Wien Sid 20. „8o6a" izhajn vsalc petek in veljs s polto prejemart" ;»H "V Gorii; na 'Ion? pnlHljinn: Vse leto . .' . . !. J-")0 Pol leta.......•'. .:U» Cetvrt leta ......i.-'<> Pli oziiaiiilth :a ,«r:iv tali-; 11: :./»o- slunicah" soplacuji: z.i uuvailu.. :risti»|i- no vrsto: 8 kr. fe'so tfska 1 krat 7 2 « » " » n i* « Z"a vei*:c crki» pn proiitom. V Gorici, 13. maja 1881. Tedaj XI. Posamezne .sfovilke se dobivajo po 10 solder r Goi'ici v tobakamici v go-sposki nlici liij^o ..treh kron". in nitstareiii trgn, -- V Tmu v tobakarni-ci „Via tlellu i.moniia 3". Dopisi naj m? blagovoljno poSiliajo M'Ci'-iiLtvii ..Rcc«'" v Oorjci v Hilarnnnski tiskimii,«.i.oouiiui paopravnis'vtt„Soce'*; na Koienji v Cticna'-.vi Hgi tit. 10 II. ttadsi..r. ttokopisi sc no vrafiajo; dopisi naj se blagovoljno i'rankujisjo, — Dolalcem, in di'ugiiu iiepromofcnim bo uarocnina* zuiza, akosc oglase pri urodnistvu. 6ovor slovenskega driavnega poslanca dr. Jotipa Tonklija. v seji drzavuega /bora doe 4. maja t. L Ona dva stavka vladnega programa: „Da bo vlada z enako skrbjo pospeSevala du§ne in gmotne interest vseh narodov eesatstva, in da Avstrija ostaoe, zvesta svojeum zgodovinskcmu poklicu, za&fiit praviei vseh deiid in narodov v ujih enojni nerazloeljivi zvezi, stanovitno zavetje praviei in svobodi" — ta program je slovenski narod, kakor kateri narod koli, sprejel z najvteo zadovoljnostjo, Ta program se je veepil Slo-vencem globoko v srce; saj \w& pomcnja oproScenje iz onega polozja, v k ate rem se je do tedaj slovenski narod zatiral. Izplaca se torej preiskovati, do kamo je sedanja visoka vlada ta svoj program izvrSila in vresnicila glede na slovenski narod. Tu pa, gospoda inoja, so izvrSitve ne samo za-ostale za najskromoejSimi tcznjami, ampak posto-palo Be je tiled, da je slovenski narod v pogledu norodne enakopravnosti vec izgubil nego pridobil. Zacncm z ljud>ko Solo, Ljudska Sola ima go-tovo namen, Siriti roed ljudstvom uniiko. Gospoda, pritrdite mi gotovo, da ljudstvo omikati je mogode samo v ljudskem jeziku, v jeziku, vkaterem govori do-tiCni narod, dotiino ljudstvo. Xel6 gem b!l pazljiv, ko se je v tt'j visoki hiSi debatovalo o prikrajSevanji Solske dolgnosti, pa nisem zasledil, da bi bil kak go-vornik naglaSai ali trdil, da je moCi ljudstvo omikati v drugem, kakor narodncm jeziku. Vaem je bila ta re«nica sama ob sebi umevna, in zato ni nikdor besedice izustil o njej. Mislil bi Clovek potem. da se bo postopalo tudi proti Sloven* cent tako, kakor zahteva omenjena resnica. Ljadske Sole so v moji oil domovini, v grofiji GorLski v.^led Ijadsko-§olskega zakona osnovane na narodni podlogi, ko so uvedli med slovanskim delom prebivalstva v tjudski soli slovenski jezik, med la§kim delom prebivalstva pa itilijanski jezik. Ali ta naredba se je scasom spremenila, in nicer ravno visoka vlada in dez cln i Solski a vet sta ukrenila dolofcbe, vsled katerih se je uvedel ne aamo na Stirirazreduih solah, ampak tudi nadvui\u-rednicah in celo etiorazrednicah nemSki jezik, in sicer ne kot prostovoljen, ampak kot obligaten predmet. Vst strokovnjftki, ki so imeli opraviti z ljudsko solo, mi pritrdijo, da si u^itelj na enorazrednici ene ure ne more ntrgati za poduk otrok ie v drugem jeziku, ako pomislimo, da mna pad sposoben biti in ves cas porabiti, glede na t3, da ma je poducevati otroke od sest razliinih letnih tecajcv in v drngih krajih celo od osem razlifnih letnih tecajev — ako ho(e samo koliCkaj dosefi namen ljudske Sole! Po takem se z drugim jezikom zapravlja samo cas, ki bi se boljse porabil za poduk drugih predmetov. Se Lndnilc pa je prinas to, da so uvedli, zlasti v grofiji Goriski, obligatui poduk v nemskem jeziku za slovensko prebivalstvo, za itali-jansko prebivalstvo pa ne! (SliSitel na desni.) Lahom je poduk prostovoljen, tedaj starsem in otro-kom na izbiro, ali hocejo nem§ki poduk ali ne. Taka naredba tedaj gotovo ne namerava drugega, kakor ponuiuuevanje slovenskega ljudstva, in z druge strani dokazuje, kako se pri nas raeri z razlicno mero. V Istriji so razraere pa Se zalostniSe. Kakor je znaoo, je v Istriji, kakor v obCe v Primorji, dve tretjini prebivalstva slov&iiskega, ialijanskega pa samo enatretji-na, in vendar je uveden v mnogih §olah, katere so odloSene (Sisto brvaskemu ali slovenskemu prebival-atvu, samo italijanski jezik. Poglejmo n. pr. v pa-zenski okraj. Zadnje ljudsko stetje je pokazalo, da prebiva v tem okraji 32.000 Hrvatov in samo 6000 Italijanov, in vendar nitna ta okraj ne ene Sole, v kateri bi se ucilo v hrvaSkem jeziku (Cujtel na desni); paft pa je v vseh Solah podueni jezik italijanski. Oztite se na KoroSko. Na KoroSkem je tretjina prebivalstva slovenska. Zoano je, da se pridiga v 117 iupnijah koroSkih samo slovenski, da je bila tedaj mogoca in bi moral a biti v vsaki 2upniji vsaj po ena 6ola, in vendar se podufiuje v vseh Solah po Ko- roSkem samo v nemfikem jeziku. (Cujtc! ha dcBiiici.) IzroCilo je bilo pred dvema letoma 95 verskih u zaCetkom. To je bilo tudi prav naravno, ko vsi udje dezelnega Solskega sveta prebivajo v Gorici. Ali v. vlada, ue menim sedanje, je pozneje skle-nila po min. razglasu sedei de^. Sol. nadzornika kar tako" premestiti v Trst. Vsled tega udje deZ. Sol. sve-ta nimajo pri rokah pisem in sklepov, in drug nasle-dek, da mora biti vsak mesec po ena seja, pokazal se je v tem, da je bila vlada prisijjena, dovolili po eno sejo vsak mesec v Gorici, ker ni mogla prisiliti udov de2. odbora, da bi dohajaii k sejam v Trst; ker pa se je porocevalec preselil v Trst, morala sta predsednik in zapisovalec poleg dveh dez\ Sol. nad-zornikov potovati vsakrat v Gorico. Alt ta neprilika ni provzrbeila neznatnih stroSkov; vsakrat je stal* taka pot, kedar je doSel tudi predsednik, 150 gl,, se