat Newton, Joseph Jovaa Milwaukee. West Allie, Frank Skok« Sheboygan, Anton Kolar Wyoming: Rock Springs, Louis Taachar« Diamond ville, Joe RoUch (•Zastopniki, ki imajo poleg imena •, so upravičeni obiskati Sadi druge naselbine v njih okraju, kjer je kaj oalth rojakov naseljenih.) dve raznmni bitji, dva gluma--oeva psa, oflb-leČena v obnošeno in obenem lepo odejo, počeea-na kot trubadurji ali pa vojaki, -ki stražita s čarovniško pozornostjo bi'eziinni 5tvor, ki ee kuha na zakurjeni perčki, in iz $igar Brede moli dolga žlioa, vsajena vanj k ponosni mlaji, •ki naznanjajo, da je zidanje 'končano. !Ali ni prav, da se taki vneti komedijanti ne odpravijo na 1>ot, ne da bi natovorili želod-ee s krepko in zdravo juho? In ali ne bof?t£ odpustili malo čut nosti tem nbožičkom, ki morajo ves dan kljubovati brezbrižnosti občin.=tva in krivicam ravnatelja, ki jim pograbi v*=e 'in sam sn^ ve? jnhe kot štirje komedijanti ? Kolik rat sem sniejae se in •jrinjen opazoval to četveronož-•ne filozofe, krotke sužnje, podložne ali udane, ki bi jih republikanski slovar tudi lahko označil za državi koristne, ee bi irepnblika, ki je preveč zaposlena e človeškim biaprom, •nte zanemarjene pse, tiste, ki iih vsi, razen beračev. ka-'i 1«irih tovariši so, iu p'esnikovJ ki jih gledajo z bratovskimi [ičmi, pode od sebe kot oknžen-■(; in nšivce. "CLA8 NAKOPA* NKW YOKfc POD SVOBODNIM SONCEM ROMAN — Spisal: F. S. FINŽGAR. ■ __— O MONDAY, AL'tUJST 30, 1943 V8TAN0VUKN L. UM 9 ^ NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben / ...in ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakorsen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. . NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta—abecedni seznam ZMUjepiani .veuvaini odbor je libm j v . . . r*i Uso4 slik tam najboljfte baron« «iike— dežel, provinc-navaja površino, U zbirka je taka popolna, da Je za vsakega a*- prebivalstvo* glavna mesta in kraj na zemljevidu. Bwepa (dane«), osrednja Evropa (ob Izfcm- bo vojna), Angleško oto*je, Francija. New Seznam mest in trgov—navaja Sviea, iioUmbba, Belgija. Sred . , j „ tka. Norveška. Damka. Unija sovjetskih aoeja- ime kraja, okraj, in državo, pre- tfetifnili republik. Bolgarska, Buaomfa, Jogo- bivalstvo in kraj na zemljevidu. t^T^JX^'tZ?^ Zastave vodilnih držav-v pol- ^^.fiftJK* niK barvah, V8ega skupaj 56; ce- Jnina Amerika (Jninl del), Afrika. Severna 1 . i m i Amerika. Kanada. Zdmirne driave, Mehika. O- ta vrsta narodnih barv. »rednja Aa»erik* in Zapadna Indija ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. -SEDAJ Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja . Jk ^^V Ta atlas, ki sain sebe popravlja, Una- namen X ■ I I fsyn refiiti marsikatera nasprotujoča si vprašanja. M W L/t/f lit/ f ki naetanejo r raantb raagovorih. Strani so Jm ^^ skladišč svetovnega znanja In podajajo raa- aeftnost zemlje, prvine aonfnega sestava, t>okra- PO P O 6 T I jlne ln glohotlno oceanov In Jezer, dolgost naj- dsijSib rek ln prekoi»ov. jovrSlno i*>gla vltnlfa V URADU — 35 CENTOV otokov ln vt«»kost svetovnih gora. To so od go- ............. vort na mnoga