337ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Aleksej Kalc @ensko prebivalstvo v Trstu leta 1775: nekaj socialno- demografskih in gospodarskih vidikov ter metodolo{kih vpra{anj Uvod @enska in njena vloga v teku zgodovine sodita, odkar sta pred nekaj desetletji odlo~no stopili iz sence tematske anonimnosti in marginalizacije, med specifi~ne veje mednarodne historiografije. K poznavanju in raz~lenjevanju zgodovine ‘ensk so, kot pri zgodovini na- sploh, zlasti glede dru‘benih in gospodarskih vidikov mnogo prispevali kvantitativni in se- rijski viri oziroma kvantitativno in serialno zgodovinopisje1, za~en{i s histori~no-demografski- mi dokumenti in raziskavami2. V slednji okvir se uvr{~a tudi pri~ujo~i prispevek, ki ‘eli prikazati nekatere zna~ilnosti tr‘a{kega ‘enskega prebivalstva v lu~i popisa stanovalcev me- sta iz leta 1775. Ljudska {tetja in druge z njimi povezane statistike so nepogre{ljiv vir za preglednost nad dolo~eno populacijo in za razpoznavanje raznih aspektov njene fiziognomije v ~asu in pro- storu. Znane pa so tudi informativne meje in problemati~nost tovrstne dokumentacije, zlasti tiste iz ~asa pred razvojem moderne demografske statistike, ki se je v Avstriji idealno za~ela leta 1857, s prvim civilnim popisom, odgovarjajo~im vsem osnovnim metodolo{kim predpo- stavkam: individualnosti, univerzalnosti, periodi~nosti in so~asnosti ali kriti~nemu datumu. Vir, na katerega se tu opiramo, se torej bistveno razlikuje od popisnega pragradiva, ki ga poznamo od druge polovice 19. stoletja dalje3, bodisi zaradi skromnej{ega {tevila rubrik, bodisi po izvedbi in zasnovi ter kakovosti podatkov. Raziskovalcu nalaga veliko filolo{kega dela in vpra{anj za pravilno razumevanje zapisov, ki so, ob napakah in »licencah« popisoval- ca, pogojeni z neenotnimi kriteriji opisovanja oseb, dvoumnimi klasifikacijami, nejasnimi ZGOD VINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (129) • 335– 1 Mi{ljena je Braudelova koncepcija histoire sérielle (Braudel 1963); o konceptualizaciji kvantitativnega zgodo- vinopisja glej {e vedno aktualno razpravo Furet (1971), za osnovne kvantitativne metodolo{ke prijeme pa Floud (1979). 2 Histori~no-demografska literatura o filolo{kih in metodolo{kih vidikih ter vsebinah, vklju~no s spolnospeci- fi~nimi tematikami, je zelo obse‘na. Zato naj na tem mestu omenimo le nekaj vidnej{e periodike, s katero se je mogo~e dokumentirati o omenjenih temah: za Francijo Annales E.S.C. in Annales de démographie historique, za [panijo Boletin de la Asociacion de demografia historica, za Italijo Bollettino di demografia storica (od leta 2000 dalje Popolazione e storia), za ^e{ko Historicka demografie, za Avstrijo Mitteilungen des Instituts für Österrechi- sche Geschichtsforschung, za Nem~ijo Vierteljahrschrift für Sozial- und Wirtschaftsgeschichte. 3 Pragradivo modernih avstrijskih popisov je za razli~ne tematske raziskave sistemati~no izkoristilo tudi sloven- sko zgodovinopisje (na primer A. Studen 1993 in 1995); o ‘enski problematiki je pred kratkim iz{lo delo S. @nidar{i~ (2000), ki pa sloni na objavljenih statistikah, izhajajo~ih iz ljudskih {tetij in drugih uradnih statisti~nih opazovanj. Istega gradiva se je poslu‘ila tudi M. Cattaruzza (1979) v knjigi o tr‘a{kem proletarijatu konec 19. in na za~etku 20. stoletja, v kateri je posebej izpostavila tudi spolnospecifi~no problematiko. Glede uporabe arhivskega gradiva na histori~no-demografskem podro~ju pa velja opozoriti, kot novost, na doktorsko disertacijo D. Krmaca (2002), obranjeno na zgodovinskem oddelku tr‘a{ke univerze in osnovano na nedavno odkritem pragradivu popisa tr‘a{kega prebivalstva iz leta 1857. ZGODOVINSKI ^ASOPI • 58 • 2004 • 3–4 (130) • 37–376 338 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... opredelitvami dru‘benih in gospodarskih zna~ilnosti in drugimi pomanjkljivostmi. Med »ne- doslednostmi« je glede na obravnavano temo posebnega poudarka vredno spolno razliko- vanje, ki prihaja do izraza predvsem pri opredeljevanju ‘enskih poklicev in dodatno ote‘uje analizo ‘enske dru‘bene komponente. Beseda bo potemtakem tekla tudi o nekaterih izmed nakazanih konceptualnih problemih in metodolo{kih vpra{anjih. Prispevek prina{a le delne rezultate analize vira in sodi v okvir {ir{e raziskave o tr‘a{kem prebivalstvu v 18. stoletju. ^eprav ima v sredi{~u pozornosti ‘ensko populacijo, se jasno ne more izogniti in zanemariti niti mo{ke komponente, ki bo pritegnjena v razpravo v primerjal- ne in interpretacijske namene. Za bolj{e razumevanje in razre{evanje nekaterih vpra{anj se bomo ob~asno poslu‘ili tudi drugega serijskega gradiva, ki bo predstavljeno po potrebi v teku obravnave. O viru Popis iz leta 17754 je s tistim iz leta 1765 (BCT, AD2) edini, in zato zelo dragocen, ohranjeni oziroma do danes razpolo‘ljivi poimenski tr‘a{ki popis iz druge polovice 18. sto- letja, ko je mesto za~elo svoj nagli pomorsko-gospodarski in dru‘beni vzpon5. Opravljen je bil v okviru vsedr‘avnega avstrijskega statisti~nega sistema, ki so ga za~eli uvajati leta 1754 in je po preureditvi v voja{ke namene, v sedemdesetih letih, ostal v veljavi do srede 19. stoletja. Trst je bil sicer kot prosta luka izvzet iz zakonodaje o voja{ki obveznosti, vendar je bil podrejen vsedr‘avnemu konskripcijskemu {tevnemu sistemu, s tem, da so morale oblasti po{iljati na Dunaj letne sumarije o stanju prebivalstva za centralno statistiko. Vsakih pet let so bile dol‘ne opraviti popis (kar se v resnici ni dogajalo redno), vmesne letne izkaze pa izra~unati na osnovi evidence prirodnega in selitvenega gibanja. Tr‘a{ki popisi so bili vsekakor civilnega zna~aja in so slu‘ili upravnim, gospodarskim in splo{nim potrebam po pregledno- sti ter uravnavanju mestnega razvoja. Po zasnovi in vsebini so precej odstopali od konskri- pcijskih kriterijev, kar ob pomanjkanju navodil in to~nej{ih informacij o njihovem izvajanju ote‘uje razumevanje nekaterih vrst podatkov. Vpra{anje je tudi, koga je popis zajel in koga ni upo{teval, prvi~ ker je prebivalstvo hitro nara{~alo in se zaradi selitev pospe{eno obnavljalo, tako da je bilo oblastem te‘ko voditi evidenco o spremembah, drugi~ pa zaradi nedore~enosti in nejasnosti okrog pojma prebivalec, kar je pomenilo, da je o vklju~itvi oseb v kontekst mestnega prebivalstva pogostoma odlo~ala uvidevnost popisovalca. Po drugi strani je ‘enska komponenta v teh popisih bolje opisana kot v so~asnih konskripcijskih registrih, ki so od 1770 odgovarjali ~isto voja{ki logiki in za ‘enske niso pri{le v po{tev pomembne informa- cije, kot sta npr. starost in poklic6. Tr‘a{ki popis iz leta 1775 je lastnoro~no delo policijskega akturaja Antonia Tognane de Tonnefelda, ki ga je opravil v prvih mesecih leta. Tiskani popisni list je razdeljen na tri razdelke, ki odgovarjajo trem, razli~no popisanim kategorijam prebivalstva, razvr{~enim po zaporednih hi{nih {tevilkah, in sicer stanovalcem (Abitatori), t.j. poro~enim, neporo~enim ali ovdovelim samostojno bivajo~im osebam, njihovim v dru‘ini ‘ive~im in {e ne poro~enim otrokom (Figli) 4 Register nosi naslov »Coscrizione Generale Della Città e Porto Franco di Trieste fatta nell’anno 1775 da me G. A. Tognana de Tonnefeld« in je shranjen v Diplomatskem arhivu Tr‘a{ke mestne knji‘nice (Biblioteca Civica di Trieste, Archivio Diplomatico). 5 Za prvo polovico stoletja je na voljo popis iz leta 1735, ki pa ne upo{teva celotnega prebivalstva (BCT, AD1). 6 O izvajanju in problemih demografske statistike v Trstu glej Breschi et al. (2001, 183–193) in Blaznik et al. (1970, 38–39). 339ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) in pod isto streho bivajo~im poslom oziroma odvisnim delavcem ter uslu‘bencem raznih vrst (Domestici ossia Servitori)7. Prvi razdelek se za~ne z rubriko, v kateri so poimensko navedeni lastnik hi{e in pod njim stanovalci po dru‘inah z dru‘inskim poglavarjem na ~elu. Sledijo izvor- ni kraj stanovalcev, ~as bivanja v Trstu, starost, veroizpoved, poklic ali dru‘beni polo‘aj in stan. V drugem razdelku je kot re~eno zabele‘eno potomstvo, vendar ne poimensko, pa~ pa samo {tevil~no po spolu in treh starostnih razredih (1–7, 7–15 in nad 15 let). Za starej{e spra{uje popisnica tudi, ~e so dela sposobni ali ne in s katerim poklicem oziroma dejavnostjo se ukvarjajo. V tretjem razdelku so navedena imena poslov, slu‘abnikov ali drugih uslu‘bencev, njihova starost, izvorni kraj, veroizpoved in poklic oziroma vrsta dejavnosti. Kot vidimo, je vir relativno bogat s podatki in struktura na~eloma ne uvaja spolne diskri- minacije, saj za ‘enske predvideva enako raven poizvedovanja kot za mo{ke. Popisnice so zelo vestno in z vidika berljivosti jasno izpolnjene. V razdelku stanovalci so navedene tudi sorodstvene vezi med le-temi, kar je zelo pomemben podatek za vpogled v dru‘ino in gospo- dinjstvo, a je v tem primeru le malo uporaben, ker vir ne razlikuje prebivalcev znotraj hi{ po stanovanjih oziroma bivanjskih ali gospodinjskih agregatih. Najve~ja pomanjkljivost pa je v popisni zasnovi razdelka, namenjenega otrokom, predvsem zaradi odsotnosti to~nej{ega po- datka o starosti ter o krajevnem izvoru in zaradi nejasnih kriterijev grupacije po starostnih razredih. To onemogo~a podrobnej{o obravnavo zelo velikega, generacijsko specifi~nega segmenta populacije in omejuje analiti~ne potencialnosti celotnega vira. Dodatno jih omejuje razli~na informativna stopnja opisov posameznih popisnih razdelkov, saj je tudi pri poslih na voljo manj podatkov kot pri stanovalcih (manjkata ~as bivanja in stan). Zato bo to, kar sledi, v marsi~em povr{inski in mestoma hipoteti~ni prikaz stanja. Pomudili se bomo pri parame- trih, ki kljub okrnjenosti podatkovne osnove predstavljajo dovolj jasne in sprejemljive poka- zatelje dolo~enih zna~ilnosti, oziroma ob pomanjkljivostih ter nedore~enostih, ki postanejo v danih okoli{~inah pravzaprav osrednjega pomena za korektno razumevanje stvarnosti. Splo{ne koordinate Leta 1775 je bil Trst ‘e zelo ‘ivahno trgovsko-pomorsko sredi{~e, ki je hitrih korakov stopa- lo v smeri izrednega dru‘beno-gospodarskega razcveta in urbanisti~ne ekspanzije. Od progla- sitve proste luke, leta 1719, s katero je merkantilisti~no navdahnjeni dunajski absolutizem, voljan pospe{evanja mednarodne trgovinske izmenjave, namenil mestu vlogo izhoda obse‘ne- ga avstrijskega dr‘avnega prostora na morje, je sicer poteklo skoraj celega pol stoletja. Vendar se je v prvih desetletjih tega obdobja tr‘a{ki emporialni na~rt spoprijemal z raznovrstnimi pred- videnimi in nepredvidenimi problemi, ki so zavirali njegovo uresni~evanje, tako da sta pristani{~e in samo mesto ujela za‘eljeni razvojni ritem {ele v {estdesetih letih. Ta dinamika se jasno zrcali v podatkih o prebivalstvu: dovolj verodostojne ocene pravijo, da je leta 1735 mesto imelo okrog 5.000 stanovalcev (Breschi et al. 2001, 74–75), ob popisu leta 1754 so jih na{teli 5.780, register iz leta 1765 pa jih navaja 6.518 (Montanelli 1905, 68). Ker so bili pri tem popisu, ki je bil dejansko izveden konec leta 1764, izpu{~ene dolo~ene kategorije ljudi8, je mogo~e podatek po dolo~enih ocenah zaokro‘iti na 6.900 oseb (Vascotto 1994, 11–15). Ob popisu leta 1775 so 7 V nadaljevanju razprave bomo zaradi enostavnej{e ekspozicije za popisne kategorije uporabljali navedene, ~eprav pomensko ne najbolj ustrezne izraze stanovalci, otroci in posli. 8 Redovniki obeh spolov iz raznih samostanov, zaporniki, administrativno osebje Komer~ne intendance, gostje ubo‘nice, dru‘inski ~lani in slu‘abniki ter name{~enci borznih trgovcev, oskrbovanci bolni{nice in voja{tvo (BCT, AD2). 340 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... nato ugotovili 10.705 stanovalcev, s tem da je iz registra izpadlo ve~ sto oseb9, delno voja{tva, najve~ pa takih, ki so popisovalcu najavile skoraj{nji odhod iz mesta, medtem ko je na za~etku 19. stoletja {tevilo tr‘a{kega prebivalstva zna{alo po reduktivnih uradnih podatkih ve~ kot 20.00010 oseb, v resnici pa ‘e skoraj 25.000 prebivalcev (Breschi et al. 2001, 76). Ne glede na neskladnost {tevilk je jasno, kako se je nekje sredi {estdesetih let za~el za Trst izjemen razvojni polet, ki je strmo dvigoval krivuljo prebivalstvene rasti in jo kljub kriznim presledkom ter bolj umirjenim fazam vzdr‘eval v neprenehnem vzponu skozi celo 19. in del 20. stoletja. Popis iz leta 1775 se torej uokvirja v klju~no obdobje tega dolgega procesa in prikazuje ‘e globoko za~rtane dru‘beno-gospodarske poteze »novega« Trsta. Pri oblikovanju nove podobe mesta in spodbujanju njegove rasti je odigravalo vodilno vlogo priseljevanje. Tr‘a{ka prosta luka je bila vzpostavljena z namenom ustvariti pogoje za ~im ve~ji in hitrej{i razvoj in oblast je s pravnimi ter administrativnimi instrumenti spodbuja- la nastanitev ne samo trgovskih podjetnikov, ampak {iroko paleto aktivnega prebivalstva, ki bi z vklju~evanjem v delovne procese zadostilo vsem potrebam pomorsko-gospodarskega sredi{~a. Te‘a zunanjega priliva prihaja v na{em viru neposredno do izraza v {tevil~nem razmerju med rojenimi Tr‘a~ani in tujci, ki nam sicer dopu{~a le pav{alno vrednotenje prave mo~i priseljenskega pojava. Kot je razvidno iz tabele 1 c), je bilo med poimensko popisanimi prebivalci z znanim krajevnim izvorom kar 76% tujcev, s tem da je pri stanovalcih tuja komponenta zna{ala 72,1%, pri kategoriji posli pa 86,9%. Te {tevilke seveda ne odra‘ajo pravega razmerja med doma~im in priseljenim prebivalstvom, ker ne upo{tevajo kategorije otrok. Ta skupina (31, 8% vseh prebivalcev) je po sestavu mo~no naklonjena rojenim Tr‘a~anom, ker je bil priseljenski proces v mesto le v skromni meri dru‘inskega zna~aja in je zajemal majhno {tevilo najmlaj{ih. Vpra{anje pa je koliko. Odgovor lahko poi{~emo z bolj ali manj zapleteno oceno. Ker nas tu ne zanimajo to~nej{e meritve, ampak le pribli‘na slika, smo izbrali enostavnej{i na~in, in sicer rekonstrukcijo na podlagi podatka o ~asu bivanja roditeljev v Trstu in starostne strukture po popisu iz leta 176511. Iz tega izra~una, ki kljub 9 V nepopolno ohranjenem spremnem poro~ilu Tognane de Tonnefelda jih je navedenih pribli‘no 210. To~nej{ega {tevila ni mogo~e ugotoviti, ker je popisovalec pogostokrat zapisal le ime dru‘inskega poglavarja ali gospodarja- delodajalca s pripisom in dru‘ina ali in slu‘abniki. Upo{tevajo~ manjkajo~i del poro~ila lahko sklepamo, da jih je bilo vseh okrog 300 (BCT, AD4, »Continuazione del Protocollo de’ rimarchi sopra li mancamenti trovati nella visita delle Case fatta in occasione della coscrizione generale«). 10 Konskripcijski sumarij za leto 1800 navaja 20.900 oseb (Montanelli 1905, 70). Vendar v tem {tevilu niso zajeti tujci, ki jim pravila konskripcijskega {tetja niso {e priznavala statusa stanovalcev, ~eprav so to dejansko bili. [tevilo le-teh je ‘e v 80. letih 18. stoletja {lo v tiso~e (BCT, ASC, F12 (1783–1789): »Ausweis der Volksmenge 1784 et 1785, Septemper 1787«). 11 Ocena je bila dose‘ena z od{tevanjem srednje vrednosti treh starostnih razredov od obdobja bivanja star{ev v Trstu in torej lo~evanjem otrok, rojenih pred prihodom star{ev v mesto, od tistih, katerih starost je po tem postopku ni‘ja od bivanja roditeljev v Trstu. Tretji starostni razred je kot smo videli odprt in zajema gotovo tudi dolo~eno {tevilo odraslih oseb. Pri teh izra~unih smo ga zamejili s 23. letom in sicer na osnovi polnoletnosti, ki se je pri obeh spolih za~ela z izpolnjenim 24. letom starosti. Razporeditev po posameznih letih (za pregrupacijo po petletnih razre- dih) je bila nato izvedena na osnovi razporeditve iz leta 1765. Opozoriti velja, da se je dejanska starostna struktura leta 1775 zlasti v prvem starostnem razredu (<7 let) po {tevilu primerov mo~no razlikovala od tiste iz leta 1765 in podobno velja po vsej verjetnosti – ~eprav v manj{i meri – za drugi starostni razred (7–14), ker je vmes nastopila najprej kriza zaradi smrtnosti, ki je najbr‘ osiroma{ila najmlaj{e starostne skupine, takoj za tem pa je vidno posko~ila rodnost (Breschi et al. 2001, 94). Za to~nej{o sliko tako starostnega sestava kot razmerja med doma~ini in tujci bi bilo treba v izra~un primerno vgraditi tudi prirodne dejavnike. Glede tu uporabljenega postopka naj dodamo, da bi pri lo~evanju rojenih od priseljenih otrok namesto srednje vrednosti lahko izredno uporabili asimetri~no sredino starostnih razredov (po razporeditvi 1965). Na tej osnovi se razmerje premakne {e dodatno na stran Tr‘a~anov. Vendar izhaja iz neposrednega pregledovanja vira pribli‘no 10 % »mejnih« primerov, del katerih bi hipoteti~no lahko spadal med tujce. Ne glede na razli~ne {tevil~ne rezultate posameznih postopkov ostajajo glavne zna~ilnosti starostne fiziognomije v bistvu nespremenjene. 341ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) nekaterim {ibkim to~kam postopka ne more bistveno odstopati od dejanske situacije, izhaja, da je bilo med otroki 88,2 % rojenih Tr‘a~anov in komaj 11,8 % priseljencev. V celotnem kontekstu naj bi torej tujci predstavljali okrog 55 % prebivalstva12. Leta 1765 je bil njihov dele‘ skoraj enak, in sicer 54,8 tujcev nasproti 45,2 rojenim Tr‘a~anom. Pod~rtati je treba, da razmerje med doma~ini in tujci samo po sebi ni kazalec intenzivno- sti in pomena, ki ga je imelo priseljevanje pri tr‘a{kem demografskem razvoju. V ~asu t. i. starega dru‘benega reda in {e kasneje – kot so ugotovile {tevilne raziskave – se je prebi- valstvo mest vzdr‘evalo in se obnavljalo ve~inoma z dotokom od zunaj, ki je zapolnjeval vrzeli zelo nihajo~ega in pogostoma globoko negativnega prirodnega salda (De Vries 1984, 199–200). Zato, kot tudi zaradi strukturno-gospodarskih zna~ilnosti in tipologije urbanih naselbin, so primeri z visokimi dele‘i priseljenega prebivalstva pogosti ali celo prevladujo~i. V »novem«, emporialnem Trstu pa priseljevanje ni delovalo ve~ samo kot revitalizacijski element, ampak je postalo gonilna sila rasti, podobno kot v drugih mestih, ki so do‘ivljala ve~ji ali manj{i demografski vzpon. Vlogo in te‘o priseljenskega procesa mnogo jasneje izra‘ajo migracijske stopnje, katerih letna povpre~ja so zna{ala v prvi ~etrtini stoletja komaj 1,1 promila, v drugi ‘e 13,3 promila, v tretji in ~etrti pa 17,6 in celo 23,8 promila, vse to nasproti povpre~nim letnim stopnjam totalne rasti, ki so po enakem vrstnem redu bile 7,8, 17,3, 21,8 in 25,0 promilov. Intenzivnosti doseljevanja (prete‘no mladega in demografsko 12 S proporcionalno razporeditvijo primerov neugotovljenega izvora (2,1% celote) 55,1%. Tabela 1: Prebivalstvo po popisnih kategorijah in izvoru a) absolutne vrednosti Popisne kategorije Skupaj prebivalcev  Tujci Znan Neugotovljen     Stanovalci 5.406 1.456 3.762 5.218 188 Otroci 3.402 3.402 Posli 1.897 244 1.613 1.857 40 Skupno 10.705 1.700 5.375 7.075 228 3.402  Popisne kategorije Skupaj prebivalcev  Tujci Znan Neugotovljen     Stanovalci 50,5 85,6 70,0 73,8 82,5 Otroci 31,8 100,0 Posli 17,7 14,4 30,0 26,2 17,5 Skupno 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 c) vodoravni odstotki Popisne kategorije Skupaj prebivalcev  Tujci Znan Neugotovljen      Tujci Stanovalci 100,0 26,9 69,6 96,5 3,5 27,9 72,1 Otroci 100,0 100,0 Posli 100,0 12,9 85,0 97,9 2,1 13,1 86,9 Skupno 100,0 15,9 50,2 66,1 2,1 31,8 24,0 76,0 Krajevni izvor Krajevni izvor Krajevni izvor Znani izvor 342 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... aktivnega prebivalstva) gre hkrati zasluga, da je vseskozi ostajala pozitivna tudi prirodna dinamika, ki je sicer bele‘ila stalno ve~anje rodnosti, a {e bolj smrtnosti kot posledice negoto- vih bivalnih, higienskih, zdravstvenih in splo{nih ‘ivljenjskih razmer (Breschi et al. 2001, 95). Posledice mo~nega doseljevanja prihajajo ob~utno do izraza tudi v starostni strukturi tr‘a{kega prebivalstva. Grafikon 1 prikazuje profile tega sestava v absolutnih vrednostih, vklju~no s podatki rekonstruiranih generacij. Kot vidimo, so kontingenti med 20. in 45. letom starosti pri celoti mo~no napihnjeni, kar je zna~ilno za demografske entitete z visoko stopnjo priseljevanja, ki je navadno v tem starostnem obsegu najmo~nej{e. To je {e jasneje razvidno iz krivulj, ki ponazarjata tujce in rojene Tr‘a~ane. Od starostnega razreda 15–19 je {tevilo prvih mo~no presegajo~e in kljub postopnemu tanj{anju razlike ostaja ve~je od {tevila Tr‘a~anov vse do najstarej{ih razredov, kar pri~a o kontinuiranem priseljenskem procesu. Krivulja Tr‘a~anov pa z ve~anjem starosti postopoma pada. Pri vsem tem se ne smemo ozi- rati na cik-cakasto obliko ~rte‘ov, ki je deformacija stvarno linearnej{ega sestava, povezana z metodo zapisovanja podatka (bele‘enje let ‘ivljenja namesto leta rojstva) in predvsem z nepismenostjo in s percepcijo starosti oziroma samega ~asa pri ljudeh. Mnogi namre~ niso poznali ali se niso spominjali svojega pravega rojstnega datuma, {e pogosteje pa so starost preprosto zaokro‘evali proti vrednostim z ni~lo. Posledica je zgo{~evanje frekvenc v deseticah, 343ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) kar vpliva na povi{ano vrednost razredov, ki vsebujejo okrogle starosti13 Tudi pri Tr‘a~anih od 20 do 24 let gre le za navidezno anomalijo, ki je rezultat zgornje zamejitve tretje {tevnega razreda otrok s 23. letom in potrjuje, da so v njej zajeti tudi starej{i. ^e se povrnemo k vsebinskim aspektom, je iz grafikona ne nazadnje jasna povezava med doseljevanjem in pri- rodno demografsko dinamiko: priliv mladega, demografsko aktivnega prebivalstva je vzdr‘eval zelo visoko rodnost in napihoval prve starostne kontingente, ki pa so se z ve~anjem starosti zaradi visoke smrtnosti tudi hitro tanj{ali. Iz povedanega in grafi~no ponazorjenega so nam ‘e razumljive nekatere osnovne poteze priseljenskega procesa, ki jih potrjuje in dopolnjuje starostna struktura ob prihodu v mesto (grafikon 2). Tudi ta podatek ni povsem zanesljiv, ker je rezultanta razlike med starostjo in ~asom bivanja v Trstu, ki temelji na enakem poizvedovalnem principu, in ker je prisoten le pri popisni kategoriji stanovalcev (v 3.715 primerih ali 34,7 % celotnega prebivalstva). Dru- go vpra{anje je, na kaj se podatek nana{a, ~e upo{tevamo, da doseljevanje in sedimentacija tujega prebivalstva, zlasti v primeru mest, navadno nista enkratni definitivni korak, pa~ pa 13 Spodnja preglednica prikazuje indeks regularnosti razporeditve starostnega podatka (IR10 = P10 / [(P8+P9+P10+P11+P12) 5] itd.), iz katerega je razvidna stopnja zgo{~evanja pri deseticah (nevtralna razporeditev = 1). ^e izvzamemo starost 10, ki zaradi rekonstrukcije ni zanesljiva, vidimo, da je deformacija z ve~anjem starosti vse bolj poudarjena in sploh zelo izrazita. V celoti je pri ‘enskah karakteristika bolj izstopajo~a, kar odgovarja splo{ni takratni in tudi poznej{i tendenci. Starost Mo{ki @enske Skupno 10 0,75 0,73 0,74 20 1,32 1,53 1,45 30 2,14 2,26 2,20 40 2,71 2,69 2,70 50 2,69 2,84 2,76 60 3,40 3,20 3,30 Skupno 2,78 3,02 2,89 344 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... proces kraj{ega ali dalj{ega trajanja, v teku katerega se lahko vrstijo prihajanja, odhajanja in zopetna vra~anja, enkratna ali ve~kratna, za~asna ali trajnej{a bivanja14. So popisane osebe pri odgovarjanju na vpra{anje o bivanju mislile na ~as, odkar so se ustalile oziroma se traj- neje naselile, ali so pri{tevale tudi morebitne prej{nje za~asne prisotnosti? Ne glede na to, lahko na podlagi nekaterih karakteristik podatkovne baze in zadevajo~e arhivske dokumenta- cije sklepamo, da je parameter, ki ga imamo na razpolago, zadovoljiv in jasen pokazatelj starostnih potez priseljevanja. Kot omenjeno, je to zajemalo predvsem mlado prebivalstvo pri najve~ji delovni mo~i, ki ga je nastajajo~e mesto najbolj potrebovalo in mu nudilo najuspe{nej{e vklju~evanje v tr‘i{~e dela. Ve~ kot polovica (54,7 %) priseljencev je tako prispela v Trst med 15. in 29. letom starosti, dodatnih 18,5 % do 39. leta starosti, skoraj 10 % pa pri starosti od 10 do 14 let. Starostni segment med 10. in 39. letom je torej zdru‘eval kar 84 % vseh priseljencev. [tevil~nost starostnega pasu 10–14 kot tudi 15–19 opozarja na mo‘no- sti, ki so se ponujale vajeni{tvu v raznih obrtnih in trgovskih poklicih ter hi{nim poslom. Nizek je, kot vidimo, dele‘ otrok pod 10. letom starosti in najstarej{ih, ki je v obeh primerih izraz dru‘inskih oblik selitev oziroma tesnih zvez z ‘e ustaljenimi ~lani o‘jega dru‘inskega kroga ali sorodstva, ~eprav tega ne moremo jemati kot tipolo{ko pravilo. Vse doseljevanje in prostorsko gibljivost, usmerjeno proti mestu, je namre~ potrebno kot drugod razbirati v kon- tekstu kompleksnih migracijskih sistemov, v katerih se prepletajo tako priseljevanja kot iz- seljevanja, in relacijskih mre‘, ki so lahko sorodstvenega, poklicnega, verskega ali {ir{ega dru‘benega zna~aja15. Priseljevanje dru‘inskega zna~aja v smislu preselitve dru‘inskih jeder, pri katerih so bili prisotni tudi otroci, je bilo bolj zna~ilno za nekatere socialno-ekonomske kategorije, npr. trgovce in obrtnike, delno je bilo pogojeno z ve~jo oddaljenostjo izvornega kraja in pogostokrat povezano z versko pripadnostjo. Trgovci ali obrtniki, ki so prenesli v Trst svoje poslovne dejavnosti, so mnogokrat pripeljali ali poklicali za seboj dru‘ino, kar je bilo tudi med pogoji za pridobitev stalnega bivali{~a. Mnogokrat so bili to pripadniki nerimokatoli{kih veroizpovedi, gr{ko in srbsko pravoslavne, uniatske, evangeli~anske, pre- dvsem pa judovske, kar se je pospe{ilo po letu 1778, ko je Bene{ka republika za~ela izganjati iz svojih ozemelj revnej{e judovske sloje in so {tevilne dru‘ine trkale tudi na tr‘a{ka vrata (Kalc 2003, 74). Primere priseljevanja celih dru‘in pa najdemo tudi med najrevnej{im oziro- ma socialno naj{ibkej{im prebivalstvom, navadno med nosa~i. [lo je praviloma za t.i. man- drijerje, ki so se priseljevali v tr‘a{ki ager kot kme~ki koloni, kjer so na podlagi spolovinar- skega ali druga~nega kratkodobnega pogodbenega razmerja obdelovali posestva (mandrije) patricijev in bogatej{ih me{~anov. Mandrijerske dru‘ine so bile precej mobilne, ker so si mnoge ob zapadlosti navadno enoletne pogodbe iskale ugodnej{ih pogojev, nemalokrat pa so ostale brez zemlje ali so se odlo~ale preseliti se v mesto, kjer so se mo{ki in tudi ‘enske zaposlovali kot te‘a{ka delovna sila, ali kme~ki dninarji. Pojav je bil {tevil~no nihajo~ in tudi ni potekal le v eni smeri, ker je bil odvisen od letin in od povpra{evanja po osnovni delovni sili v mestu, ki se je ravno tako spreminjala16. Doseljevanje mladih dru‘in z majhnimi otroci, kot je videti iz na{ih podatkov in kot potrjujejo kasnej{i izkazi ter popis iz leta 1765, vsekakor 14 O tem vpra{anju prim. Belfanti (1994, 75). 15 O migracijskih sistemih glej npr. Moch (1992, 13–18); o selitvenem pojavu ter vklju~evanju v priseljenska okolja v lu~i osebnih in dru‘benih relacijskih mre‘ pa Arru (2001). 16 Teh primerov pogostokrat popisi niso upo{tevali, ker so ti ljudje zaradi pomanjkanja zaposlitve ali nejasnih perspektiv glede stanovanja popisovalcem najavljali odhod iz mesta, dejansko pa so se legalno ali ilegalno mnogi zadr‘evali v mestu in izpadali iz popisne evidence. V poro~ilu Pittonija iz l. 1787 tako beremo, da je treba k {tevilu dodati na »stotine dru‘in«, ki so najavile odhod, a so bile v resnici del tr‘a{kega prebivalstva (BCT, ASC, F12, 1783– 1789, 31. 8. 1787). 345ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) ni bil najbolj pogost. K priseljevanju otrok ali bolje re~eno k {tevilu primerov tujega prebi- valstva v otro{ki ter mladostni{ki starosti so nekoliko prispevali varovanci samostanov obeh spolov in gostje najdeni{nice oziroma ubo‘nice17. @enski Trst Kaj nam popis pove o ‘enski komponenti prebivalstva oziroma o ‘enskem delu tr‘a{ke dru‘be? Kak{ne so bile njene strukturne specifike in posebnosti, kak{en polo‘aj je zasedal ‘enski spol in kak{ne vloge je odigraval v nastajajo~em tr‘a{kem dru‘beno-gospodarskem tkivu? Samoumevno je, da so tudi ta vpra{anja globoko pogojena s selitveno problematiko, kot enega izmed dominantnih vodil tr‘a{kega dru‘benega razvoja. Katerih je ve~? Mednarodna histori~no-demografska literatura in raziskave o zgodovini mest ugotavljajo kot pogosto zna~ilnost urbanih naselij starega dru‘benega reda in ~asa zgodnje industrializa- cije {tevil~no prevlado ‘enskega prebivalstva nad mo{kim. V primerih raznih velikosti, ki jih navaja Roger Mols v svoji {tudiji o zgodovinski demografiji evropskih mest, {tevilo ‘ensk skoraj povsod nedvoumno in ve~inoma ob~utno presega {tevilo mo{kih. V italijanskih me- stih, za katere je na voljo dosti zanesljive in kontinuirane dokumentacije, lahko to prevlado kvantificiramo na okrog 85 %. Prese‘ek je bil ponekod bolj, drugod manj poudarjen, spre- minjal se je po posameznih starostnih pasovih, znotraj mestnih ~etrti in v ~asu, saj je bil odvisen od vrste dolgoro~nih in konjunkturnih demografskih in predvsem dru‘beno-gospo- darskih razvojnih momentov, same tipologije mest in drugih dejavnikov, ki so privilegirali {tevil~nej{o navzo~nost ‘enske komponente v primerjavi z mo{ko. Ko ni {lo za popisno napako, je bila ve~ja ali manj{a stopnja femininitete npr. povezana z izrazitej{o mo{ko mobil- nostjo, z »zaposlovalnim tr‘i{~em«, ki je nudilo ve~je in stabilnej{e zaposlitvene mo‘nosti ‘enskim poklicem, za~asno odsotnostjo mo{kih zaradi vojn ali vrste njihovega poklica, ve~jo ali manj{o navzo~nostjo voja{tva ali izrazito spolnospecifi~no pogojenih skupnosti. Tako so na primer univerzitetna mesta bele‘ila bolj uravnove{eno razmerje med spoloma oziroma ve~je {tevilo mo{ke populacije. Ta je ve~krat prevladovala v sredi{~ih politi~noupravnega ‘ivljenja, zaradi prisotnosti uradni{tva in mo{ke slu‘in~adi, medtem ko je izrazito maskulini- teto Rima pripisati, poleg navzo~nosti administrativnega kadra pape{ke dr‘ave, {tevilnemu mo{kemu kleru, ki je v dolo~enih mestnih predelih predstavljal veliko ve~ino populacije (Sonnino 1999). Mimo podobnih skrajnih in partikularnih primerov pa je prese‘ek mo{kega nad ‘enskim prebivalstvom povezan s situacijami, kjer je prihajalo do korenitih strukturno- gospodarskih preustrojev, npr. z uveljavljanjem industrializacije, in z mladimi, nastajajo~imi oziroma hitro razvijajo~imi se mesti. Emblemati~na so v tem smislu »z vrha ustanovljena« mesta kot npr. ruski St. Petersburg, italijanski Livorno, kjer je v za~etni fazi znatno prevlado- valo {tevilo mo{kih in razmerje med spoloma se je {ele z ~asom, bodisi kot posledica selitev, bodisi zaradi prirodnega doprinosa, za~elo uravnove{ati (Mols 1955, 183–199). 17 Casa dei Poveri je bila hkrati ubo‘nica, siroti{nica in najdeni{nica, ki je slu‘ila tudi Kranjski in Gori{ki, ne samo kot sprejemnica najden~kov, ampak so vanjo prihajale rojevat nezakonske matere iz omenjenih de‘el (Tri- sciuzzi, De Rosa 1986). 346 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... Med slednje primere sodi s svojimi posebnostmi tudi Trst. Ob popisu leta 1765 so v Trstu {tevil~no prevladovale ‘enske in sicer z 51 % celotnega prebivalstva. V teku naslednjega desetletja se je slika spremenila, saj se je razmerje med spoloma prevesilo v korist mo{kih, ki so predstavljali 50,5 % celote (tabela 2). Ta relativno skromen premik je v resnici sekvenca dalj{ega procesa, povezanega s pospe{eno demografsko rastjo in bolj neposredno z mno‘i~nim doseljevanjem. ^eprav nimamo na razpolago zanesljivih direktnih podatkov o razmerju med spoloma v prvi polovici 18. stoletja in predvsem iz ~asa pred »rojstvom« novega Trsta, ni predrzno domnevati, da je bila takrat stopnja feminitete odlo~no bolj poudarjena in da se je razmerje do leta 1765 ‘e ob~utno popravilo v korist mo{ke komponente18. Indirektni pokaza- telj je razmerje med spoloma pri Tr‘a~anih ob popisu 1765, med katerimi je bilo 54,8 % ‘ensk. Med priseljenci pa so prevladovali mo{ki s 54,7 %. Glede na to, da je bilo priseljenega prebivalstva znatno ve~ kot v Trstu rojenega (55 %), je jasno, da je razmerje med spoloma te‘ilo k uravnove{anju. Podobna te‘nja se ka‘e iz podatkov iz leta 1775: v celoti je pri Tr‘a~anih prevladovala ‘enska komponenta, medtem ko so med tujci prednja~ili mo{ki. Zaradi veliko- sti priseljenske mase so ti v skupnem se{tevku {tevil~nej{i od ‘ensk. V tej fazi je torej hitro razvijajo~e se mesto potrebovalo in navezovalo nase veliko mo{kega aktivnega prebivalstva, ki je imelo prilo‘nost gospodarskega udejstvovanja oziroma zaposlovanja v trgovskih, obrt- nih, protoindustrijskih sektorjih, dejavnostih nekvalificiranega tipa, povezanih z emporialno vlogo mesta, in ne nazadnje pri sami gradnji urbanega aglomerata ter pristani{kih infrastruk- tur. Manjkalo ni niti tipi~no ‘enskih zaposlitvenih mo‘nosti, o katerih bo podrobneje govor v nadaljevanju in ki so spodbujale ravno tako mno‘i~ni priliv ne‘nega spola, vendar sta mo{ko in ‘ensko doseljevanje potekala po nekoliko druga~nih »~asovnih tirih«. Iz statistike, izdela- ne na podlagi poro~nih matrik, ki z upo{tevanjem podatka o izvorni fari novoporo~encev omogo~ajo vpogled v doseljevanje in njegovo ~asovno dinamiko, se jasno ka‘e, kako je zagon proste luke pospe{il celoten priseljenski proces, a bolj mo{kega kot ‘enskega. @enski 18 Popis iz leta 1735 navaja 1928 mo{kih in 1877 ‘ensk, vendar zajema – kot re~eno – samo del prebivalstva, katerega realnej{e {tevilo je bilo okrog 5.000. Vrh tega je bil voja{kega zna~aja, tako da prevlada mo{kih (50,7 %) ne ~udi. Podatek iz leta 1758 (3.181 ali 49,4 % mo{kih na 6.433 prebivalcev) pa se sklada in potrjuje tendenco ve~anja mo{ke prisotnosti (Montanelli 1905, 68). Tabela 2: Prebivalstvo po popisnih kategorijah, krajevnem izvoru in spolu a) absolutne vrednosti Popisne kategorije M  Skupno M  Skupno M  Skupno M  Skupno Stanovalci 601 855 1.456 2.090 1.672 3.762 90 98 188 2.781 2.625 5.406 Otroci 1.510 1.492 3.002 211 189 400 1.721 1.681 3.402 Posli 114 130 244 758 855 1.613 18 3 21 890 988 1.878 Skupno 2.225 2.477 4.702 3.059 2.716 5.775 108 101 209 5.392 5.294 10.686 b) vodoravni odstotki Popisne kategorije M  Skupno M  Skupno M  Skupno M  Skupno Stanovalci 41,3 58,7 100,0 55,6 44,4 100,0 47,9 52,1 100,0 51,4 48,6 100,0 Otroci 50,3 49,7 100,0 52,8 47,3 100,0 50,6 49,4 100,0 Posli 46,7 53,3 100,0 47,0 53,0 100,0 85,7 14,3 100,0 47,4 52,6 100,0 Skupno 47,3 52,7 100,0 53,0 47,0 100,0 51,7 48,3 100,0 50,5 49,5 100,0  TUJCI IZVOR NEZNAN S K U P N O  TUJCI IZVOR NEZNAN S K U P N O 347ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) tokovi so skozi celo stoletje nekoliko zaostajali za mo{kimi, kar se sklada s tezo, da so se ‘enske vklju~evale v kolikor toliko utrjene ali vsaj jasneje nakazane gospodarske situacije in oblikovane dru‘bene strukture, spotoma, ko so se v okviru le-teh ustvarjali pogoji za integra- cijo ‘enske kot gospodarskega dejavnika in sooblikovalca dru‘benega tkiva (Breschi et al. 2001, 121). Pod~rtati pa je treba, da je bil demografski razvoj mesta v prvi fazi, najmanj do srede stoletja, deloma pa {e v {estdesetih letih zelo nihajo~. Iz raznih opisnih virov je znano, da so velika infrastrukturna dela, kot izsu{evanje solin, gradnja pristani{kih objektov, stano- vanjskih hi{, ter razne trgovske in druge podjetni{ke pobude priklicale v mesto {tevilno delovno silo, ki pa je ravno tako v valovih odhajala, ko so dela zastala ali zamrla. Kratka ‘ivljenjska doba podjetij, tudi javnih, in splo{na gospodarska negotovost zaradi raznoraznih faktorjev, vklju~no z vojnami, s katerimi se je Avstrija spoprijemala v tem obdobju, sta bili skorajda pravilo. Neposredna posledica pa je bila mo~na fluktuacija priseljevanja in odseljevanja zla- sti mo{ke delovne sile, ki je {la v stotine in v~asih celo v tiso~e (Andreozzi 2003, 546–562). Mnogi izmed teh poklicev, zlasti gradbeni{ki, so bili ‘e po naravi geografsko gibljivi. Drugi, vezani na trgovske, obrtne in manufakturne dejavnosti, pa so ob ugodnih pogojih te‘ili k trajnej{i naselitvi. Nestabilnost gospodarskih razmer in mo{ke populacije sta potemtakem mo~no pogojevala prebivalstveno sliko tega obdobja in razgibavala {tevil~no razmerje med spoloma. Faza nastajanja »novega« Trsta je torej mo~no poudarila vedenjsko zna~ilnost mo{kega selitvenega pojava, ki je bilo nasploh bolj ob~utljivo na spremembe gospodarskih razmer, medtem ko so se ‘enske priseljenke v tem smislu »odlikovale« po ve~ji stabilnosti. V primerjavi z letom 1765 je vredno opozoriti, da se je razkorak med spoloma pri Tr‘a~anih skr~il od 45,2 % mo{kih in 54,8 % ‘ensk na 47,3 % oziroma 52,7 %, pri tujcih pa od 54,7 % mo{kih in 45,3 ‘ensk na 53 % oziroma 47 %. V slednjem primeru zaradi ve~jega priliva oziroma sedimentacije ‘enskega prebivalstva, v prvem pa zaradi konsistentnega vpliva priro- dnega prirastka. Zanimivo je tudi, da je bilo razmerje med spoloma po podatkih iz leta 1802 {e vedno na strani mo{kih (50,5 %) (Montanelli 1905, 70), kar lahko povezujemo z na- daljevanjem demografske razvojne tipologije, osnovane na pospe{enem doseljevanju in pre- vladi mo{ke komponente nad ‘ensko. To lahko sklepamo upo{tevajo~ migracijsko stopnjo, ki je dosegla v zadnji ~etrtini stoletja vi{ek (23,8 promilov letnega povpre~ja) in poro~ne podat- ke, ki v zadnjem desetletju nakazujejo {e nekoliko bolj poudarjen prese‘ek mo{kega pri- seljevanja v primerjavi z ‘enskim (Breschi et al 2001, 95, 120). Nekoliko podrobnej{i pregled nad skicirano sliko ponuja raz~lenitev stopnje maskulini- tete po starostnih razredih (tabeli 3a in 3b), iz katere je razvidno, kako je mo{ka komponenta prevladovala povsod, razen v starosti od 7 do 24 let (v raz~lenitvi po 5-letnih kontingentih, pridobljeni z opisano rekonstrukcijo, se ta ~as skr~i na segment 10–24 let, in, kot v tej tabeli, predvsem na starost 15–24) in, z izjemo starosti 55–59 let, na starej{e od 70 let. Prevlada mo{kih v prvem starostnem razredu (v tabeli 3b v prvih dveh razredih) je povezana z narav- nimi dejavniki, zaradi katerih ob rojstvu prednja~i mo{ki spol, ki ostaja za dolo~en ~as {tevil~no mo~nej{i. [tevil~no prevlado ‘ensk v starosti 7–14 in predvsem 15–24 pa je pripisati po eni strani ob~utno ni‘jemu {tevilu Tr‘a~anov v primerjavi s Tr‘a~ankami (verjetno kot posledica odhoda ali druge vrste odsotnosti mo{kega prebivalstva), po drugi pa s poudarjenim pre- se‘kom priseljenega ne‘nega spola, tako pri kategoriji stanovalcev, kot pri poslih. Kot smo ‘e opozorili, je koncentracija primerov v starostnem pasu 15–24 (pri 5–letni starostni porazde- litvi v razredu 20–24) posledica arbitrarne zgornje zamejitve razreda pri kategoriji otrok, ki vsebuje dejansko tudi starej{e primere. Stopnja femininitete v tem razredu bi zato utegnila biti nekoliko manj poudarjena in razmerje med spoloma v naslednjem starostnem pasu neko- liko manj ugodno mo{kim. S tem bi se slika skladala s tisto izpred desetih let, ko so ‘enske prevladovale v starostnem loku 15–29 let. 348 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... Ne glede na omenjene hipoteze, je jasno, v katerem starostnem pasu se je zgo{~alo ‘en- sko prebivalstvo in kako je ta zna~ilnost vezana na nekoliko razli~ne starostne poteze mo{kega in ‘enskega priseljevanja. Iz grafikona 3, ki prikazuje odstotni razpored mo{ke in ‘enske starosti stanovalcev ob priselitvi, je razvidno, kako je bil za obe komponenti vi{ek priseljevanja med 20. in 24. letom starosti, vendar je priseljevanje ‘ensk bilo pomaknjeno v mlaj{a leta, zlasti v starostni razred od 15 do 19 in tudi od 10 do 14 let, in je ostajalo precej poudarjeno tja do 34. leta, medtem ko je bilo pri mo{kih ob~utnej{e tudi v vi{jih starostih19. Podobne 19 Aritmeti~na sredina je pri mo{kih 25,7 let, pri ‘enskah 23,2 let, mediana pa 24 oziroma 21,9 let; modus je pri obeh spolih 20 let, standardna deviacija pa 11,4 oziroma 11,7.         ! "!   Starostni ra razredi Moški   M/F*100 Moški   M/F*100 Moški   M/F*100 0-4 647 629 102,9 37 28 132,1 684 657 104,1 5-9 384 350 109,7 47 42 111,9 431 392 109,9 10-14 268 298 89,9 106 87 121,8 374 385 97,1 15-19 178 196 90,8 195 248 78,6 373 444 84,0 20-24 176 260 67,7 356 460 77,4 532 720 73,9 25-29 71 98 72,4 353 317 111,4 424 415 102,2 30-34 107 111 96,4 403 374 107,8 510 485 105,2 35-39 86 82 104,9 343 262 130,9 429 344 124,7 40-44 76 112 67,9 390 285 136,8 466 397 117,4 45-49 44 66 66,7 247 153 161,4 291 219 132,9 50-54 71 88 80,7 244 191 127,7 315 279 112,9 55-59 26 53 49,1 105 87 120,7 131 140 93,6 60-64 43 67 64,2 137 104 131,7 180 171 105,3 65-69 18 19 94,7 31 22 140,9 49 41 119,5 70-74 11 20 55,0 31 26 119,2 42 46 91,3 75- 17 28 60,7 33 29 113,8 50 57 87,7 Skupno 2.223 2.477 89,7 3.058 2.715 112,6 5.281 5.192 101,7 S K U P N OT U J C I       "!   Starostni razredi Moški   Skupno M/F*100 0-6 918 848 1.766 108,3 7-14 571 587 1.158 97,3 15-24 905 1.164 2.069 77,7 25-29 424 415 839 102,2 30-34 511 485 996 105,4 35-39 429 344 773 124,7 40-44 466 397 863 117,4 45-49 291 219 510 132,9 50-54 315 279 594 112,9 55-59 131 140 271 93,6 60-64 180 171 351 105,3 65-69 49 41 90 119,5 70-74 42 46 88 91,3 75- 50 57 107 87,7 Skupno 5.282 5.193 10.475 101,7 349ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 350 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... zna~ilnosti se ka‘ejo pri starostni strukturi tujih poslov (grafikon 4), se pravi tenden~no ni‘ja starost ne‘nega spola20, ~eprav skupin zaradi druga~nega referen~nega podatka ni mogo~e neposredno primerjati. Naj spomnimo, da so pri poslih ‘enske {tevil~no prevladovale in prispe- vale k poudarjeni femininiteti celotnega prebivalstva v starosti 7–24 let (oziroma, po 5-letni razporeditvi, 10–24 let). Slu‘enje v sobivanju kot priseljenski model Razporeditev poslov po starosti, med katerimi je bilo komaj 13,1 % Tr‘a~anov (od tega 46,7 mo{kih), odpira vsekakor eno od klju~nih vpra{anj o doseljevanju, in sicer v kolik{ni meri je bilo slu‘bovanje s sobivanjem pri delodajalcu predhodni korak k trajnej{emu usidranju in sedi- mentaciji v mestu. To~nej{i odgovor bi terjal raz~lenjeno analizo in pritegnitev drugih serijskih virov, poleg popisa iz leta 1765 zlasti poro~nih in drugih cerkvenih matrik, na podlagi katerih je mogo~e tudi s poimenskim preverjanjem presoditi postopke, tipologijo in te‘nje priselitvenega procesa. ^e ostanemo pri {pekulativnem in pav{alnem branju podatkov, lahko glede ‘ensk najprej ponovimo za tisto obdobje prevladujo~o in v literaturi splo{no sprejeto predpostavko, da se je ‘enska prostorska mobilnost tesneje navezovala na dru‘bene strukture kot mo{ka (Moch 1992, 14–15). Ne glede na organizacijske vidike selitvenega koraka, razli~nih okoli{~in in ak- terjev, ki so pri tem sodelovali kot elementi socialnega povezovanja, je bil vstop in obstanek ‘enske v nekem priseljenskem kontekstu podrejen bolj ali manj formalnim, vsekakor prizna- nim in prepoznavnim socialnim jedrom. Lahko je bila to lastna dru‘ina, ko je {lo za selitev celotnega oziroma dela dru‘inskega nukleusa, za priselitev zaradi poroke ali pridru‘itev ‘e priseljenemu zakonskemu partnerju; lahko je {lo za sorodstveni krog ali drug relacijski sistem, ki je vzel priseljenko pod svoje okrilje, kar je pomenilo bodisi pod za{~ito kot pod socialno kontrolo. V na{em primeru, in pri poslih nasploh, pa je {lo za dru‘ino, pri kateri je priseljenka (ali tudi doma~inka) stanovala in slu‘bovala in v razmerju s katero je imela pravno definirane pogodbene pravice, predvsem pa dol‘nosti21. O »odvisnem« polo‘aju priseljenk, ~e niso pripa- dale uglednim dru‘benim slojem, je na voljo mnogo dokazov iz vsakdanjega ‘ivljenja. Naj omenimo le, da je v sicer (tudi moralisti~no) strpnem Trstu zlasti mlaj{a priseljenka, ki ni bila poro~ena v mestu oziroma ni sodila v nek dru‘inski ali sorodstveni krog in ni mogla dokazati delovnega razmerja, veljala, kot je predvideval zakon, avtomati~no za potepuha ali celo za potencialno prostitutko in je bila takoj pripravna za izgon, medtem ko je bila praksa do mo{kih priseljencev prizanesljivej{a (Kalc 2003, 72). Druga predpostavka se dotika pomena, ki ga je imel odhod (ve~inoma, a ne samo iz po- de‘elja) v mesto v gospodarski in {ir{i dru‘beni strategiji posameznika in njegove dru‘ine. ^e se omejimo na ne‘ni spol, podobno pa velja tudi za mo{ke, se lahko vpra{amo, ~e so se dekleta in mlade ‘enske obra~ale proti tr‘a{kemu delovnemu tr‘i{~u v sklopu nekega na~rta, usklajene- ga znotraj izvorne dru‘ine in podrejenega konzervativnim potrebam le-te, ali je {lo za zapusti- tev izvorne skupnosti in prestop v novo, mestno dru‘beno okolje? Je njihov selitveni korak odgovarjal namenu kraj{ega ali dalj{ega delovnega postanka v funkciji obstoja pripadajo~e dru‘ine, ali ‘elji po odcepitvi in na~rtovanju samostojnega dru‘inskega ‘ivljenja, morda pa po osamosvojitvi in dru‘inski reprodukciji v izvornem kraju22? Te mo‘nosti in njihove variante se niso izklju~evale, ampak so v masi priseljenk sobivale ter se pogostoma med seboj prelivale. 20 V tej kategoriji je srednja starost pri mo{kih 26,9 let, pri ‘enskah 26,5 let, mediana 24 oziroma 23, modus ostaja enak (20 let), standardna deviacija pa 10,6 in 11,4. 21 V zvezi s tem glej AST, CRG, b. 546, »Ordnung für das Stadtgesind in Triest, Görz und Gradisca«. 351ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Paul-André Rosental (1990) je problem izrazil s paradigmo maintienrupture, ki u~inkovito ponazarja smisel procesa, ~eprav izzveni nekoliko dihotomi~no v primerjavi z interpretacijo migracij v lu~i migracijskih sistemov (Moch 1992) in predvsem nasproti biografskemu ter socialno-relacijskemu analiti~nemu pristopu, ki je v zadnjem desetletju najbolj prispeval k raz- grinjanju kompleksnosti migracijskega dogajanja in ki mu je sam Rosental dal pomemben doprinos (Gribaudi 1996, Rosental 1999, Gribaudi 2001). Starostna struktura poslov, bivajo~ih pod delodajal~evo streho, kar je predstavljalo primarno mo‘nost ‘enskega vklju~evanja v tr‘a{ko delovno tr‘i{~e, nas vsekakor navaja k tezi, da je bilo slu‘enje v obliki sobivanja ve~inoma dalj{a ali kraj{a prehodna faza v ‘ivljenjskem ciklusu priseljenk23 in da je za mnoge predsta- vljalo predsobo trajnega in samostojnega usidranja v mestnem dru‘benem tkivu. Podalj{ek krivulje v starej{e starostne razrede dokazuje namre~, da je bila stabilizacija znotraj mestnega okolja v tem poklicnem razmerju in torej socialnem polo‘aju skromna24. Strmo padanje prime- rov ‘e po najbolj markantnem starostnem razredu nam potemtakem daje sklepati o delnem odhajanju ~lanic te dru‘bene kategorije, upo{tevajo~ podatek o priseljenkah med stanovalci pa predvsem o njihovi sedimentaciji z ustvarjanjem lastne dru‘ine. V to smer ka‘ejo tudi poro~ni podatki, iz katerih je razvidno, kako je mogo~en priliv prebivalstva ustvarjal v Trstu veliko poro~no tr‘i{~e in ponujal pogoje za »dostop« do zakona, ki jih mnogi v izvorni skupnosti niso imeli (Breschi et al. 2001, 166–181). Dodatni kazalec nakazanega priseljenskega modela je primerno visoka starost ob prvem zakonu, ki je pri tujkah zna{ala v zadnjem ~etrtstoletju povpre~no 27,1 leta, medtem ko je bila pri doma~inkah 22,4 leta. Tr‘a{ko poro~no tr‘i{~e je bilo med drugim (vsaj potencialno) bolj naklonjeno ne‘nemu spolu, ker mu je zaradi {tevil~ne prevlade mo{kih ponujalo ve~ prilo‘nosti. @enskam v prid pa je igrala tudi liberalna miselnost glede sklepanja zakonskih zvez, kar so tr‘a{ki upravitelji posebej nagla{ali, ker se je skladalo s prizadevanji merkantilisti~ne politike po pospe{evanju demografske rasti. V poro~ilih na Dunaj lahko beremo torej, kako je bil Trst v tem oziru prost predsodkov in kako so tukaj tudi nezakon- ske matere zlahka dobile poro~nega partnerja (Dorsi 1989, 168). Geografski izvor priseljevanja Trst je s svojo rastjo postajal gospodarsko te‘i{~e obse‘nega geografskega obmo~ja, v katerega je {iril tudi svojo atraktivno mo~. Njegove silnice so segale globoko v vse strani evropskega kontinenta kot tudi v bli‘njevzhodni prostor, vendar je bil bazen njegovega kon- tinuiranega in ve~inskega priseljenskega dotoka bli‘je in srednjeoddaljeno mestno zaledje. Iz tabele 4, ki se zaradi enostavnej{e ekspozicije nana{a pri notranjeavstrijskih de‘elah na upravno-politi~no delitev iz 19. stoletja, je razvidno, da je {lo v prvi vrsti za Kranjsko in Gori{ko-Gradi{~ansko, za njima pa za Istro in Furlanijo. Te {tiri regije, ki obdajajo mesto, so prispevale leta 1775 kot tudi v dolgi ~asovni perspektivi ve~ kot 60 % priseljencev, s tem da se je s~asoma njihova te‘a spreminjala in je na primer Gori{ka konec 18. stoletja prekosila Kranjsko (Breschi et al. 2001, 124). Pomemben tok je prihajal tudi iz nekoliko oddaljenej{ih 22 Umestno je tudi vpra{anje, koliko priseljenk, bivajo~ih pod delodajal~evo streho, je bilo ‘e poro~enih, o ~emer na{ vir mol~i. Sicer je mogo~e na osnovi splo{nih dognanj o ‘enskem slu‘enju sklepati, da je bilo njihovo {tevilo skromno, ker se zakonski stan zlasti pri ‘enskah ni najbolje ujemal s tovrstno obliko slu‘bovanja, predvsem ne za ‘enske, ki so imele dru‘ino v mestu. Prim. Arru (1996, 256). 23 To kar Laslett opredeljuje z izrazom life-cycle servanthood (1977); glej tudi Kaser (2002, 53) in Arru (1995, 9). 24 Vpra{anje je tudi, v kolik{ni meri je {lo za primere, ki so zaradi raznih okoli{~in in potreb stopali v tako razmerje v vi{ji starosti, in {e bolj za primere, pri katerih je bilo slu‘enje povezano s celibatom ali vdovstvom, o ~emer brez podatka o ~asu bivanja poslov v mestu in o njihovem stanu ni mogo~e soditi. 352 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... Veneta in Koro{ke. Najbolj zastopana o‘ja obmo~ja glavnega bazena so bila v ~asu popisa {ir{e slovensko zaledje Gorice, Vipavska, teritoriji se‘anskega, postojnskega in delno loga{kega okrajnega glavarstva, v Istri zlasti koprsko zaledje in nekateri deli obalnega pasu. Glede spolnih specifik je zanimivo, da sta se mo{ko in ‘ensko priseljevanje podobno kot v ~asovnih vidikih razlikovala tudi v geografskem izvoru. Mo{ka in ‘enska mobilnost ter dotok v mesto sta bila namre~ vezana na druga~ne dru‘bene in gospodarske vloge spolov, potekala sta deloma po skupnih, deloma po samostojnih poteh in se naslanjala na partikular- ne in nemalokrat povsem lo~ene relacijske mre‘e. Kot jasno vidimo iz podatkov, je bilo ‘ensko doseljevanje kraj{ega dometa kot mo{ko, saj je kar 69,1 priseljenk izviralo iz Gori{ke, Istre in predvsem iz Kranjske, ki je mo~no izstopala med vsemi ostalimi. Nezanemarljivo {tevilo (dodatnih 10,8 %) jih je vsekakor prihajalo tudi iz Koro{ke in iz Veneta, torej nekoliko bolj oddaljenih obmo~ij. Iz Gori{ke, Kranjske in Istre je prihajalo komaj 41 % mo{kih, ~e dodamo {e Furlanijo pa 50,7 %, kar je {e vedno dale~ od ‘enskega dele‘a. Za prve tri regije je nadalje zna~ilno, da so ‘enske {tevil~no presegale mo{ke, pri ~emer je zopet izstopala Kranjska (65,6 % kranjskih priseljencev), ki je to zna~ilnost ohranila v ~asu in je bila torej de‘ela ‘enskega doprinosa par excellence. Razen kvarnersko-dalmatinskega toka, pri kate- rem so ravno tako rahlo prednja~ile ‘enske, a je bil {tevil~no manj izrazit, je preostalo pri- seljevanje bilo, z razli~nimi poudarki, prete‘no mo{kega zna~aja. Pri tem je vredno opozoriti na tri primere. Na tok iz Furlanije, ki ga je sestavljalo samo 24,7 % ‘ensk in ki je predstavljal med regijami primarnega doprinosa pravo nasprotje Kranjski. Tudi tu je {lo za dolgoro~no strukturno zna~ilnost, ki jo potrjujeta popis iz leta 1765 (18,6 % ‘ensk) in poro~na statistika (17,1 % nevest med furlanskimi novoporo~enci v 18. stol.). [e bolj izraziti sta bili v tem smislu Lombardija in [vica, pri katerih sta bili mo{ki komponenti skoraj ekskluzivni. ^e je poudarjeno mo{ko konotacijo furlanskega toka te‘je interpretirati, so v zadnjih dveh prime- rih vzroki jasni in dobro poznani. [lo je za izraz svojevrstne migracijske tipologije, zna~ilne za dru‘beno-gospodarske sisteme gorskih obmo~ij oziroma za dolo~ene poklice. Alpski svet se je ponekod ‘e od poznega srednjega veka vse izraziteje soo~al s problemom delikatnega  #$ % & !  " "%!'   b) vodoravni odstotki   "% Moški   Skupno Moški   Skupno Goriška 15,2 19,0 17,0 47,7 52,3 100,0 Kranjska 19,1 41,4 29,5 34,4 65,6 100,0 Istra 6,7 8,7 7,6 46,5 53,5 100,0 Furlanija 9,7 3,6 6,9 75,3 24,7 100,0 Koroška, Tirolska 5,8 5,5 5,6 54,2 45,8 100,0 Štajerska 2,5 1,4 2,0 66,3 33,7 100,0 Kvarner in Dalmacija 3,1 3,7 3,4 48,9 51,1 100,0 Veneto 8,1 5,3 6,8 63,5 36,5 100,0 ()*+)%    6,2 2,8 4,6 71,8 28,2 100,0 Lombardija 2,7 0,2 1,5 92,5 7,5 100,0 Švica 3,8 0,2 2,1 95,5 4,5 100,0 Italija 5,2 2,4 3,9 71,1 28,9 100,0  "% 2,9 1,6 2,3 67,8 32,2 100,0 Drugo 8,9 4,1 6,7 71,3 28,7 100,0 Skupno 100,0 100,0 100,0 53,0 47,0 100,0 ', "         "+"+ !+ 353ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) razmerja med {tevilom prebivalstva in pre‘ivetvenimi viri, ki so tradicionalno temeljili na agrarno-pa{ni{kem gospodarstvu. Zaradi podirajo~ega se ravnovesja so skupnosti razvile od primera do primera sicer zelo raznolike dru‘bene in gospodarske strategije, ki pa so med drugim slonele na kombinaciji tradicionalne ekonomije in sezonstva oziroma za~asne migra- cije. Te selitve so bile prete‘no mo{ke, vezane so bile na trgovino (pogostokrat kro{njarstvo), bolj ali manj kvalificirane obrtne poklice kot tudi na agrarno in drugo dninarstvo. Marsikje so v 18. stoletju dosegle ‘e mno‘i~en zna~aj in spremenile vloge v izvornih skupnostih, kjer so dejavnosti lokalne ekonomije pre{le v pristojnost ‘ensk, medtem ko so se mo{ki ‘e od mladih nog usmerjali v »poklic« za~asnih izseljencev. Podobno je bilo tudi s skoraj izklju~no mo{kima skupnostima iz [vice in iz Lombardije v Trstu. Prvo so sestavljali ve~inoma priseljenci iz (takrat {e ne {vicarskega) kantona Graubünden, ki so se uveljavili na dveh podro~jih: kot ~evljarji in kot kavarnarji. Zaposlovali so izklju~no mo{ko osebje iz izvornih krajev, medtem ko je ‘enska komponenta njihovih dru‘in skoraj brez izjeme ostajala v domovini. Ta »lo~itev« je trajala desetletja in desetletja. Preostali [vicarji, ki so prihajali z obmo~ja Lugana, in priseljenci iz Lombardije pa so se ukvarjali ve~inoma z zidarstvom. Ta poklic se je ravno tako najpogosteje kombiniral z agrarno osnovo, za katero so v izvornem kraju skrbele ‘enske25. Omenjeno je bilo zapleteno ozadje razlik v geografskem izvoru priseljenskih tokov. Osno- vne elemente za sicer splo{no in shemati~no raz~lenjevanje tega vpra{anja dobimo v gospo- darskem oziroma poklicnem sestavu priseljenega prebivalstva. Iz njega izhaja to kar je bilo bolj ali manj zna~ilno tudi za mnoga druga takratna mesta, in sicer, da je bila oddaljenost geografskega izvora tende~no povezana z vrsto poklica (v smislu stopnje kvalifikacije) in socialnim polo‘ajem26. Pri mo{kih je tako opaziti, da je izvirala najosnovnej{a delovna sila (zlasti nosa~i, te‘aki in agrarni delavci) v veliki ve~ini iz bli‘jega in srednje oddaljenega mestnega zaledja. Ko je prihajala iz oddaljenej{ih krajev, je v mnogih primerih razumeti, da je bila njena prisotnost vezana na priselitev delodajalcev oziroma usklajena znotraj nekega relacijskega kroga, ki je povezoval izvorno obmo~je s Trstom. Mo{ka nekvalificirana delov- na mo~ je bila med drugim tudi {tevil~no najbolj nihajo~a. Povpra{evanje v Trstu je lahko nenadoma naraslo ali upadlo in podobno potrebe tistih, ki so iskali zaslu‘ka v mestu, po- nujajo~ le svojo fizi~no mo~. Vse to je privilegiralo premike na kraj{e razdalje. Iz neposred- nih de‘el okrog mesta so prihajali tudi {tevilni obrtni poklici, mali in ve~ji trgovci in drugi, vendar so bili izvorni kraji le-teh razporejeni znotraj naj{ir{ega obsega priseljenskega baze- na. Pri kvalificiranih kategorijah je imel priseljenski in sedimentacijski proces zaradi organi- zacijskih vidikov druga~ne modalitete, bil je to~neje pravno normiran, sledil je poklicnospeci- fi~nim ciljem in kompleksnej{im oblikam na~rtovanja, ob ~emer je bila razdalja postranske- ga ali vsaj drugorazrednega pomena. 