ve majhen znesek za veliki proraCun, o katerem se razgovarjarao; vendar znaSajo te poti vsako leto po 1800 gld., kar je tukaj brezvspeSno in bi se drugje boljSe porabilo. Se nekaj mi je omeniti; zakon za Solsko nad-zorovanje dolofiaje, da izmed 2 strokovnjakov, ki sta uda del. S. sveta, naj dnluje eden kot de2. S. nad-zornik. Ta naredba je ukrenena od del zbora go-riSkega, v namen, da bi se strolki zmanjSali s tem, da bi se za de2elico GoriSko ne imenoval poseben de«. SolSki nadzornik. Temu se je vlada tudi ognila; imenovala je 2 del S. nadzornika za celo Primorsko, enega za ljudsko Solo, drugega za srednje Sole. Vsled tega se vdelezujeta pr| sejah de2. S. sveta v Gorici 2 gospoda, namreC omeniena del. S. nadzornika, ako ravno bi ne imela sedeti pri sejah, ker nista uda del S. sveta; da nimata pra-vice za glasovanje, ume se samo po sebi. Omenil je bil 2e to nepriliko visok gospod poslanec, in. sicer prejSnji g. predsednik gro! Coronini v interpelacijt, ali kljiibu temu se vlada ni odlo&la. uvesti prejSnje stanje in premcBtiti de2. Sol. svetovftlstfo iz Trsta v Gotico, - ' In ker je v tem prclom pravico — dotiCna del postava se je s tem prelomila — prisiljen sem vla-di izreft zeljo in zaresno dati pomisliti, da m dci. S, Hvetovalstvo premesti iz Trsta v Gorico, tedaj tje, kjer je bilo poprej. Druga neprilika je, da je eden del Sol. nadzornikov, oni za srednje inle, entoieii samo nemSkega in itulijanSkega jezika. Rei je sicer, da v Gorici in sploh na Primorakem nimamo sloven-skih Sol, vendar pa bilo bi na pravem mestu — mi-slim jaz — da bi del S. nadzornik pozual jezik ve-cine prebivalstva one de2ele, v kateri deluje. ' (Dalje prih.) Dr. Tonkli in dr. Teuschl v diMvnem zboru. Dr. Tonklijev dolgi govor prinatao v prvi po-lovici danes na prvem mestu. Ko prlobcimo vsegn, se bo pokazalo, da je naSteval in grajal uapake vlade na Primorskem, Dr. Teuschl je poslanec kupLijske z bo mice tiiuSke; ta zastopnik pa se ue zmenja to-liko za interese svojih volilcov, kakor urn je U „Tr. Tagblatt" o5ilal, kollkor pa za interese svojih prista-Sev, ki mU na levici dr^, zbora, Ebodel pa je govor poslanca goriSkSh Slovcnccv prav inoiJno imenovanega germana. Odgovarjal je dr. Toukliju in v zagrlzcno-sti udrihal po Siovencih. Njegov govor posnamemo prih. zlasti zarad tega, da bodo gg. zitpani v So^ani, Bovcu in drugod luuvideli, do kake casti je povzdignil njih politiko trl poslanec Teuschl! Da bodo spoznali svoje zasluge za slovensko naroduost! Ze danes pa priobelmo nekoliko odgovora, katercga je tukaj dal dr. Tonkli dr. Teuschl-u. %c iz tega odlomka vtegnejo 2d. bralci posneti, kakd je govori 1 dr. Teuschl. Ta odlo-mek se glasi pa takd-le: G. poslanec tr&tSke kupfiijske zbornice je rekel, da so on in pa trzaSki kupci z g. namestnikom v Tistu popolnem zadovoljni. To spada v vrsto okusa, in g. poslanec vtegne imeti zato svoje razloge*); da pa mi nismo zadovoljni, dokazuje moj razgovor. G. poslanec je rekel, da namestnik si je ualozil zadado, iz primorskih prebivalce? vstvariti Avstrijance. Ako je menil s tem g. poslauec slovanako prebivastvo na Primorskem, moram protestovati proti temu uajsloves-niSe; kajti naSe slovanako prebivalstvo ne potrebuje, da bi Se le postajalo slovansko, slovansko prebivalstvo cele Primorske je skozi stolctja pravo avstrijsko, ono je v zvestobi in ljubezni vdauo diiavi in najvisi dinastiji (dobro 1 na desni); ono je bilo, je in ostane na veke; ni ga Se le treba pridobivati za avstiijstvo. Mi se ne n.oremo misliti drugacni, kakor Avstrijanci. Ta naloga g. namestnika je tedaj v pogledu na primorsko slovansko prebivalstvo brez podloge. Pa morda je mislil cenjeui gospod na italijan-sko prebivalstvo. Kar se tide onega na GoriSkem, moram se tudi za-nje potegniti; tudi ono je dobro av-strijskega duha. Ako pa je imel na umu Trst in Is-trijo, ne morem tega presojevati. Pritrdil pa je s tem, kar sem trdil jaz, da se nahajajo Se element!, ki vtegnejo biti drzavi nevarni, in da se ravno ti zivlji okrepljajo, ako se bode v Primorji delovalo na germanizovanje. Pred to nevar-nostjo videl bi rad driavo zavarovano. G. poslanec je dalje uavajal, da mi nimamo Se potrebne Solske termonologije. Jaz pa meuim, da bi mi ne bili v zadregi za dopolnjenje terminologije, kjer bi bilo Se treba. Preglejte terminologijo nemSko, pa bote videli takoj, kak6 je prepleteua in zasejana z galicizmi, grecizmi in latinizmi. G. poslanec naj se pomiri, zagotavljam ga, da terminologijo mi ze imamos za srednje in Ijndske Sole; ui je nam treba Se le Ystvarjati. . , Kar pa se tide opomina, naj homo pridm, da pridobljene nauke porabimo, moram refii, da mi ne potrcbujemo takega opomina, in mi se ucimo prav pridno ne samo nemSki, ampak tudi italijanski in -Politik* je prineela telegrafsko vest, da ga TcuacM jo dobii Bluibo magazinskega ditektorja i letno plaCo 6000 gl,.* pomocjo (jog. tri. Aameetnika1, Vi, ' * francoski jezik, mi si hocemo prisvojiti kulturo, katero imajo drngi narodi in podeliti jo nasemu Ijudstvu. Vestc pa sami dobro, da Vaai je mozuo vcepiti nemSkemu Ijudstvu kulturo samo s pomocjo nemSkc-ga jfziKa. Taka je tudi pri uas. Mi Slovenci si ena-ko po naravni poti hocemo piisvojiti kulturo drugih narodov s pomocjo slovenskega jezika. To je naravno; nenaravno hi bilo, ko bi uvedli nem&ino; ker po t&ki poti bi germanizovali samo poedioce, nikakor pa bi ne oinikavali ljudstva. Kajti j Pi ioc Rudolf je lep, krepek mladeutt, srednje postave, ." \o iotcligeutnoga in prijazarga obraza. tioriski deputaciji je ebljubil, da bo Gorico raorda prihudnjo leto obiskal. Princesinja Stefauija je jako ralada gospica, visoke lepe in cvrate pustave, prav inteligeotnega in prijaznega obraza; oci iiita modre, lase plave (blond); princ \rr princesinja sta jako b'pa, kiasna, simpaticna dvojica, takoT da vsakega tloveka ocarata. V nedeljo popoludne je bila v bliznjeni Praterji ljudstvo, naSe ljudstvo, katero se je skozi stoletja (lep ravci gojzd s travniki, drevoredi iu gostilnami) ustavljalu iu ustavilo ponenicevauju in poitalijanceva- j ljudska veseltca, katera je trajala od 2. do 10. ure. uju, sc dandanes ne da vec gernianizovati, ker je do- -t Vsega Ijudstva, katero je to veselico obiskovalo, ce-seglo ze premocno zavest o svoji naroduosti; brauilo j uijo na 400.000. V pouedeljek zjutra je bil kraseu bi ac z vserai poinocki. j vbod princesinje Stefanije v cesarjev dvor; zopet je Glede m trditev, daNemci inltal. nasega narod- j bilo ljudstva na stotisoce, katero je na ulicah fokalo nega razvojauezabraujujejojepac uaravno. Sajzivimo } in priucesiujo z gromovititui hoch-kliri spremljevalo ; mirno Sloveuci, Italijani in Nenici,euipoIeg drugih; ali ( zvefer pa j<» biio celo duiiajsko mcsto tako krasno vlade dosudauje so nam delale napotja. (Tako je! na ' razsvetljiMto, kakor 5e mkdur do sedaj. desni), in to zapreke bi mi radi videli odstraujciie; j Vteraj zjulia ob II. uri pa je bila poroka v saj jo vladina dolznost, no samo nam napotja odstra- j Augustiuski cerkvi, kateiv so se zopot vdclezile de-njevati, ampak nas tudi podpirati. s putacije celega cesarstva, vsi tiiplomati, vsi evropski §e eno tockoiniam predocini, sporazumljenje in dvori sc po posebnih deputacijah itd. Okoli OOgospa spravo. Ali, gospoda moja, po tern, kar je g. pusla* nee tri. kup. zbornice razodel, da je prav, ako se Slovenci germanizujejo, ako se ceio v ljudski soli podu-cuje v neoiscini, moram reii, da po taki poti ne pri-demo dosprave. Povem pa naj, da spravo med dvema narodni-stima, med slovensko iu italijansko, v Goriski grofiji amo ie dosegli. V tamosnjem dei, zboru, res sicer po hudih bojih, pa vendar to I. 1869 prisli smo do po-polue spiave in do sporazuraljenja (Cujte! na desoi), ker oba do!a pripoznavata enakopravnost droge. Y dii. zboru se obravnava slovenski in italijanski, postave se utrjujejo vslovenskem is italijanskem tekstu. Poroiila in zapisniki se snajejo v obeli jezikib, in po i taki poti vlada med nami najveca edinost, nie ved se i ne prepiramo, pac pa tekmujtmo oboji, Slovenci in Italijani, skupnona poljiduSmh in gmotnih interesov. (Dobro! na desni.) Samo po tej poti, ako tudi pripoznate naSe us* tavuo zagotovljene pravice, in ako nam ne odreCete pomoikov za njib izvrSbo, samo tedaj bo moino sporazumljenje; dokler pa se pristevajo Slovene! infe« rijoi iiini iiarodiiostim, in dokler sodite, da so zreli su-mo za germauizovanje, dotloj, gospoda moja, ne do-sczete Hporazumljeoja. (Dobro 1 na desui). iz najvise aristokracije je bilo v taki krasni opravi, da je svit njih HSpu oLi jemal; vsc je bilo v ziatu, pertah in diamantili, kar je biio na miUjooe vredno. NajlepSa vseh gt^spa pa je vedno se ivi&n krasna cesarica! Bog daj vsosreLo tako krasni dvojici, princu Rudolfu in prineesinji Stefauiji. Dopisi. IZ Domberga, 7. maja. (Izv. dop.) Na 1. dan niaja jc g. profesor Bole tri veljavne osebe v Dorn-bergu v tijnem posvetovanji tako-le nagovoril: Jaz imam pravico 15 stipendij po 50 gl. deliti ooim mla-deniLem iz treh kronoviu Dalmacije, Istie in Gori5-kega, ki so zinoini v italijanskem jeziku posludati «kozi Stiri tedue v mestu predavanje o vtnoreji. In ker ni ulovil vgodnega odgovora, je rekcl, da se bode pa v Rifenberg in Brda obernil. Timeo Banaos 1 so-pet nova pot, nov pomocek tujLiti slovenski narod in mu enakomerni poduk kratiti. Tudi se sumnici, da ona nasprotua stranka namerava po tej poti dva kn-.e-tijska oddelka Sol neutralizovati. Torcj pozor.^ ________l>ornber§k vinorejec. 2 Dunaja, ll. maja. (Izv. dop.) Veselice za poroko prestolnega naSega princa vrSile so se tukaj dne 7. 8. 9. in 10. tek. meseca v sledecem redu. Doe T. maja oil je zvecer na cesarjevem dvoru velikaiisk ples,.katerega so se vdelezili razun kronanih glav in diploniatov iu lep venec dvornih gospa tudi dezelne deputacije ogerske, hrva§ke in pa Tseh v drzavuem zboru zastopanih dezel in poslanei dr^. in gosp. zbornice. V nedeljo 8. maja so bile pa vse deputacije Poiitidni pregled. Ta ted en je notranja politika mirovala. Miiljcnje, dustva in Selje so se obratfala v sre-diUe naSega cesarstva. Cesar ska rodbina je obha-jala redek in velik praznik v svoji sredi. Po lastnih zeljah cesarjevih niso dosli praznik po-veCevat zastopniki drugih vladnih his, ker ho-tela je visoka cesarska rodbina na tiliem obha-jati slovesni d»n poroke ccsarjevtfa nastolnika. Samo nastolnik Wales-ski in pruski princ Vi-lelm sta priSIa na eesarski dvor, pa ne kot za-stopnika zunanjih dinastij, ampak kot oscbna prijatelja cesarjevKa Rudolfa. AH vendar dosli so tnji gostje iz vseh drzav na Dunaj, in tuji listi so se ta teden oglasali in simpaticno po-zdravljali cesarsko hi§o. V domafii drzavi pa so razli(5ni narodi se v blagih gatiilh in voScilih zedinili in izredno slavili pomenljivi dan za vsc cesarstvo in ves prthodnjt zarod avstrijskih pre-bivalcev. Dunaj sam ni bil §e nikdar poprej takd prazni^no oblecen, kakor ob tej priliki. Veselje so pa razodevale najmanj§e ko&ce, kakor visoke palafie velikega Dunaja. Tudi na§ dunajski dopis pravi, da nastolnik Rudolf in rav-no postala nastolnica Stefanija zasln^ita taka plemenita Custva vseh narodov, in cesar sam je izkazal najvece veselje tudi ua zunaj nad no-vima porocencema. Odlikoval je o tej priliki za-sluzeuih mo2 veliko stevilo. Slovenee same je ravno ob tej priliki pocastii, da je nasega pr-vega vodjo dr. Jan. Bleiweisa poslavii z zelezne' krone 3. vrste, s katerim je zdruzeno plemstvo. Odlikoval je tudi zasluiene ude sedanjega ministerstva in pokazal, da sedanja vlada delnje vzmislu Cesarjevem. Pomilostiljepresvetli vladar tudi 351 obsojenccv s tem, da se jim dologena ...