danaSuja vprašanja. m^^ms ■ iishiii n n «i«<*wwib® u- 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New ?ork 11, N. Y. IZUMLJIV SLOVENSKI i INŽENIR. - iKarl Žvanust 'iz St. Louis, Mo., kemijski inženir pri druž 4>i "Western Cedrich Oo- je iz-našed nov proces? izdelovanja ^smodnika Njegova iznajdba ne že patentirana in družba jo I bo kmalu uporabljala. * SLOVENSKI LETALEC UTONIL. Anthony Marsh, iz Meadow-land, Pa., štabni saržent v vojaški letalski službi star 27 let je 25. julija izgubil .življenje z enajstimi drugimi letalci, ko je' njegovo letalo padle v morje pri Kubi. j----- SLOVENSKI VOJAK POGREŠAN. V uradnem seznamu izgub na »bojiščih je tudi poročnik N. J. Gorshe ij Ohicaga, ki je označen za pogrešanega. To je sin slovenskega krojača Johna Gor->heta~ NASI VOJAK FADAJO iFrank Sferi e, star 28 k t iz Strabane Pa, je padel v boju nekje na Pacifiku. V Straba-ne, Pa., • zapušča starše dvfi brata in tri sestre. • Joseph M, Jereb, iz Forest City. Pa., star 25 let je padel 19. julija nekje na Pacifiku.' Zapušča starše in dvo srstri. v ZNIŽANA CENA za koračnico SOLDIERS ON PARADE Ker iell, da se Um bog razširi za PIANO HARMONIKO prirejen? koračnica "MLADI VOJAKI" Je Sir. Jerry W. Kopriviek uredil z tajnikom, da rojaki lahka dob« skladbo po znižani ceni, to Ja Sedaj 35c Dva komada za 70 centov. Naročite lahko tudi pel: Slovenic Publishing Ca 216 W. 18th Street New York 11. N. Y. ^Ug^M Molitveniki » " Illlllllllllllllllllllllllllllililllllllllllllll L 4a JSi*** v krasni vezavi importi" ^ ram 12 ®tare£a kraja se jc^^l x pred vojno ... Ko zalo- sedai sV> ^ ga poide, je ne bo mo- goče nadomestiti do* konca slovenski: nebesa naš dom (8tev. 413) 2%X4\ InCev kvišku srce . Cena $1.— (Stev. 415) 2ViX3% Inčev; 224 rajski glasovi (Stev. 356 ) 2%X3% lnCev, v be-■tranl. tem ceiolidu; 384 strani. Cena 75c Cena $1.— rajski glasovi Angleški : (ater. 408) 2%X4 lnče; stra-' KEY OP HEAVEN n| — VstevH Sv. Križe v Pot •] Fino vezano; prvovrstna izdelava; v umetnem usnju Cena $1.501 Cena $1.— Slovenic Publishing Company216 w- 18th st'* New Tork 11 Note ea KLAVIR - ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1.— * Breezes of Spring Tirno of Blossom t Cvetni čas) * Po Jezeru Kolo * Tam na vrtni gredi Maribor Waltz * SpavaJ Milka Moja | ' Orphan Walts * Dekle na vrtu Oj. Marička, pegljaj ' * Barčica Mladi kapetane * Gremo na Štajersko ŠtajerlS * Happy Polka , Ce na tujem ! * Slovenian Danoe i' Vanda Polka * Žldana marela Veseli bratci * Oblo Valley Sylvia Polka * Zvedel sem nekaj Ko ittlčiea ta mala * Pojdi z menoj Dol s planine * Kadar boš ti vandrat Sel --------- E^ZVEZEK 30 SLOVENSKIH PESMI za pianoiiarmaniko za $1. Po 25c komad MOJA DEKLE JE SE MLADA Naročite pri: Knjigarni Slovenic- Publishing Co. New York U, N. Y. _216 W. 18th Street resničnost teh poročil. 