[Največji iloreuki dnevnik v Združenih državah
Vetja za Tte leto - • . $6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto . $7.00
n
I j
GLAS NARODA
Listislovenskihdelavcev Y Ameriki*
The largest Slovenian Daily in the United Stale«.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Reader*.
TELEFON: OHslses S—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y., under Act of Oongress of March 3, 1870
TZLXrOH: OHelsea •—§87«
NO. 221. — fiTEV. 221.
NEW YORK TUESDAY, SEPTEMBER 20, 1932. — TOREK, 20. SEPTEMBRA 1932
VOLUME XZXX — LSTB1X
VOJAŠTVO PREPREČILO ZBOROVANJE MAJNERJEV
FARMERJI SE BORE ZA CENE
STAVKARJI ODLOČNO ZAVRAČAJO OČITEK, DA SO VRGLI BOMBO V UREDNIŠTVO LISTA "BREEZE'
Vojaštvo straži u!ice v Taylorville. — Majnerji pravijo, da si premogovna družba na vse načine prizadeva uničiti novo organizacijo. — Protestno zborovanje v Pawnee preprečeno. — Majnerji v Ohio so sprejeli governerjev načrt. — Za sporazum je bilo oddanih 72, proti pa 24 glasov.
TAYLORVILLE, 111., 19. septembra. — Ko je
danes hotelo zborovati šeststo majnerjev, so jim prekrižali načrt narodni miličarji. Nato so odšli stav-karji v Christian okraj ter so nameravali imeti zborovanje v Pawnee, pa tudi to so jim oblasti preprečile.
Strajkarjem niso dovolili vstopa v Miners Park, kjer so hoteli protestirati proti obdolžitvam oblasti, da so štrajkarji z bombo razstrelili uredništvo "Daily Breeze" ter poškodovali glavni stan United Mine Workers.
Pri vhodu v park se je zbralo 1 20 narodnih mili-čarjev, ki niso nikomur dovolili vstopa.
Miličarji so dospeli danes zjutraj na prošnjo šerifa Charlesa A. Wieneke in posebnega odbora državljanov.
Edward R. Hemmer, član izvršilnega odbora Progressive M iners of A merica je izjavil, da si premogovni baroni na vse načine prizadevajo uničiti organizacijo. Obdožil je tudi Peabody Coal Company, da je bodisi direktno, bodisi indirektno odgovorna za bombna atentata.
Po njegovem mnenju bi bilo najbolje, če bi Civil Liberties Union poslala sem svoje zastopnike, ki bi uvedi preiskavo.
TAYLORVILLE, 1 9. septembra Ker je bila
v hudem majnerskem boju.vržena bomba v delavsko tiskarno, patrolirate dve stotniji narodne garde po mestnih ulicah.
Mesto z dodatnimi policisti je mirno. Vojaštvo je bilo poslano v mesto na odredbo governerja Lo-uis L. Emmersona. Vojaška komisija, ki preiskuje razmere, je sporočila governerju, da bo brez vojaštva zelo težko vzdržati mir. Mestni uradniki pa se nih i>rr,st pik*«v in šerif John A
^	*	I tx_______- m	: ___ai; j__]__
boje, da bodo prišli novi nemiri, ako ne ostane vojaštvo v mestu.
V nedeljo je bila vržena bomba v poslopje lista "Taylorville Breeze", kjer se nahaja tudi glavni stan United Mine Workers of America. Bomba je eksplodirala in poslopje je bilo deloma poškodovano.
Vsled borbe majnerjev glede piače je bilo zadnje tedne v mestu mnogo spopadov in večjih izgredov. Ena skupina majnerjev je bila pri volji delati po $5 na dan, drugi pa so vztrajali pri svoji stari plači po $6.1 0 na dan.
Potem, ko je bila vržena bomba na tiskarno, je urednik v uvodnem članku pozival governerja, da pošlje vojaštvo, rekoč:
"Vojaštvo mora priti v Taylorville; trgovina mora iti dalje!"
Protest angleških nezaposlenih delavcev
Ustavili bodo posiljatev živine na trg. — Stavko skušajo razširiti tudi na druge države.
Siuotuc City, 19. septembra. — Voditelji boja za višje cene poljskih .pridelkov so se zavzeli, da bodo razširili stavko na vse države o^redn j epa za pada.
Izdali so klic na vse fanner je. da ne prodajo nobene živine in nobenega žita. dokler ne dobijo zahtevane cene.
Uradniki National Farmers Holiday Association so izdelovali načrt za svojo kampanjo več tednov in so na svoji zadnji .seji sklenili da se mora <tavka razširiti tudi po drugih državah izven meje lowe. Do sedaj jo bila stavka omejena sa.mo na Iown, N> bras ko in Smith Da koto.
Ako bo ta kampanja uspešna, o čemur pa so voditelji stavke prepričani, se bodo famverji v teh treh državah ter v državah Minnesota. Oklahoma. Wisconsin, Kan v^as, Missouri. North Dakota, lili no's. Indiana in Montana pridružili fannerski stavki. Nikdo ne more povedati, kakšen bo konečni izid^ te stavke.
Ta fannerski upor. ki se je pričel 8. avgusta. pa ho omejen samo na živino in žito. Farmerjem ni treba zadrževati pridelkov, ki st nasrlo pokvarijo, vključno mle-jajca. T«nla te pridelke hodo pustili na trg samo trideset dni in ako jim cena ne bo povišana, bodo tudi te pridelke zadržali.
Voditelji farmer-ke organizacije pa so pri vsem tem sklenili, da se pTketiranje cest ustavi.
Woodbury okraj je po več ted-
RUSIJA IN
JAPONSKA
Rusija j e pripravljena priznati Mančukuo državo. — Zahteva pa za povračilo nenapadalno pogodbo z Japonsko.
Tokio, Japonska, 19. septembra. Sovjetska Rusija je pripravljena priznati Mančoukuo državo, ako .sklene Japonska z Rusijo nenapadalno pogodbo. To svoje mnenje je izrazila sovjetska vlada v svojem odgovoru na prošnjo Mančoukuo države za priznanja.
•Japonska si prizadeva, da bi tudi druge države priznale novo državo in bi z veseljem pozdravila rusko namero, toda japonska vlada izopet noče izpremeniti rivoje-fra stališča prled^e nenapadalne pogodbe, katero ponudbo je stavila sovjet. vlada Kenkiči Yosizawa. ko se je mudil v Moskvi, ko je bil na potu iz Ženeve v Tokio, v januarju, da postane japonski zunanji minister.
Sedanji zunanji minister jrrof 1'čida se je odločil, da zavrne sedanjo ritsko ponudbo iz razloga, da !*e ta dva vprašanja ne »smeta zamenjati. Učida pravi, da je o v.sakeTn vprašanju treba razpravljati posebej, ne oziraje se na drugega. Grof Fčida je tudi proti ne-napadalni pogodbi <z Rusijo vsled tega. ker zahteva, da mora prej prenehati na Japonske-m in *v Mandžuriji komunistična propagand a.
Japonsko časopisje poleg tega tudi zatrjuje, da je nenapadalna pogodba med Rusijo in Japonsko nepotrebna, kajti tako Rusija kot Japonska ste vezani, da ne boste pričeli vojne, z Rriand-Kelloggo-vo pogodbo. Zagotavlja se tudi. da bi posebna pogodba med Rusijo in Japonsko mogoče zbudila pri drugih državah kako snmničenje.
Iz ("an^čuna^se poroča, da bo Maneoaikuo država odprla svoje konzulate v Sibiriji v Hlagoveš-eenksu. Vladivostok!!. Habarovsku
BOLIVIJA
JE PONUDILA ____PREMIRJE
Bolivija je pripravljena prenehati s sovražnostmi. — Zahteva enako ozemlje za obe državi.
La Paz, Bolivija, 10. septembra. Bolivija je poslala nevtralni komisiji v WashirLgtonu neznanilo, v katerem pravi, da je pri volji takoj ustaviti vse sovražnosti v Gran Chaco, ako stori L>to tudi Paragvaj.
To naznanilo je poslal >zuna7iji minister Julio A. Gutteres predsedniku komisije Francis Whiteu. V naznanilu pravi Gutteres:
— V odfrovoru na včerajšnje sporočilo nevtralne komisije, je moja vlada, v soglasju s prejšnjimi zjavami in z izjavo 16. septembra. pripravljena takoj prenehati s sovražnostmi, ako se tudi Paragvaj za to takoj odloči.
POULIČNI BOJI MED POLICIJO
IN LAČNIMI NEZAPOSLENIMI
BIRKENHEAD, Anglija, 1 9. septembra. V tem industrijalnem predmestju Liverpoola je danes demonstriralo na tisoče delavcev proti najnovejši vladni odredbi, ki je bila izdana zadnji teden. Odredba določa, da se morajo vsakemu nezaposlenemu, ki dobiva podporo, preiskati najintimnejše družinske zadeve.
— Kar
livija ne bo napadla, je moja vlada mnenja, da .se bo lojaLuo držala -svojih obveznosti, ako obljubi da preneha s sovražnostmi. Najboljše hi rešila to vprašanje nevtralna komisija, ki naj odloči, kdo je bil napadalne, ako je bila
pogodba kršena.
V	borna stanovanja nezaposlenih hodijo vladni agentje ter reveže, vprašuje jo. če t*o njihovi bližji sorodniki zaposlenih, koliko zaslužijo in če imajo prihranjenega kaj denarja.
Ako iztaknejo kakega nezaposlenega, ki ima količkaj premožno sorodstvo, mu odvzamejo podpo-ro.
Demonstracije sa se razvile v ponliene boje med policijo in nezaposlen imi.
Policija se je v teh bojih posluževala krepelcev, demonstrant i pa kamenja.
V	tem delavskem kraju je pri-
bližno štirideset tisoč nezaposle-
p tiče jamstva, da Bo-1 nih.
■Nezaposleni izjavljajo, da je dovolj, če dokažejo uradnikom, da so brez dela in da ne bodo odgovarjali na razna druga, vprašanja.
Nezaposleni so napadli več trgovin in oplenili.
Dosedaj je bilo aretiranih nad petdset oseb. Istotoliko se jih nahaja v bolnišnicah z večjimi ali manjšimi poškodbami.
— Kar se tiče razoroženja v Ohaco. je vlada mnenja, da se to izvrši na podlafri enakih razmer glede ozeanlja za obe stranki. *
Davenport, ki je pretekli teden prosil governerja Tnrnerja. za vojake, da bi pregnali pikete, je rekel. da ne pričakuje več nobenih ] in v ('iti. Na potu v Blagoveščensk
nemirov.
V Nobles, Minn., so farmer ji sklenili, da takoj pričnejo s stavko in so navzlic prošnji voditeljev farmerskega praznika sklenili, da bodo piketirali vse ceste.
Asuncion, Paragvaj, 1!). septembra. — Vojni minister je izdal naznanilo, v katerem pravi, da se borba za trdnjavo Bo<|iieron nadaljuje že deseti dan in da Para-gvajci vedno bolj pritiskajo na trdnjavo. Paragvajci so uspešno zavrnili bolivijska ojačenja, katera so dobili za obrambo mesta.
GANDHI SE PRIPRAVLJA NA STAVKO
Svoj sklep bo Lgpremenil le v slučaju, če bi angleška vlada predrugačila načrt za volitve.
TOVARNA ZA PLOČEVINO JE ZAČELA OBRATOVATI
Sharoii, Pa., 10. septembra. — Tukaj je začela obratovati American Sheet and Tin Company, ki je že dalj časa počivala. 1800 delavcev bo dobilo delo.
SPOMENIK NA ZAVZETJE RIMA
MURRAY CITY, Ohio, I 9. septembra. — Sedem tisoč majnerjev v južnem delu države Ohio je pripravljenih, da zopet gredo na delo in so s tem končali stavko, ki je trajala sedem mesecev.
Stavka, v kateri je bilo mnogo resnih spopadov, je bila končana, ko so zastopniki majnerjev potrdili dogovor, ki je bil prej že dosežen med krajevnimi unijakimi zastopniki in operatorji.
Skoro v vseh rovih se bo pričelo delo že ta teden. V drugih krajih države je bila stavka poravnana že pred nekaj meseci.
Unijski delegatje so glasovali za poravnavo stavke z 72 glasovi proti 24.	#
Rim, Italija, 19. septembra. — Ministrski predsednik Benito Mussolini je odkril spomenik v opomin na zavzetje Rima leta 1870. ko so bersaglieri premagali papeževo armado. "Osservatore Romano". ki je uradni list Vatikana, pravi, da je to odkritje žalitev za cerkev.
Pri slavnosti je bil poleg Mus-solinija navzoč tudi kralj Viktor Emamuel.
sta že kitajski konzul in njegov namestnik, ki je Japonec.
SOVJET. PETROLEJ ZA JAPONSKO
Prvi poslanik države Mančmi-kuo na Japonskem bo dosedanji župan v Ilarbinu Pao Kiang-tien.
Berlin, Nemčija, 19. septembra. Delegacija odličnih japonskih tr-Po celi Japonski in Mančoukuo j jjovcev je na poti v Moskvo, da so slovesno obhajali obletnico pri-I sklene pogodbo s sovjetskim sin-
četka riji.
vojp«k° akcije v Mandžu-
GORGULOVA MATI
Naročite m na "G ima Naroda" — največji slovenski dnevnik ▼ Zdra-feenlta drimvak.
dikatom nafte za dobavo ruskega petroleja za japonsko bojno mornarico. ki hoče v tem oziru postati neodvisna od Združenih dr-• žav.
| Vojaški krogi prepisujejo tej
0	PRED SODIŠČEM JaP<m-ski nameri zelo veliko poli-
__j tično in trgovsko važnost. Že dol-
Moskva, Rusija, 19. septembra.]?0	znano, da bi se Japon-
82 let stara mati dr. Paula Gorgu- j ska rada rešila svoje odvisnosti lova. kn je prejšnji teden zaradi gl<*de petroleja od Združenih dr-uraora francoskega predsednika žar. Naaaupanje med Rusijo in Ja-Paula Doume rja umrl pod guiloti- P'»nsko pa je oviralo vsako poga-no, Varvara Gorgulova. in njena 1 janje med tema dvema državama, sestra Avdocija. sta bili aretirani To nezaupanje je doseglo svoj v vasi Labinskaja pod obdolžbo. j višek spomladi, ko so Japonci ze-da sta kradli žito na kolektivni. lo razširili svoje vojaške operaci-kmetiji.	I je v Mandžuriji in je Rusija zbi-
Taka tatvina je v Rusiji kazno- raia močno vojsko v Sibiriji ter vana s smrtjo, toda zaradi visoke j j? bilo mnogo govorjenja o vojni .starosti obeh jrma bo odločena mi-[med Rusijo in Japonsko. Delega-
PILSUDSKI SE NE BO VEČ VMEŠAVAL V POLITIKO
Varšava, Poljska, 19. septembra. — Maršal Pilsudski. ki je izza vojne igral najbolj važno vlogo v poljski politiki, se bo umaknil v privatno žlivljenje. %Star je štiri in šest deset let ter pravi, da je slabega zdravja.
Bombay, Indija, 19. septembra.
Mahatma Gandhi si je zelo pritr-ga.1 hrano ter je opustil vse telesne vaje v svoji pripravi na stradanje "do smrti".	T
Svoj post prične 20. (»eptembra v protest proti vladnemu načrtu za volitve v Indiji. Pri vsem tem pa si želi Gandhi pri svoji stavki v ječi Yeroda podaljšati življenje kar najbolj mogoče. Gandhi je star 62 let.
Pravi pa, da »e bodo najbrže razmere izboljšale, da lahko odneha oil svojega sklepa. Rekel jc, da odstopi od svojega sklepa samo pod pogojeni, ako angleška vlada iizpremeni svoj načrt za volitve.
Vlada bo med Časom ^tradalne stavke najbrže dovolila Gandhi-ju. da se tsme posvetovati n svojimi političnimi pristaši, ako bi bilo mogoče rešiti problem, da bi nižji sloji dobil več pravice pri volitvah.
London, Anglijo, 19. septembra. Neko poročilo Exchange Telf-grapha pravi, da so bili v Kalkuti razdeljni pozivi, da ljudstvo pomori vse Evropejce. Med onimi, ki imaijo biti pomor j«ni. so določeni evropski uradniki, njihove žene in otroci ter Indijci, ki podpirajo angleško vlado.
RIBA S ŠTIRIMI NOGAMI
lejša kazen.
Plačilna lestvica, katero je predlagal governer George White, je nekoliko višja, kot pa so jo ponudili operatorji, namreč 38 centov za tono premoga, izkopanega s strojem in $3.28 dnevne plače za navadne delavce.
cija pa je tiho odptovala; v Moskvo, ko je napetost polegla.
Ako Japonska sklene pogodbo za dobavo petroleja, si bo Rusija za več let zagotovila izvoz petroleja in se bo otrmla pritiska;, da bi se pogodila z Združenimi državami in Ajxglijo glede razdelitve blaga na svetovnih trgih.
NEMŠKE VOLITVE
BODO 6. NOVEMBRA
Berlin, Nemčija, 19. septembra. Nemške državnozbonske volitve se bodo vršile dne 6. novembra. Tako sta odločila von Pape-n in Hin-denburg. Hitlerjevi pristaši pravijo. da bodo zmagali pri volitvah z ogromno večino glasov.
AMERIŠKI MISIJONARJI
V NEVARNOSTI
Šanghaj, Kitajska, 19. septembra. — Ameriški konzul je danes naročil vsem ameriškim misijonarjem v Laichoxvtfu in Tengcho-nu naj bodo pripravljeni, da za-puste tatmošnje ozemlje. Položaj se je znatno poslabšal, ker so se pojavile sovražnosti med raznimi ' generali y provinci Šantung,
Kodanj, Dansko, 19. septembra. Raziskovalec nevernih polarnih krajev dr. .Lauge Koch se je vrnil z Greenlandije in je naznanil, da je na-šel dokaz pogrešane vezi ▼ evolueiji — štirinožno ribo, ki ja hodila po suhem.
Dr. Koch je ob izlivu reke T, Franc Jožefovem fjordu našel o-kamenele ostanke štirinožne ribe«
—	Kot veste, — je rekel dr. Koch, — so znanstveniki razdelili evolucijo v pet skupin. Prva se prične <z ribo; v drugo skupino spadajo močeradi in žabe, natoj pridejo kače, krokodili, zatem ptiči in slednjič štirinogate živali.
—	Toda znanstveniki do sedaj niso mogli najti pogrešane vezi. Ta vez se nahaja med ribami in žabami. iNašli smo kamenele o-stanke neizmerne vrednosti.
ADVERTISE i m ".GLAS NARODA"
WW YORK TUESDAY, SEPTEMBER 20, 1938
.T IB**
Owned and Published by 8L0VKNIC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)

Frank Sakaer, PrnMent
L.. Benedlk, T reus.
Place of InnlBna Of tt» corporation ami sildrwses of above officers :
til W. 18th Street. Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
"GLAS NARODA (Voice of the People)
iNaued Every I >ay Exeef* Suudtij'S awl Holidays
Zm celo leto relja xa Ameriko in
Kanado...................... $6.00
Za pol leta......................$3 00
Zm Mrt let« .................. »t .50
Za New York za celo leto
Za ih>1 leta......*.........
Za Inozemstvo za celo leto ... Za pol leta ................
$7.00 $3.50 $7.00 $3.50
Kubsrrlption Yearly $0.00
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj In praznikov.
Dopisi brem podpira in osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj se blagovoli poMlJatt po Slone/ Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prej&nje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA". 21« 18th Stne(. New York. N. Y. Telephone: (HeUra 3—3878
LEPE BESEDE
Drmokratski predsednik Martin Van Buren je bil ilborpn govornik. Zgodovinarji pravijo, da je bil pravi mojstrr besede, Uovnriti je znal dolgo in prepričevalno, edinole to slabost je imel, da ni lii&'sar povedal.
Tudi sedanji demokratski predsedniški kandidat, newyorAki govemer Roosevelt, je dober govornik. Sodfeč po govoru, ki ga je imel prejšnji teden v To^ki, skoro popolnoma nič ne zaostaja za svojim prednikom.
V	Topfeki se je zbralo na tisoče in tisoče farmerjev, Roosevelt jim je pa dolge ure govoril.
Tem ljudem, ki se Ibore za golo eksistenco ter iščejo Izhoda iz brezupnega položaja. J- pojjavnil svoj program in prav posebno tisti del programa, ki se tiče pomoči farmer je m.
Govoril je predvsem o zaščitni carini, o visokih zaščitnih zidovih proti tujezeniski konkurenci, ki bodo o-nemogočili dohod poljedelskih produktov iz drugih dežel.
V	zadnjem času so začeli že otroci uvidevati. da je posledica zadščrtne carine v eni deželi zaščitna cariira v drugih deželah, vsled česar se cene višajo. Od teh visokih cen imata dobiček le veleindustrijalec in veleposestnik, trpita pa vsled njih v prvi vrsti mali farmer in dela\*ec.
Roosevelt je govoril, devet govemerjev se je posvetovalo, kako bi bilo mogoče odpraviti krizo poljedelstva, pogajanja med stavkujočimi farmer ji in vlado so v teku — toda do»edaj so bili na vrsti samo govori in obljube ter liič drugega kakor govori in obljube.
Farmerji po srednjem Zapadu še vedno štrajkajo, clblegajo <vste ter zaplenjajo poljedelske pridelke.
Koncem tega tedna se bodo sestali v Sioux Ci*y zastopniki farmerjev iz dvanajstih držav ter se bodo najbrž izrekli za nadaljevanje štrajka.
Milo Reno, predsednik 44National Fanner's Holiday 'Association" je odobril Rooseveltov program-
S tem je odobril za pomoč farmerjem sredstva, ki bodo vse prej kot uspešna.