--------pa--------r___..,.. . _ _, _.-----„--------------- sprejete v genbrunskem cesarjevem gradu ob 10 ty2 I kazen odpusti ali nekoliko ali pa popolnem. Ve- 2m3?^LS ,e Tff-1 5^-*?TS /*. 8taIe ' 6ett mmin z zares cesarskim darom si je cesar sledede deputacije: avstnjski kardinali, skofi n pre- i Franc Joirf tndr a tpi nrinw „««M^-i t, • ati, potem depntacija ogerska, hrvaska, mesta Reke, *!?"*, TL^l a te^pnI\kl ™VmVl> ko Je in driavnega zbora; v veliki dvorani pa zastopniki • P " 1Z IaStne denarnicc glavmco od sto ti-evangeljske veie, zastop donajskega mesta in potem j s ° f. §*?*> Aa se 0SnuJe « obresti §e 10 dezelne deputacije vseh dezel v drzavaem zboru za-stopanib in Bosne-Hercegovini-. Deputacije stale so po dezelak vredjene ob stenah dvoraii, v veliki dvorani je bila zadnja ista iz Bosne-Hercegovine. Cesar-jevifi je pefcal na desni roki svojo nevesto od depu novih Stipendij v odgojilnicah za castniike hcere, in poloiil je se drugo glavnico od najmanj 132.000 gi. za 22 stipendij nepremoznim mla-deniaem na raznih avstrijsko-ogerskih tehnikah. tacije do deputacijo in je z vsako osebo kaj sprego- f Vsak stipend^ zna§a po 300 gl. v zlatu I Vse von! in se zahvalil za Cestitanje. Zafiel je sprejem | to je cesar storil iz veselja in t veden spomin ? manjSi.dvoraut s kardinali in Skofi, in potem so i cesarjeviCeve poroke. prisli koj na vrsto Ogri, ti so ga snrejeli z -elien* n „«««!««. j jl Hrvati z 9zivijo\ Dunajcantl Joch\ f25 s ' , • V.eSeIem dofodktt Pa ^ pozneje mnogo^ ^slava" in Bosujaki-Hercegovinci z 8zivijo*-kIici. O ! 8 J. Pr,nesemo- Bodimo veseli, da se je veseli li/g «« je bit sprejtm dovrseu in pri odhodn visoke i Praz"*k takd veselo obhajal po vsej Avstriji in dyoj,Ce so se zopet petkratoi »Hocn-zivyo- in siava*- j znnaj Avstrije se celd v Ameriki. Tnja liudstva khc^dvoran, razlegali. . i obMujejo Ijnbezen avst narodov do dfaastije •) Ta dopis, Ki nam prihaja od naj zanesljifiae strani kaSa wpct o pogutomJi naklepih, katere naSi nasprotaiki nepcene! •¦ ftomakqejo profa Bloveuakemu narodo. Mi opozanamo tali na|ega driairaozfaorskega poslaoca na to poroaUo, M je zanis Taano ˇ gmotoom in Barodnem oziro. Ob enem pa Tliadno habsburSke. D r z. z b 0 r je imel zopet svojo 1. sejo v sredo. Smolka je govoril tople besede i ozi-rom na cesarjevidevo poroko. Bolgarski knez izdal je razgtas, ? katerem pravi, da ho'5e odstopiti, ako se no-traaje polozje ue zboljsa. General Ehrenroth ima nalogo namestu razpusdenevlade sestaviti novo vlado. Ljudstvo pa neki zeli, naj knez pre-klide svojo ostavku. Franeozi no6ejo, da bi se Turek vtikal v zadeve afrikanske, kjer hofiejo Franeozi sami stvar poravnatt. Listi irancoski ho6ejo, da se Tunis privojskuje Fraueiji. Italija je pa vsa po-parjena zarad tega. Bomade stvari. Slavni praznik cesarjevideve poroka v Gorici. Za^etek so bili napravili v prcdraestji sv. Roka. Ulico nasproti cerkvi so bili zu v saboto ne-navadno o!e|>?ali z maji, nir.ogo§tevilnirai in raznoboj-nimi lampijoni, zastavami in pred cerkvijo z vclikim transpareiitom. V nedeljo popoludne pa jo bila tu ve* lika ljndska vc.*elicn, katere at* je vdelezilo vec tisoc ljudstva. IWeli so popoludne s streljaiijent in cesarsko hiimio. Zvecer je do§eI z drugimi oillidrtimi go^ti na povabilo tudi c. kr. glavar bar. Reehbach. Obfia raz-svctljava na veCer iu pomno^ena z beng. ognji je do-spela vrliiiix'C pri odhodn c. kr. okr. glavarja, ko je ljudstvo pri zasvirauji ces. pesmi navduSeno z evviva in tudi zivijo-klici se odkrilo. V ponedeljek se je od zjutra proti veceru vedno bolj lep^ala tudi Gorica z zastavnmi. V JiSpu so se odlikovala dezelua hisa, poslopje mestnega sturesinst-va in magistrata, potem Ritterjeva hisa pri stari poSti in na Korenu. Ritterjeve tovarne in mlin v Stracicali in Podgori so na dalec kazale ua visokih drogih veliko Stevilo in veltkih zastav.—Vsaka nlica mostna je kazala nekaj zunanjega lepot^ja. Uhca od *tare poste proti gleiiisC-i) in ujeno oblizje sta se najbolj pra/.nic-no pokazala. Tudi ulica Ascoli all atari „Getu ni bil med zadnjimi. Uradna poslopja so se brezizjemno bolj ati menj lepo oblckla. Gosposka ulica in Travnik sta se praznicna pokazala bolj 10. uego 9. maja. Na predvecer poroke se je sukalo vse upanje okoli mest-ne baklja«lc, in zares bila je m tako mcsto velikanska. Ko je bilo mesto ze razsvitljeno in na Travniku n. pr. olepsano tudi z nekoliko lepimi transparenti, doila je po KaStelu na Travnik v mocnih in dolgih vrstah bakljada z razli^no pobarvanimi in kiasnimi lampijoni in velikimi sveaami z najmanj 1000 vdelezenci. Spremljali ste bakljado mestua in vojnika godba. Ve* tcrani so do5livtudi z zastavami in sami s kakimi 400 lampijoni. Se vede stevilo je bilo delavcev Rttter-jt!vih. VdeIe2ilo se je je tudi mnogo aristokracije. Ljudstvo je bilo nagueteno ua Travniku, ko so se vdelezenci v krog razpostavili pred vladnim okus-noolepSanem poslopjeui. Na gradu so zagrraeli topovi, ko se je zagodla in ponovila cesaraka pesetn; ljudstvo pa je klicalo odkrito evviva iu zivio ob stoves-nem trenutku* Slovenska mladina ce je ta vefiei" tudi odlikovala v svojuj navdu§enosti. Bakljada je z godbo prehodila vse iaesto, [in ljudstvo se je z dobrim vtisom po 9. uri razslo. Naj §e omenimo da je bila bogato olepsana in razsvetlje-na tudi hisa Solskih sester, ki so napravile tudi le posebe 2 lepa vcfiera z livimi podobami. Ta zavod m roenda spioh odlikuje tudi po notranji vrednosti, kakor tudi po patriotskem duhu, iu sluje med tukajSnjo aristokracijo. Y torek je bila velika svecanost v veliki cerkvi, knezo-nadskof je sam imel pontifikalno