'Prvi zgodovinski podatki, ki jih imamo o vožnjah po neznanih vodah Atlaiftškega oce ana, izvirajo izza leta 1291 po Kritsusovem rojstvu. Meseca majnika tistega leta sta namreč na dveh ladjah iz Genove odjadtiala dva genovsška brata Hugolin in Vadin. Tudi ta dva sta imela isti namen, kakršnega je 200 let kasneje imel Krištof Kolumb.. Tudi ta dva sta hotela najti najkrajšo pot iz Evrope v Indijo. Odjadrala sta torej iz Genove proti Gibraltarju. da bi nato plula naravno^ na neznano Atlantsko morje. Njun vzgled po pozneje posnemali laiki, španski, in portugalski pomorščaki, dokler se Gcnovežann Krištof n Kolumbn ni posreči to, kar sta ž^le^a že njegova rojaka pred 200 leti. O usodi obeh genovskih bratov je izšla na pod-lacri natančnih dognanj posebna zgodovinska knjiga v Turi-nn. izpod peresa prof. Magna-rfi i ja. Tz tega dfla naj krepko pred zborom najstarejših starešin. Bili so brez me- n č"V — svečeniki. Za trenotek je zašumelo in vzkliknilo med k ^ojščaki, pa takoj je vse umolknilo v globoki pobožnosti. n Svarun, starešina in svečenik se je bližal žrtveniku- Š Vsi starešine so stopili okrog oltarja in podajali Svarunu T obetov, da bi jih položil na ogenj o Vsul je v plamene najlepše pšenice, na žerjavico je izlil j< dehtočega olja, ki so ga prinesli azijski trgovci izza Črnega v morja; hlapci so zaklali bga skrilo v dolgo, b^lo brado Molk. Vsak list me je slišal ki j«» padel z lipe. Noben vojščat ni skrtnil z mečem, kopje _ ni udarilo ab kopje, tetiva na loku ni brenknila. Kakor vko-pani« je stala vojska krog groblje. Tedaj je Svarun razpostrl roke. Visoko jih je dvignil: 11 vojščiki »o pripognili glave. •"Haždbog mogočni, ki odpiraš roko in steješ setve in pol- ° niš hrame, ki plodiš črede ovac in pita« goved, usmili se nas! ( Ne daj, da bi b\li pnizni tvoji žrtveniki, ko bi nam sovražnik T poteptal njive, ugrabil go\ed, odgnal ovce. Usmili £e nas! , Veles, ki čuvaš pašnike,, odvrni sovražno kopito od Zr lenih trat! Perun, sproži strelo in grom, ukroti bese, naieni Mo rani vrv, da nam pri?aneso — dovolj ji bodi naših mrtvih -?i- T nov! Svetovit, ki gledaš z enim samim, očesom po vsej zem- c Iji, pokaži nam sovražnika, da ga uzro naše strelioe, da ga za- 1 d ne kopje in mu naše sekire razkoljejo glavo! Usmili se nas!" * Svarun je umolknil, roke so se mu tresle, s hrepenečo \ prošnjo mu je plulo oko proti sonicu. 1 Kar potegne piš, lipa zašumi, listje se ospe na oltar, na T s\\čenike. Vojska se zgane in zatrepeta- Kakor da se je ^ zveselila vsa dolina in da hoče zavriskati. Zamolkel »krik ^ jvkne iz množice. Svarnn se veselo obrne. { "Bogovi so nas čuli!" .i Obrazi so se zjasnili, Toke so se oklenile mečev in kopij 1 završelo in zašumelo je, kakor bi planil ogenj v suho goščavo. "Bogovi so nas ouli! Z nami pojdejo, da nam pokažejo njega, ki je zaslonil pot rodu Slovenev; ki nam je obsenčil svo- J hodno sonce in se usedel kakor ris na Donavo, da bi pil kri j Slo veno v. In pije jo že tri leta- Čez Donavo hodi predrzni J Hilbudij in išče naše govedi in naših ovac, kolje naše svobodne 1 > i nove in jih vklepa. Požrešnemu Bizantineu diši naša zem- ; l:a. Toda veste, bratje, da smo Sloveni, vajeni zemlje prido- i bivati, ne pa dajati. Zato prisezimo maščevanje sinovom i j in naši zemlji, maščevanje bogovom, ki jih Bizanc zaničuje.j; lV>kler je kaj sonca, dokler je kopij in strel i c in mečev, se Slo- j ven ne poda! Smrt Hilbudiju!