Ste namenjeni v Evropo?
Kdorkoli seli potovati letos t domovino, ta stalno, ali le da začasni obisk svojcev, naj vsekakor piše po naša navodila sa potovanje in prepri&d se bo, da bo za mal denar udobno In hitro potoval. Pošljemo jih . vsakomur brezplačno.
METROPOLITAN
TRAVEL BUREAU
216 West 18thfttfeet Mar York, K. Te.
It ~ -
OBLAK NAD IRSKO
Ko so leta 1921 ministri "Združene kraljevine Velike Britanije in lirike" dali t»voje podpise pod pogodbo, ki je ustvarila "Irsko svobodno državo", so se irskemu ljudstvu odprla vrata v .svobodo, o kakršni njegovi voditelji par l.et prej še .sanjali niso. Toda fanatikom to ni bilo zadosti. Xa Irskem je izbruhnila 'krvava in strahotna državljanska vojna. Niso se več borili Irci proti Angležem, temveč Irei proti Ircem. Spopadi v masah ts-o bili kmalu zadušeni, sle-dili pa so jim individualni atentati. ki so tudi zahtevali nebroj žrtev. Da bi jih omejila, je dala tedanja Cosgravejeva vlada v prvih letih svobodne Irske po pre-kem sodu ustreliti 77 upornikov in atentatorjev. Tudi De Valero bi čakala enaka usoda, a se ji je znal tako dobro skriti, da ga niso mogli najti. Danes je predsednik svobodne irske države.
Nic ni čudno, da se je I5e v h ie-ra, ki je prišel na oblast spomnit svojih bivših pfrijateljev in sobojevnikov. Ena prvili njegovih odredb je bila. da je preklical odlok svojega prednika Cosgraveja o nezakonitosti ^uporniške irske miliee in o prepovedi nošnje uniforme in orožja. Od <lne. ko je bila ta revolucijonarna armada zopet dovoljena, pa njeni voditelji v govorili in člankih obsipajo vse politične nasprotnike iz grožnjami, ki so močno podobne grožnjam hitlerjevcev v tXemčiji. In ko je nedavno De Valera tudi v parlamentu na interpelacijo opozicije odkrito priznal, da ne misli te svoje privatne armade razorožiti, se je ipolastiltt mnogih trezno mislečih ljudi na Irskem velika bojazen za bližnjo bodočnost.
Ti ljudje so sedaj spoznali, da se morajo v bodoče v prvi vrsti zanašati sami na sebe. Sli so takoj na dek> in so organizirali proti udarnim četam De Valere svojo vojaško organizacijo, tako zva-no "belo gardo". Ta bela garda je »sestavljena v prvi vrsti iz častnikov bivše irske armade ki se je borila ramo ob rami z Angleži na na z&padnih bojiščih. V njenem programu pa je rečeno, da lahko postane član organizacije vsakdo, "ki noče iprepustiti dežele zopet na milost in nemilost morilnim bandam irske republikanske armade".
Ustanovitev bele garde je torej odgovor privržencev sedanjega tista vnega stanja na vladno politiko. ki trpi prevratne organizacije in njihovo napovedovanje nasi Iste v. Vodja novega pokreta je visok častnik v bivši irski armadi Higgins. ki naglaša, da bo njegova vojska vedno podpirala vsako ustavno vlado ter ščitila zakon in red v državi, nastopala pa bo z vsemi sredstvi proti .poskusom komunizma, ki ga skuša baje De Valera skrivoma pritihotapiti v državo. Higgins graja obenem način. ki se je pod novim režimom raiapaisel po državi, da se psujejo z izdajalci, ljudje, ki so vedno odkrito zvesto služili domovini.
Iz progra.ma noVega pokreta torej veje odločna napoved, da se misli organizacija, če bi bilo treba. tudi z orožjem v roki upreti eventualnim političnim in socijal-uim prevratnim načrtom, ki jih rasleduje, ako že ne De Valera sam, pa vsekakor velik del njegove okolice. Zato je umevno, tla je ustanovitev bele garde vzbudila silno ogorčenje v Valerovem taboru in od vseh strani že očitajo vladi, da je preveč -popustljiva proti "decemberskim zločicem". pri čemer mislijo .podpisnike an-
glesko-irske pogodbe iz leta 1921. Tudi napetost v parlamentu se je po vsem tem zelo zaostrila. Politično ozračje v Irs4ti je tako zastrupljeno. da pomeni obstoj dveh smrtno si sovražnih in dobro oboroženih zasebnih armad, zlasti še pri temperamentu irskega naroda izredno veliko nevarnost, da- »e povrnejo žalostni dogodki, na kakršnih je krvavela Irska pred desetimi leti.
»-v
MILIJONARSKA SKOPOST IN LAKOMNOST
Zapuščina milijonarke Ele Wen-j starinski nakit, izvirajoč iz nje-delove. ki se >z njo še zdaj pečajo nih mladih let. Xakit in denar je ameriška sodišča, je dala ameri- imela skopa starka spravljen po Škemil -tisku pobudo, da je obga--škatlicah, ki so bile skrite po zavil nekaj podobnih primerov, ne- i nemarjenein. nesnage polnem sta-kaj zanimivih dokaizov o č-uda-! novanju. da jih je bilo težko naj-štvu in lakomnosti milijonarjev, ti. Mnoge bankovce so našli za Ela "VVendelova je zaipi*tila lepo pečjo/ v postelji, pod posteljo, premoženje v znesku 100 milijo-, itd
nov dodarjev.	V IS. stoletju je živel v llar-
Koliko jc to denarja, -si j.e tež- ro\vu v Angliji mož po imenu Da-ko celo misliti, kaj šele. da bi člo- niel Danc er, ki je imel 20.000 fuu-vek toliko premogel. Ker nima tov šterlingov letnih dohodkov, neposrednih dedičev, je vprašanje Navzlic temu je pa stanoval s svo-dedščine še zdaj sporni in ameri-.jo enako lakomno sestro v sirotka sodišča iščejo srečnega dedi-] masni bajti. (>ba sta se hranila ča tega ogromnega premoženja, ki j.skoro kakor psa. glodala sta nam-bo gotovo prijetno presenečen, a ' reč kosti, ki sta jih pobirala ob ni izključeno, da mu zmeša, ko1
zve. da je postal kar čez noč tako <bogat. To se je nekoč že pripetilo.
Kiljub ogromnemu bogastvu je živela Ela Wendelova pusto življenje. polno skrbi, križev in težav. Stiskala je in iriti najpotrebnejšega si ni privoščila. Celo jesti ni imela kaj. To so primeri že bolestne lakomnosti, ki naletimo na njo po vsem »svetu. V starih čafiili. ko še ni bilo bank. so bili taki primeri kaj pogosti. Varčni ali bolje rečeno lakomni ljudje so
Dopisu
Brooklyn, N. Y.
Slovenski Narodni I)om (American Slovenian Auditorium), 253 Irving Ave., Brooklyn, X. Y., priredi koncert s šaloigro v nedeljo 23. septembra 1932.
Vljudno se vabi certjene rojake in rojakinje v Greater Xe\v Yor-ku, da se udeleže te prireditve. Program je obširen ter jako zanimiv. Zadovoljil bo in razvedril vsakogar. 1'ričetek ob 4. uri popoldne. • Vstopnina 50e. Cekiranje obleke 10c.
Program: I. del. — Pozdrav v spravljali denar doma v predalčke imenu korporacij-e Slovenskega in nogavice, sami so pa živeli kot doma. Mr. John Cvetkovič.	rprosjaki. C'esto so šli v svoji
2.	Pozdrav navzočim od .rugo- skromnosti predaleč in kakor je slovanskega delegata v Washing- bila njihova varčnost abnormalna, tonu. Dr. Z. Stojanovuč.	j tako so bili abnormalni tudi sa-
3.	Pozdrav jugoslovanskega gc- mi. Nekaj podobnega vidimo pri nerabnega konzula v New Yorku,' Wendelovi. ki je kupila za en milj. Radlje Jaukovič.	j lijon dolarjev sosednje posestvo j dedičev, je zapustil vse svoje bo-
4.	Venček narodnih pesmi in samo zato. da bi se lahko njen psi-1 gastvo svoji sOsetli. b) Triglav, Pevsko društvo "Do- ček T obey s svojimi potomci ne-movina".	j moteno igral in skakal okrog hi-
5.	In the last World, in b) Moon še. Njena hiša namreč ni imela at Bay, pojejo brartje Staudohar dovolj velikega vrta. ker se je
6.	An old Shanty. Mr. Charles prismojena milijonarka bala. da Guard ja. (pri klavirju prof. Mi- bi ji psička gospodar sosednjega 1-a o Trost).	j zemljišča ne zapodil s svoje
7.	Neapolitan Nights. (Zamec-j zemlje, je zemljišče raje kupila, nik) pojejo gdčni. Antonette in I T>asi je bila zelo skopa, za zem-Valentina ter g. Louis R upnik, ljišče. namenjeno njenemu ljub-(na klavir spremlja prof. Milan ljencu. sploh ni barantala. Obšir-Trošt).	no zemljišče je ležalo neobdelano.
8.	Zvečer in b) Izgubljeni cvet. • kar milijonarke ni prav nič mo-poje povsko društvo "Slovan". I tilo. čeprav je sicer izelo težko
f). Slovanska godba treh tambu- prenašala tudi naijmanjšo denarno l ie, Mr. Nick Bakerič.	j izgubo in je po cele tedne tarna-
10. Vsi so prihajali in b) Uor ]a. je prišla ob nekaj dolarjev, če« jeze»-o, poje g. Krank Pirnat.
poti. Ko je pozneje bogataševa sestra zbolela, beat ni hotel poklicati zdravnika, ker je menil, da se ji je že itak približala smrt in da bi bil -zdravniški honorar nepotreben izdatek. Z bratovim mnenjem se je popolnoma strinjala tudi bolna sestra, ki je umirala s prijetno zavestojo. da je prihranila bratu zdravniški honorar.
Daniel Dancer se ni nikoli u-mil. Perilo in obleko je kupoval vedno ponošeno in jo n«»il tako dolgo, da je razpadla. Čevlje si jc popravljal sam. tudi «<">tri je sam popravljal. Peč ni bila nikoli za-Hurjvna. ker sta hotela prihraniti tudi pri kurjavi. Po Daneerje-vi smrti so pa našli v njegovem stanovanju velik star lonec poln cekinov, debele sveženje bankovcev. a hlev kraj njegove bajte j«' J bil poln srebrnikov. Ker ni imel
(pri klavirju g. Jerry Koprivšek).
2. Del. — 11. Pozdravni govor navzočim. Rev. Hv|cinth Podgoršek.
12.	iXajlpeše doma in b) Med cvetlicami po logu (narodna), poje Pevsko društvo "Bled".