malo. Vete-ranci so doali z razstavo. Mestui odli^niki, castuiki iu vojaki su pri§li v obikni §tevilu; ljudstvo pa je na-polnilo prostore v cerkvi in zunaj cerkve. Topovi na gradu so svecanost povzdigovali. Castniki so imeli pri „3 kronah* v olcplani sobani isti dan slovesen obed in godbo. Njih napitnice so topuvi naznanjali, in a tem je niesto praznik bistveno kondalo. Naj Se omeuimo, da de2. poslopje in poslopje mest. stare§iutvaste imeli zelezne gibe, iz katerih je ivigal plinov plamen na predvecer. Za preludiji alede ua koncu postludiji. Pravili so nam, da so nasli nekje pomazan transparent na katerem je bila podoba cesarjevica Rudolfa, in da so oskrunjevalca ze zaprli, Ta dogodek je menda resui-cen; Ce ne, pa naj nam ga storijo popraviti. Veseli to storimor Proslava cosarjevide poroke po Qoridkem. Iz goriskega mesta videli smo vecer pred slavno poroko aa nasik gorah goreti velike kresove. S sv. Gore in iz Trnovskegagozda svetili so nam daled v ni-zavo. iz bliinjih sesesk so ae sMSaU do mesta mo«ni streli topicev in je odmevalo zvonjeuje in pritrkova-nje zvonsv. DoSlo nam je veliko veselih poroSil, katera vsa dokazujejo, kaka radostje preSinjala nas narod 9. m 10. maja. Nenavadno in vzviSeno je bilo, da so celo kuiecke vaai razsviUjevale okua domadih his. Streliaiije, pritrkovanje ali nabivanje, slovesne svete mase in skupni obedi staresinstev bili so povsod. Ko bi tedaj tetoeke hoteli natenko zabeleievati za vsako soseske posebe, ponavUati bi morali eno isto. Radi bi pa storiii tudi to, ko btimeU ve5 prostora, Naj nam tedaj Jragi porocevalci ne zamerijo, da poleg obLih izruzov praznovanja omenimo saino se ka-ko izrednost te ali one obcinc. V PrvaSini Je bila vas olcpsaua tudi z za-stavanii. Razsvetljeni so bili zvouik, vse hisViu eel J gricek z nenavaduim ognjem in 3 kresovi. PrvaSka godba je ljudstvo §e posebe vzbujala. Pridruzila se je tudi godba tamoSnjih vitiiaueev. Za eoikvuna slo-vesnostjo sledila je slovesuost selske mladiut'. V Smarijah pri AjdovS&ni se j» odlikovala J sosebno solska mladina s petjem v katereiu jo je izu* ril tamolnji za tako vadbo izvrstni ucitelj, Od ondod uam porocajo tudi, da so bill videti po gri&h vse ipavske dolinc veliki in stevilni kresovi. V 5miLah so bili vas tudi razsvetili in po cerkveni svecanosti so popoludne pogostili tudi §ol-sko mladino. Odrasla mladina se je pa sukala, stare- | Sinstvo pa je svoje naduSenje izrazalo Da obcdu pri g. iupanu. I V Koboridu so bile vse hi§e in hisice razsve-1 tljene, v trgu in na bliznjih Rebrih goreli so pa ben-gali&ri ognji, in godba je svirala. 10. maja bil je trg olt»p§an z zastavami in zelenjem. DoSIi so bili k cerk. svefanosti eeld nekteri odlifini b e » e § k i Slovenei, I „\t»Um nikoli ne zabijo blage habsburske hiSe." V I nedeljo bo C:t. zabava, I V Kifenbergu bila je obfina razsvetljena in I razsvetljava povecana tudi z uinetniml ognji. Pevei, I katcre vodi twno§nji tudi v petji odlikujoei se ufiitelj, I izvrstili so sc pri svecani sv. maSi. Mladina Solsko j so pogostili. V obLe Rifeuberg imel je izredno slave- I sen praznik, kateremu glavni prirednik je bil tamoS-1 toji zupan. Grof Lanthieri je bil svoj grad tudi po* I aebno otepsal in pokazal, da gori za cesarsko hiso. Imeli so raenda tudi banket s svojim orkestrom, ka- I tererau je kapelnik kakor nalaSc vstvarjen. Porocuva-lec koneuje: „Na8e si. zupanstvo nam je & svojimi ( priredbami zares ustreglo, ker tako ne bo mogel svet govoriti, da nismo Rifenberzani zlo/ni v.saj pri takih prilikah*. Prav tako; samo da g. porotavulec 2eli in mi I njim tudi, da bi bili Rifenberzani edini tudi o drugih prilikah. Bog daj tedaj! Krasna solska zabava. U Sovodenj se nam piie*. Sovodenjskej Solskej mladini ostane gotovo ne-minljiv spomin na dan poroke nj. v. cesarjevica Bit*' dolfa z nj. v. kraljicino 8tcfanijo, Za to sta pre-ljubeznjivo priskrbela visokorodni gospod baron Bian-chi duca di Casilan/.u, graji&ik Rubijski in predsed-nik naiemu krajnemu solskemu svetu in preblaga go-spa baronina soproga njegova. Narocila sta 50 Tom-§iL-evih knjizic .C'esarjevic Rudolf nastoluik avstrijski" in mnogo drugih zabavnik in podu&iih slovenskih knjig ter jih razdelila meet vse tukajSnje ucence in ucenke. Dalje sta priredila krasno SoKsko veselico na tvojtm travniku, kder sta s kavo, maslenim kruhom in pomeran&imi Cezobilo pogostila J 20 k §oli pripa-dajoSib otrok. Po vrhu pa sta jim podarila §e kavne Bkledice, zli5ike in drugih stvari. Bogato obdarjeni otroci so se navduSenega srea razveseljevali prepe^aje, skakaje v vreiah, s telovadbo, za katero je bito vse pra? primerno uapravljeno itd. Prezauimivc te otro-^« veselice so se dele^ili tudi starSi in sploh piav mnogo ijudi, bila je prava ljudska veselica T uajbla-ijem pomenu besede. Podpisauo vodstvo stcje si torej v preprijetno dollnostf da javlja visokoduSnima dobrotuikoma Sol-ake mladtii v svojem in vseh star^ev imenu uaitoplej-lo zahvalo, da sta preblago blagovolila v mladih sr-cih tuksj§njih otrok vnett iskro Ijubezui in zvestobe do prevzviSne Habsbur^ke rodbine dokazavsis tern, da zdruiujeta tudi sama s plemenitnim rodom pre-plemeniti srei. Vodstvo ljuds>ke Sole v Sovodnjah JVAK BEKKO, ufiitelj. Cesarjevidevo poroko je Trst sijalno praz-noval. V poncdeljek na veLer ste svirali dve vojaSki bandi po mestnib ulicab, spremljavalo ju je veteran-sko in druga druStva z lampijoni. ljudstva je bilo brez itevila, navdusenje neizrekljivo, sveeava krasna. V tiskarnici, kder se liska Jrdipendente0, viadala pa je tenia, zato je ljudstvo klicalo: aFora i lumilf ker pa le ni bila IuLi, in kdo bi lu& iskal pri ,Iodipen-dentiju — pobilo je ljudstvo vsa, okoa. Vtorek zjutra, ko je dan napoCil, naznanilo je 24 strelov z grada slovesni