117
Zlata lasnica
fateri otrok pač ne nosi rad kakega lepotičja na sebi ? Deklice si vpletajo rože v lase, veneajo si giave s pomladnimi cvetkami ali si pa obešajo okrog vratu regratne' vqpižice. Pa tudi dečki si radi vtikajo za klobuk kako hrastovo ali jelovo mladiko. Seveda se nekateri ne zadovoljujejo s tem. Še raji nosijo na sebi reči, ki se lesketajo in svetijo. Otroci, ki ljubijo tako lepotičje, recimo: prstane, ufaane, zapestnice i. t. d., postajajo baji kaj radi nečimerni. Utegne že res biti, kakor nam priča sledeča zgodba:
Dora je bila prav dobra učenka, tak<5, da so bili gospod učitelj prav zadovoljni z njo.
Nekega dne jo poklioejo pri čitanju. Imela bi bila čitati dalje; toda ni vedela, pri kateri besedi so obstali. Gospod učitelj rek6: ..Dora, kaj takega nisem vajen pri tebi! Pazi, pazi bolje. da bodeš vedela drugikrat na-daljevati!"
Prišlo je na vrsto računstvo. Dora je bila zopet poklicana; toda zopet ni vedfla. pri kateri nalogi so. Gospod učitelj so se čudili ter so deklici zopet opomnili, naj pazi.
Prihodnje dneve so se gospod učitelj prepričali, da ni raztresena le Dora, nego tudi učenke, ki so sedele bli2u nje. Zatorej so izpregovorili: ^Otroci, vi veste, da je bila Dora doslej zmerora prav pazljiva. Vesel sem bil, d^e bila tako pridna. Toda sedaj je vedno nekam raztresena! Odkod to? Mari jo druge učenke motite, ka-Ii?"
Sedaj vzdigne kodrolasa deklica roko. Ko dobi dovoljenje od gospoda učitelja, izpregovori: .Gospod učitelj, jaz vem, zakaj ni Dora več tak6 pazljiva!u
^Res? No, pa le povej!"
^Dobila je za svoj god zlato ldsnico. Vedno jo jemlje z glave ter jo gleda. Tudi se rada pobaha s to lasnico. Včeraj se celi5 ni hotela družiti z nami, oeš: ,Kaj boste ve, ki nimate zlate lasnice!'"
o) Lisnica je igla, ki jo ženske vpletajo r lase.
118
....Predvčerajšnjim pa je Dora bila Jelici posodila zlato Iasnico, da si jo je za jeden časek vtaknila v lase; a zato ji bode morala prinesti sveto podobico!""
Tako pridene druga deklica.
Gospod učitelj so sedaj vedeli vse! Pokličejo Doro k mizi ter izpregovonž:
jjjjubi moj otrok! Človek je lahko vesel kakega lepotičja; toda preveč se te ne sme zavesiti vanje. Če bi prezirala svoje součenke le zato, ker imaš tako lepo-tičje le ti, to bi ne bilo prav! V šoli ne gledamo toliko na obleko, pač pa na glavo in srcf! To ni, da bi človek nosil zlato na glavi, ampak nosi naj ga v glavi! Ali veš, kaj mislim reči, če govorim o ,zlatu v glavi?'"
,,Da ... da. . .! Gospod učitelj menite to, kar se v šoli učimo!"
,,Prav govoriš! Vednost, ki si jo otroci pridobivate v šoli, to je ¦— najboljše zlato) In čuj me, Dora, kaj ti še povem: Ko odhajaš v šolo, pusti zlato liisnico doma! Ce jo prinašaš v šolo, moti tebe in tvoje so-učenke!-
Dora ni nosila več zlate lasnice v šolo. Kmalu je postala zopet prav pridna in pazljiva učenka, da so jo bili gospod učitelj odslej zopet prav veseli.
Janko Leban