13.	Venček narodnih pesmi, na klavir prof. Milan Trošt.
14.	Zbirka narodnih pesmi (Balkan Mountain Men), g. Ivan Ribič tenor in g. Emil Blaževič, baritone.
13. Govor, jugoslovanski novinar g. Marian Pfeifer.
IG. Zapuščen (Koroška narodna) in b) Vrbsko jezero (priredil Košat) poje g. Anton Subelj. (pri klavirju Miss Pauline Subelj, ml.)
"Trije ptički", šaloigra v dveh dejanjih..
Zgornja velika dvorana Slovenskega doma je 4»edaj vsak čas na razpolago društvom in posameznikom za veselice, dramatične predstave, itd.
Spodnja dvorana je vedno na na razpolago društvonn. kakor tudi posameznim rojakom za seje. domače izabave. ples itd.
V zgornji dvorani imamo ples %\sak četrtek, soboto in nedeljo zvečer.
"Slovenski dom je otvorjen vsak dan in se -lahko iveatanete ta*n s prijatelji kadar hočete.
Odbor.
DS9ABNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR TAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM
Din 200 DIB 380 Din 400 Din 800
V JUGOSLAVIJO
8 4—
$ 5.86 8 7.50 8 9.30
Ur Lir Lir Lir Lir
100 200 800 400 . 800
V ITALIJO
.4 5 80 .411.40 .418.00
„822.
Dta 1008 ---------------818.— Lir 800.---------—827.—
Din 5000 --------------- 889,— Lir 1000 ________________453,—
Za izplačilo v*6jtti makov kot zforaj navodono, bo4M v dinarjih ali lirah tfovAljajtmo I« b#0a pof ja.
izplačila v ameriških dolarjih
tm lspls£Uo 8 5.00 morate poslati_8 5.70
" »' 810.00 " " _ 81040
•» " 81640	" _ 815-90
" M $20.00 " " _ 821.80
•»	84040 " - __841A0
" 850.00 "	__191,30	v
fttoloantt dobi ▼ Htm kra|u WiUa v tolvillw
NmIAo haklUUt Mrliijmi pt BABtI LETTS R sa prlMtJM*« M«
f&AVtt fitJKfiAtJ
IN Will tlW ITREKT
NIW YORK. N. V.
Še bednejše življenje je živela nedavno umrla 93-letna vdova Ida Wood ova. Celih 14 let je stanovala v dveh tesnih sobicah zakotnega ne\vyorškega hotela in vsa ta leta ni pustila sobic pospraviti, da bi ne bilo treba plačati služinča-di napitnine za pospravljanje.
Xesnaga se je nabirala in kopičila celih 14 let. kar pa bogate starke ni prav nič motilo, glavno je bilo. da je lahko še nekaj več prihranila, .ledla je samo kruh in pila mleko, pa še tega s-i ni privoščila toliko, da bi bila sita. Redka izjemo jc bil krompir, ki si ga je sama kuhala, dvojega stanovanja ni nikoli zapustila, niti kupovat ni hodila nikoli. Mleko, kruh in krompir, je naročala, kar je bil edini primer, da si je dala po-streči, pa še to le zato, ker se v Ameriki tako delo ne plačuje jk»-sebej.
Po njeni smrti si pregledali n j no stanovanje in našli nad en milijon dolarjev v tako starih bankovcih, da se jih niti stari bančni uradniki niso spominjali. Poleg tega so našli zelo dragocen
Originalen skopuh in lakoninež je bil tudi baron d' Angilar. Rojen jc bil na Dunaju, živel je prvotno v Londonu, pozneje j>h na svojem veleposestvu Islingtonu. ki je bilo splošno znano pod imenom "Lačna farma". Tu je imel baron najrazličnejše domače živali, ki jih je iz previdnosti sam krmil, da bi preveč ne pojedle. Jesti jim je dajal tako malo, da >o od lakote poginile in nekega dne je ostala bogataševa farma brez domačih živali. Premoženje ki ga je pri-skoparil na sebi in na svojih živalih, je znašalo nad dva milijona funtov šterlingov. Jasno je seveda, da tudi milijonar ni imel zavidanja vrednega življenja, čeprav bi bil lahko brezskrbno in v izobilju živel.
POZIV NAROČNIKOM
Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči.
Vsem ohim, ki še ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava ' * Glas Naroda''
D NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE,
-—
ZABAVE
i
OGLAŠUJTE
M
GLAS NARODA" f m cit* samo vmU Suitvo, p*£ p« vsi Slovenci v vail
GEKt Ik OGLASE SO ZRERNE
Xeki tenorist, ki p« ni prav poseben tenorist, je vprašal pevo-vodjo:
—	Kaj pa jc pravzaprav viso-ki C?
—	To je trst-o. je — odvrnil, — kjer t-i sape zmanjka.
iXekdo je pljunil pred lepo damo. ki je šla po ee>»ti. Ko ga je sodnik vprašal zakaj, je odvrnil:
—	Spomnil sem se »vojega grdega vraga, ki ga imam doma.
*
Hi »njena ljubosumnost je zadnje
figamoštvo umirajoee ljubezni. *
Znani suliač je iiuel predavanje.
Da natančno pojiti i škodljivost pitja. postavil na n»izi» kozaree »"•iste vode in kozarce žganja,. Zatem je .položil v vodo gl^to in glista je veselo plavala. Ko jo ji- p« djal v žganje, je takoj crknila.
—	pod — oglasi pijanee v zadnji klopi — kakšno pa je tisto žpanie? Dajte ^a meni. Jaz
hnain namreč tudi gliste. *
Xeprijctno. skrajno neprijetno je. če .se hoče človek napiti ko-rajže. pa izpnevidi. da je popolnoma pijan.
*
Xeki rojak me vprašuje, kaj je treba, da človek postane pesnik. Tukaj je par nasvetov, pa ne sme biti nihče užaljen.
1. Izposodi si za p<»l dolarja znamk.
'2. Xe prični pisati, dokler ne čutiš, da je absolutno potrebno. Tak naj>ad pisanja -premijajo namreč omotica, nemir in bolečine v hrbtu.
Napiši le toliko besed, kot je potrebno, da ti odleže.
4. Izradiraj nato vsako drugo besedo.
.">. Zat«Mii izradiraj vse ostale besede.
(J. Končno pa prodaj znamke. *
Dober recept :
Pet funtov vležanih rozin; tri funt**, rjavega cukra : malo jesiha in <lve limoni; košček kvasa, dve nageljnovi žbie i;
vse to mešaj tri ure nad ognjeni. dvakrat dobro precedi in vrzi v stranišče.
*
Kaj je odgovornost ? Ce imaš hlače, zapete z dvema knofoma »n če ed^n odpade, počiva na drugem velika odgovornost. *
V Ameriko je prišel človek, ki ni bil še nikdar tukaj ter ni poznal ijaših šeg in navad.
&el je v hotel ter obsedel pri vratih prostora, kamor tudi cesar knogam hodi. Tam je sedel tri dotge ure ter se čudom čudil:
—	To mi pa ne gre v glavo. — je rekel. — Ko pride pri nas moški iz tega »prostora, -i ponavadi obleko popravlja, tukaj v Ameriki si pa usta briše.
*
Umrl je možak, ki ni kdar lagal. Niti ženski ne.
Umrl je kot pečlar.
*
Društveni tajnik je- pisal Jed-uotinemu tajniku:
—	Tukaj ni nič novega. Xazna-njani ti le. da je irmrl xobrat Jože
Klopač, ki je vedno simuliral. *
•Izgovor j<» vrviea. s katero davimo vest. »la ne more kričati. *
—	To je pa že kar nedostopno, kaiko ta nesramnež z menoj
koketiral! — pravi žena.
—	Kateri 1 Jaz nikakor ne vidim.
—	Tisti, ki sedi tamle pri steni
■za mojim hrbtom.
*
Pevka: — Ali ste opa«ili. kako je moj glas napolnil vso koncertno dvorano?
—	Da. mnogo poslušaleev je celo odšlo, da bi napravili prostor vašemu glasu.
*
—	In *»edaj. fanti moji. — je rekel jnaški kapitan. — imate pred seboj jk4o ostro, bitko. Korit e se kot junaki.,dokler vam ne zmanjka smodnika. Potem pa tecite. Jaz aem nekoliko šopov ter -bom pričel teči že seda^.
NEW TOt TtfltttoAT, flfrTE MBŽB 20, 1932
m—_
uuto
uafhv.l|

M AS FRED' KTBER+
Indijsko jutranje nebo je moduli nad indijskimi dobravami in potapljalo v?*a čuda* življenja v luč mladega dne pod Bra ho vini
sončnim blagoslovom.
"Zelo moder hi jasen je ta svet,*' j«i dejal hlon, vstal z ležiiča in se postavil na svoje itebraMe noge, da bi premišljeval; široko glavo je obrnil proti vzhodu, kajti bil je zelo izkušen in njegova duša je bili fiha in jaeiia kakor indijsko jutranje neto.
Okrog njega pa ni bilo tiho. Po vejevju dreves je vrvelo glav, nog, rok iu re|K>v. Opičji zbor *i je voli? tvojega poglavarja. Kjerkoli se /bero opice, si vedno izvolijo po-Kiavarja. kajti brez tega ne bi bilo pravega opičjega teatra, in tega Wejo opiee povsod i imeti, v Indiji in jki vsem svetu, kjerkoli so prave opiee — in teh ni malo. Za poglavarja je vedno izvoljena opi-ea. ki ima največji gobe*? in najmočnejše mobovje, in taka volitev je. kakor vse volitve |>o rele« »vetu, dofrudek. ki ga opremljajo zelo /i\ahne »»k"*! iič«ne. Najprej *e začne Mlrahovito blebetanje, tako da drug drugega ne razume, kar pri volit-J \i;h sploh ni potrebno. Potem sej začno grizti, pretepati. «e gnesti V| klopčice, dokler we na pooled ne. rečne ra/voljavati klof»čič za klop-j čičem in iz zadnjega klopčiea. kil w je izgrizel i/ v*eh drugih klop-č;čev, ne i*ide poglavar.
Tako je bilo tudi topot. in |k>-glavar mladega dne >e je imenoval Kvaražugon. Y*ede| *e je na naj-\ ii j i drevesni vrli in kazal zol>e, pri čemer *o >e mit na mmi naredi-le mnogmievilne gul>e. kar je bilo videti skrajno iu*priljudno. 'Zato jt bil pa tinti poglavar.
"Zelo hrupua so mnogoštevilna I tja tega sveta," je rekel *i|on, mučno in vdano zapri velika »«•'-in irprementl položaj svojih *+ebr«stih anf. da bi premišljevat, obrača j ne široko glavo proti vrdio-du.
"Prevzamem vlado." je rekel Kvaraiugon in še enkrat |>okazal pcobe. "Vladati >*• pravi, dragim nalagati omejitve. predvsem t«w
"Nočemo omejitev, hočemo nvo-b'xlo!" mi zatulile opire.
"Jei»ik za zobe!" je rekel Kvaraiugon," za opiee ni .svobode in zn pravo opičjo vlado tudi ne. — Vve mora biti omejeno. Omejiti se morate in tudi jaz sem že omejen, ker sem uradno omejen. Zato *em poglavar!"