dan. Ob deseiih je imel prevzv. Skof v cerkvi sv. JuSta slovesno sveto maSo, katere so se vdele2ile c. k. gosposke, c. k. vojaltvo, zastopstva in korporacije. Ob dveh popoludne je bil obed v hotelu „de la Ville" in odzdravilo je napitnici na Nj velicanstvo in visoka poroCenca 24 strelov z grada. Tako „Ed.tt ^Triester Tagblait* poroca pa, da je bilo trMko mesto prav slabo razsvetljeno 9. maja, razmerno manj, kot kaka zakotna vasical Huduje se nad magistratom, ki ni niLesar storii v primerno spodbudo za tak dan. Ljudstvo pa je vendar kazalo navduSenost na dan raz-svetyave, in 'pobilo je §ipe na mnogih krajih, kjer Je bila tema, kakor v tiskami ,Ind." Ljudstvo je bilo razkaCeno, ker svoje tiCke dobro pozna in so ravua, kakor fiuti. RazkaCeno je pa tudi lablro, ako vidi, da n. pr. nIndiptudenteK tudi ob tej priliki ui imel ene besedice za skupno veselje avstrijskih naroduv; ako vidi, da ta list vse avstrijsko ignoruje d. niostiativno in po najve6 tedaj kaj porofia, kedar sa pripeti kaj 2alostnega, kakor da bi hotel tujemu .svetu slikati Avstrijo samo s firnimi bojami. Ni vse zlato, kar se sveti — smo rekii on dan. Kar ni zlato, lahko zaru-javi iu ttiteiiiiit, in res j« bila v Ttstu 9. maja pre-velika U-iiia! Gospod Ti-uschl! razlo^ite nam, zakaj ljudstvo glasno terja: Fora i lumi! Casniki so se bil i za dan 10r maja praznicno oblekli. „TribttneK dunajska se je kaj odlikovala v navadnein li.stu inSebolj v slovesnostni prilogi s pre-K'piini podobami iu s pesniskimi pozdravi vdesetib jezikih, Slov«nski pesmi s 6 kitieami je podpisan „Borivoi". Umctuisko odlikoval se je tudi „Vater-land." Karaktet i^ticno je, da smo zapazili pri nas raz-Sirjene ustavoverske liste brez prazni^ne obleke. Da, ravuo 10. maja prinaSali so na telu sestavke, ki se pefiajo z dingo in tujo politiko. Potem pa naj re-Cejo, da ne upliva na nje sistem sedanje vlade! Med slovenskimi listi odlikujejo se zlasti BNovice", ki pri-naSajo na pi vi straui kaj mikaviio olepSavo s podobami cesaijevi^a Rudolfa in princesinje Stefanije, kaki>r tudi z jedrnatim pozdravom od Jos. Cimpermaua, ki ju dobil z doticnega vi§i»ga mesta zato posebno pohvalo, Oesar je podaril I00 gld. za popravljeuje cer-kve sv. Duha na gradu goriskem. Bar. Evg. Bitter in drugi udje Ritterjeve rodbine podelili so v spomin cesarjevideve poroke raznim dobrodelnim zavodom goriSkega mesta skupno vsoto 1800 gold. Grof in grofinja Nugent podavila sta v enak uamen 000 gold. Bar. licnrik Bitter v enak namen 600 gold. I G. Jos. Oorup, veliki trgovec v Trstu, podelil ! je v spomin poroke cosarjeviceve 1000 gl. podporne-mu delalskemu druStvu v Trstu. To druStvo je ve-likega pomena za slov. ljudstvo, in je torej veliki dar g. Gorupa toliko imt*nitni§i v naroduem pogledu. A3ilo d' infanzia Arciduca Rodolfo je u-stanovil irh niestni svot v spomin poroke cesarjevi-\ Leve. Ustanovno pismo je ze potrjeno. Ljubljanska ljudska kuhinja je pogostila z«>dnjo nedeljo 600 ubogih, da se bodo tudi spomi-njali vcBolega dogodka na Uunaji. Narodna Citalnica v Koboridu pri roil i dne 15. maja t. 1. v Winkleijevty dvorani na proslavitev slavne poroke Njih visokosti cesarjevica Rudolfa z Nj. vis. princesinjo Stefanijo besedo po tem sporodu: 1. Petje. 2. Govor. 3. Petje. 4. Igra: nZenin od gladi". 6. Igra: „Ultra.tt Vstopnina 20 novcev. Za-fietek tofino ob 7. uri zveCer. Po besedi domafca zabava. K obilni vdeleibi ODBOR. V Sempasu priredi „Bralno dru§tvou due 15. maja t. 1. v spomin slavne poroke Njih visokosti cesarjevica Rudolfa z belgijSko princesinjo Stefanijo besedo po tem sporedu: 1. Pozdrav, 2. Cesarska himna (poje zbor.) 3. Deklamacija nRaj zgubljen." 4. Slovan (poje zbor). 5. Saljivi dvogovor. 6. Kranjska dezela (samospev spre- mljevan zglasovirom) 7. Slavjauka (poje mcSan zbor) I 8. „Mutec* vesela igra v enem dejanji. 9. Slovd (poje 1 zbor.) Zacetek todio ob */28. uri zveder, vstopnina I za neude 20 novcev. ODBOR. J Dr. Janezu Bleiweiau na dast priredi li- I terarni odbor „Um51ccke Besede" v Pragu 14. maja I posebno slavnost z lepim sporedom. Prezasluzeni vodja I Sloveucev je castni ud »Um. B.*, kateta ga hofe po-I alaviti v daljavi med naSimi brati Cebi. I Ljudska veselica v Ljubljani, katero je I priredil z drugimi slovenskimi in neslovenskimi dru-I Stvi ljubljanski flSokol" v nedeljo, bila je velikanska I po Stevilu vdelezencev in po izredno izvrsencin spo-I redu. PoLastila sta veselico tudi dez. predsednik I Winkler in oce Slovencev dr. Janez Bleiweis. Oba je j ljudstvo sprejelo z navduSenostjo pri dohodu in odhodu. I Dr. Jos. Bizjak je bil v nedeljo izvoljen s 128 I glasovi v trzaski mestni in de2. zbor. I Delavsko podpomo drugtvo v Trstu ima I 15. maja v druStv. dvorani izredni obeni zbor ob 6. j uri zvecer. I V kupdijski in obrtnijski zbornici goriSki I zmagala je pri volitvah ona italijanska stranka, ka-I tera se kaze prijazna tudi Slovencem. Izvoljeni so V I to zbornico tudi trije Slovenei. Nasprotna ital. stran-I ka, ki bi tudi Slovence rada pokopala, je pa, kakor I sMiuto, propadla necastno. Skoro glasa ni dobila. I Po takem se bodo vedeli ravnati Slovenei tudi I pri prih. volitvah. Sedaj izvoljeni Slovenei pa naj I gledajo, kakd bodo zastopali prave interese sloven-I skega haroda. Nai se ogledajo pri svojem postopanji, I eno ped dalje okoli sebel Naj se vedno spomiojajo, j kaj so bile vpredzadoji ,So(5iH naSe koneCue besede! Za, kupgjjskoinoljrtidjsko zbornico K»anj-sko bodo 17. t. m. dopoiniine volitve, in sicer volijo trgovci letos 6 odbornikov, obrtniki 7 in rudarji e-nega odboruika. Te volitve so va&iu, ker imenovana zbornica voli 2 poslanca v de2. zbor kranjski. Ean-didatu y.i postavil tudi za to zbornico narodoi voliini odbor. Kakor pravi stara Piesse, imeuovala bo