25 O tovrstnih migracijah in vlogi za~asnih selitev v gorskih dru‘beno-gospodarskih sistemih obstaja bogata mednarodna literatura. Nekatera temeljna dela so Viazzo (1989), Merzario (1996), Fornasin (1998), Merzario (2000). O {vicarski skupnosti (ki se je med drugim razlikovala po valde{ki veroizpovedi) in priseljencih iz Lombardije v Trstu za ~as, ki nas zanima, ni obravnav, ne manjka pa del o za~asnem izseljevanju iz kantona Graubünden, kot npr. Bühler (1994) in Kaiser (1994). 26 Izraz tenden~no je treba posebej poudariti, ker teza ni splo{no veljavna in ustreza le kot zelo splo{en interpre- tacijski model. Bolj raz~lenjene analize in drugi primeri mest ka‘ejo, namre~, da je razmerje med poklicno dejavnostjo oziroma socialnim polo‘ajem in geografsko razdaljo izvornega kraja priseljenskih tokov samo na sebi relativno. V »igri« so predvsem drugi dejavniki, ki lahko pospe{ijo, zavirajo ali usmerjajo mobilnost proti takim ali druga~nim ciljem, npr. razporeditev urbanih naselbin in drugih gospodarskih sredi{~ v dolo~enem prostoru ter njihova atraktiv- na sposobnost, ali relacijske naveze, ki se vzpostavijo med izvornimi kraji in kraji priseljevanja in na podlagi katerih deluje poklicna, sorodstvena ali {ir{a dru‘bena selitvena veriga. Razdalja torej ni »avtomati~ni« dejavnik, ~eprav ima »bli‘ina« kot vplivni faktor nedvomno zelo veliko te‘o. O teh vpra{anjih glej npr. Levi (1985). 354 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... Podobno je veljalo za ‘enske, vendar za razliko, da so priseljenke, ki so se obra~ale proti mestu zaradi dela, lahko ra~unale na neprimerno o‘ji spekter zaposlovalnih mo‘nosti, ki se je v glavnem osredoto~al na slu‘nostne dejavnosti v obliki sobivanja z delodajalcem. Koncen- tracijo ‘enskega dotoka iz o‘jega mestnega zaledja je torej mogo~e vzporejati z nizkim in ozkim socialno-poklicnim profilom zaposlitvenega tr‘i{~a, ki je bilo zelo ugodno za dekleta in mlade ‘enske iz bli‘njega pode‘elskega (in ne samo pode‘elskega) zaledja. Med tem zale- djem in mestom so bile razpredene tudi najgostej{e mre‘e medosebnih stikov in poznanj, bodisi med delodajalci in izvornimi dru‘inami delojemalcev, bodisi med samimi priseljenci oziroma priseljenkami, ki so si na razne na~ine medsebojno pomagale vstopati v mestne delovne in dru‘bene sisteme. Poklicni in dru‘beni vidiki Preden preidemo k podrobnej{emu prikazu poklicnega ter socialnega sestava priseljenske in celotne ‘enske komponente tr‘a{kega prebivalstva, se moramo ustaviti pri vpra{anju opre- deljevanja ‘enskih dejavnosti in njihovega dru‘benega polo‘aja v na{em in podobnih virih. Problem je ve~plasten. Za popisno dokumentacijo iz predstatisti~nega in zgodnjega statisti~nega obdobja sta med drugimi pomanjkljivostmi zna~ilna vrzelasto in dvomljivo oziroma dvoumno navajanje poklicev in gospodarskih dejavnosti populacije. Ta vidik je prisoten pri obeh spolih, a je mnogo bolj poudarjen pri ‘enskah, ker izhaja iz konkretnih vlog, predvsem pa iz razli~nega na~ina opredeljevanja mo{kega in ‘enskega lika znotraj dru‘benega konteksta in miselne pred- stave o le-tem. V teh predstavah je bilo gospodarstvo v njegovem naj{ir{em razponu ter »po- membnosti« oblik ena~eno prvenstveno z mo{kim spolom. Posledi~no je mo{kega in njegov dru‘beni polo‘aj definiral in legitimiral poklic oziroma gospodarsko delovanje, ki sta bila zato dele‘na ve~je in skrbnej{e formalizacije. Za ‘enske pa sta veljala kot osnovni klju~ opredeljevanja prej stan (poro~ena, neporo~ena, vdova) in sorodstvena relacija (soproga, h~erka, mati, snaha itd.), se pravi razmerje do »glavnega« mo{kega. Poklic oziroma gospodarsko opredeljujo~ pojem sta tako nastopala kot mo{kemu enakovreden samolegitimacijski element pri ‘enskah »samih«, npr. vdovah in neporo~enih, oziroma kjer so nastopale (tudi v tem primeru zlasti vdove ali samske) kot nosilke dru‘inskega nukleusa. Poleg teh je bila obi~ajno definirana s poklicno vlogo {e kategorija dekel in vseh tistih delavk, ki so bivale pod delodajal~evo streho. Iz literatu- re izhaja torej ugotovitev, da so v popisnih virih ostajale z vidika podatkov o gospodarskih vlogah najbolj zanemarjene poro~ene ‘enske. Drug problem, ki ote‘uje razbiranje dejanskih gospodarskih dejavnosti, je pomanjkanje standardiziranih poklicnih definicij in klasifikacij, tako da je bila ena in ista dejavnost lahko navedena s pojmovno razli~nimi izrazi, ali pogosteje obratno, da so se za istim izrazom lahko skrivale zelo razli~ne dejavnosti z razli~no gospodarsko te‘o in socialno legitimacijo. Popi- sovalci so poleg tega bele‘ili to, kar so osebe izjavljale, se pravi, da so podatki izraz samore- prezentacije lastne gospodarske dejavnosti in socialne podobe, ki se ni nujno skladala z defi- nicijo oblastvenega dovolila za opravljanje doti~nega poklica, ko je bilo to predvideno27. Mnogi so se izjavljali kot se jim je ob prilo‘nosti popisa zdelo najbolj primerno. Pri ‘enskah je realna podoba {e bolj »zamaskirana« in te‘je razumljiva zaradi o‘jega spektra ‘enskih poklicev in ker so definicije, ko so sploh prisotne, najve~krat zelo splo{ne, nedore~ene, 27 O tem vidiku glej zanimive in emblemati~ne ugotovitve S. Cavallo na primeru turinskih kirurgov in ranocel- nikov (2001, 61). 355ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) dvoumne. Za izrazom dekla (serva) se je lahko skrivala cela vrsta dejavnosti, {e ve~ pa za izrazom gospodinja (fa lavori di casa in podobno), ki ga navadno najdemo zapisanega pri poro~enih ‘enskah. Je {lo res samo za gospodinjska opravila in skrb za dom in dru‘ino, kar med drugim ni nikoli veljalo (in se {e danes ne priznava) kot prava gospodarska dejavnost? In ko viri o poklicu soproge, h~ere ali sestre preprosto mol~ijo? Logika nam narekuje, da v vseh teh primerih upo{tevamo gospodarsko osnovo dru‘ine, ki ji oseba pripada, s kom je ‘enska poro~ena in s ~im se ukvarja njen soprog, ~igava je doti~na h~i, pri kom je dekla zaposlena. Na ta na~in je zgodovinopisje izgrajevalo tezo o »nevidnem« in neformalnem sodelovanju ‘ensk pri dejavnostih njihovih mo{kih, {e posebno ko je {lo za obrti in druge gospodarske oblike, organizirane na dru‘inski podlagi. Dejstvo je tudi, da so bili ‘enski poklici in gospo- darsko udejstvovanje labilnej{i, da je bilo ‘ensko delo bolj fleksibilno in elasti~no oziroma manj stabilno od mo{kega, bolj prilagodljivo trenutnim situacijam in potrebam; pogojeno je bilo tesneje z ‘ivljenjskim ciklusom ‘enske in njeno reprodukcijsko vlogo, posledi~na »{ibka« dokumentarna formalizacija in identifikacija ‘enske s poklicno/gospodarsko dejavnostjo pa odpira nenazadnje osnovni problem razlikovanja med ‘enskim delom in »nedelom«. Novej{e {tudije o ‘enski v gospodarstvu in historiografska kritika, ki je v zadnjih letih prere{etala vpra{anje virov in njihove povednosti na tem tematskem podro~ju, opozarjajo, da so zgoraj nakazane interpretacije ‘enskih vlog hipoteti~ne. To ne pomeni, da niso pravilne, temve~, da ne slonijo na trdnih dokazih, ker so izpeljane, kot smo videli, iz dokaj labilnih in skopih poklicnih opredelitev ter iz kontekstualizacije v dolo~enih socialno-gospodarskih okoljih, v katere je iz istih razlogov te‘ko imeti to~nej{i vpogled. Pomeni tudi, da so pav{alne in zato semplicisti~ne. ^e so bile na primer ‘ene in neporo~ene h~ere, zabele‘ene kot gospo- dinje ali brez poklicnih oznak res pogostokrat aktivno soudele‘ene pri dru‘inskem trgovskem ali obrtnem »podjetju«, ne moremo tega sprejeti kot pravilo. Podobno ni nujno, da je bila sicer dokazana ‘enska delovna fleksibilnost povsod enako poudarjena in na podobne na~ine usklajena s fazami ‘ivljenjskega ciklusa. Najbolj pa se moramo izogibati historiografsko precej zakoreninjenih predstav, ki ‘ensko gospodarsko udejstvovanje obravnavajo v smislu subsidiarnega in dopolnilnega. Strategije dela so bile nujno bolj kompleksne, diferencirane, in to ne samo, kjer se je dru‘inska skupnost o~itneje opirala na razne zaposlitvene oblike in gospodarske doprinose svojih ~lanov. Za obdobja, bli‘ja na{emu, so nam ti gospodarski si- stemi in ‘enske vloge znotraj njih la‘je doumljivi, predvsem, ~e razpolagamo tudi z ustnimi viri, ki bogato pri~ajo o mnogoterih formalno nezabele‘enih vidikih ‘ivljenja in udejstvo- vanja, in jih osmi{ljajo {e s subjektivno sfero neposrednih akterjev. Glede na to, morda ni neumestno opozoriti na nevarnost prena{anja interpretacijskih vzorcev v druga, ~etudi navi- dezno sli~na okolja in {e manj jih projicirati v ~asovnem smislu. Mnogi italijanski primeri ka‘ejo, kako sta bili prisotnost ‘enske v gospodarstvu in delitev gospodarskih vlog med spoloma krajevno, ~asovno in v samem ‘ivljenjskem ciklusu ter v posameznih proizvodnih procesih raznoliki, glede na dru‘bene, politi~ne, kulturne, tehnolo{ke specifike in organiza- cijo dela (Poni 1996; Laudani 1996; Piccinni 1996; Greci 1996). ^e se omejimo na zahodno slovensko obmo~je, lahko navedemo korenito spremembo, do katere je pri{lo v ‘enskem gospodarskem udejstvovanju na tr‘a{kem pode‘elju, ko se je proti koncu 19. stoletja za~elo zaradi gospodarskih premikov in prodiranja novih kulturnih modelov postopno {ibiti ‘ensko samostojno pridobitni{tvo, slone~e predvsem na kru{arstvu. Vzporedno s tem je pe{al tudi dru‘beni polo‘aj ‘ensk, ki so se stoletja ukvarjale s to dejavnostjo in ki so z gospodarskega in tudi socialnega ospredja drsele v podredje (Verginella 1996, 254). Za jasnej{o in verodostojnej{o razumevanje ‘enskih gospodarskih vlog in statusnega po- lo‘aja v ~asu na{ega popisa in starej{ih obdobjih nasploh se postavlja skratka problem pove- dnosti virov, a tudi pristopov k problematiki. Ni dovolj upo{tevati in se poglobiti v poklicne 356 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... in statusne definicije. Treba je presegati pojem »delovnega trga« in gospodarsko vlogo ‘en- ske ocenjevati celoviteje, tudi v lu~i premo‘enjskih, dotalnih, dru‘insko-organizacijskih in drugih vidikov, v katerih se lahko realneje zrcali njena gospodarska te‘a28. S temi vpra{anji in pristopi se seveda pri~ujo~i ~lanek ne namerava in tudi ne more spo- prijeti, ker med raziskavami o dru‘beni in gospodarski zgodovini Trsta, kljub nezanemarljivi dosedanji produkciji in ambicioznim najnovej{im raziskovalnim naporom29, {e vedno ni te- meljnih analiz v smislu zgoraj nakazanih smernic30. Vredno pa jih je izpostaviti in problem povednosti ohraniti pred o~mi za korektnej{e branje poklicnih podatkov popisa, ki so kljub vsemu pomemben globalni pokazatelj dru‘beno-gospodarskih struktur. Tr‘a{ki popis iz leta 1775 ima glede poklicnega in stanovskega opredeljevanja ‘ensk svoje posebnosti in nekoliko odstopa od opisanih tenden~nih zna~ilnosti. Kot prvo je zanimi- vo, da je rubrika o poklicu ve~inoma izpolnjena, to~neje v 81% primerov vseh poimensko popisanih ‘ensk (tabela 5). Pri stanovalkah je pomanjkanje podatka izjema (samo v 1,3% primerov), pri poslih pa odlo~no prevladujejo osebe brez vsakr{nega zapisa (66,1%). Odsot- nost zapisov pri poslih zavisi od dejstva, da je ta kategorija prebivalstva uvr{~ena v posebno, njej namenjeno sekcijo registra, ki nosi poklicno oziroma funkcijsko oznako ‘e v naslovu (domestici in servitori). Popisovalec je zato ni dodatno vpisoval. Primere z neizpolnjeno rubriko gre torej razumeti v smislu generi~nih pojmov slu‘kinja in dekla. Slednji (serva) je tu pa tam le zabele‘en, skupno v 6,3% primerov. K tak{ni razlagi navaja tudi dejstvo, da se vse ostale oznake nana{ajo na specifi~nej{e dejavnosti oziroma statusne polo‘aje, skladno s tem, kar naslov poklicne rubrike dejansko spra{uje, in sicer, ~e imajo osebe »{e kak drug poklic« (Se oltre ciò abbino altro Mestiere). Pri stanovalkah so kot re~eno rubrike izpolnjene bolj dosledno, vendar se z vidika povednosti definicij ponavlja v bistvu enak problem: v 52,5% primerov je popisovalec uporabil oznako gospodinja (lavora in casa, fatti di casa in podob- no), preostale pa so definirane s sicer {ir{o pahlja~o konkretnej{ih opredelitev. 28 O vseh tu nakazanih vpra{anjih, nana{ajo~ih se na vire in ‘ensko kot gospodarski subjekt (s posebnim pou- darkom na italijanski situaciji), glej Groppi (1996a) in podrobneje Groppi (1996b). Za tr‘a{ko okolico prim. Vergi- nella (1996, 221–246) in Navarra (1990). Zanimive izsledke za vrednotenje podatkov o poklicu v nonove{kih popi- snih virih ponuja tudi Belfanti (1994, 64). 29 Mi{ljen je knji‘no-raziskovalni projekt Storia economica e sociale di Trieste (Gospodarska in dru‘bena zgo- dovina Trsta), ki poteka na Ekonomski fakulteti tr‘a{ke univerze in ki je do danes obrodil dva od treh na~rtovanih zvezkov: Finzi, Panjek (2001) in Finzi, Panariti, Panjek (2003). 30 Izjema je judovska skupnost, ki je med nekatoli{kimi komponentami tr‘a{ke dru‘be bila dele‘na najve~ raziskovalnega zanimanja. Z vidika dru‘ine in v podredju ‘enskega dru‘benega polo‘aja znotraj tr‘a{ke judovske skupnosti v drugi polovici 18. in prvih desetletjih 19. stoletja glej npr. Navarra (1996).  -$"      "   &   Poklic Število % Stanovalke *   2.591 98,7     34 1,3 Skupno 2.625 100,0 Posli *   335 33,9     653 66,1 Skupno 988 100,0 Skupno *   2.926 81,0     687 19,0 Skupno 3.613 100,0 357ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 31 Pri tem je vredno med drugim spomniti, da so leta 1775 v Trstu za~eli izvajati terezijansko Splo{no {olsko naredbo iz leta 1774 in odprli Normalno {olo, nekaj let kasneje pa {e {tiri trivialke. Kljub obveznosti {olskega obiska otrok od 6. do 12. leta starosti, in naporom lokalnih oblasti, ki so na splo{no izobra‘evanje gledale kot na predposta- vko za uspe{no rast mesta in od leta 1761 na svojo pest organizirale verski pouk za izbolj{anje »nravstvene« vzgoje mladine, je uvajanje {olstva napredovalo po~asi in z velikimi te‘avami. Na koncu stoletja je {olo obiskovala {e vedno samo okrog polovica {oloobveznih otrok in poro~ila nadzornikov ter policijskih oblasti govorijo redno o problemu izostajanja od pouka. Pri tem so pozorna predvsem na socialno-moralni vidik, ker so mnogi otroci postopali po ulicah in na razne na~ine (ne nazadnje prek drobnega kriminala) motili javni red. Razbrati pa je, da je stala za nerednim obiskom, popolnim izostajanjem in {olskim osipom tudi »uporaba« oziroma anga‘iranje otrok v dru‘ini, vklju~no z raznimi oblikami gospodarskih dejavnosti (De Rosa 1991, 39). [e ve~. [olska obveznost je veljala samo za del otrok, in sicer tiste, ki uradno niso bili kakorkoli delovno zaposleni. V kme~ki dru‘bi na tr‘a{kem pode‘elju je vpra{anje prihajalo {e eksplicitneje do izraza: da bi zagotovile {olski obisk, so oblasti v domeni z va{kimi skupno- stmi usklajevale pouk s kme~kimi opravili (Kalc 2004). To kot splo{no in indirektno potrdilo o »nevidnih« vlogah tudi mlaj{ih otrok, ki {e dodatno izpostavlja vpra{anje polo‘aja in formalne »nevidnosti« funkcije mladostnikov. Popisna kategorija otroci je {e nekoliko bolj posebna in problemati~na, ker je podatek prisoten samo v 157 (9,4 %) primerih, za mo{ki spol pa v 348 (20,2%) primerih. Te {tevilke odpirajo kompleksno vpra{anje otro{kega dela, in sicer, ali je taka stopnja participacije mla- dine v gospodarskih dejavnostih realisti~na. ^e izvzamemo prvo starostno kategorijo (do 7 let), zna{ajo omenjeni dele‘i pri mo{kih 43,3%, pri ‘enskah pa {e vedno samo 18,8 % in 30,8 % v primerjavi z najstarej{im starostnim razredom. Vrh tega, del zapisov ni poklicnega ali gospodarskega zna~aja, tako da so odstotki dejansko {e ni‘ji. Navedbe dokazujejo, da se je zaposlovanje otrok oziroma njihovo uvajanje v poklic za~enjalo nekje v drugem staro- stnem razredu (po originalni starostni raz~lembi) in da je bilo pri mo{kih dele‘no ve~je for- malizacije, vpra{anje pa je, v kolik{ni meri to odra‘a dejansko spolno razlikovanje vklju~evanja v gospodarske procese, in {e prej, koliko je gospodarska anga‘iranost teh kategorij presegala stopnjo njene formalizacije. Mimo pomanjkljivosti informacije v rubriki »delo otrok« (Impiego di questi figli]) in agregiranega starostnega podatka, zaradi katerega nimamo preciz nej{ih indicov o starosti (vsaj formalnega) vstopanja v svet dela, se moramo vpra{ati, kaj se dejansko skriva za prazninami, predvsem pri ‘enskem spolu. Problem, ki se ga bomo na kratko {e dotaknili, je za specifi~no raziskavo31. Zato bo tudi v nadaljevanju razprave podatek o poklicno-gospodarski strukturi kategorije upo{tevan le splo{no. Za primerjavo z ostalimi dvemi kategorijami, naj za sedaj povemo, da se je z »doma~imi hi{nimi opravili« ukvarjalo 19,1% deklet z navedenim podatkom. Preden preidemo k pregledu poklicno-socialnih profilov, med katerim bo govor o pridobit- nih in nepridobitnih dejavnostih, velja opozoriti, da je med gospodarsko pridobitnimi oznaka- mi mogo~e razlikovati {e dve, konceptualni kategoriji: ‘enske s samoopredeljenim poklicem ali dejavnostjo, in tiste, pri katerih se oznaka sklicuje na gospodarsko dejavnost mo{kega, neke- ga drugega dru‘inskega ~lana oziroma, pri poslih, dru‘ine, pri kateri so zaposleni. Slednja kategorija je sicer {tevil~no povsem obrobna, vendar se nam zdi z metodolo{kega vidika in za pravilnej{e branje vira informiranje o tem lo~evanju umestno, ker gre za redke eksplicitne znake ‘enske participacije pri gospodarskih dejavnostih dru‘inskega oziroma bivanjskega agre- gata, ki dodatno izpostavljajo vpra{anje ‘enske vloge in na~ina njenega udele‘evanja v gospo- darskih procesih. Te primere najdemo v vseh treh popisnih kategorijah in sicer z oznakami pomaga mo‘u, o~etu, materi, bratu (aiuta il marito, assiste il marito, aiuta al padre, fà l’arte del padre, accudisce al padre, negozia col fratello, assiste alla madre), ali pomaga v klavnici (aiuta al macello). Referen~ne osebe oziroma dejavnosti pa so: kroja~, mesar, mali trgovec (imetnik trgovine), v kategoriji »otroci« pa tudi vi{ji profili kot upravljalec loterije (collettore di lotto), posrednik (sensale) in v enem primeru celo veletrgovec (mercante). 