Velik hrup.
"Predvsem ni treba, da bi se male opire vedno valjale po materinih rokah in se rarvajale. To mchkuii bodoče pokolenje. mi pa potrebujemo stanovitne in oogum-ne opice, kakor sem jaz.
"Kaj pa ti ve* o otročki vigo-ji." .so se škrebile opičje matere; "na«ih malih si ne damo vzeti."
"Pa še veliko vem »otrofti wgtv-ji, kajti sem vladar." je rekH Kva-• ra>ugoQ; "jaz o vsem nekaj vem.
OPIČJI GLAVAR
ker vem to uradno. Zato pa sem poglavar!
"Ti o v>em nekaj ve« in ne ves prav nič," je rekla mlada opičja mati in pokazala zobe.
"Dalje." je rekel Kvaražugon, "naj *e mladi ljudje ne praskajo toliko med seboj. To se ne spodobi. Namesto tega naj raje vežbajo noge, tako nam izrase mladina, kakršno (»otrebujemo. Naša bodočnost je v nogah."
Velik hrup.
"Praskamo se. če nas srbi," jc kričala mladina, "tfaj se ti tudi praskaš."
"To je nekaj drugega." je rekel Kvaražugon. "če mene -srbi. me uradno srbi in če se jaz praskam. se praskam uradno. Zato sem pa poglavar!"
Pri tem ga je zasrbolo in popra-kal se je uradno.
"Dalje naj opiee brez izjeme ne pohajkujejo okolu. marveč naj pridno zbirajo sadeže. To so naše rxloge za hude ča.-e in to je vladna odredba."
"Zreti hočemo, ne pa zbirati." 11 kričale opire.
"To bi vam bilo podobno." je r» kel Kvaražugon. "da bi vedno živele samo iz tare v gobec, toda vi ad a tega ne more dopuščati. — Zbirati morate, in kar zborete. morate prinesti meni. Prava opičja \luda spravlja v svojo malho vse sadove, ki jih drugi zberejo.
"Da jih sama požre!" so tulilci opiee.
"Da." je kričal Kvaražugon. *'in če vse sam požrem. žrrm u-radno. Zato sem i»oglavar!"
Veliko, naraščajoče blebetanje vseh opičja kov in opie. Razumela :»e ni več nohena he-*»da.
Zdajci je blebetanje utihnilo.
I/. gošče je stopila v odlično progastem krznenem oblačilu in z zelo razsrjenim obrazom tigra — gw.|Mi SnjM»}»r^k. Vse se je kar najhitreje iskrilo više na drevesa, kajti tig"r je i?a ljudi, ki niso ti-grovske baze, zelo neprijetno druščina.
"Kakšen ostuden hmp pa je t° •" je pihala go«pa SajK»br>.ko-va. "moji .sladki otročički Šapo-brski. zaradi vašega bedastega blebetanja ne morejo spati."
"Pri nas moramo veliko blebetati. ker imamo vlado in poglavarja." je povedala majhna opica. še čisto nedolžna stvarca
*4Kje pa je vaš poglavar?" — je vprašala got*pa Sapobrskova in sumljivo udarila s šapo jh> drevesnem deblu.
"Poglavar, poglavar!" so v strahu klicale opiee in iskaje tekale sem in tja. "poglavar naj nas brani in se pogovori z gospo Ša-pobmkovo. Kje je poglavar?"
A poglavarja ni bilo več.
Hednjič so irctaknili v drevesnem duplu zadnje krepelo. ki je samotne in preplašeno molelo ven. Za to uradno krepelo so potegnili Kvaraiugona ik luknje in ga izstavili na njfgovp drgetajoče ude. Stremil je zopet nazaj v luknjo in ti s vso moč veslal z rokami in no-
i f.
imajo velik uspeh
8
ričajte se!
gami, a druge opice so ga dobro držale.
"Ali si ti opčji poglavar?" je vprašala gospa Šapobrskova in si na zelo neprijeten način lizala go-Lec.
"Nikdar nisem bil poglavar, ni-kdor," je (zatrjeval. "Kako pa naj hi bil poglavar? Veliko preslab sem i:i prebolehen. Moje meso tudi ni zdravo, čisto ki mi m sem. Da, še moja koža ni nič prida, ker so pri-li vanjo molji. Xe. zaradi mene se vam trud v resnici ne izplača. Naj-zadnja in najklavrnejša opica sem izmeti vseh opic. Saj .ste videli, kako >o me potegnili ic drevesne luknje, v katero sem bil padel od slabosti, od same slabosti."
"Ali nisi pravkar govoril o o-troški vzgoji ? Ali nisi ravnokar rekel, da si strahoviten in pogumen?'' je vprašala gospa Šapobrskova.
"Kako neki? Ničesar ne razumem o otroški vzgoji. Nikdar nisem o tem kaj razumel," je rekel Kvaražugon in drgetfd z rokami in nogami. "J»'. da bi bil pogumen.' Oh, ti ljubi Bog...." Kvaražugon ic pretresljivo tarnal.
"Ali nisi pravkar govoril o srbenju in praskanju mladine? — je vprašala gospa Šapobrskova in nevarno renčala.
Kvaražugon jc začel hitro prisegati z roko in nogo:
"Nikdar, nikdar." je zatrjeval, '•'•osel sem. če me samega ne srbi."
"Pa hotel si pobasati sadove, ki so jih drugi nabrali." je menila gospa Šapobrskova. "tak si vendarle poglavar."
De-na roka in desna noga sta dobil i kar Vidov ples.
"Pri templju v Benaromi in pri koži mojih očetov prisegam z rokami in nogami, da nisem nikdar govoril takih stvari. Le kako naj bi ? Oh. jaz ulx>ga. .slabotna *tvar. Salvo kaj takega ne verjamete o meni. ljuba gospa Šapobrskova!"
"Jar. zate nisem nikaka ljuba gospa Šapobrskova. neumna opi-en." je dejala tigra. " iztepla ti I-tun bolhe iz kožuha. '
(tospa Šapobrskova jp bila dama Mučno je. kaj takega reči, ampak resnica je. da je rabila te izraze.
Iz globine džungle se je tiho oglasilo tožeče, jokajoče mijavka-nje. večgla>no.
"Sveta nebesa." je dejala Šapobrskova. "moji sladki otročički. mali ftapobrski. ki ste jih bili prebudili, jočejo za menoj. Lačni so. IVmov moram. A pošljem vas svojega moža. kadar pride z lova. On isaj celo stvar preišče. Vam bo že dal, opičja banda!"
Šapobrskova jc izginila v gošči, in kmalu nato so ležali mali Sapo-br*ki v materinih šapah, pili z blaženo zaprtimi očmi in predli glasno in radostno.
Opice so sklenile. . kar je izelo umljivo. da- raje ne čakajo napovedanega prihoda gospoda Šapo-brska. Komaj je bila gosfia Sapo-brska izginila, ko se je začel divji beg. v katerem je gomazelo glav. rok. nog in repov — in prvi in pred vsemi drugimi je bežal Kvaražugon. kajti je bežal uradno. — Zato je pa bil poglavar.
Po vejevju je zavladala tišini. Indijsko jntranje nebo se je modri-kalo nad indijskimi dobravami in potapljalo vsa čudesa življenja v luč mladega dne pod Brahovim sončitim blagoslovom.
"Zelo moder in ze!o svetal je ta svet .i' je rekel slon in premaknil .svoje- stebra ste noge, da bi premišljeval, obračajoč glavo proti vzhodu, "toda zelo nemodre in zelo Jirnpne so mnogotere stvari Zelo nemodro in ,zelo hrupno je posebno opičje gledišče na tej zemlji, najnemodrejši in najlirupnej-ši so pa opičji poglavarji.
FRANCESCO GHINTA V POLITIČNI PENZUI
TRHT, :il argnjslu. i j« razdelila 6 odst. dividenda v
Kje in kako bo končal France- »kjP?.em Knctsk;1 nad ^ milij°"
sei Giunta? Tako so se spraševa-	f}"™™" ^
Tli ]>a je znašala l.>8,000 lir, pri
čemer predsednikov delež gotovo
ni najmanjši, ne glede na ono. kar
st zabeležuje zanj med rednimi
li Tržačani že takrat, ko je požgal r.aš Narodni dom in je začelo tudi \em treznim Italijanom presedati njegovo besnenje proti mirnemu slovenskemu prebivalstvu. In vprašanje, kje in kako bo končal Gi-unta. se ponavlja vedno na novo, kadar se v javnosti pojavi njegovo ime.
Francesco Uiunta je prišel v Tr.-t leta 1JM9 kot "eapitano" in se tu s svojo besnOfstjo povzpel na eelo fašističnih tolp. ki so v. vsemi možnimi sredstvi strahovale slovansko. pa tudi italijansko' prebivalstvo, če se ni brezpogojno jx>ko-rilc njihovim ukazom.
Od prvih začetkov fašizma v Trstu in na 'Primorskem pa do sestanka leta 1921. izvoljenega rimskega parlamenta je bil Giunta. ki se je pri teh volitvah vsilil Trža-canom tudi i'.a poslanca, neomejen gospodar v v.-»eui Primorju. Z neverjetno spretnostjo se je vzpenjal po lestvici fašistične strankarski in državnopravne hierarhije. V parlamentu je dosegel mesto zborničnega [>odpredsednik«*. ' v stranki se je povzpel do glavnega tajništva in tajnika vrhovnega fa-sitičnega sveta, kar je še danes. Do zadnje rekonstrukcije rimske vlade je bil tudi državni podtaj-nik v ministrskem precUiedništvu, torej najožji sodelavec Mussolini-jev.
K > so Tržačani čitali, da .so dobili ob zadnji preosnovi rimske vlade skoro vsi iidočeui ministri in državni podtajniki razna diplomatska in visoka upravna mesta, so se čudili, da med njimi nt bilo i;.iona "najzasluženejšega", imena Francesea Giuntc. Za tiste, ki so bili lx»lje |mučeni, pa je bila stvar ja'-na. Giunta je dovršil svojo politično in državniško karijero in zanj je treba udobnega, mastno plačanega mesta, kjer bo mogel mirno počivati tia svojih lovorikah. Diice. ki je poleg v.sega drugega tudi imeniten računar, je tudi v resnici znal najti tako mesto zanj. pa«" |>o receptu: kd>r te rodi. naj te tudi redi. G i unto je dal fašVonu Trst, naj ga torej tudi redi Trst. Kakor poročajo tržaški listi. je Francesco Giunta določen za predsednika upravnega sveta " Jadranskih zed i njenih ladjedelnic" v Tr-sta, in sicer po volji predsednika vlade ter se imenovanje oz. izvolitev izvrši že v prvi .seji upravnega sveta. Giunta dobi torej mastno sinekuro za junaški požig našega Narodnega doma in vsa podobna svoja junaštva in listi že poj o čast in slavo "vrlemu duševnemu vodji julijanskega fašizma, ki bi bil mogel sprejeti druge.naloge. pa je rajši sprejel tO."