vlada dez. glavarja za Kranjsko Se ie po teh volitvah, in bo po.dodiiji iz one strauko, ki bo imela veCino v dez. zboru. Glejte tedaj, LjubljanCanje, kako vazne so tudi te volitve I Oesarjevld Eudolf je v Zadru praSal 2 ce-sarska uradnika, ali ne znasta brvaSki, ko mu nlsta odgovarjala hrvaSki, in p o k a r a 1 j u j e, ko sta rekla, da ne umeta hrvaSki. Koliko bi imel karat! pa med c. kr. uradniki, ki uradujejo na Slo-venskem I Jos. Jurdid, le prerano umrli plodovit! slo-veuski pisatelj in zasluzni politik, imel je vellk in easten pogreb, kakor jm je Ljubljana sama do sedaj le malo videla. Sprevoda se je vdeleiMo kakih 3000 Ijudi. Gledalcev od blizu in dale6 pa jo bilo najmanj 5000. Dez. glavar je bil tudi pri sprevodu. Krasnih vuncev nad 50, mnogo deputacij iz raznih kra,|ev, ti'legrafsko poslanih izrazov sozalovanja — vse je ka. zalo, kakd ve slovenski narod ceniti /.asluge pokojni-kove. Na grobu slavil je dr. Zarnik spomin ranjeega. Zunanji spomenik mu slovenski narod napvavi gotovo primeren; spomenik dusni pa si je sam napravil vc-Ceu med Slovenei. Pokazalo so je ob smrti, d.i slo-venska mladina le pozna preljubljenega pripovedo-valca I Naj ga v ueumorncm delovanji posuema I V Koboridu bila je ta Cctrtek sv. mala o pri-tiki osmine po pokojnem JurcUu. 6it. pevei bo peli pri mafil, in m. zastava se je preoblokla v fit-nino v nznamenjo tuge, ki je zadula Slovence po iz-gubi tako Ijubega, marljivoga plsattslja",*1 Jos. Freudenreioh, velik hrvafiki rodoljub in uHtanovnik hrvaskega glediftCa, je iiinrl prelli teden. Matija Ujdic, mud drugim voroufiitetj, vrl hr-vuski narodnjak, ki ima za Istrijo veliKe zaslugt',. u-niil je ua veliko ^alost Slovauoiu v Istriji v 57. lotu svoje starosti. | Razne vesti. i Koliko Ijudi govori kateri jezik, je jako mikaviio zvedeti. Kakor se zdaj poroca o tej :tvnri, mislimo, da ni moCi vsega verovati, Lc pomislimo, da je take Stevilke tesko dolo^iti. Na poCctku tega sto- i lctja je govorilo angleski jezik 22 milijonov Ijudi, zdaj pa 90 milijonov; nemski jezik prej 38, zdaj 66 nvlijonov; Spanjski jezik prej 32, zdaj 44 milijonov; italijanski jezik prej 18, zdaj 30 milijonov; ruski jezik je govorilo na vpoCetku tega veka 30, zdaj 63 milijonov Ijudi itd. Ce smemo verovati omenjenim §tc-vilkam, vidimo, kako se zuanje jezikov Siri, in sicer silno Siri. Kar se tide ruskega jezika, ne verujemo, da ne bi to Stevilo bilo mnogo veee. Te Stevilke so zra&unali Neslovani, kateri so nas Slovane 2e dosti-krat osleparil*. BoinjaM pri cesarji. Ne davno priSIt so na Dunaj nekateri BoSitjaki poto^it svitlemu cesarju svoje | gorje, proseC pomofii. Cesar je bil L njimi silno pri-jazen, in jim je obljubil, da bo vlada skrbela, da I upokori age, njihove gospodarje. Dunajske ^idovske I novine so o tej priliki straSanske kozolce preobracale, I ker so porocale, da se BoSojakom zato slabo godi, I ker jim ujihovi gospodarji, age, uboStvo jemljejo. Ne I vcm, kako je moci komu uboStvo jemati; kdor nima I nicesar, ne moroS mu niCesar jemati. I Koliko je potepuhov ali dangubic (dangu- I bica, ker dan izgubiva, zapravlja) na Dunaji. Zad- J nji cas je dunajska policlja preiskala po noLi vse I kote in kotice naSega cesarskega mesta in je nasla I Cez 300 takih dangubic, katere je kar zaprla „wegen Bcdenklichkeit". SiromaStvo je veliko; fcloveka sree boli, kader sliSi, da se revni ljudje skrivajo po zimi I po pudzemeljskih kanalih z drobnirai otroci, ker je pod milim nebom premrzlo. Javna zahvala. Podpisano izraza najtopiejio zabvalo gospej I-vancifi, da je blagovolila z razno lepotiCao opravo 10, maja povisati praznik cesarjeviiove poroke Solski mla-f diroi, in enako tudi 10. maja t. I. g. Andrej Kouje-,' dic-ii, kateri nieddrugim je podaril solski mladini pri-merne knji^ice. Vodstvo ljudske Sole v Desklah, JAK, KAMAULI. SkleniTsi ze 1. julij E I. zarad zdia vja-punehati kup&jo, pricneni torej od danasnjega dne naprej v moji stacuni za ignite in drobnine EAZPBODAJO po skrcenili cenah pod tovarmSkim kupom. Pripravljen sew tudi odstopiti vse, v kakorsnem atami se nahaja, pod po-goji in po wnah, kakor se pngodimo. Nadejajc sc, da rae pocastite z ubihmi uarocbami, se podpiSem z od-iictiim spoStovanjem G. F. Studeni ulica Rastcllo st. 3. h, Uli/K Oznanilo. lia\ iiatcljstvo zastavljarnice (Monte di pieta), vstanovljcnc po grofn Tliurnu, v Gorici naznanja, da bode due 13. junija 1881 zafiela javna dra&ba (kant) nereSeirili zastav I. cetrt leta 1880 t. j. tistib, ki so bile zastavljene mescca Ja-uitarija, fcbrunrija in raarca 1880. Uavnatelj: Lovisoiii. Vslika dm vsakovrstnih w jii.ii! si nm in gospi, x naj obilnise zbirke, dobrega blaga in A krasne izdclavc pri Tr '.lUTHllBNffJBOimiX poleg skofijske palace. Henrik Xcstle-jev redilni prah za otroka Velfk casta! dfplom. Zlata ^Jg^ Veliko V111U1 riistaM. TovarniSka znamenja. Najpopolnisa hrana za dojence in slabe otroke. ZALOGA V GORICI i*. Cristofofrtii lekarnjk, 0 B Pontoui A. pi. Giruncoli in v vsdi Ickarnah pokrajinskib. /L$%tfcb> Svarilo. epravili skatljicab nS /.munonji pokrovovem uilasino* oeuega pbilpisa glavnega zaloznika 1?. Berlyak-a. Mska zupanijA razpisnje slozbo obcinskega tajnika z letno placo 400 gold. Prosivci naj podajo svoje prosSnJe z dokazi starosti, stanu, dosedapjega sluzbovanja in zmoz-nosti slovenskega, nemSkega in italijanskega jez^ka do 20. tekofiega meseca znpanstvu v France Malnic, ziipan. Tomeljita pomod vsem, ki so v ielodci ali trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja npslanja Be veijim delom na tiscenje in snazenje so-kroviee in krvf In na pospeitevattje dohrega prebav-ljettja. NajboljSe za to sredstvo je ffl Zivljenski balzam dr. Rosov odgovarjs popolnem vsem tern znlitevain; hfi ozivi vse prebavanje, nareja zdravo in cisto kri. in truplo dobi bvojo prejSnja mofc in zriravjn zopet. Odpravlja we tfisko prebavanje, o«o-bito snina do jedi, kislo riganje, napetost, blje-vanje, kvc v ielodci. za^linjenost, zlato illo, pre-obtezrnje zelodcazjedili itd, je gotovo in dokaznno domaie arcdftTo, ki se je v knttkem /aradt svojega iz-vrstnoga uplivanja nbfie ra/sirilo. 