358 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... Opredelitvene oznake se v vseh treh popisnih kategorijah pojavljajo z bolj ali manj profi- liranimi poklicnimi oziroma gospodarskimi konotacijami, nekatere pa ozna~ujejo stan ali polo‘aj socialnega, zdravstvenega in {e kakega drugega tipa. Med gospodarsko pridobitnimi navedbami odpade pri stanovalkah (tabela 6) 6,6 % celote na trgovino, gostinske usluge in prehrambene obrti, med katerimi lahko razlikujemo ve~ vrst dejavnosti oziroma gospodar- skih ravni. Najbolj zastopana (4,2%) je bila kategorija prodajaln (bottegara), mesnic (becca- ra), pekarn (fornara), predvsem pa razne oblike gostilni~arstva, prodaje vina, ‘ganih pija~, olja in druge prehrane. Gostinstvo je bilo v pristani{kem mestu raz{irjena in precej dobi~konosna dejavnost, pri kateri so sode~ po {tevilu primerov (44) ‘enske odigravale po- membno vlogo. Gostiln je bilo ve~ vrst, od manj{ih vinoto~ev in kr~em, do lokalov s kuhinjo in preno~i{~i. Razlikovale so se tudi po kvaliteti, pri ~emer je kot diskriminanta veljala ‘e vrsta vina, ki so ga smele prodajati (tr‘a{ko ali uvo‘eno). Kot tipi~no ‘enska dejavnost sodi v to kategorijo poklicev tudi oddajanje sob oziroma postelj (affittaletti), ki je omenjeno samo v petih primerih, a je bilo v resnici dosti bolj raz{irjeno, ~e pomislimo, da so prav v nasle- dnjih letih zaradi javnega reda in kontrole nad tujci oddajanje sob in postelj hoteli omejiti, in sicer na 24 licenc (AST, CRG, b. 103, ad 589, 23. 1. 1783). Iz tega lahko sklepamo, da je ta dejavnost, ki je bila te‘ko obvladljiva, delno u{la popisovalcu in ostala marsikje »skrita«32. Le v par primerih se navedbe nana{ajo na prodajalne z neprehrambenimi proizvodi in namigujejo na nekoliko bolj izbrano blago (vende abiti, vende galanterie). Preostalih 2,3% pa odpade na najni‘je, kro{njarske oblike trgovanja. Te so zastopale v polovici primerov (32) prodajalke kruha (vende pane), s tem, da vir ne razlikuje med tistimi, ki so ga same tudi pekle, in tistimi, ki so ga odkupovale v pekarnah in ga nato prodajale. Razlika je pomembna, ker je imelo kru{arstvo va‘no pridobitno in monetarno vlogo in je predvidevalo poleg obrtnih in organizacijskih sposobnosti dolo~eno finan~no podlago ter razpolo‘ljivost kru{ne pe~i, medtem ko je samo preprodajanje navadno odgovarjalo osnovnej{i, dnevno-pre‘ivetveni lo- giki. ^e izvzamemo prodajalke sukna in tekstilnih proizvodov (revendigola de drappi), je tej logiki najbr‘ sledila ve~ina ‘ensk, opredeljenih kot kro{njarka ali prodajalka (revendigola, vende in piazza), ki so navadno preprodajale vrtnine, nakupljene pri okoli~anskih kmetih ali bene{kih uvoznikih (~olnarjih). Tako smemo sklepati na podlagi dejstva, da so tovrstno drobno 32 Resnici na ljubo je popisovalec odkril nekaj primerov najemanja sob oziroma postelj brez dovoljenja in na to opozoril v svojem zapisniku, skritih primerov pa je bilo mnogo ve~ (BCT, AD4, »Continuazione del Protocollo de’ rimarchi sopra li mancamenti trovati nella visita delle Case fatta in occasione della coscrizione generale«). Tabela 6: Stanovalke  &.+ +% !  "! Poklicno-gospodarske  +%  !  Število % + + ! !+     173 6,6 Obrt in protoindustrija 162 6,2 Perice 124 4,7 / & 115 4,4 ( !% !&  & 70 2,7 "Dela za druge" 227 8,6 0/" 0 1.379 52,5 Plemkinje, redovnice 144 5,5 Drugo 166 6,3 Brez podatka 65 2,5 Skupno 2.625 100,0 359ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) trgovino dopu{~ali le osebam, ki zaradi ostarelosti ali telesne nesposobnosti niso imele alter- nativnih virov pre‘ivetja. V nasprotnem primeru je bila prepovedana ali komaj tolerirana, iz gospodarskih razlogov (konkurenca trgovinam) in zaradi javnega reda. Prete‘no ‘enski »po- klic« branjevke (revendigola) je bil druga~e priznan samo neposrednim kmetovalcem oziro- ma ~lanicam kme~kih dru‘in, ki so smele prodajati svoje proizvode v namenskih krajih, to~no dolo~enih po pravilniku (Regolamento di Piazza). Nekaj jih je stanovalo v mestu, ve~ina pa je bila s tr‘a{kega pode‘elja, in jih ne najdemo v mestnem popisnem registru. V obrtnem in protoindustrijskem sektorju je bilo po izkazih v viru zaposlenih 6,2% sta- novalk. Ve~ kot polovico (3,5%) poklicni nazivi povezujejo s t. i. politi~nimi obrtmi, ~eprav v Trstu, kot pristani{kem mestu z velikim povpra{evanjem raznoraznih obrtnih uslug, lo~nica med politi~nimi in komer~nimi obrtmi ni bila nikoli jasna. Tako je npr. {tevilo kroja~ev in ~evljarjev presegalo lokalne potrebe, ker so delali dosti za tranzitne stranke oziroma za izvoz. Ravno kroja{tvo (sarta, sarta di donna, sarta d’omo) in z njim povezane ali sorodne dejavno- sti (npr. izdelovanje gumbov in pokrival ter ~ipkarstvo: bottoniera, scuffiera, fà merli) so bile najbolj raz{irjeni poklici ‘ensk (2,6%). Za njimi je pri{lo tkalstvo (tessera, 0,7%), nato soli- narstvo (salinara, 0,6%), od preostalih pa je zabele‘enih samo nekaj primerov izdelovalk lasulj, ~evljarka in urarka (parrucchiera, scarpara, orologiara). Rokodelstvo protoindustrijskega oziroma manufakturnega zna~aja (2%) so zastopale de- lavke v nekaterih obratih (npr. sve~arni), v veliki ve~ini (1,7%) pa pletilke slamnatih ovojev za steklenice (fà fiasche ali impagliatrice de fiaschi). [lo je za tipi~no ‘ensko dejavnost, osnovano na zalo‘ni{tvu, ki so jo delavke opravljale na domu, ve~inoma za izdelovalnice rozolijevih likerjev in ‘ganih pija~. Kljub povsem prostemu tr‘i{~u dela33, je imela de facto nekak{en privativni zna~aj, saj je bila po tihi domeni oblasti in gospodarskih subjektov prepu{~ena naj{ibkej{im dru‘benim slojem, zato da je pripomogla k premagovanju krhkih dru‘inskih pre‘ivetvenih bilanc. Ne ~udi, da je bilo tovrstno rokodelstvo raz{irjeno tudi v popisni kategoriji otroci, in sicer kot najve~krat imenovana pridobitna oblika, saj je bilo zaradi organizacije proizvodnje in z vidika ro~nih spretnosti primerno tudi za mlade in ne nazadnje za otroke. Posebno zanimivo pa je dejstvo, da ta zelo precizno definiran »poklic« direktno izpostavlja vpra{anje »nevidnosti« ‘enske pridobitne delovne participacije. V popi- su je namre~ navedenih 75 ‘ensk, ki so se ukvarjale s pletenjem steklenic, medtem ko jih v popisu iz leta 1765 najdemo 26. Izkazi o proizvodnji rozolij pa poro~ajo, da je leta 1765 sodelovalo pri izdelavi 300.000 pletenk 60 dru‘in in leta 1771 za 500.000 steklenic »ve~ kot 60 dru‘in«, pri ~emer smemo sklepati, da je bilo {tevilo krepko vi{je. @e to odgovarja po podatkih komer~nih oblasti 180 do 200 delavkam (in v minimalni meri delavcem). [e bolj poveden je podatek, da sta samo vodilni ‘ganjarni, Rossetti in Balletti, leta 1774 zaposlovali 300 izdelovalk pletenk (Andreozzi 2003, 580). Jasno je torej, da je bila ta dejavnost nepri- merno bolj raz{irjena od formalno izkazanega v popisnih registrih, da jo je opravljalo tudi po ve~ ~lanov iste dru‘ine in da se je skrivala za generi~nimi ali drugimi poklicno-gospodarski- mi oznakami, zaradi nekontinuirane delovne udele‘be in nestabilnosti samega proizvodnega procesa ‘ganjarn, deloma pa tudi zaradi menjavanja in usklajevanja razli~nih dejavnosti. Dejstvo, da je delo potekalo na domu, je omogo~alo vklju~evanje in izklju~evanje iz proizvod- nje in fleksibilno uporabo razpolo‘ljivih delovnih mo~i znotraj dru‘ine, skladno s potrebami, ~asovno razpolo‘ljivostjo in povpra{evanjem trga. Vse to, {ibka identifikacija s »poklicem«, ki ni bil pravi poklic, in najbr‘ {e drugi razlogi so postavljali v podredje formalizacijo dejavnosti. 33 Naj opozorimo, da v Trstu ni bilo cehov in zlasti po proglasitvi proste luke so centralne oblasti spodbujale svobodno konkurenco dejavnosti in dela (Kalc 2003, 59 in sl.). 360 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... Lepo {tevilo stanovalk je bilo nadalje dninark in predvsem nosa~ic (4,4%). Prve (0,7%) so opredeljene z dobesednim izrazom giornaliera in brez podrobnej{ih opisov, saj se je njihovo delovno podro~je menjavalo. Zaposlovale so se tako reko~ iz dneva v dan kot najosnovnej{a delovna sila, glede na povpra{evanje raznoraznega tipa, ki ga v rasto~em mestu ni primanjko- valo, ~eprav je bilo precej pogojeno z letnimi ~asi in gospodarsko razvojno dinamiko, splo{no in po posameznih sektorjih. Podobnim vplivom so bile (tudi {tevil~no) podvr‘ene nosa~ice, vendar so se kljub temu, da so ostajale v kategoriji nekvalificiranih delavk, precej razlikovale od navadnih dninark po na~inu dela. Sam vir jih podrobneje definira: manj{e {tevilo kot »prena{alke s ko{aro« (porta il cesto), »prena{alke sena« (porta il fieno), »prena{alke smeti« (porta immondizie) ali tudi generi~no nosa~ica (facchina), veliko ve~ino (3,2%) pa kot »prena- {alke vre~« (porta sacco). Ta, na prvi pogled splo{en naziv se je v takratnem in tudi poznej{em Trstu nana{al na to~neje dolo~eno dejavnost pretovarjanja razsutega blaga v vre~ah v skladi{~a in iz njih ter razna{anja oziroma razva‘anja po naro~ilu trgovcev, kupcev, posrednikov. Nosa~i (facchini) so bili najbolj {tevilni stalno prisotni34 nekvalificirani delavci v mestu in so odigra- vali nenadomestljivo vlogo v pristani{kih in splo{neje trgovskih dejavnostih. Zato so bili tesno povezani v kategorijo, ki je bila dele‘na posebne pozornosti s strani oblasti in delo- dajalcev, saj je pomanjkanje nosa~ev lahko upo~asnilo delovanje pristani{~a in dvigovalo ceno storitev, preveliko {tevilo pa je povzro~alo brezposelnost, poslab{anje socialnih razmer in ogro‘anje javnega reda. Nosa~i so ‘iveli v protislovnem polo‘aju: po eni strani so predsta- vljali kompaktno skupino, u‘ivali so poseben status, med njimi je bil raz{irjen mo~an ~ut pripadnosti delovni kategoriji, njihove mezde so bile vi{je od mezd ostalih splo{nih delavcev, tako da je nekvalificirana delovna sila, ki je prihajala v mesto, te‘ila vklju~iti se v njihove vrste; po drugi strani pa je bila ta kategorija socialno izredno krhka, ker je dolgoro~ni za- slu‘ek bil odvisen od nihanja trgovine ter pristani{kega prometa in je bil mo~no sezonsko pogojen. V zimskih mesecih so se skoraj redno pojavljali krizni momenti, ko je nemalo nosa~ev in njihovih dru‘in trpelo pomanjkanje35. Nosa~i so bili dveh vrst, stalno zaposleni pri trgovskih podjetjih ali pri carinski upravi in t.i. »javni nosa~i« (facchini di piazza), odvisni od dnevne delovne borze. @enske so sodile v slednjo skupino. Njihovo {tevilno prisotnost ne gre pripisati avtomati~no in samo »potrebi« oprijemanja tako napornih in za ‘ensko telo {e posebno iz~rpajo~ih dejavnosti. Upo{tevati je treba tudi to, da sta bila pretovor in skladi{~enje dolo~enega blaga tako reko~ v ‘enskem zakupu, in sicer ‘ito. To je znotraj nosa{kega poklica zagotavljalo nosa~icam segment delo- vnega trga, ki je kot pri mo{kih, kljub sezonskim in konjunkturnim dinamikam, nudil vi{je mezde v primerjavi z drugimi te‘a{kimi deli. Dejavnost je vsekakor ostajala pre‘ivetvenega zna~aja in nastopa najve~krat kot dejavnik diferencirane gospodarske strategije. Med nosa~icami ni niti ene neporo~ene ‘enske, vse so omo‘ene in manj{e {tevilo je vdov. Glede na dejavnosti soprogov (v 64% nekvalificiranih), med katerimi prednja~ijo zlasti kme~ki delavci in razni te‘aki, si lahko predstavljamo {ibke dru‘inske socialno-ekonomske situacije, v katerih je bilo pre‘ivetje odvisno prav od kombiniranega zaposlovanja na najosnovnej{em delovnem tr‘i{~u. Kot pri nosa~ih je tudi za nosa~ice zna~ilna visoka starost, ki je zna{ala v povpre~ju 44,4 leta in je pri vdovah presegala 52 let. Dejstvo, da je samo v par primerih zna{ala manj kot 30 let, dodatno potrjuje, da je bilo oprijemanje tega »poklica« povezano z 34 Zelo {tevilna je bila tudi druga te‘a{ka delovna sila, predvsem tista, ki se je zaposlovala v gradbeni{tvu in pri velikih infrastrukturnih delih, vendar je bila zelo mobilna, prihajala je in odhajala v valovih glede na faze urbanisti~nega razvoja. Prim. Andreozzi (2003, 547, 552) in Panjek (2003, 680). 35 Podrobneje o tr‘a{kih nosa~ih in »politiki« do njih Kalc (2003, 67–70); splo{neje o posebnosti kategorije nosa~ev tudi v drugih mestih glej npr. Moricola (2002) in Piccinno (2002). 361ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) dru‘inskimi gospodarskimi dinamikami in njihovim (te‘avnim) uravnavanjem36. Pomeni tudi neke vrste »ekskluzivnost« kategorije, ki je bila o~itno zaprta mlaj{im in predvsem samskim, ki je spodbujala kohezijo med ~lanicami in kot pri mo{kih poudarjala, kljub pogostokrat nezavidljivim razmeram, svojo gospodarsko vlogo in dru‘beno istovetnost. O krhkem dru‘be- nem polo‘aju in skrajno negotovem gospodarskem stanju mnogih izmed teh dru‘in je na voljo poseben zapis izvajalca popisa v poro~ilu o stanju bivali{~, ki razodeva tudi izvor mno- gih nosa~ev in nosa~ic ter vzrok za tako {tevilne agrarne delavce med soprogi nosa~ic. O predelu Rena v Starem mestu (contrada della Rena) je Antonio Tognana de Tonnefeld poro~al: »V tej soseski bivajo ve~inoma Furlani in mandrijerji – sami revni ljudje brez poklica. Sle- dnji so tisti, ki so jih gospodarji odslovili ali so se naveli~ali bivati v mandrijah in so se zatekli v mesto. Oboji se pre‘ivljajo kot javni nosa~i ali kme~ki dninarji. Njihove ‘ene nosijo vre~e ali slu‘ijo po hi{ah. Vsi so polni otrok, za katere ne skrbijo in jih pu{~ajo, da se pote- pajo po mestu. Ti otroci nadlegujejo ljudi, prosja~ijo po cerkvah in hi{ah, hranijo pa se samo z mine{tro, ki jo delijo kapucinski patri pri vratih samostana ob dolo~enih dneh«37. [e bolj raz{irjeno je bilo pranje perila (4,7%), ki bi ga morali praviloma obravnavali skupaj z ostalimi obrtmi, a si kot samostojna ‘enskospecifi~na in {tevil~no zelo relevantna dejavnost zaslu‘i posebno pozornost. Perice so dejansko predstavljale svojstveno kategorijo. Tudi zanje je bila zna~ilna mo~na poklicna identifikacija, vendar pre‘eta z izrazitej{im indi- vidualizmom. Kot pri dninarkah in nosa~icah je bila obrt vezana na »zrela leta«, na dru‘inski kontekst in na gospodarsko logiko usklajevanja diferenciranih virov dohodka, vendar je na- stopalo tudi kot nosilni gospodarski steber. Perice so bile namre~ poro~ene ali ovdovele ‘en- ske, njihova povpre~na starost je zna{ala 41,4 oziroma 49,3 let, redkokatera je bila mlaj{a od 33 let, obrt pa so opravljale tudi do zelo pozne starosti. Da se je poklic posebej prilegal starej{im ‘enskam in samohranilkam nas opozarja dele‘ (in tudi absolutno {tevilo) vdov, ki je bil pri pericah vi{ji (29%) kot pri nosa~icah (21%), pri ~emer je pomembno upo{tevati, da je {lo za stabilnej{o gospodarsko dejavnost, ki je zagotavljala stalnej{i zaslu‘ek kot dninar- stvo in nosa{tvo. V tej smeri si lahko razlagamo tudi pogostej{o navzo~nost otrok oziroma dru‘inskih skupnosti pri ovdovelih pericah in sicer 66,7% nasproti 40%. Iz dru‘inskih kon- tekstov, ki bi jih bilo vredno podrobneje analizirati skupaj {e z drugimi parametri, sta nadalje razvidna vi{ji dru‘beni polo‘aj peric a tudi ve~ja razslojenost obrti. Tudi med soprogi peric ni manjkalo preprostih delavcev (ve~ kot 43 %), skoraj izklju~no nosa~ev (38,3%). Vendar je bil preostali del porazdeljen na ob~utno {ir{o pahlja~o prete‘no bolj kvalificiranih obrtnih poklicev (npr. kova~, ~evljar, kroja~, sodar, mizar) in v nekaterih primerih tudi uglednej{ih dejavnosti ali javnih slu‘b (npr. voja{ki na~elnik, mornari{ki na~elnik, pristani{ki sanitetni ~uvaj, trgovski posrednik). Poleg tega najdemo ‘e pri soprogih-nosa~ih ve~ stalno zaposlenih pri zasebnih trgovcih, enega od {tevil~no omejenih carinskih nosa~ev (facchino di dogana), se pravi javnega name{~enca, zadol‘enega za posebna, zakonsko normirana opravila, in sa- mega na~elnika javnih nosa~ev, odgovornega za organizacijo dela, najemanje, razme{~anje in pla~evanje te delovne sile. ^e pomislimo na zna~ilnosti obrti in na to, kar so {tudije dognale za kasnej{a obdobja, lahko trdimo, da so bile pericam odprte ve~je mo‘nosti za zado{~anje pre‘ivetvenih potreb in pogostokrat za gospodarsko uveljavljanje ter socialno rast. Njihov uspeh je bil med drugim povezan z vrsto strank, ki so lahko segale v najvi{je dru‘bene sfere. Poleg delovnih sposobnosti 36 Med ‘enskimi posli sta samo dva primera tega poklica. 37 BCT, AD4, »Continuazione del Protocollo de’ rimarchi sopra li mancamenti trovati nella visita delle Case fatta in occasione della coscrizione generale, 26 febbraio 1775«. 362 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... so zato prihajale do izraza tudi spretnosti navezovanja in gojenja medosebnih odnosov. Upo{tevajo~ omejeno povednost vira in na osnovi dosedanje nominativne analize, ki ostaja kljub opori elektronske tehnologije zelo zamudna in te‘avna, ne moremo konkretneje pod- preti za novej{i ~as veljavnih dognanj, da so tr‘a{ke perice prena{ale obrt na svoje ‘ensko potomstvo, kot tudi ne, da so delovale podjetni{ko, tako da so zaposlovale delovno silo in s tem pove~ale storilnost ter dohodek. Nekaj primerov sicer govori v tej smeri, vendar je vpra- {anje, ~e lahko brez {tevil~nej{ih indicov sprejmemo to tezo, ki velja za ~as, ko je obrt zapu- stila mesto in se preselila v periferijo, torej v spremenjene oziroma druga~ne socialno-gospo- darske in bivanjske kontekste38. Glede na to, da so perice opravljale svoje delo doma pa smemo sklepati, da so pri obrti sodelovale {e druge ~lanice dru‘ine, najve~ h~erke, ~esar vir ne bele‘i, ker upo{teva samo nosilke dejavnosti, ki jih je poklicno legitimiral stik s stranka- mi. Pod tem pogojem gre razumeti tudi trditev, da je bilo pranje perila poklic »zrelih let«, in navedeni podatek o povpre~ni starosti peric, ki je zaradi popisnih kriterijev deformiran in bi se z upo{tevanjem dejanske delovne participacije najbr‘ ob~utno spremenil. Iz podatkov o vdovah, ki so la‘je obvladljivi, lahko vsekakor domnevamo, da so imeli otroci peric ugodnej{a izhodi{~a za zaposlovanje v primerjavi s preprostimi delavkami. Nekatere dejavnosti potom- stva namigujejo namre~ na obstoj privilegiranih osebnih zvez ali poznanstvev (npr. cameriera da Levi – natakarica pri judovskem trgovcu Leviju), oziroma na mo‘nost dvigovanja nad najpreprostej{o delovno silo in v~asih uvajanja v poklice, za katere je bilo potrebno izobra‘evanje oziroma vajeni{tvo (npr. {ivilja ali vrvar). Ne bo odve~ znova pod~rtati, da ostaja to sklepanje na ravni hipoteze, bodisi zaradi vseh izpostavljenih zna~ilnosti vira, bodisi ker je mogo~e o omenjenih aspektih tehtneje razpravljati le v lu~i diahrone, predvsem biografske perspektive. Kot je razvidno iz razpredelnice, so bile pri stanovalkah prisotne tudi razne oblike slu‘enja (2,7%). Ta klasifikacija zdru‘uje dva razli~no opredeljena segmenta. Manj{ega so predsta- vljale kuharice in kaka stre‘nica (0,6%), ki so delale tako po gostilnah kot pri uglednej{ih dru‘inah ali osebnostih39. Nekoliko ve~je {tevilo (2,1%) navaja vir kot dekle (serva ali fà servizi). Poleg teh je 8,6% stanovalk zabele‘enih z nedolo~nim pripisom »dela za druge« (lavora per altri), ki pove samo, da so pridobitno anga‘irane, vendar ne v kak{ni obliki, niti na katerem podro~ju. Jasno je, da ni {lo za to~nej{e profile, ker bi bili druga~e eksplicitneje opredeljeni. Pripis se zdi bolj v smislu razlikovanja z opredelitvijo »doma~a opravila« (lavo- ri di casa, fatti di casa) in ga za razliko od »dekle« (4 primeri) pogosto najdemo tudi pri popisni kategoriji otrok (27 ali 17,2% vseh opredeljenih primerov). Vendar je te‘ko trditi, da je {lo preprosto za opravljanje gospodinjskih del pri strankah. Verjetno so te ‘enske res nudi- le razne doma~e usluge, spekter dejavnosti pa je bil nedvomno {ir{i, podobno kot za »dekle«, pri katerih pripisi nakazujejo, da so sodelovale tudi in v~asih izklju~no pri gospodarskih dejavnostih svojih delodajalcev. ̂ eprav je {lo v osnovi za slu‘enje, je med kategorijo »dekel« in ‘enskami, opredeljenimi s pripisom »dela za druge«, vendarle vidna razlika, ki jo je more- biti pripisati vrsti odnosa (ob~asnega ali stalnej{ega) s stranko. Za dekle je vredno izpostaviti predvsem to, da je bila ve~ina (vsaj 23 na 35) zaposlena pri judovskih dru‘inah, kar je povezano s pravilom, da kr{~anske ‘enske (in predvsem neporo~ena dekleta) niso smele preno~evati na judovskih domovih. To so velevala kr{~anska versko 38 O vpra{anju »periferizacije« tr‘a{kih peric je zanimiv podatek iz leta 1843, ko je bilo v obmestnih in okoli{kih naseljih 429 peric, v mestu pa le {e 28 (Schematismo 1843, 371). Ob{irneje o tem pojavu, ki je bil pogojen tudi z razpolo‘ljivostjo vodnih virov in primernih prostorov za su{enje perila, poro~a, s poudarkom na dvajsetem stoletju, Repinc 1990. 