"Jadranske zed i njene ladjedelnice" obsegajo ladjedelnici pri sv. Marku in Sv. Roku v Trstu. Co-stilichevo v Tržiču in livarno strojev (Strudthoff) v Trstu. Kapa-
i/datki. In "Piecolo" pravi, da so h? vršila pogajanja med predstavniki zedinjenih ladjedelnic in Gi-
unto.
kzprememba italijanske vlade se je izvršila sieer šele 22.VII.. toda
BACILI ZA ZDRAVJE NEOBHODNO POTREBNI
('asi. ko smo mislili, da so bacili brezpogojni sovražniki človeštva. ho sicer minili, da rpa utegnejo biti čuvaji njegovega zdravja. je vendarle eno izmed presenetljivih odkritij zadnjih let. To odkritje je napravil frankfurtski bakteriolog prftfesor NLszle. Ta je nekoč podrobnjeje raziskal nastanek nekih črevesnih katarjev in je pri tem ugotovil, da so v čre-
stvar se je brez dvoma pripravlja-. Vesju vse mogoči kacili. samo ta-la že dober mesec prej. dasi v i- kozvani kolibaeil. ki živi v večini ta'ijanski javnosti ni bilo čuti ni- ljudi kot nedolžen zajedalec v <*re-ti besedice o kakem italijanskem vih. je manjkal popolnoma ali pa neuspehu v Lausanni in Ženevi in ^ na.šli sanio degenerirane ek-je ves fašistični tisk dan zči dnem semplarje tega bacila. Nadaljnjo proslavljal italijanske teze in pol- raziskovanje je ugotovilo, da je nil svoje stolpce z vnanjimi odo- bad neilostajanje tega. bacila oiuo-bravanji teh ta^. Tmla Francesco j jjočilo drugim bacilom, tla so se Giunta je bil sredi meseca junija.| ]ahko razmnožili in »o j,- bilo ko so italijanski prostovoljci s po-1 vzrok obolenja, slanceni Coselschim in dalmaitin-j Ti kolibacili. ki s«, ljudem ne-skimi i reden 11st i uganjali svoje i-| škodljivi, imajo namreč to last-iedentistične orgije po Trstu in nost, da ne trpijo drugih sosedov Goriškem, tudi v Trstu, a je ob-j poiCg sebe. Te -e poskusijo drugi enem izrabil to priliko, da je na bacili naseliti v njih okolišu, na-tržaškri prefekturi s primorskimi' stano med temi najmanjšimi bitji senatorji in poslanci ter predstav- j silovita uničevalna vojna. Vsiljiv-r.iki — zedinjenih ladjedelnic kon- (.P koHbacili obkrožijo in jih mo-1'eriral ("Piccolo", "Popolo di[rjj„ s trupenimi izločinami. Pri Trieste" od 17. VI. 1932) o "go-|poskusih na umetnem redivu ni
spodarskem položaju na Primor skem". Tedaj je pač že bilo določeno. da se izpremeni rimska vlada in Giunta si je torej že tedaj zagotovil svojo sedanjo sinekuro!
Požigalec našega Narodnega d^-ma in največji nasilnež nad našim narodom bn torej užival še bogato plačilo m svoja grozodejstva nad nami!
MOHAMEDOVO POTOMSTVO
nikoli dolgo trajalo, da >o se razširili na vse redivo.
Vča-si pa se zgo;li. da ti bacili oboi i jo in izgubijo svojo moč. Te-
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi s velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N.
povzročitelji bolezni. Tako se pojavijo črevesni katarji, kožni ek-senii. vnetja sklepov itd.
Kolibacili si po nekom času običajno zopet opomorejo, zlasti če jih podpre zdravnik - primernim ravnanjem. Prof. Niszie si je omislil umetne kulture posebno krepkih in zdravili kolibacilov. ('e niti dieta niti zdravila ne pomagajo bolniku, mu da dozo te bakte-
daj je .prilika za druge bacile, da j rijske kulture in	-k o raj vedno s<
se razširijo kpo črevesju. P«»sledi-1 mora jo "nevarni	vsiljivci umak-ee čuti človek sam. ka;ti zmago- niti. viti vsiljivci so večinoma nevarni
«**o«ft* m mmHUU
•e m n*tw*km
Na Dunaju je izšla, kakor po ročajo. pod naslovom "Skrivn(M>-t krvi" drobna, toda. vsebinsko zelo bogata knjiga, ki jo je napisal zgodovinar Otto Ko rs t de Hata-glia. V njej se bavi s čistostjo evropskih ljudstev, zlai-ti v koli-kor se da zasledovati na podlagi ge-noalogijp vladajočih in plemonita-ških rodbin. Le pri teh se da izvor zasledovati kolikor toliko oddaljene dobo. pri čemer srečujemo čudni pojav, da se kaže tem več skupnih prednikov, v čim oddaljenejše čase proučujemo rodovnike.
Na temelju tega pojava ni čudno. da sta -i bila na »pr. bivši cesar Viljem in Cleinenceau daljna sorodnika, a rodovniki nam odkrivajo še druge nepričakovane resnice. Rodovnik umorjenega avstrij. prestolonaslednika Franca Ferdinanda na pr. kaže. da sta bili le dve tretjini njegovih prednikov nemškega pokolenja. a že pred dvanajsto generacijo ni bilo med njimi plemenitnikov. Nekateri med temi predniki so pripa-ciUta teh podjetij je nad 220,000 daH ro(lbini ,s|avTie?a travnika
ton ladijske prostornine. V obrat- Paraeelza. Pna med .prednicami \e nem letu 1930-31 se je zgradilo 1? ,bikl prijateljica Henrika IV.. ledij s 110.992 tonami m strojev( francoske{ra kralta> in je bila sa.
za 228.0000 PH. Delničarjem se nia p0tomka nekega brivca. Razen
nje sta bili še dve ženski morga-natično poročeni z vladarji. Tudi cesarica Marija Terezija je imela med svojimi predniki tretjino Nemcev.
Stvar je pa. še bolj zanimiva. Forst namreč dokazuje, da imajo vsi danes živeči evropski vladarji, mnogi visoki aristokrati. meščani in kmetje preroka — Mohameda med svojimi predniki. Bivši cesar Viljem, a tudi angleška 'kraljeva družina se da po neki liniji izvajati iz mongolskega vladarja Džin-giskana. »Neki židovski podkanee-lar Petra Velikega je svojo kri o-stavil dvaJjetim knežjim rodbinam in Žid je so sploh izelo častno'zastopani v rokovnikih evropskih aristokratskih rodbin. Odlični u-metniki imajo tatarsko in eelo zamorsko kri v svojih žilah, v J^aie-riki je prerqnogo ljudi, ki se ponašajo z indijanskimi predniki T'iste.ga plemena po Forstu vsaj v Evropi sploh ni. le v nekih, kastah se dobi relativna čistost plemena. To seveda ne pomeni vse. OVNar Maksimilijan, ki je imel v sv0(jih žilah komaj šestnajstino nemške krvi. bo veljal le vedno za nemškega vladanja, kakor Ludo-vik XIV. za francoskega, dasi je po ipredniklh prej Španec in Nemec. Poleg krvi vpliva pač tudi okolica in mnogo drugih činite-ijeiv.
ZEMLJEVIDI
Stenski zemljevid Slovenije nn moč
nim papirju s platnenimi pregibi ....................................................7.5«
Pokrajni ročni zemljevidi:
Dravska Banovina ............................J3M
Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje ......................................
ljubljanske in mariborske oblasti .34
Pohorje. Kozjak .............................31
Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ....................................31
Prekmurje in Medumorje .............3K
KONEC LADIJSKEGA VIJAKA
CENA
i n r iit m
% i f
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA,
" ^	J
Angleško-slovensko Berilo
<ENGUSH glOflNt klMUl
KNJIGARNI 'GLAS NAROUA'
■M

Canada
....................4«
Združenih držav, veliki .....................41
Mali ...................................................15
Nova Evropa........................................
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky In Tennessee^ Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, vsaki po ..............
Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio. New \ork — Virginia. Ohio, New York — ▼•» ki po .........................................
..23
.41
Naročilom je pmoiiti denar, bodisi v gotovini, Money Order all poštne znamke po 1 aH 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajt« pismo.
"GLAS NARODA
21« W. IU Street NEW YORK
n
Orovi«.". ključavničar Franc H cud o rt' iz Berlina jc prijavil pri nemškem državnem patentnem u-radu nov izum, ki obeta popolnoma .spremeniti paroplovno tehniko. Izumitelj je seMavil ladijski model, katerega |iogauja na I nlnoina nov način. 'An pogon je izumitelj porabil način plavalne tehnike, ki jo ima kit. Itadi tega j r dosegel kakor pravi, mno^o večje hitrosti, hkrati pa je la«lja mno-gc l>olj- okretna. Doslej ><» si* lno-•ri- v-<* ladje jriliati le naprej ali na'.aj. Obračanje ladij |»a je bilo
oinogočeiio le s krmili. Ladja, ki nasede in katera j** "prendjena z vijakom, mnogokrat iu* more .s pe-r.nc nazaj v morje. k»-r v i.- i postrani. 1'ri tem novem načinu pa je opremil izumitelj ladjo / neke vr->t" plavutami. ki naincščene na obeh straneh ladje. Tt-li plavut je lahko do ti parov. Ciin več jih je. tem večja je .severia hitrost. Stroški za opremo ladij s takimi plavutami niso veliki in zato bi lah-k'. dobili tudi >taii parniki take pl;:vute. Izumitelj trdi. da bi ladja ki hi bila opremljena s takimi plavutami. lahko prevozila progo r;ed Kvropo in Xewryorkom v dveh dnevih. Ce Ik> izum pri praktičnih p»iskusih v resnici uspel tako. ka-ko»- obljublja njegov izumitelj, potem je nastopila v morski plovbi nova doba.
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN

f
*«LAI I A I O D A"
NEW YORK TUESDAY, 6EPTE MBER 20, 1932
na LASOEST 8L0VEHE DAILY in U. ■. M.
VSAKDANJI KRUH
[
J	Zm Glas Naroda priredil L H.	p
: ROMAN IZ ŽIVLJENJA:
8
(Nadaljevanje.)
pravi Peter prebrisano. —
—	Sinoči opolnoči sem pogledala v sanjsko knjigo, ki mi je reiki a : — Kmalu bo poroka. — In ko sem šla prejšnji teden v nedeljo k večerji, v črni svileni obleki, ki je že bila pripravljena za
poroko, tedaj srečam čevljarjevo. ki stanuje poleg mojega svaka in povedala mi je. da je moja sestra bolna za influeneo. No, in to strinja z mojo knjigo — sestra bo umrla in zopet je kmalu poroka.
—	No. ali je že mrtva ? — za kliče drzno neka služkinja.
Matilda ne izpremeni svojega obraza.