* Starec je umolknil, kot bi mu gnev zadrgnil grlo.. Vojaka je molčala — pa samo ttenotek. Nato je zagrmeJo, kakor bi izbruhnil vulkan iz osrčja zemlje Gozdi kopij so se dvignili, polni tuli so zarožljalid, tetive na lokih so zabrnele; visoko nad glavami so se brskali meči. Če bi mignil, bi se utrgala ta vojska kakor pla7. Gole prsi bi se postavile kakor : zid, bizantinski oklepi bi ječali pod sunki kopij, ki jih prožijo te strašne mišice. Krik je donel do neba, vse se je gibalo, kakor 'bi trgala zver veri«?, in hlepela, da plane in zmandra V3e, kar sreča Svarunovo lice »pa se je smehljalo, sončni žarki so se radovali v njego^'h belih kodrih. HBUUO POGLAVJE. Donava se je lesketala v svetli mesečini. Valila se je in plazila,, kakor bi ^e Vila'velikanska svetlo luskmasta žiVal >kozi visoko tretje, in b; črv je. Neslišno je polzelo mogočno pripogibalo jelševje in tretje, bi človek ne sodil, da je to pripogibalo jellševje »in tr?tje, bi človek ne sodil, da je to iiva voda- Nekaj sto korakov od Donave se je dvigal na majhni višini mogočen četverovogeliuk. Debeli hlodi so stali navpik, v njih podnožju je bila zemlja razorana in nakopičena v visoke nasipe- Nad hlode so se dvigale mrtve sence, na vogalih večje, po sredi nasipov mar.jše, in segale daleč po razriti zemlji. Mod temi mrtvimi sencami — bili nizki stolpiči — so se' premikale še manjše sence, nemirne, žive. Bližale so se druga drugi, ali preden so se strnile, so s"e neslišno obrnile in zopet oddaljevale. In kadar so se zasukale, se je zableščalo z glave ali s prsi, ali pa se je posvetilo nad glavo kakor iskra' in trepetalo posrebreno od meseca, ko je šla senca po okopu ] Bizantinski vojaki so -tražili Hilbudijev tabor. V tabor jc gledala luna. Nič se ni ganilo v njem. Noben ogenj ni v;or£l. noben konj zahrza!; bila je sama gosta množica čez kole in drogove napetih vdovskih kož in debelih ponjav. Vojaki so bili zmučeni, kakor bi bili prišli iz boja. j V 2godnjem jutru tistega dne so bile namreč zapele trom- j be. Vsakdo se je moral obložiti, kakor bi šel v dolgotrajen i boj. N iso nosili saiflo mtčev, sulic, ščita, vsak je imel lopato ali sekiro, vsak vrečo s pšenico ali ječmenom, ki bi ga zadostovalo za dva tedna. Hiibudij je jezdil pred njimi na' pohod, vedel jih je na hrib, zapodil v dolino, po močvirju, posekati »o morali majhen gozd, hlode zvaliti tia kup, nakopati zemlje in v najkrajšem času izvršiti mogočno pifegrado. Ko so se vrnili na večer v tabor, si mnogi niti ječmena ni so na-mleli, da bi kuhali večerjo. Popadali so kakor snopi po šotorih in pozaprli trudne oči. Samo eden ni bil truden ,tribun Hiibudij, poveljnik. Še usnjatega oklepa ni odložil. Na širokem jermenu ki je bili <»kovan z bronastimi ploščicami, mu je visel kratek meč ob boku. Za nekaj časa *e legel na bivolsko kožo. Nato je maolmarno povečerjal pš^nični močnik, ki mu ga je prinesel mlad Got v glinasti skodelL Ko pa jo vs«e trdno poapalo kakor pobiti vojščaki na bojišču, je Hiibudij vštat in žel v idsno mesečino na okope, se naslonil ob stolpič, gledal preko Donave in razmišljal. . * (Nadaljevanje prihodnJl&V