1 velika sklenica 1 gl., pol aklenice 50. kr. Na stotine pixcm v priznawjo j»v na rasgled pri-pravljojiih. Razpoiilja se na frankirane dopise na vse kraje proti postnemit povzeljn svot«», SpriLevalo. Ze blizu 20 let boleham na zlait Jili, r zeloiln,, na dihunji in vnlcil toga trpim na zaHliuicnosti, zaprtji in drugih bnlossnih. V tcj voliki Hthki nihil Hem neknj CaHtt „dr. Rozft iivljonsVi balzam* g. lokarja Piragnrr-ja v Pragi, in ta balzam mi je ssoto pomaitat, zarad f.cmt ga bolelineinn SloreiiStva no modern dovolj priporofiati; koncfino opomnim tudi, d»> jo zpJo trpela moja but na blcdici in na krvi, s zivljenBkim balzaraom pa se je oz-dravila popolnem. To potrjujcm po dolznosti in kakor znhtera resnica. Br. pi. Sturtenwant, Bad Giebiclienstcin bci Halie a. S., Prorinz Sachaen. MT SVARJENJE ! ^f Da se izogne neljnbim uapakam, zato prosim vse p. n. g^. narocnike, naj povdodi izredno dr. Rozov ziT-ljcnski balzam iz loknrnu B. Fragncr-ja v Pragi za-htevajo, kajti opazil semr da so narocniki na vee krajih dobili ncuspcsno zoos, ako so sahtevali samo zlvljehskt balzam, in ne izrctno dr.Rosovega/ivljeaskego balzama. F::?i k hm sivljeaskl him dobi se samo v glavnej zalogi izdelovatca B. Frag-ner-ja, lekarna ffk'crhemu orin" v Pragir T?cks «er Spornergasse Nr. 205—flT V GORICI: G. Cristofoletti. lekarnii'ar: G. B. Pontoni. lekarnii'ar. V OGLEJI. Damaso d' Elia. V TKSTiT: P, Frendini, Ickamit'ar; 0. Forabosehi, le-k8rn:fiar J. St-rrayallo. Y Z.iGREBU; Sigm. 31itlbaeb, leknrni^ar. Vse lekarne in vedie trgovine z xnateri-jalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljenskega balzama. TAM SE TUDI DOBI: Frazko domafie mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se zenam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bu-lah vsake vrste, pri turih, gnojnth tokib, pri crvu v prstn in pri nolitnnji, pri zlezak, oteklinah, pri izmas-cenji, pri morski Onrtvi) kosti, zoper revmaticne otekli-ne in ptttiko, zoper kronicao vnetje v kob-nih, rokah, v ledjl, ?.e si kdo nogo apahue, zoper kurje ouesa in potne noge, pri ra'zpokanih rokah, zoper USajet zoper oteklino po piku mrcesov, zoper tekoce rant*, odprte noge, zoper rak in vneto kozo, ni boljscga zdr«vilaf ko to mazilo. Rnba je priprosta; mazilo (zavba) se namazc na platneni robec in se pritisne na bolno stran. Cez 4 -6—8—12 ur se naredi nov flaster. — Zaprte bule in o-tekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven tece, potegne mazilo t !vratkem vso ognojico na-se, in rano o-zdravi. — To mazilo je rato tako dobro, ker hitro po-maga, in ker se po njem rana prej ne xaceli, dokler ni vsa bolna ognojica ven potegnjena. — Tudi za-brani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (crnint prisadom); tudi bolecine to hladilno mazilo potiSt. — Odprte in tekoce rane sc moraj o pre/ *z m]acno vodo vmiti, potem Se le Be mazilo nanje prilepi. Skatljice se dobcdo po 25 in 35 kr. Balzam za uho. Skuseno in po imiozth poskasib kot najzaneslji-vejse sredstvo znano, odstnini nagluhost, in po njem se dobi tudi pupolno uze zgubljen sluh. 1 sklenica I gh a. v. EDINA ODLICENA TOVARNAZAOCET F. BAU.UGARTNEH & Co. v Trstu. Odliftena z medaljo na svetovni raz- stavi v Parizu 1878.. Njpgov izdf>Iek eseuea doma^t^a oceta ma. davkarijsko sprxdevalo, ki opiostiije davka po v^em tesarstvti avstro - ogei'skem vsl« d rainistcrskega privoljeuja — blago prve vrste — prav po ceni. Priporoea svoj izredno dober ocet iz tifctega vina. Glavua zastopniStvo za GoriSko — pri gospodu JAKO VAZNO vsaktcremu za olri. Prava dr. White-jeva voda za oSi od Traugott Ehrhardt-a v Grossbreitenbach-tt v Turiugiji (Tliuringen) slovi uie od leta 1822 po celem svetii. Pobiva se steklcntca po i gl, v Trstu v lekarni „Carlo XitnettiK Via tiuoya 27 in V Goriei tudi v Cristofoletii-jevi leltarni na Trauniku. Zahteva pa naj_se izrekoma samo dr. Whitejeva voda za obi od Trang. Ehrhardta. Nobena druga. Oilloniki iz pisem: Gospodu Tr. Elirhardt-u. Kakor je resuica, potrjujem Vam s tern, da me je VaSa prava 4r. White-jeva yoda za o6l ozdravila 2e po2dneh na luojih vuetih in veilno pekoLi)t iu solzefrh se ofieh in mi je prav dobro dela. 'Lauchheim. d. 11/4. 80. Willi. Kitnz. zl-darski mojsttr. Dalje: Va§a prava dr. *Wh|-te-jeva voda za o6i je mojo zcno prav hitro ozttravila; to Vam potrjujem in prosim (sled! nar.) Gosenbacb, d. 8/5 80.'Ferd. Zabn. Nil podlogi razsodbe v. c. k. de& zdravni-§kcga svcta od v. c. k. namestnislva dovoljeue Marijaceljske kaplje za zelodec izvrsten pripomo^ek zoper vse ielodeSne bolezni posebno pa se pponaSa pri netecnosti, zelodeCni slabo-sti, slabodi^cfem dihu, ke-dar cloveka napenja, ulu kislo podaja, kedar ga grrze ali vjeda, pri ieJodeCnem kataru, zgagt alt rezalci, te se nareja pesek ali kaSa, pri pieobiluosti slin, zlaten-ci, pri studu in rnetanji, glavobolu, prihajaJoCem od zelodca, 2elode6nem krdu, pri zaprtem zivotu, ptena-sitenosti bodi z jedmi alt pijacamt, pri glitah, vraniuih, jeternih ali he- moroidalnih bolestih. Vsaka steklenica stane s podukom o rabi 35 kr. Glavna zaloga za Gorico pri gospodu le- karniCarju A. pi. Gironcoli v Gorici, blizo „treh kron". Ceiitralna zaloga za razposUjanje: Apotheke zura heiligen Sehutzengel des Carl Brady, Krem- sier. MaehroM. Izdajatelj in odgovorai urednik: F. PODGOMIK. — Tiska: .Hiarijanska tiskarua" v Gorici, ummv\ prvili zdrav. anil I