39 Npr. kuharice pri judovskem trgovcu Luzzatu, pri markizu Costanzu, pri tr‘a{kemu {kofu, ali stre‘nica pri gospodu Di Piazzi. 363ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) moralna na~ela, med drugim tudi da bi se izognili »posledicam« mo{kih pozornosti, ki jih je bila pogostokrat dele‘na mlada ‘enska slu‘in~ad, bivajo~a pod isto streho z delodajalci. Judov- ske slu‘kinje so se zaposlovale izklju~no pri judovskih dru‘inah, vendar jih za potrebe ni bilo dovolj. Zato so se @idje poslu‘evali kr{~anskih ‘enskih slu‘kinj, ki so bile preskrbljene s stanovanjem. Mnogi pa se niso ozirali na prepoved in so imeli kr{~anske dekle pri sebi, kar se sklada z liberalnej{im verskim ozra~jem, ki je vladalo v Trstu {e pred Toleran~nim patetnom iz leta 1781 in ukinitvijo judovskega geta 1785. Popisovalec, ki je imel med drugim tudi nalogo preverjati moralno stanje dru‘in in spo{tovanje zakonskih predpisov na tem podro~ju, je vsekakor sestavil natan~no evidenco kr{~anskih deklet, bivajo~ih po judovskih domovih40. Za razliko od peric in te‘a{kih delavk, ki so bile kot re~eno skoraj brez izjeme poro~ene ali vdove, so bile stanovalke, popisane kot »dekle«, pogosteje tudi samske (18,6%) in podobno, ~eprav manj izrazito, velja za ‘enske, ki so »delale za druge« (11,5%)41. Slu‘enje ni imelo »starostnih pragov«, realnih ali navideznih zaradi deformacij, povezanih s kriteriji popisovanja, in je predstavljalo najzgodnej{o obliko izkazanega (in tudi dejanskega) ‘enskega zaposlovanja, kot smo ‘e videli iz starostne strukture popisne kategorije poslov. Tudi pri stanovalkah, ki so slu‘ile, dobimo mlada dekleta vse od 15. leta dalje, vendar ima starostna krivulja druga~no obliko kot pri poslih: pri ‘enskah, ki so »delale za druge« dose‘e vi{ek v starostnem razredu 30–34, pri »deklah« pa v razredu 40–44 let. Pri obeh kategorijah ostaja {tevilo primerov znatno tudi pri vi{jih starostih, vse do 55 let, s tem da so bile »dekle« tenden~no starej{e42. Ta zna~ilnost, ki je sicer najvidnej{a pri kuharicah in jo torej lahko povezujemo s poklicno specializacijo, potrjuje, da je {lo tudi pri ostalih oznakah, ki smo jih zdru‘ili pod kategorijo »dekle«, za neko- liko posebno, delovno ali statusno bolje definirano skupino, najbr‘ pogodbeno in osebno tes- neje povezano z delodajalcem. Zanimivo je tudi, da je pripadnic te kategorije skoraj 89% pri- seljenk, medtem ko jih je med ‘enskami, ki »delajo za druge«, slabih 68%, in nadalje, da je starost ob priselitvi v mesto pri prvih nekoliko vi{ja od splo{nega povpre~ja. Po {tevil~no najobse‘nej{em segmentu »doma~a opravila« imamo statusno kategorijo ple- menitih ‘ensk (nobile educazione), s 4,6-odstotnim dele‘em, in redovnic (religiose), ki jih je bilo 0,9%. O slednjih, kot pri mo{kih redovnikih, vir ne navaja drugega, razen skupnega {tevila. Kategorija »drugo« zdru‘uje kon~no {e vrsto precej razli~nih opredelitev. Med temi je razno- lika podskupina bolj profiliranih pridobitnih dejavnosti oziroma statusno nekoliko izstopajo~ih figur (skupno 2,1%), kot npr. rentnica (vive del suo), in{pektorica v bolni{nici (inspettrice del- l’ospitale), babica (levatrice), zlasti pa u~iteljica (maestra di scola). [lo je za zasebne u~iteljice, ki so pogostokrat vodile svoje {ole, pri ~emer so nekatere uvajale v poklic h~erke oziroma so jih imele pri sebi kot pomo~nice. Pripadnice te podskupine so bile pogostokrat vdove ali samske (med u~iteljicami 8 na 22), druga~e pa poro~ene z bolje situiranimi mo{kimi, ki so bili najmanj obrtniki, v~asih srednje veliki trgovci, u~iteljice pa v ve~ primerih z u~itelji. V to podskupino lahko uvrstimo s 0,4% dele‘em {e mlade varovanke ‘enskih samostanov (educande). Druga, kar zajetna podskupina (4%) zdru‘uje primere, ki so opredeljeni na osnovi telesne ali du{evne prizadetosti (bolna, slepa, slabovidna, nora), predvsem pa splo{neje invalidka (87 primerov ali 3,3%), kar je pomenilo najve~krat stara43. Le-te so bile ve~inoma vdove in 40 BCT, AD4, »Continuazione del Protocollo de’ rimarchi sopra li mancamenti trovati nella visita delle Case fatta in occasione della coscrizione generale«. Podrobneje o tej problematiki Dubin (1999). 41 ^e jim pri{tejemo {e primere iz popisne kategorije otrok, se tudi pri teh dele‘ samskih dvigne, in sicer na 20,9%. 42 Med »deklami« je samo ena mlaj{a od 20 let, njihova srednja starost je 39,2 let, medtem ko zna{a pri ‘enskah, ki so »delale za druge«, 37,5 let. 43 Srednja starost »invalidk«, za katere razpolagamo s podatkom (53 primerov), je zna{ala 74,4 let. 364 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... 34 (32,4%) jih je bivalo v ubo‘nici. Oznako invalidka lahko razumemo v smislu dela nez- mo‘na, vendar nam podrobnej{a dokumentacija o stanovalkah ubo‘nice razodevajo, da ni bilo povsem tako, da popisni vir v svojem klasifikacijskem shematiziranju zopet delno prikriva dejansko stanje, saj so bile te ‘enske, kljub letom in zdravstvenim hibam pogostokrat vse prej kot neaktivne. Njihovo delo se ni omejevalo le na gospodinjske vloge znotraj bivalne skup- nosti, ki je delovala kot velika dru‘ina, ampak so bile soudele‘ene pri pridobitnih proizvod- nih procesih, predvsem na podro~ju svilarstva in predilstva44. Poleg navedenih so prisotni posamezni posebnej{i primeri, ki so po ne~em odstopali od »rednega«. Na primer bera~ica (pitocca), ki ji je bilo kljub strogim predpisom proti prosja~enju to o~itno dovoljeno kot edina pre‘ivetvena mo‘nost, in osramo~ena obubo‘anka (povera vergognosa), se pravi ‘enska plemenitega, na vsak na~in vi{jega dru‘benega stanu, ki je moralno ali kako druga~e propadla in je odrinjena ‘ivela v ubo{tvu od diskretne milo{~ine svojega izvornega kroga ali druge skromne podpore45. Naj omenimo {e, da so oznake nego- spodarskega tipa prisotne tudi pri popisni kategoriji otroci, nana{ajo pa se ve~inoma na nestar{evske sorodstvene vezi in na {olsko izobra‘evanje (va a scuola). Posli Slu‘enje raznih vrst je bilo, kot smo videli, pogosta pridobitna dejavnost med ‘enskami, ki so razpolagale s samostojnim bivali{~em, za kakr{no koli bivanje ali sobivanje je ‘e {lo. Tudi ta, najbolj raz{irjeni ‘enski poklic je spadal med sestavine ekonomsko diferenciranega gospodinjstva in pogostokrat nastopal kot samopre‘ivetveni gospodarski vir. [tevilke pa ka‘ejo, da je dale~ prevladoval na~in, ki je predvideval sobivanje z delodajalcem. Ker je {lo v glav- nem za priseljenke, je ta oblika, kot omenjeno, predpostavljala ~vrsto mre‘o dru‘benih rela- cij, ki je pomenila nepogre{ljivo oporo za dotok in zaposlovanje ‘enskih poslov, saj je bil neorganiziran dostop tujk samih tvegan korak, glede na to, da njihova nezaposlenost brez jamstva »po{tenih« oseb ni bila dovoljena (Kalc 2003, 72). O obstoju te, dana{njemu opazo- vanju te‘ko vidne relacijske dimenzije, opozarjajo posamezni a zelo povedni indici in sicer nekajkratna omemba poslov, ki niso {e bili stopili v slu‘bo (una cuoca che non hanno ancora acquistato – kuharica, ki je {e niso zaposlili, in serva che s’attende – dekla, ki jo pri~akujejo). Vklju~itev teh oseb v register prebivalstva je predpostavljala gotovost, da se bodo vsaj za dolo~en ~as priselile, in torej pogodbo ali vsaj domeno med delodajalci in delojemalci46. Glede tega se med drugimi odpira vpra{anje na~ina in kriterijev izbiranja poslov, ki predstav- lja posebno tematiko, zanimivo za samo razumevanje modelov priseljevanja ter stikov med mestom in njegovim zaledjem47. Kot vidimo iz razpredelnice (tabela 7), so tudi ‘enske iz popisne kategorije posli razpo- rejene po ve~ razdelkih, glede na dejavnosti in funkcije, ki so jih opravljale. Vir je vsekakor 44 Izkaz gostov ubo‘nice iz leta 1776 navaja poleg oznake invalidka tudi oznako impotente (nesposobna, one- mogla). S tem in drugimi eksplicitnimi izrazi (npr. incapace di lavori) opredeljuje dejansko za delo nezmo‘ne osebe, medtem ko je pri mnogih »invalidkah« pripisano opravilo, s katerim se ukvarjajo, najve~ filla, se pravi prede. AST, CRG, b. 30, »Specificazione Della Quantità, e qualità delle Persone trovate nella Casa de« Poveri dalla conscrizione fatta li 4. luglio 1776«, 5. 7. 1776. 45 O tem liku prim. Ferrante (2002). 46 Pogodbo, pismeno ali najve~krat ustno, je delodajalec po predpisih moral zajam~iti in torej uradno potrditi s predujemom v vi{ini dvajsetine dogovorjenega pla~ila. AST, CRG, b. 546, »Ordnung für das Stadtgesind in Triest, Görz und Gradisca«. 47 V drugih primerih mest so bili ti vidiki ‘e predmet poglobljenih raziskav. O konceptualnih in metodolo{kih aspektih glej npr. Moch (1983 in 2001). 365ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) kot ‘e omenjeno pri tovrstnem opredeljevanju precej skop, saj 75,3% primerov ozna~i pre- prosto kot slu‘in~ad: 68,5% implicitno, ostale s pripisom dekla (serva). Eksplicitna poklicna ali statusna diferenciacija zajema torej ~etrtino teh ‘ensk, ki smo jo porazdelili v dva po profilu jasno zaokro‘ena segmenta in razdrobljeno skupino posameznic z razli~nimi konota- cijami48. 48 Kri‘no preverjanje s stanovalkami nam razkrije, da nekatere osebe, vodene pod popisno kategorijo posli, nimajo delovnega razmerja znotraj bivalnega agregata, temve~ so v njem le nastanjene. Najbr‘ so podobni primeri tudi med posli brez opredelitve. [tevilo je vsekakor zanemarljivo in posebnost ne vpliva na celotno sliko. 49 Povpre~na starost 25,6 let. 50 Od proglasitve proste luke do konca stoletja se je povpre~na letna umrljivost otrok do 6. leta starosti pove~ala za 75% (od 200 do 350 promilov), v prvi polovici 19. stoletja je v {picah segla do 500 promilov, pri nezakonskih otrocih pa do 800 promilov (Breschi et al. 2003, 106) 51 BCT, AD4, »Continuazione del Protocollo de’ rimarchi sopra li mancamenti trovati nella visita delle Case fatta in occasione della coscrizione generale«. Dojilje so bile, kot si je lahko predstavljati, mlaj{e ‘enske, ve~ina v starosti od 20 do 30 let49. Razen ene Judinje, so bile vse katoli~anke, krog njihovih delodajalcev pa je bil versko raznolik. Zajemal je vse v mestu ‘ive~e verske skupnosti: rimokatolike, armenske katolike, gr{ke in srbske pravoslavce, Jude ter luterance. Velika ve~ina dojilj je bila priseljenk, najve~ s Kranjskega in drugih slovenskih de‘el, vendar vir ne pove, ~e oziroma katere so bivale v mestu ‘e preden so stopile v slu‘bo in pri katerih je navzo~nost pogojena s tovrstnim slu‘enjem. Pri obeh variantah je prihajal do izraza, mnogo bolj kot pri ostalih oblikah slu‘enja, organiza- cijski aspekt, posebno v primeru, ko so se priseljevale namenoma. Iz drugih virov vemo, da so nemalokrat nastopale slu‘bo ob smrti svojih otrok, in v Trstu je otro{ka umrljivost strmo nara{~ala kot eden od socialnih davkov, ki so ga terjala neskladja med demografskim razvojem in stanovanjskimi, sanitarnimi, higienskimi ter splo{nimi ‘ivljenjskimi razmerami50. Prisot- no je bilo tudi dojenje otrok iz najdeni{nice, ki so jih matere jemale domov in so ga skupaj z rejni{tvom podpirali iz javnih ob~inskih sredstev. Ta, sicer posebna pridobitna ‘enska oblika, ostaja v popisnem registru prikrita, zabele‘ena pa je v popisoval~evem poro~ilu51. Kuharice in stre‘nice sestavljajo dve podkategoriji, ki se razlikujeta tudi po starosti. Prve so bile v povpre~ju bistveno starej{e (29 let nasproti 23,8) in so skladno s kvalifikacijo u‘iva- le vi{ji socialni status. Poklicna profila sta predstavljala nekak{no »aristokracijo« znotraj slu‘in~adi. Oba dobimo pri visoko situiranih dru‘inah ali stanovanjskih agregatih, najpogo- steje skupaj z ni‘jo slu‘in~adjo. Najve~ jih je bilo zaposlenih pri velikih in srednjih trgovcih ter podjetnikih (36,1%), pri dr‘avnem in lokalnem politi~no-upravnem kadru oziroma zaseb- nem uradni{tvu (29,4%), pri plemi{kih dru‘inah in posestnikih oziroma rentnikih (17,2%) ter vi{ji duhov{~ini (6,1%), preostali del pri svobodnih poklicih in drugih dru‘inah vi{jih socialnih slojev. V istih okoljih najdemo tudi dojilje, le da so mo~no zgo{~ene predvsem pri trgovcih (ve~ kot 57%), ki so mlaj{i in torej demografsko aktivnej{i od visokih uradnikov in  1 posli po poklicnih kategorijah Poklicne kategorije Število % Dojilja 32 3,3 2!&  & 184 18,8 ( !%    736 75,3 Drugo 25 2,6 Skupno 977 100,0 366 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... drugih omenjenih kategorij. Glede na {tevil~nost (mo{ke in ‘enske) hi{ne slu‘in~adi po dru‘inah, ki je v nekaterih primerih res izrazita, je razvidna tudi notranja hierarhija kuharic in stre‘nic (kuharice, podkuharice, kuharske pomo~nice, stre‘nice, podstre‘nice ipd.). Posebno kategorijo predstavljajo nadalje guvernante (5 primerov, v preglednici uvr{~enih pod »dru- go«), ki so v skladu s tipologijo svoje vloge in pojmovanjem slu‘enja kot poklica v pravem pomenu besede52 primerno starej{e od vseh ostalih hi{nih slu‘nostnih profilov (povpre~na starost 40,8 let). Dobimo jih v dru‘inah z naj{tevilnej{o slu‘in~adjo, ve~krat v kombinaciji z majordomi53. Med hi{nimi posli je bila prisotna tudi mo{ka komponenta, vendar je nasploh mo~no prednja~il ‘enski spol. Trst je zaradi hitre rasti in s svojimi socialno-gospodarskimi strukturnimi zna~ilnostmi favoriziral ‘ensko slu‘in~ad, v ~asu ko je marsikatero urbano okolje {ele do‘ivljalo postopno femininizacijo teh dejavnosti, ki je bila povezana z ve~anjem pri- seljevanja in z druga~nim odnosom ‘enske do te dejavnosti ter ‘enskim pristopom do zapo- slovanja nasploh. Mo{ka komponenta je zasedala med hi{nimi posli marsikje {tevil~no po- membne, ponekod prevladujo~e polo‘aje54. V Trstu jo najdemo {e vedno pri najvi{jih dru‘benih plasteh in v »elitnih« vlogah, vendar je precej {tevilna tudi na najni‘ji ravni55, in to skoraj brez izjeme v kombinaciji z vsaj eno slu‘kinjo, saj so se delodajalci, ki so imeli po enega hi{nega posla, o~itno odlo~ali za ‘ensko. Glede ‘enskih hi{nih poslov vsekakor velja, da so oznake prisotne prete‘no pri tistih, ki so v slu‘bi vi{jih slojev, zato da so se razlikovale razne figure in njihove vloge. Pri ni‘jih slojih so hi{ne ~akala najrazli~nej{a opravila, zaradi ~esar pri njih niso pri{le v po{tev podrobnej{e ozna~be. Pod kategorijo »drugo« so kot re~eno uvr{~ene raznorazne posamezne ali redkej{e oz- nake. Del je poklicnih, poleg guvernant in drugih hi{nih tudi vajenke (impara l’arte) in dela- vke, del pa je podobno kot v popisnem razdelku stanovalcev opredeljen s socialnega vidika: invalidka, slepa, uboga, bera~ica. Primeri vajenk so zaradi redkosti posebno zanimivi, ker opozarjajo na enega od osrednjih aspektov gospodarske in statusne diferenciacije med spolo- ma, ki ga je treba upo{tevati tudi pri razbiranju prej omenjenega vpra{anja o poklicni (ne)formalizaciji popisne kategorije otrok. Diferenciacija se namre~ za~ne ‘e v dobi odra{~anja in z na~inom priprave na vloge v odrasli dru‘bi. Pri mo{kih je poklicna priprava potekala po formalnih in natanko predpisanih vajeni{kih postopkih (kjer je bilo vajeni{tvo potrebno), pri ‘enskah pa je bilo formalno poklicno izobra‘evanje skoraj popolnoma odsotno. ^eprav se je moralo tudi dekle katerekoli dejavnosti nau~iti, je znanje osvajalo tako reko~ »z naravnim prena{anjem«, »neuradno« in zato formalno nevidno, tudi ko je {lo za obrtne in druge pokli- 52 Mislimo na trajno obliko slu‘enja (life-long servanthood), ki je bila zlasti pri ‘enskah povezana s celibatom in drugimi zavezujo~imi izbirami, bodisi s strani delojemalca kot delodajalca, {e posebno pri vi{jih likih slu‘nostne hierarhije. 53 Predsednik Komer~ne intendance grof von Lemberg in soproga sta poleg uradni{kega osebja (2 osebi) gostila pod svojo streho {e 13 mo{kih poslov (majordoma, natakarja, lakaja, dva kuharja, {tiri slu‘abnike, dva ko~ija‘a, hlapca in mizarja) in 9 ‘enskih slu‘abnic (guvernanto, natakarici, podnatakarici, kuharski pomo~nici, hi{nico in perico), skupno 22 hi{nih poslov. Intendan~ni svetnik grof Scharfenberg je z ‘eno razpolagal z desetimi posli (major- domom, guvernanto, kuharico, stre‘nicama-natakaricama, slu‘abnikom, ko~ija‘em, hlapcem in deklo), intendan~ni svetnik baron von Kriegsbrünn pa z devetimi (guvernanto, dvema kuharicama, natakarjem in natakarico, slu‘ab- nikoma, ko~ija‘em in hlapcem). 54 Mo{ki so na hi{no slu‘enje gledali v smislu trajnega poklica in so te‘ili k poro~anju, kar je mo~no pogojevalo usklajevanje njihovih delovnih dol‘nosti. O{ibilo je tudi njihovo pogajalsko mo~ na pram ‘enskam, ki so dejavnosti posve~ale dolo~eno fazo ‘ivljenja, bile pri tem pripravljene prenesti zakon v zrelej{a leta oziroma se mu la‘je kot mo{ki popolnoma odpovedati. Poleg tega so bile la‘je zamenljive in ob izgubi slu‘be socialno manj problemati~ne od mo{kih kolegov, ki so se te‘je prilagajali drugim dejavnostim. Ta vpra{anja podrobneje analizira, med drugimi, Arru (1996). 