—	Xe, še ne! — pravi njen mehki glas. — Pa vedno vprašam čevljarjev«, ker k svoji srt-tri ne morem v hišo. In zvečer sem v cerkvi tako pobožno molila k Materi božji, prav iz srca — ako ženska stopi pred oltar, potem živi; ako pa moški sttxpi prvi pred oltar, potem umrje. No, in potem .prav gotovo pride prej še kak moški!
Dekletu se smejejo, Poznali so čudno mišljenje že postarne Matilde, ki je še vedno č»kala na moža, ki ga je nekdaj postila zaradi svoje mlajše sestre. Hreaskrbno se smejejo, ko jih Matilda z vsem veseljem povabi na ženit ova nje.
—	No. kaj pa vi pravite, stotnikova ' — vpraša Režekova. — Te ne dobi vsakdo tako lahko.
—	O, Hog! — Matilda govori vsa v ognju. — Matilda. — mi je rekla gospa. — ne vidim rada. da greste od nas. — Go-pa, — sein rekla. — ali bom stopila v sveti za*konski stan. — <>. tako. — pravi yo>fpa. — potem je vse kaj drugejra ; želim vam veliko sreče!
—	Toda videla .sem. kako hudo ji je bilo. In nato pokliče otroke in jim reče. — Otroci. Matilda gre stran. — In otroci so prišli v kuhinjo in so me oklenili in prosili: — Ostani vendar pri nas. Matilda!
—	O, Hog. o Bog, re.s me je bolelo v prsih. — Ne morem, — sem rekla, — kajti sanjska knjiga je tako govorila.
—	Tako bomo kmalu obhajali ve.selo ženitovanje. — veselo za-kliče Režekova. — Držala ise hom vaše besede.
Dekleta niso mogla zadrževati smeha.	'
Matilda ni opazila splošne veselosti; ne da bi kaj izgubila na .svojem resnem obrazu, izbere nekaj zelenjave in gre sanjavega pogleda po stopnicah iz trgovine.
Razposajen smeh doni za njo.
—	Samo to naj kdo zagrabi. — pravi bleda plavolaska. ki je izgledala zelo zdelana. Bila je Mina, ki je služila pri dr. Arku. ki je bil še ■»amec. pri katerem je bila za kuharico in je ob uradnih urah tudi odpirala vrata. Ostali i'as. k« je doktor obiskoval bolnike, je hodila na izpreliod. Latv-ko leto se je pojavila v (Jubeevi ulici, zelo siromašna in iponižana; zdaj je nosila lakirane čevlje in se je koketno nosila. — Kot kaka dama, — so govorile druge nevoščljivo.
Mina se nad vedenjem tega dekleta ni mojrla pomiriti.
—	Kaj pa luH-ete, gospodična. — gospa Režekova pomilovalno skomigne z rameni. — vsaka ni tako odprte glave kot ste vi. Pa mora biti dobra, kajti drujrače ne bi mogla biti pri stotnikovih dve leti v službi. In zdaj mi ravno pride na misel, to bil bilo nekaj za mojo nečakinjo.
Ko sedaj pri izhodu iz trgovine zagleda dve nogi v hlačah, teče. kolikor ji je dovoljevala njeua obilno^t po stonuicah.
—	Vi. Peter, pst. Vi!
Stoti^kov služabnik, ki se je s par čevlji .svojega gospodarja pod pazduho plazil ob steni, se takoj obrne. Zopet je ,,r:čakoval. da dobi kak požirek.
—	Peter, samo eno besedo! — (Jo-p* Režekova «»a potegne v Met in mu v kotu pripoveduje nekaj zelo važnega.
—	Ta. tukaj! — pravi Peter in pokaže s palcem preko rame na Tie rt o. — I^epo dekle!
—	Ta ni za vas! Ampak moja nečakinja je tudi zelo lepo dekle!
—	Najprej je moram videti. Zašili bomo to mačko v vrečo.
—	Nič gledati. — pravi jezno Režekova. — Ako rečem, da jc nekaj za vas, potem je!
—	Tako. ali mislite, gospa Režekova. da mi boste zopet naprtili kako klado? Ni znala napraviti niti cmokov! In kaj drugega _
Uriae si usta. — Pfuj!
—	Ne bodite neumni, Peter! Tukaj! — Skrivaj niti potisne ko* ^ira v roko in žep mu natlači s češpljami. — Saj vem. kak pogled imate za vsf. zato vam tudi ne bom vsilila kaj slabega. Povejte samo vaši milost I ji v i — .seveda samo od strani — tla je tukaj neko dekle, ki je ravno za njo; močna, pridna. čista in ponižna. Saj vaša K«»spa toliko na vse to, kot mi pripovedujete. In kako vas stot-nikovi čislajo, saj o tem ve vsa ulica. Vam ne bo žal!
Medtem je zvonee neprestano pel; njegov «rla- je bil kot hri-pav v>led napornega dela in vendar ni prenehal zvoniti, samo včasih malo slabejše. pa nato zopet glasneje.
—	O, joj. ta ropot. — vzdihuje Režekova in si tišči ušesa. Bilo je ie blizu poldneva in bila je utrujena vsled neprestanega klepetanja. prilizovanja. hvale in opravljanja. Z glasnim vzklikom sede na zaboj; koliko del* je bilo zopet danes dotpoldne! Usta si je morala izrabiti, predno je prodala malo peteršilja in nekaj krompirja Pritožuje se nad zelenjavo, da si more ž njo zaslužiti suhega kruha »n je svojo trgovino škodoželjno primerjala s trgovino nasproti ulice.
IV.
Pri hiši Oubčeva ulica št. S se je izdruževala Cerkvena ulica Levi vogal: mantifakturna trgovina na debelo in na drobno Her oiana Habeta; desni vogal: pivnica in žganjekuh.
Ako no stali Režekovi na pragu svoje trgovine. s o mugli videti celo Cerkveno ulico, katere štirinadstropne hiše v dveh vrstah sr (mejevale ozek pa-s neba. Velika množica ljudi, ki niiso nikdar imeli nobene zalojre v svoji hiši. je stanovala v teh vojašnicam podobnih hišah z oak>mi dvorišči. Vsled tejra uo si ljudje pri prodajalni ves dan turno podajali roke. Otroci, ki so komaj hodili, so prihajali s kosa neimi za vsako stvarico posebej opoldne in zvečer za večerjo; vsak kilogram moke, vsak kilogram ali pol soli. Pa ne samo zjutraj in zvečer: ves dan m> ljudje prihajali in odhajali.	*
Ob «obotah zvečer in pred pravniki seveda je trgovina nasproti ulice Režekovim mnogo škodovala. Tedaj so prihajali možje, stari in mladi, brez suknjičev, tovarniški delavci in rokodelri, pridni in leni, trezni in napol polni. Tudi otroci so se včasih zfrlasovali tam. noaeč domov bojazljivo kozarce in vrče ter so z n-m duha!i dišečo pijafo.	t
Kot okoli panja se je gnetlo ljudi na ozkem prostoru pred pivnico. Nnfjroa.rcn obiak dima je visel nad ljudmi, nad golimi miza

PADEC CARIGRADA
Xarara r Surorosti" — kol jo je naalikal Thnrna« Webb ... navdahnjen od ilirjaikega po-koljn 5000 kristi jonskih hranilcer — is rok onreleželjne barbarske tolpe 250.000 mož pod neusmiljenim Mohamedom II — 1453!

—in surov tobak nima mesta v cigaretah
M
Tega ni v Lučkies ... najmilejsi cigareti kar ste jih kdaj kadili
I kupujemo najboljši in najfinejši tobak na celem svetu -toda s tem še ni povedano, zakaj ljudje vsepovsod smatrajo Lucky Strike za nnjmilej-o cipareto. Dej-tvo je. da nikdar ne pregledamo resnice, da je '"Narava v Surovosti
Redkokdaj Mila" - zato je temu finemu tobaku po primernem staranju in miljenju dana dobrota onega Lucky Strike či-tilne^a procesa, ki jc opisan z besedami - "It's toasted." Zato pravijo ljudje v vsakem mestu, trnu in vasi, da bo Lurkies tako mile cigarete.
t«
It's toasted"
Ta zavojček milih Luekies
Cnpr . 1932. Th» Aiiiti .n T®h»rro Co.
"Ako m> i tup:'r bn'.fo knjil-ft, aZo imj holy o priJt^O j!i rr rrjprji j !<■>!,',, m i'rt.ro tukor nje-rti w<cJ, bo nr/ Kjprai i! iz/'ijcn^ po.' do njr^oiih irat, čelu t: --rj /; uoo hi'rt t /„."
RAtPH XT A t DO EMERSON Ali nc P<>;.1.ni trt, zakuj Je širni <vc: <prc:e! in oJ.or,! I.in '.v Strikr?
SHIPPING m NEWS
21.	septembra:
A<juitania v Cherbourg
22.	septembra:
StuttRart v Chi-rbi.uTf !n v Premen Deutschland v Cherbourg In v Hamburg
23.	septembra:
Majestic v Ch-rhour|
Westernlatid v Havre	j
24.	septembra:	1 J
SATl'KNIA V TRST
l^afayeite v Havre
Rotterdam v HouV>icne nur Me,'
Cleveland v Cheroiurg In v Hamkut#
25 septembra:
Buropa v Cherbourg |n v Bremen
28.	septembra:
Bros Harding v Havr«
B^reng; rla v ( hetl^ourf	• »
29.	septembra:
Oen v. Steuben v Bremen
New York v Cherbourg In w Hunbu g
30.	septembra:
ll«>m>-rit- v Oh'rborr* Minnstunka v Havre
. oktobra:
1!» «!•■ Fr.'tnre v Havr«
»'.run*«- v Havre Roma v Genoa Bremen v Bremen Milwaukee v IlaniHiirp in Clieib Veemliim v Boulogne »ur Mer
•urg
4.	oktobra:
Cham plain v Havre
5.	oktobra:
MaAiretri n ia v Cherbourg Manhattan v Havre
6.	oktobra:
i»roN<l»-ii v Bremen Albert Ballin v Hamburg
7.	oktobra:
< Mvm|ii<- v Cherbourg
8.	oktobra:
J'a i in v 11.*) vre Uex v (J» noa
Stat «-int.i m. v Boulogne xur Mer
9. oktobra:
Columbus
v Rremen
12.	oktobra: Knrojwt v l!r>tii>>n VI' I .< "A NIA v Trst
A'luitania v Cherbourg
13.	oktobra:
Ber'in v Bremen
Jl.ijiiliurn v I la ril burg
14.	oktobra:
Maj<-sti<- v Cherbourg
15.	oktotra:
ffa y»•! t«- v Havre
<;raii<l« v Viili-nd.im v Boulogne »ur Mer
•ni, trdimi stoli in nad kozarci s pijačo. st«rnn <»b klopeh j,- hi|a umazana od mastnih jrlav pivcev. Možjr i/. Cuhčeve in 4'erkvene ulice, ki so stanova H v zadnjih hišah tlo višine neba. in v pritličjih in celo v kleteh. *o sedeli i stali v tein prostori.