55 Najpogostej{a figura je bil t.i. famiglio, ki velja za hlapca oziroma ni‘jega hi{nega slu‘abnika. 367ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) ce, ki so terjali pridobivanje specifi~ne izobrazbe in spretnosti. Medtem ko je bilo za mo{kega vajeni{tvo faza v izgrajevanju bodo~ega gospodarskega polo‘aja in dru‘benega priznanja, pri dekletih to prehodno obdobje ni veljalo kot identifikacijski in statusni opornik, ker v resnici prvenstveno ni bilo namenjeno poklicnemu izu~enju in gospodarski uveljavitvi po- klicnega znanja, temve~ pripravljalna faza na poti v zakon. Zato tudi ni bilo naravnano v smislu kvalifikacije, temve~ bolj v smeri ohlapnega pridobivanja raznolikih ve{~in (od doma~ih opravil do pridobitnih dejavnosti), ki so opredeljevale miselnostno predstavo ‘enske kot so- cialno in gospodarsko fleksibilnega osebka. Sposobnost vstopanja in izstopanja iz pro- dukcijskega procesa ter usklajevanja doma~ih opravil s pridobitnimi dejavnostmi je pogojevala poklicno izobra‘evanje ‘ensk in dekvalificirala njihovo gospodarsko vlogo, tudi ko je bila ta dejansko kvalificirana oziroma je ‘enskam namenjala odgovorne polo‘aje, s tem, da je bila ‘enska zaradi svojega neformalnega oziroma v primerjavi z mo{kim deklasiranega poklicne- ga statusa manj pla~ana, manj za{~itena in sploh socialno-pravno {ibkej{a ter la‘je obvladlji- va. U~enje »za ‘ivljenje« je torej potekalo spolno diferencirano in v druga~nih krajih. Za (mnoge) mo{ke v obrtni delavnici, trgovini ipd., za dekleta najve~krat doma, s prenosom znanja o »‘enskih opravilih« in morebitnih pridobitnih dejavnostih od matere na h~er, ~e se je dru‘ina ukvarjala s kako obrtno, trgovsko ali drugo dejavnostjo tudi od o~eta ali drugih dru‘inskih ~lanov, kot ka‘ejo tudi pripisi v na{em viru v razdelku otroci (npr. assiste il padre, accudisce al padre, fa l’arte del padre, assiste alla madre), redkokdaj v obliki pravega vajeni{tva. Alternativno mo‘nost izobra‘evanja so nudile karitativne in vzgojne institucije. Tr‘a{ka ubo‘nica in najdeni{nica je dekletom in mlaj{im ‘enskam, ki so ji bile zaupane, nudila osno- vno izobra‘evanje v predenju in tkanju, in dolo~en ~as je bila tu edina tkalnica v mestu, ki je s pomo~jo zasebnih zalo‘nikov proizvajala za trg. Namen pa je bil sprijaznjevanje z omenjeni- ma rokodelskima dejavnostima prej kot prava poklicna kvalifikacija, in to v okviru boja zoper kulturo brezdelja, za moralno (pre)vzgojo ni‘jih slojev k aktivnosti in osnovno usposa- bljanje za samovzdr‘evanje, poleg doprinosa k vzdr‘evanju ustanove56. @ensko potomstvo vi{jih dru‘benih slojev je lahko podoben pripravljalni ‘ivljenjski ciklus opravilo pri ‘enskih redovnicah, ki so svoje varovanke poleg drugega u~ile njihovim dru‘benim polo‘ajem pri- merne ve{~ine kot npr. ~ipkarstva ali vezenja. V obeh primerih pa je podobno kot nasploh v tovrstnih ustanovah tistega ~asa glavni cilj ostajal usposabljanje za »‘ensko vlogo v dru‘ini« in privzgajanje k raznolikosti opravil, fleksibilnosti ter sposobnosti adaptacije raznim dejav- nostim. Te so predstavljale glavni adut za ‘enske, ki so se vklju~evale v delovno tr‘i{~e, najsi bo, ~e so pridobitno delo opravljale na domu, ali izven njega. Njihova konkuren~na mo~ in hkrati socialna {ibkost je bila v sposobnosti kombinacije dru‘inske vloge s pridobitno57. Lo~ena priprava spolov za dostop do delovnega trga je prihajala mo~no do izraza v cehovsko strukturiranih okoljih in sredi{~ih (zlasti tekstilne) protoindustrijske proizvodnje, kjer je v 18. stoletju ‘enska delovna sila v ve~ji ali manj{i meri spodnesla mo{ko. Tr‘a{ka gospodar- ska struktura in zaposlitvene zna~ilnosti so bile, kot smo videli, druga~ne in so ‘ensko v fazi izobra‘evanja za ‘ivljenje najbr‘ {e bolj formalno marginalizirale. 56 Razna dokumentacija v AST, CRSIC, b. 2, 1763–1766. 57 Podrobneje o poklicnem izobra‘evanju ‘ensk in na~inih kot tudi posledicah njihovega vklju~evanja v razna podro~ja delovnega tr‘i{~a glej npr. Groppi (1996) in Laudani (1996). 368 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... Izvor in poklic Na koncu {e kratka primerjava poklicno-gospodarskih oziroma statusnih podatkov s krajev- nim izvorom prebivalstva. O tem je bilo nekaj govora ‘e v prikazu spolno-geografskih speci- fik doseljevanja, ko smo ugotovili manj{i prostorski obseg ‘enske selitvene gibljivosti na pram mo{ki in ga povezali z razli~nimi tipologijami mo{kega in ‘enskega delovnega tr‘i{~a ter zna~ilnostmi gospodarskega udejstvovanja nasploh. Raz~lenitev podatkov dovoljuje {e nekaj podrobnej{ih zapa‘anj, pri ~emer ob tako pomembni vlogi tujega priliva ni odve~ pou- dariti, da slika delno odra‘a socialno-gospodarske profile priseljenskih tokov, delno pa ne, ker je rezultanta preoblikovanj, do katerih je prihajalo v mestu. To velja {e posebno za ‘ensko komponento, ki je, kot re~eno, stopala med mestno prebivalstvo v velikem {tevilu skoz »vra- ta« slu‘nostnih dejavnosti in manj v okviru dru‘inske, ‘enitne ali kake druge, poklicno zaz- namovane oblike mobilnosti. Tako so priseljenke, popisane kot gospodinje (»doma~a opravi- la«, dobra polovica stanovalk), ve~inoma pridobile ta »zna~aj« v Trstu, pri ~emer sta bila klju~na poroka in oblikovanje lastne dru‘ine. Podobno pa velja tudi za druge, gospodarsko opredeljene kategorije, pri katerih kvalifikacije najve~krat niso prinesene v mesto, temve~ v njem s ~asom pridobljene. Pomislimo na perice, ki najjasneje odra‘ajo ta »poklicni prehod«, a tudi na trgovske in (morda nekoliko manj) obrtne dejavnosti (bodisi dru‘inskega zna~aja, bodisi v smislu diferenciranega udejstvovanja) in sama dninarsko-te‘a{ka dela. Vklju~no s slu‘enjem, ki ni bilo nujno le nadaljevanje slu‘bovanja v obliki sobivanja z delodajalcem, so pri stanovalkah vse delovne kategorije in kategorija »doma~ih opravil« vezane v glavnem na poro~ni stan ali na vdovstvo, vsekakor pa (tudi v redkih primerih neporo~enih ‘ensk samih) na samostojno obliko bivanja. Iz tabel 8 in 9 je jasneje zaznavna korelacija med izvornim bazenom ‘enskega doseljevanja in poklicno-gospodarskimi profili oziroma dru‘benim polo‘ajem. V tabeli 9 a) pade takoj v o~i osnovna zna~ilnost, {tevil~ni doprinos primarnega zaledja k slu‘nostnemu osebju kot poglavitnemu segmentu samostojnega ‘enskega zaposlovanja. Gre za Gori{ko, Kranjsko in Istro, od koder je izviralo 67,3 % (in 78,5% tujih) ‘enskih poslov, bivajo~ih pod gospo- darjevo streho. Pri tem mo~no prednja~i Kranjska (46,1% celote in 53,8% priseljenk), se pravi ne najbolj neposredno, ampak nekoliko oddaljenej{e obmo~je, po razpolo‘ljivih podrobnej{ih podatkih zlasti Postojna in Ljubljana z okolicama. Zanimiv je tudi podatek za Koro{ko, ki se uokvirja v dokaj intenzivno splo{no migracijsko navezo te de‘ele s takratnim Trstom. V popisni kategoriji stanovalk (tabela 8 a), med katerimi prednja~ijo Tr‘a~anke, je {tevilo priseljenk iz Gori{ke, Kranjske in Istre {e vedno prevladujo~e (39,4% ‘ensk in 64,2% pri- seljenk), vendar kranjska komponenta ne izstopa tako mo~no nad vsemi ostalimi. Na Tr‘a~anke in na stanovalke iz Kranjske in Gori{ke odpade, zaradi velikega {tevila, tudi prete‘ni del raznih socialno poklicnih kvalifikacij, ~eprav z dokaj{njimi notranjimi razlikami. Pri trgovini in go- stinskih uslugah so si Tr‘a~anke in priseljenke iz Kranjske skoraj enakovredne, medtem ko je Gori~ank precej manj. Te dejavnosti so bile v ekspanziji in so dopu{~ale dobre mo‘nosti tudi iniciativi ter podjetnosti doma~ih in zlasti tujih ‘ensk, kot pri~ajo tudi podatki drugih, {tevil~no manj zastopanih priseljenskih komponent. Ne smemo vsekakor pozabiti, da kategorija obsega razli~ne oblike in gospodarske stopnje udejstvovanja, od pridobitnih do ~isto pre‘ivetvenih. Povsem druga~na so razmerja pri obrti in protoindustrijskih dejavnostih, kjer dale~ prednja~ijo Tr‘a~anke. Ta zna~ilnost je pogojena z nekaterimi tradicionalnimi obrtmi, ki so ostajale trdno v rokah doma~inov oziroma doma~ink (solinarstvo), in z izdelovanjem pletenk, ki ga vir ravno tako pripisuje v ve~ji meri Tr‘a~ankam, ~eprav so se z njim ukvarjale tudi mnoge priseljenke. Odstotki piseljenk na vsak na~in opozarjajo, da je bilo vklju~evanje v to kategorijo manj{e, 369ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Tabela 8: Stanovalke  &!  +% %  " !    +      +   ) 3  ! +    )    O br t i n pr ot oi nd us tr ija P er ic e /          & ( !   %  !    &    0/  "  4      0 P le m ki nj e, r ed ov ni ce D ru go B re z po da tk a S ku pn o Trst 28,3 46,9 8,9 15,7 28,6 35,2 56,9 33,1 23,1 33,4 Goriška 15,0 8,6 18,5 31,3 17,8 10,6 4,9 6,6 13,8 12,4 Kranjska 26,6 19,1 49,2 43,5 26,6 19,9 2,8 9,0 3,1 21,4 Istra 5,8 5,6 1,6 3,5 7,1 6,2 0,0 7,8 1,5 5,6 Furlanija 4,0 3,1 4,0 3,5 3,0 2,6 0,7 2,4 1,5 2,7 Koroška, Tirolska 5,2 1,9 4,0 0,7 3,7 0,7 1,8 2,8 Štajerska 1,2 0,6 0,8 1,3 0,7 1,4 0,6 0,8 Kvarner, Dalmacija 3,5 5,6 0,9 2,4 2,5 2,8 1,8 2,4 Veneto 2,9 6,8 1,6 5,7 5,4 1,4 5,4 4,6 4,7 *+)()%    0,6 1,3 2,5 4,9 1,2 1,5 1,9  "% 0,6 1,9 1,6 0,3 1,5 0,7 1,1 Lombardija 0,6 0,3 0,7 0,2 Švica 0,6 0,3 0,2 0,2 Italija 1,7 3,1 0,8 0,9 1,3 2,1 0,7 1,2 6,2 1,9 Drugo 1,7 1,2 0,8 1,3 5,1 3,5 0,6 3,3 Neugotovljeno 2,3 0,6 2,4 0,9 2,0 1,5 1,4 1,2 1,5 Brez podatka 16,7 27,1 44,6 3,7 Skupno 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 b) Vodoravni odstotki Trst 5,6 8,7 1,3 2,1 9,7 55,4 9,4 6,3 1,7 100,0 Goriška 8,0 4,3 7,1 11,1 16,3 44,9 2,2 3,4 2,8 100,0 Kranjska 8,2 5,5 10,8 8,9 14,0 48,8 0,7 2,7 0,4 100,0 Istra 6,8 6,2 1,4 2,7 14,4 58,9 8,9 0,7 100,0 Furlanija 9,7 6,9 6,9 5,6 12,5 50,0 1,4 5,6 1,4 100,0 Koroška, Tirolska 12,2 4,1 6,8 2,7 68,9 1,4 4,1 100,0 Štajerska 9,5 4,8 4,8 19,0 47,6 9,5 4,8 100,0 Kvarner, Dalmacija 9,5 11,1 1,6 11,1 55,6 6,3 4,8 100,0 Veneto 4,1 8,9 1,6 13,8 60,2 1,6 7,3 2,4 100,0 *+)()%    2,0 8,0 70,0 14,0 4,0 2,0 100,0  "% 3,6 10,7 7,1 3,6 71,4 3,6 100,0 Lombardija 16,7 66,7 16,7 100,0 Švica 20,0 20,0 60,0 100,0 Italija 6,0 10,0 2,0 2,0 8,0 58,0 2,0 4,0 8,0 100,0 Drugo 3,5 2,3 1,2 4,7 81,4 5,8 1,2 100,0 Neugotovljeno 10,3 2,6 7,7 2,6 15,4 51,3 5,1 5,1 100,0 Brez podatka 24,5 45,9 29,6 100,0 Skupno 6,6 6,2 4,7 4,4 11,3 52,5 5,5 6,3 2,5 100,0 370 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... vendar bolj kvalificirano, saj dobimo med obrtnimi poklici (prete‘no v obla~ilnem sektorju) ob~utno ve~ priseljenk kot doma~ink. Pranje perila pa je bilo skoraj izklju~no v rokah pri- seljenk, v prvi vrsti iz Kranjske, manj iz Gori{ke in delno tudi nekaterih drugih obmo~ij. Po- dobno velja za nosa{tvo in dninarstvo, s tem, da so se, ob nekoliko ve~ji udele‘bi Tr‘a~ank, z njima ukvarjale skoraj izklju~no kranjske in gori{ke priseljenke. Slu‘nostne dejavnosti so zopet koncentrirane pri Tr‘a~ankah, Gori~ankah in priseljenkah s Kranjskega, vendar so razporejene tudi med raznimi drugimi komponentami, in podobno »doma~a opravila«, dele‘i glavnih kom- ponent pa so razli~ni. Plemkinje so prete‘no tr‘a{kega izvora, a prihajajo tudi od drugod, bodisi zaradi zakonskih zvez s tr‘a{ko aristokracijo ali priselitve dru‘in, anga‘iranih v gospodarskih dejavnostih v mestu, bodisi kot soproge in sorodstvo priseljenega visokega uradni{tva. Dopri- nos Gori{ke je ve~ji od kranjskega, vendar ti de‘eli ne izstopata v primerjavi z ostalimi kot pri drugih kategorijah. Kategorija »drugo« obsega aktivne in predvsem (formalno) neaktivne ‘en- ske zaradi starosti, bolezni ali druge prizadetosti. S perspektive poklicne razporeditve po posameznih izvornih komponentah (tabela 8 b) se je vredno ustaviti najprej pri kategoriji »doma~ih opravil«. ^e pojmujemo ta polo‘aj v smislu okoli{~in oziroma razmer, zaradi katerih se je ‘enska (lahko) omejevala na gospodinjska dela (ne glede na trenutna stanja in neformalne oblike gospodarske participacije, ki so se lahko skrivala za to oznako), nas kljub poenostavljeni in konceptualno problemati~ni lo~nici podatki jasno opozorijo na razliko med Kranjsko in Gori{ko, kot glavnim bazenom ‘enskega priliva, in ve~ino ostalih obmo~ij doseljevanja. ^e pri{tejemo {e statusno kategorijo plemkinj (in redov- nic), sta to priseljenski komponenti z dale~ najni‘jimi odstotki primerov v omenjenih katego- rijah (edini pod 50%) in potemtakem z najve~jimi dele‘i formalizirane participacije v gospo- darskih dejavnostih. Kranjsko in gori{ko komponento je vredno primerjati predvsem s Koro{ko, Venetom, Avstrijo in proveniencami, zdru‘enimi pod »drugo«, pa tudi s [tajersko in nem{kimi de‘elami, pri ~emer pride do izraza tudi vrsta gospodarske participacije. Pri teh komponentah ne najdemo na primer dninark in nosa~ic, se pravi najpreprostej{e delovne sile, prisotne pa so  5  posli po poklicnih kategorijah in krajevnem izvoru   b) Vodoravni odstotki D oj ilj e 2 !    &     & ( !   %    D ru go S ku pn o D oj ilj e 2 !    &     & ( !   %    D ru go S ku pn o Trst 6,3 12,5 13,3 16,0 13,0 1,6 18,1 77,2 3,1 100,0 Goriška 12,5 11,4 14,9 16,0 14,2 2,9 15,1 79,1 2,9 100,0 Kranjska 59,4 42,9 47 24,0 46,1 4,2 17,6 76,9 1,3 100,0 Istra 6,3 2,7 8,2 4,0 7,0 2,9 7,4 88,2 1,5 100,0 Furlanija 2,3 1,7 100 100,0 Koroška, Tirolska 15,8 4,1 8,0 6,2 47,5 49,2 3,3 100,0 Štajerska 6,3 2,7 0,8 4,0 1,4 14,3 35,7 42,9 7,1 100,0 Kvarner, Dalmacija 3,1 1,6 3,1 4,0 2,9 3,6 10,7 82,1 3,6 100,0 Veneto 3,1 1,1 0,5 0,7 14,3 28,6 57,1 0 100,0 *+)()%    3,1 5,4 0,5 12,0 1,8 5,6 55,6 22,2 16,7 100,0  "% 2,7 0,8 1,1 45,5 54,5 100,0 Italija 1,1 0,8 4,0 0,9 22,2 66,7 11,1 100,0 Drugo 1,6 8,0 1,4 85,7 14,3 100,0 Neugotovljeno 1,9 1,4 100 100,0 Skupno 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 3,3 18,8 75,3 2,6 100,0 371ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) slu‘kinje in kuharice, a v precej razli~nih razmerjih. Pri Koro{icah so na primer le-te komaj zastopane, medtem ko izstopa {tevilo zaposlenih v trgovini, slu‘kinje in kuharice iz Veneta so neprimerno {tevilnej{e in ravno tako priseljenke, zaposlene v obrti, manj pa jih je v trgovskih dejavnostih. Precej{nje razlike so vidne (v~asih tudi zaradi skromnega {tevila primerov) tudi pri ostalih komponentah in pri samih kranjskih in gori{kih priseljenkah ter pri Tr‘a~ankah. Ta {tevil~na zapa‘anja je te‘ko interpretirati brez podrobnej{ih analiz in povednej{ih virov. Iz statisti~ne slike vsekakor izhajajo nekatere izto~nice za razbiranje socialno-gospodarskih zna~ilnosti ‘ensk in njihovega polo‘aja v tr‘a{kem dru‘benem tkivu v lu~i njihovega geo- grafskega izvora. V tem se nam zdi glede priseljenk dovolj poudarjeno dejstvo, da je bila, podobno kot za mo{ke, pri vi{jem socialnem polo‘aju oziroma bolj kvalificiranih poklicnih karakteristikah njihova mobilnost manj pogojena z razdaljo. Tako govori tudi statistika poslov, ki ponuja direktnej{e elemente za vrednotenje socialno-poklicne in izvorne korelacije. Podatki ka‘ejo, da se slu‘nostno osebje iz Koro{ke, Zgornje in Spodnje Avstrije, ^e{ke in Moravske ter tisto iz Nem~ije odlikuje po vi{jem kvalifikacijskem profilu. Iz podrobnej{e analize izhaja, da je mnogo kvalificiranih ‘enskih poslov iz teh de‘el kot tudi iz krajev, zbranih v kategoriji »dru- go«, slu‘bovalo pri delodajalcih iz istih obmo~ij, tako da lahko njihovo prisotnost v Trstu pri- merjamo s prisotnostjo delodajalcev, ki so jih o~itno sem priklicali ali celo pripeljali s seboj. Mnogo pa jih je zaposlovala avtohtona ali druga priseljena, bolj ali manj premo‘na elita. Lahko re~emo, torej, da je tudi pri mobilnosti ‘enskih poslov igrala vlogo njihova kvaliteta in da so kvalificirani posli u‘ivali poklicni sloves, ki jim je odpiral mo‘nosti zaposlovanja v vi{jem in o‘jem dru‘benem segmentu, zato pa na geografsko bolj razprostrtem tr‘i{~u. Samo {tevilo teh poslov iz mnogih de‘el izven poglavitnega priseljenskega bazena opozarja, da njihovo pre- mikanje ni sledilo ustaljenim mno‘i~nej{im tokom, temve~ so bili skrbno izbrani in njihova prisotnost namensko usklajena z zahtevami dolo~enega tipa delodajalcev. Pod~rtati pa je treba, da slovesa ni dolo~ala samo kvalifikacija (poleg poklicne tudi v smislu osebnostnih zna~ilnosti). Na izbiro poslov (in posledi~no na razdaljo njihovega premikanja) so vplivali tudi drugi dejav- niki, kot ka‘e primer Koro{ic. Te so, ne glede na kvalifikacijo, slu‘bovale skoraj brez izjeme pri premo‘nih ali socialno izstopajo~ih delodajalcih, ki so v dobrem delu izhajali iz severnih avstrij- skih in nem{kih de‘el, a tudi od drugod. Zdi se torej, da so koro{ke slu‘kinje ‘e kot take tvorile cenjeno kategorijo z dolo~enimi pripoznanimi konotacijami. Njihovo prisotnost v Trstu lahko asociramo s prisotnostjo trgovske in druge gospodarske in uradni{ke koro{ke elite, ki je – lahko domnevamo – temu ‘enskemu toku odprla pot do Trsta in zajam~ila njegov »poklicni« sloves ter {ir{o uveljavitev na podro~ju hi{nih slu‘nosti dolo~enega nivoja. Upo{tevajo~ nakazane smernice je mogo~e dodati, da je bila tovrstna in splo{na ‘enska mobilnost na dalj{e razdalje {e posebno odvisna od organizacijskih vidikov in pogostokrat del »premikanja drugih«, tistih, na katere je bila sorodstveno ali zaposlitveno vezana. Glede na zna~ilnosti tr‘a{kega gospodarskega in dru‘benega razvoja ter na te‘o, ki so jo imele slu‘nostne dejavnosti pri ‘enskem zaposlovanju, naj na koncu poudarimo, da se nam zdi vpra{anje poslov eno od klju~nih tematskih podro~ij za razumevanje ‘enskega doseljevanja in ‘enskih vlog v procesu oblikovanja dru‘beno-gospodarskega tkiva tega v marsi~em po- sebnega mesta. V izhodi{~nih selitvenih izbirah, na~inih prihoda v mesto skozi »kanal« slu‘enja, odnosih do delovnega trga in konkretnih razmerjih z delodajalci ter v nadaljnjih ‘ivljenjskih korakih, za~en{i s strategijami poro~anja, so zajeti objektivni in subjektivni deja- vniki, ki so oblikovali fiziognomijo lepega dela tr‘a{ke ‘enske stvarnosti. Vir, ki smo ga uporabili, je kljub »stati~nosti« in vsej problemati~nosti dragocen pokazatelj mnogoterih potez tega razvojnega procesa. Ob dodatni dokumentarni podpori lahko {e mnogo doprinese, predvsem v {ir{i komparativni perspektivi in kot pripomo~ek za evidentiranje ter izostro- vanje spolnospecifi~nih in mnogih drugih vpra{anj . 