(Dalje prihodnjič.)
SKRIVNOSTI DŽUNGLE
Večkrat čitatno o eksj»edicijah iu'i!Io<ra pr«ujr<»zda. Ko je potovala raziskovalcev, ki prihlirajo v sicer ckspedicija po '»toku Celebes, so netla^topne pra^r'.dove i:i <I/.un^rle ši- naprej domačini, ki so .si >cka-v tro(wvkeiu [>asii. Kako strašen' li pot skozi goščavo. Za temi so šli napor zahteva pot .-ko/i džunjrl si' r«:z!.skovalci-Evropejci, za temi pa moremo šele pretlstavljati. če ve- sc jc vlekla še dohra vrsta nos;t-itio. kaj vs»- lahko <"lovck sreča na čev. Domačini, ki so s sekirami in
18. oktobra:
I.«-viat ban
13. oktobra:
i:«-r*-nf;.i ri.
v * 'h^rboitrg in Bi ♦•m«
v Ch»-rb'>urg
20.	oktotra:
IN- «!»• Klati'" v Havre Bir-ni'-n v Kreni »n licuts« l;I ind v il.imi'urg
21.	oktehra:
Houo-ri'- v ' •')«-rl>«.urg' St. I-ouis v Harniiuig
je streha ko-
22. oktobra:
Augustus i It itcrilum Vcendani
Onoa
itriiilogrio »ur M«r Boulogne sur Mfr
l".knjico se ]>oča.-i zvije pijavka vihia /. viharjem. si-:o»i obleko do srajce in .skoz; ,*• • m-nadoma sesedla in raziskoval-.srajco do kože. Prav tako ji zado- «-i s-> .s»- morali preseliti pod šoto- 27v H .mi.urg ščajo luknjice v čevljih, skozi ka- rc. Vse tramovje je bilo votlo m' General v.r, steuben v Bremen t ere <rre vrvica, s katero je čevelj od vse stavbe so (»stale le še tanke 2s oktobra: z\t-zan. Ko pride pijavka do ko-'trske. Ifciziskovalcem ni f^talo' °'>mPi. v Cherbourg
m ži sekali ovijavke iu irrinovjc. so le tu in tam (»pa'.ili kako pijavko .Vendar so jim nojre krvavele. I t. starem običaju so šli tudi v jr.»zd bosi iu ob trnju si je pač \sak nabral precej ]»rask. Vendar niso krvaveli samo iz ran, ki jim jih je zadal »trdnje. Kane. ki so naj i »olj krvavele, .so povzročile te majhne <r »'.dne pijavke. Ni je v p:*a<ro2du tako krvoločne živalice, k;d:or >1» te pijavke. Dobro i»rilcj»-ljt ne na listih čakajo na žrtve. IV-
ze. človek niti ne oparci. tla je do-b 1 neljubega <rosta. Xieesar ne čuti človek, vendar se mu j<- pijavka j»rises;da na kožo. 1'rav tako nc čuti človek. k<» mu pijavka razža-•Tri ki»ži» in ko mu začenja piti kri. Sele takrat, ko se je pijavka napolnila. kakor mehur in otlpadla od kože, človek zapazi, tla nekaj ni v redit. Vendar «ra ne opozori na io lin >le<"-i na. pa<" |»a kri. ki teče iz ii?nc. Te pijavke namreč izločajo reko tekočino, ki |»repreči krvi v rani. da bi se strdila in tako zaprla kožo. Kri teče radi tega ne-p vest on* > in šele polairoma, ko je r-Iovek že precej krvav, se ustavi ta tako neprijetni tok. Domačini .sewda brez usmiljenja mesarijo med temi pijavkami, vendar *>e jih i, ■ morejo popolnoma »»tresti. Člani el.špedicije so kljub temu. da so .m* j anil i pred temi krvow'si. kolikor s» se le m »sji, vsak dan večkrat m zuvali čevlje in tnrali s kože pi-
vi delavci, ki si .sekajo pot sk«*d javke. ki so se utihotapile na uo-«ri ščavo. imajo «»j»ravka le ^ tisti-'""-
i'ii. ki so v njihovi bližini. Xo>a-{ Drug tak skrit in majhen sov-či pa. ki <rredo ]»fK-a.si za njimi, se ražnik človeka pa so tako zvani motajo braniti že i»roti celi \*f»jski ti rmiti. Ekspedieija se je v sredi t»-h pijavk. So namreč tako krvo- pragozda ustavila na jasi. kjer j" ločne, da na precejšnje razdalje >talo pfxslopje. ki <ra jc jnistila tam' Tavohajt* živa bitja, in takoj se prejšnja eksj»edicija. Stavba jej z«:«"ne romanje v stotinah proti žrt- biia zgrajena k lesa in nihče ne bi:
dri locira, kakor
čr. k;itt*r«' proti ti-riuitoin seve ni bilo ni« i* ><V zavarovati.
Trst v Brem- n
Zgraditi IIOVO ko- 29. oktobra: FAT1RMA
\
2. Novembra:
majhni, a vztrajni sovražniki .-e n«' i:<'m.i .
| Ma nli.i; f .i n v Havr«-
.1 »-rt 1 lin v i*b«ulM>uig
dajo priznati. In [>o nekaj letih bo l-.ovo k«M*o doletela L-t; !;or prvo.
usoda ka- 3. novembra:
l»re«d*-:i \
Bn-rnen
ne\arni poti skozi pragozd. Pred kratkim se je vrnila raziskovalna eks|*edicija iz pragozdov na otoku Celebes. In |MM*očila o zanimivostih. ki so jih srečali raziskovalci na svojem potil, jasno pričajo, kak no»* in čudovit svet je džungla za zapadnjaka. ki pozna le svoje lcj»e listnate in iglaste gwdove.
Pragozd je pravo bojišče. Xa tem bejišču s** bije nekrvav l»r»j meti rastlinstvom za svetlobo. Dvijalke se vzpenjajo j»o močnih d«4>lih drugih dreves. Ko so se razrast le. popolnoma -pokrijejo drevo, tako da listje drevesa ne dobi več «ado-'ti prepotrebne solnene svetlob«'. Drevo začne pešati in se po-uši. Tako so si ovijalke j>riborile zmago in rastejo na suhem drevesu, ki j«l> še sedaj nosi. Od pragozdov človek pričakuje, da bo videl vse jM-.Jno kra.sot. Vendar temu ni ta- vi. Iz lista na lUt se z neverjetno s.util. <la je že vsa trhla in liniče-ko. So sicer v pragozdovih krasni; ni-glico vzpenjajo ti mali krvase- na. Po deblih in otesanih hhnlih r.ntillji in lepi ptiči. Vendar se vsi in ko pridejo v bližino člove- je bilo j>ritrjenih več temnosivih ti igrajo visoko nad \Thovi dreves ^ !.a. ]>oskušajo na vse načine j »rit i žicam ]>«<Iobnih j»ro£r. Xaj j»r«'j iti izemljan. ki se le s težavo kr<"i do njegove kože. Le vej na<l glavo m nih«"e slutil, kaj naj pomenijo l>ot skoei zaraščeno urxsto <rrnii«"-ev- oadajo na človeka; če se človek le t«» prodre. Končno ]»a so <»dkl"ili. da ie pragozda, teh ljubkih prebival- za kratek trenutek dotakne zelene- tn votli in lepo pokriti rovi. ki cev ne vidi. Le sem in tja zaide, ga lista, na katerem sedi pijavka, so jih napravili termiti v pod-j kak metuljček v temno gnr.dnn go- je ta že prestopila na njegovo ob- strešje stavbe in razjedali leseno j ščavo. tako da človek lahko vidi, leko. Ko je pijavka na obleki, pa ogrodje. Termiti grade na čudovit j kakšno je življenje med vrhovi ž.1 najde pot do kože. Ker se zna način. Zagrizejo se v les in izvof-J dreves.	j n«-verjetno dobro raztegniti, »zleze lij» deblo, tako da zgleda deblo ali
Pač pa živi v mračni goščavi ne-1 lahko skozi najmanjšo špranjo v tr:.m popolnoma celo. vendar pa ka vrsta pijavk, ki se sprehajajo! obleki do kože. Zanjo Špranje niti je že popolAoma rntfjedeno in vot-1 kakoi- gosenice po listju. Le nekaj p'<trebne ihso. saj zadoščajo naj- lo. Tudi hišica, v kateri se je na-cent imet rov so dolge te živali,; manjše luknjice, ki jih tvorijo stanila ekspedieija. je bila že v>ot vendar največja, sicer ne nevarna niti v blagu. Skozi komaj vidno votla. Ivo se je približala huda ne-
V JUGOSLAVIJO
Preko Havra
Va Hitrem Ekspre.snem Parniku
ILE DE FRANCE
/. (fktobnr (opoldne 1 •JO. Oktobru
4.	novembra:
-M*j»-sii<- v < "h»-rlw»urk
I en n lan«! v i i ^ vre
Stat.n.1:. n v	»ur Jl»r
.\«|Uitani-i v »'hrliourg
5.	novembra:
• °li:mi|>lii'n \ Havr«-t:.x v <i<una
CHAMPLAIN
/. Oktobra — 5. X or t ni bra
PARIS
8. Oktoltra — 11. Xovcmbra
NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE
Za pojasnila in potne tiate vprj-iajte naše pooblaščene agent«
cfheacK cfine
19 STATE STREET. NEW YORK
novembra:
l'i.- i:....*.. I iiinil»um \
.-It v «"hert>
Havre • uig
11. novembra:
l!om«-rk; \ <*h«»rlH>urn Br»*m»-n v Hi«-m«ri I 'ari « v lla\r«-
VSE UNIJE IN PARNIKE
za.sto/m
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service, Inc. 1359 Second Ave., New York. N. Y.
rišite po lini brezplačni rožni red za vse najboljše pnrnike.
12. novembra:
«'•»10- «;r;inflf v «;#-n' Volt-ii<l:iin v l'-'»ul<'»;ii»
sur Mer
15. novembra:
l„«-vi;tt hun \
i*li»-rlw.iirii in Kr»inpn
13 novembra:
Vul«;«nia v Tr-t I'i-ut>chi,ii,d \ Cl»»-rlK»>jrjc
18.	novembra:
« »lytni»i« v «*h«-rt»ourK Kuri>i»:i v l'r»m»*ii
19.	novembra:
C< • n t« di Suviia v 23. novembra:
S:. Lnui> v 1'hcrlMinrB Fr»s HarJinj? v Havre
24 novembra:
Berlin v Br^rn^n 23. novembra:
B« rfncari.i v <*(i«»rlH>iir< 26. novembra:
< "h.imi>I;tin v H«.vr»-AuirustUM v <;«-iiost	»
Vajestic v Cherbourg
23. novembra:
rir'-mf-n v Kremen
30. novembra:
,\>w Y«irlc v Cherbourg
Manhattan v Havrp
SlatenOiim v IV u!i•en,- sur M» r