372 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... Arhivski viri: AST, CRSIC: Archivio di Stato di Trieste, C. r. Suprema Intendenza Commerciale per il Litorale (1748–1776) AST, CRG: Archivio di Stato di Trieste, C.r. Governo del Litorale in Trieste (1776–1809) BCT, AD: Biblioteca civica di Trieste, Archivio diplomatico BCT, AD1: Notta di tutte le case, famiglie, et habitanti nella città di Trieste lì 18 luglio 1735, 2 D 32 BCT, AD2: Conscrizione fatta del Popolo ch’Abbita nella città di Trieste, 10 gennaio 1765, 2 D 32. BCT, AD3: Coscrizione Generale Della Città e Porto Franco di Trieste fatta nell’anno 1775 da me G. A. Tognana de Tonnefeld BCT, AD4: Atti di Polizia (1. gennaio – 30 giugno 1775) BCT, ASC: Biblioteca civica di Trieste, Archivio Storico Comunale, Capitanato Circolare Literatura: Andreozzi Daniele (2003): Gli »urti necessari«. Dalla manifattura all’industria (1718–1914), v: Finzi Roberto, Panariti Loredana, Panjek Giovanni (ur.), Storia economica e sociale di Trieste. II:La città dei traffici 1719–1918, Trieste, 541–639. Arru Angiolina, Ehmer Josef, Ramella Franco (ur.)(2001): Migrazioni, »Quaderni Storici«, n. 106, XXXVI, 1. Arru Angiolina (1996): Uomini e donne nel mercato del lavoro servile, v: Groppi Angela (ur.), Il lavoro delle donne, Bari, 245–268. Arru Angiolina (1995): Il servo. Storia di una carriera nel Settecento, Bologna. Belfanti Carlo Marco (1994): Mestieri e forestieri. Immigrazione ed economia urbana a Mantova fra Sei e Settecento, Milano. Blaznik Pavle, et al. (1970): Gospodarska in dru‘bena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog I, Ljubljana. Braudel Fernand (1963): Pour une histoire sérielle: Séville et l’Atlantique (1504–1650), »Annales E.S.C.«, XVIII, 541–553 Breschi Marco, Kalc Aleksej, Navarra Elisabetta (2001): La nascita di una città. Storia minima della popolazione di Trieste (secc. XVIII–XIX), V: Finzi Roberto, Panjek Giovanni (ur.), Storia econo- mica e sociale di Trieste. I: La città dei gruppi 1719–1918, Trieste, 69–237. Bühler Linus (1994): Von Schustern, Kaminfegern und Bauleuten. Zur gewerblichen Emigration aus Graubünden bis zum Ersten Weltkrieg, v: Brunold Ursus (Hrsg.), Gewerbliche Migration im Alpen- raum, Bozen, 483–495. Cattaruzza Marina (1979): La formazione del proletariato urbano. Immigrati, operai di mestiere, donne a Trieste dalla metà del secolo XIX alla prima guerra mondiale, Torino. Cavallo Sandra (2001): La leggerezza delle origini: rotture e stabilità nelle storie dei chirurghi torinesi tra Sei e Settecento, v: Arru Angiolina, Ehmer Josef, Ramella Franco (ur.)(2001): Migrazioni, »Quaderni Storici«, n. 106, XXXVI, 1, 59–90. Contini Alessandra, Martelli Francesco (1996): Il censimento del 1767: una fonte per so tudio della struttura professionale della popolazione di Firenze, v: Fonti archivistiche e ricerca demografica, Roma, I., 344–393. De Vries Jan (1984): European Urbanization 1500–1800, Cambridge, Mass. De Rosa Diana (1991): Libro di scorno, libro d’onore : la scuola elementare triestina durante l’amministrazione austriaca: 1761–1918, Udine. Dorsi Pierpaolo (1989): »Libertà« e »Legislazione«. Il rapporto del barone Pittoni sullo stato della città di Trieste e del suo Territorio (1786), »Archeografo Triestino«, S. IV, XLIX, 137–185. Dubin Lois (1999): The Port Jews of Habsburg Trieste. Absolutist Politics and Enlightenment Cul- ture, Stanford. 373ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Ferrante Lucia (2002): L’onore dei poveri vergognosi. Il caso di Bologna, v: ^ast: identiteta in dvoumnost neformalnega kodeksa (Sredozemlje, 12. – 20. stol.), »Acta Histriae«, 8, 2 (X.), Koper, 431–448. Finzi Roberto, Panjek Giovanni (ur.), Storia economica e sociale di Trieste. I: La città dei gruppi 1719–1918, Trieste. Finzi Roberto, Panariti Loredana, Panjek Giovanni (ur.), Storia economica e sociale di Trieste. II:La città dei traffici 1719–1918, Trieste. Floud Roderick (1979): An Introduction to Quantitative Methods for Historians, London. Fornasin Alessio (1998): Ambulanti, artigiani e mercanti. L’emigrazione dalla Carnia in età mo- derna, Verona. Furet François (1971): L’histoire quantitative et la costruction du fait historique, »Annales E.S.C.«, XXVI., 63–75 Greci Roberto (1996): Donne e corporazioni: la fluidità di un rapporto, v: Groppi Angela (ur.), Il lavoro delle donne, Bari, 71–91. Gribaudi Maurizio (2001): Percorsi individuali ed evoluzione storica: quattro percorsi operai at- traverso la Francia dell‘Ottocento, v: Arru Angiolina, Ehmer Josef, Ramella Franco (2001): Migrazio- ni, Quaderni Storici, n. 106, XXXVI, 1, 115–151. Gribaudi Maurizio (1996): L‘analisi di rete: tra struttura e configurazione, »Rassegna italiana di sociologia«, XXXVII, 1, 31–55. Groppi Angela (1996a), Introduzione, v: Groppi Angela (ur.), Il lavoro delle donne, Bari, V–XVI. Groppi Angela (ur.) (1996b): Il lavoro delle donne, Bari. Groppi Angela (1996c), Lavoro e priprietà delle donne in età moderna, v: Groppi Angela (ur.), Il lavoro delle donne, Bari, 119–163. Kalc Aleksej (2003): Aspetti del popolamento e della politica dell’immigrazione nel porto franco di Trieste (secolo XVIII), v: Kalc Aleksej, Navarra Elisabetta (ur.), Le popolazioni del mare. Porti franchi, città, isole e villaggi costieri tra età moderna e contemporanea, Udine, 47–86. Kalc Aleksej (2004): Prispevki za zgodovino slovenskega {olstva na Tr‘a{kem. Primer {ole na Katinari: od ustanovitve do Ilirskih provinc, »Acta Histriae«, Koper, oddano v objavo. Kaiser Dolf (1994): Bündner Zuckerbäcker in den Nachbarländern vom Spätmittelalter bis ins 20. Jahrhundert (Pasticceri grigionesi negli Stati confinanti, dal tardo medioevo al XX secolo), v: Brunold Ursus (ur.), Gewerbliche Migration im Alpenraum, Bozen, 511–526. Kaser Karl (2002): La servitù della gleba nell’Europa orientale, v: Barbagli Marzio, Kertzer David I. (ur.), Storia della famiglia in Europa. Dal Cinquecento alla Rivoluzione francese, Bari, 34–86. Krmac Dean (2002): Il censimento demografico del 1857. Fonte per lo studio della popolazione di Trieste e dell’Istria, Tesi di dottorato (relatore Anna Maria Vinci), Trieste, Università degli Studi di Trieste, a.a. 2001/2002. Laslett Peter (1977): Caratteristiche della famiglia occidentale, v: Barbagli Marzio (ur.), Famiglia emutamento sociale, Bologna, 80–115. Laudani Simona (1996): Mestieri di donne, mestieri di uomini: le corporazioni in età moderna, v: Groppi Angela (ur.), Il lavoro delle donne, Bari, 183–205. Levi Giovanni (1985): Centro e periferia di uno stato assoluto. Tre saggi su Piemonte e Liguria in età moderna, Torino. Merzario Raul (1996): Donne sole nelle valli e nelle montagne, v: Groppi Angela (ur.), Il lavoro delle donne, Bari, 229–246. Merzario Raul (2000): Adamocrazia. Famiglie di emigranti in una regione alpina (Svizzera italia- na, XVIII secolo), Bologna. Moch Leslie Page (1983): Paths to the City: Regional Migration in Nineteen-Century France, Beverly Hills, California. Moch Leslie Page (1992): Moving Europeans. Migration in Western Europe since 1650, Bloomin- gton-Indianapolis. Mols Roger (1956): Introduction à la démographie historique des villes d’Europe du XIV au XVIII siècles, Louvain. 374 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... Moricola Giuseppe (2002): Gli uomini che muovono i beni: facchini e organizzazione del porto a Napoli dopo l’Unità, »Società e storia«, XXV, 2, 517–540. Navarra Elisabetta (1996): Famiglie e terre a Barcola fra ’700 e ’800, »Archeografo triestino«, 50, 3–47. Navarra Elisabetta (1996): Famiglie, patrimoni, valori nella comunità ebraica di Trieste (1750–1840), Università di Trieste, Working Papers, N.s. n. 24. Panjek Aleksander (2003): Chi costruì Trieste. Edilizia, infrastrutture, mercato immobiliare, v: Finzi Roberto, Panariti Loredana, Panjek Giovanni (ur.), Storia economica e sociale di Trieste. II:La città dei traffici 1719–1918, Trieste, 643–758. Piccinni Gabriella (1996): Le donne nella vita economica, sociale e politica dell’Italia medievale, v: Groppi Angela (ur.), Il lavoro delle donne, Bari, 5–46. Piccinno Luisa (2002): Le Compagnie di facchini stranieri operanti nel porto di Genova (secoli XV–XVIII), v: Petti Balbi G. (ur.), Comunità forestiere e »nationes« nell’Europa dei secoli XIII–XVI, Napoli, 325 – 338. Poni Carlo (1996): Tecnologie, organizzazione produttiva e divisione sessuale del lavoro: il caso dei mulini da seta, v: Groppi Angela (ur.), Il lavoro delle donne, Bari, 269–296. Repinc Martina (1990): Perice v vaseh tr‘a{kega Brega (od 1918 do zatona obrti). Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Trst. Rosental Paul-André (1990): Maintien/rupture: un nouveau couple pour l’analyse des migrations, »Annales E.S.C.«, 45., n. 6, 1403–1431. Rosental Paul-André (1999): Les sentiers invisibles. Espace, familles et migrations dans la France du 19e siècle, Paris. Trisciuzzi Leonardo, De Rosa Diana (1986): I bambini di sua maestà. Esposti e orfani nella Trie- ste del Settecento, Milano. Schematismo dell’ I. r. Litorale austro-illirico ed unitovi Indicatore generale della Città di Trieste per l’anno 1843, Trieste. Sonnino Eugenio (1999): Roma, secolo XVII: popolazione e famiglie nella »città maschile«, v: La popolazione italiana nel Seicento, Bologna, 777–796. Studen Andrej (1993): Pedenarca, ksel, kelnerca, ‘nidar. Socialno zgodovinska analiza izvora in poklicne strukture stanovalcev izbranih ljubljanskih ulic iz let 1869–1910, Ljubljana. Studen Andrej (1995): Stanovati v Ljubljani: socialno zgodovinski oris stanovanjske kulture Ljubljan- ~anov pred prvo svetovno vojno, Ljubljana. Vascotto Aldo (1994–95): La popolazione di Trieste nel censimento del 1765, Tesi di Laurea, Uni- versità di Trieste, Facoltà di Scienze Politiche. Verginella Marta (1996): Ekonomija odre{enja in pre‘ivetja. Odnos do ‘ivljenja in smrti na tr‘a{kem pode‘elju, Koper. Viazzo Pier Paolo (1989), Upland communities. Environment, population and social structure in the Alps since the sixteenth century, Cambridge. @nidar{i~ @. Sabina (2000): Ora et labora – in mol~i, ‘enska! Pregled demografije de‘ele Kranjske in pridobitnosti ‘ensk v desetletjih 1880–1910, Ljubljana. R i a s u n t o La popolazione femminile di Trieste nel 1775: alcuni aspetti socio-demografici, economici e metodologici Aleksej Kalc Il contributo offre una panoramica sulla società femminile triestina nel momento in cui la città emporio, dopo più di mezzo secolo dalla proclamazione del porto franco ed uno sviluppo a lungo stentato, si trova in pieno decollo economico, socio-demografico ed urbanistico. La base informativa 375ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) utilizzata per l’analisi è la coscrizione della popolazione del 1775 che costituisce, assieme a quella del 1765, l’unica fonte censuaria nominativa oggi disponibile per la seconda metà del secolo e fino al primo censimento austriaco moderno del 1857. Soffermandosi su alcuni dei caratteri socio-demografici ed economici che l’anagrafe riesce a mettere in evidenza, l’autore dedica ampio spazio ai numerosi problemi metodologici ed ai limiti interpretativi legati all’utilizzo di tale fonte, in modo particolare all’analisi di genere. L’indagine fa emergere e mantiene costantemente in primo piano il fenomeno dell’immigrazione quale motore dello straordinario sviluppo demografico della città e fattore costitutivo di un amalgama sociale plurietnico e cosmopolita. Ricorrendo alla ricostruzione strutturale per far fronte alle lacune informative riguardanti l’età e la provenienza di un consistente segmento giovanile della popolazione (0–23 anni), l’autore tratteggia la fisionomia demografica dell’immigrazione e della popolazione nel suo insieme che corrisponde ai seguenti caratteri generali: una concentrazione dei flussi in entrata nelle classi di età 15–39, con il massimo addensamento nell’intervallo 15–29 (attorno al 55%), che determi- nano un forte gonfiamento generale delle medesime classi di età; una percentuale poco rilevante di forestieri nell’arco di età 0–14, riconducibile ad una tipologia immigratoria prevalenetemente indivi- duale ovvero scarsamente caratterizzata dal trapianto di interi nuclei familiari; una forte consistenza generale delle età più giovani come risultato della sostenuta natalità, favorita dall’afflusso migratorio, erose però molto velocemete dalla sempre più insidiosa mortàlità (aumentata nel corso del secolo da 200 a 350 per mille). Tra le specificità di genere vengono rilevati: un predominio numerico della com- ponente maschile su quella femminile, anomala per la maggior parte della demografia urbana di antico regime, ma caratteristica per determinate realtà cittadine, tra le quali i centri in grande crescita, soggetti come nel caso di Trieste a speciali politiche di incentivazione; una immigrazione femminile un po’ meno numerosa di quella maschile e anche lievemente anticipata per quanto riguarda l’età all’arrivo, che contribuisce alla creazione di un vasto mercato matrimoniale, attraverso il quale trova, come confer- mato dalle fonti parrocchiali, la via della sedimentazione urbana; un accesso alla città che passa per lo più attraverso i ruoli lavorativi femminili classici, vale a dire i servizi domestici, e si basa sul modello life- cycle servanthood; un bacino di provenienza di più corto raggio rispetto all’ampiezza dei flussi maschili, localizzato per quasi il 70% dell’apporto nelle regioni immediate del Goriziano, dell’Istria e soprattutto della Carniola, caratteristica, quest’ultima, correlata alla tipologia del mercato occupazionale. Per quanto riguarda la struttura occupazionale e la posizione sociale l’indagine mette innanzitutto in evidenza una delle questioni chiave per una corretta lettura dei dati: il problema della differenza tra rilevamento formale e realtà effettiva dei ruoli economici femminili. A differenza di altri casi, la coscri- zione triestina del 1775 riporta con maggiore regolarità il dato relativo alla condizione socio-professio- nale delle donne, anche di quelle sposate che risultano essere solitamente le più penalizzate in questo senso. Ciò non toglie però l’appiattimento in una gamma di indicazioni, da un lato ristretta dai limiti del mercato del lavoro, dall’altro condizionata da classificazioni vaghe e stereotipate che fanno intuire, ma non permettono di cogliere lo spessore di situazioni reali molto più complesse. Situazioni che presup- pongono una diversa concettualizzazione del lavoro femminile rispetto a quello maschile, che si espri- mono attraverso una maggiore flessibilità dell’impiego e dell’apporto economico delle donne attraver- so svariate strategie e combinazioni lavorative, che trovano riscontro già nei modi e negli orientamenti formativi delle giovani in confronto a quelli dei maschi. La fonte permette comunque di apprezzare i tratti socio-economici generali della popolazione fem- minile, che rispecchiano, come del resto anche nel caso maschile, il ruolo prettamente portuale ed emporiale della città. L’autore si sofferma sulle singole categorie e tipologie di attività, sui caratteri strutturali dei gruppi entro i quali esse si manifestano, sulle differenziazioni sociali alle quali si associa- no ed altre peculiarità, strettamente connesse con il lavoro femminile della »nuova Trieste«. La catego- rizzazione delle attività economiche cosiddette produttive comprende il settore commerciale e del ri- storo, rappresentato per lo più da negozi al dettaglio e dalla rivendita in piazza di generi alimentari e soprattutto dalla conduzione di taverne, osterie e dormitori; il settore dell’artigianato e della protoindu- stria è caratteriazzato in parte dai mestieri legati all’abbigliamento e tra le classi sociali più basse dall’impagliatura di bottiglie su vasta scala ad uso delle distillerie; nel settore delle prestazioni di ma- nodopera comune spicca il »mestiere« delle facchine o »porta sacco«, anche questo correlato ai più bassi ambiti sociali. Socialmente più elevato si presenta invece, almeno nella media, il consistente 376 A. KALC: @ENSKO PREBIVALSTVO V TRSTU LETA 1775 ... gruppo delle lavandaie e, un po’ meno, quello ancora più diffuso delle prestatrici di servizi domestici. Le appartenenti alle categorie menzionate hanno come comune denominatore il fatto di essere maritate, o comunque, se vedove oppure sole, di abitare autonomamente. L’età ed altre caratteristiche strutturali confermano, con numerose differenze e vistose peculiarità sia a livello di categorie e di »mestieri« sia a livello dei singoli soggetti, che si trattava di attività legate alla fase »matura« della vita, nella stragrande maggioranza dei casi determinata dalla costituzione della famiglia. Lo stesso vale per la componente non registrata secondo caratteristiche formali di tipo economico-produttivo, vale a dire le mogli ed altre appartenenti del nucleo familiare che »lavoravano in casa«. Tale e simili indicazioni si pongono al centro della sopraccitata questione sul reale ruolo ed apporto economico di queste compo- nenti femminili. A fronte di tutta questa parte di società femminile stava il blocco occupazionale più diffuso, cioè quello del servizio sotto forma di coabitazione con il datore di lavoro. Connotato prevalentemente dall’età »prematrimoniale« (dai 15 ai 29 anni) e da una scarsissima presenza della componente autocto- na, esso rappresentava, come già accennato, la principale »via di accesso« femminile alla città, intesa sia come mercato del lavoro sia come realtà di innesto sociale. Si trattava anche in questo caso di un segmento socio-professionale articolato, sebbene concentrato per lo più nei servizi domestici. Ed anche qui si pone come problema di fondo la tipologia reale della prestazione lavorativa dei soggetti in que- stione, poiché solamente un quarto di essi reca qualifiche meglio definite. Si tratta in piccola parte di collaboratrici inserite (anche) nelle attività economiche dei datori di lavoro e soprattutto di personale domestico impiegato presso famiglie di alto rango sociale, per questo, come anche per la presenza pro famiglia alquanto numerosa, soggetto ad una più puntuale definizione delle mansioni e delle posizioni gerarchiche. Il restante 75% si raggruppa invece sotto un’unica generica definizione, quella della serva. In chiusura il contributo prende in esame il rapporto tra struttura socio-professionale e provenienza della popolazione femminile, aggiungendo ulteriori elementi di riflessione soprattutto per quanto ri- guarda i modelli immigratori, le loro articolazioni ed i fattori sottostanti ai vari tipi di mobilità, aspetti questi di cui la fonte utilizzata offre però indizi insufficienti per interpretazioni approfondite..