H 5 3 A A 6010020 j S K E n I >1J A KIJI /-MICA P.P.12o PftmnurtSKI DNEVNIK iNnina plačana v gotovini „ .. ”*• postale 1 gruppo (,('1111 300 lir Leto XXXV. Št. 287 (10.506) TRST, sreda. 12. decembra 1979 ^JMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« ^ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SKGZ NA GORIŠKEM . -»venam rnuumo - gospodar-J® ?veza za Goriško je bila ustaljena 5. junija 1955. Ustanovile l P takratne aktivne organizaci-j/veza slovenskih prosvetnih dru-*7P. Dijaška matica, Akademsko p trednješolsko društvo vSimon ^Borčiči, Podporno društvo. Polica v Doberdobu in goriške La[ui,,e ustanove. Naslednje leto jiZvezi pristopilo še Slovensko /jensko društvo in pa takrat še (J*10 kulturno društvo beneških T^encev «lvan Trinko» kot polno-®Dr>a članica. H^kaj je narekovalo to ustano- 2* Predvsem potreba po enotnem S^vnavanju manjšinskih proble-JJ? *n po skupnem in koordiniranjnastopanju za uveljavitev go-Slovencev na kulturnem in hvarskem področju. Ta polre-bila prisotna tudi zaradi vse 2feJšega nastopanja protisloven-2; in raznarodovalnih sil. Kot pTOeealfca dotedanjih idejnih iz-in politike Fronte goriških Jjjncep pa je nova osrednja or-JjZacija seveda bila tudi nadalje-irjo sodelovanja s političnimi si-delavskega gibanja v skupajboju za utrditev in razvoj de-‘ matičnih družbenih odnosov v v trdnem prepričanju, da 1 demokratične sile večinskega Lrjda jamstvo za hitrejše in učin-lj,|(ejše reševanje vprašanj naše r°dnost.ne skupnosti. 2 S kakšnimi vprašanji se jc Ipj raki soočiti goriška SKGZ ne- 'redno po svojem nastanku? (j. Odprta vprašanja so bila se-t, 8 ista kot pred nastankom zve-L'Vendar se jih je bilo mogoče h, ei lotiti z bolj usklajenimi in 2° tudi bolj učinkovitimi akcija-2 Tako je na primer že m sa-ustanovnem občnem zboru bi-* Postavljeno v ospredje vprašanj Uzakonitve slovenskih šol na Ijjjfcem, ker je bila jasno prisot-,*°»est, da je urejeno šolstvo te-narodnostni Spomnil bi na celovito angažiranje 25-letnico obstoja Slovenske kulturno - gospodarske zveze bodo Po osrednji proslavi v nedeljo, 16. t.m., v Trstu počastili prihodnjo Pomlad tudi v Gorici in v Čedadu, v središčih goriških in bc-9eških Slovencev. Ločenost teh proslav nima vsebinskega zna* 'aia, saj je SKGZ enotna organizacija Slovencev v Italiji z de-‘dno razsežnostjo, res pa je, da je bila SKGZ za Goriško usta-Povljena nekaj mesecev kasneje kot v Trstu. S predsednikom teritorialnega odbora SKGZ za Goriško dr. “Irkmn Primožičem smo se pogovorili o nekaterih vprašanjih jjPlošnega in narodnostnega položaja na Goriškem v preteklosti in Pancs in o vlogi naše osrednje narodnostne organizacije. 1 Slovenska kulturno la,. h> . e°a Pnrnena za naše skupnosti, P tudi • ?e in njenih članic v podporo ' °em briško - beneškega odre-k' Jji • jih je italijanska oblast porabi pred sodišče z namenom, JJe preko tena skonstruiranega F®*a razvrednotijo v Beneški euiji vrednote narodnoosvobo-JJ*9a gibanja. Velika zasluga pri-PPvan? Zveze je, da je že ta-r' Prišlo do rednih gostovanj Slo-Iffkega narodnega gledališča iz jSto v Gorici in prav tako gotovo Jreba posebej poudarjati, da je podpirala predloge za usta-Julij- f dežele Furlanije ™ krajine kot nadaljnji korak k kratizaciji državnega ustroja 1":° delne decentralizacije obla-, 'h njih večjega približanja kra- ' Toda to kar ste rtašteli, so drugih tudi vprašanja s ka-tl "d so se takrat soočali Sloven-jj Tržaškem in nedvomno je celovitost problematike Slo-v Italiji neglede na njiho-L^okrajinsko razdeljenost in ve-E!j0St nekaterih posebnih inštru-'k)v, vplivala na nadaljnji raz-Koriške Zveze? ' To je res in prav spoznanje. H iramo Slovenci na Goriškem lotiti svoje sile na vseh področjih (J*e9a udejstvovanja, v enotnem Snovanju problematike vseh K Slovencev v Italiji, je privedlo do priprav za združitev s tržaško Zvezo v enotno osrednjo organizacijo. Od začetnih priprav v septembru 1956 je do formalne združitve prišlo 23. marca 1958 in ta združitev je kmalu začela dajati otipljive rezultate. — Bi lahko na kratko našteli nekatere teh rezultatov? — Na prvo mesto bi po časovnem zaporedju postavil uzakonitev slovenskih šol in njihovo izpopolnitev s pridobitvijo trgovske šole. otroških vrtcev. Za naše manjšinsko življenje je bila pomembna tudi pridobitev nekaterih novih prostorov za delovanje tako v slovenskih vaseh in občinah, kot v mestu samem, prišlo pa je tudi do pobude za zgraditev kulturno - športnega centra v Gorici, ki je zdaj že tako-rekoč v zadnji fazi uresničitve. Za razrast naše osrednje organizacije je pomemben pristop novih članic vanjo: Rodu modrega vala, Kmečke zveze, Zveze slovenskih športnih društev in Gosnodarskega združenja, ki sta razširili svoje delovanje na Goriško in nadvse pomembno okrepili naša prizadevanja na gospodarskem in mladinskem področju. — Naraščajoče potrebe in vedno večja razvejanost našega narodnostnega življenja sta postavili pred SKGZ vprašanje prožnejših organizacijskih struktur in tudi avto-nomnejšega odločanja tako v teritorialnem kot v področnem oziru. Prejšnje komisije so postali odbori s pristojnostjo odločanja, teritorialna pristojnost je dobila svoj o-draz v teritorialnih odborih Zveze. Je dala ta preosnova tudi na Goriškem povoline rezultate? — Dejal bi, da je dala zelo dobre rezultate, saj se je celotna struktura naše osrednje organizacije bolj približala terenu in konkretnim problemom, s katerimi se soočamo na Goriškem, ki so v nekaterih svojih aspektih povsem drugačni kut na Tržaškem in še posebej v Benečiji. Sodim, da se je naše delo količinsko in vsebinsko obogatilo, več je zavesti o naši lastni odgovormsti pri vplivanju in razreševanju raznih vprašanj, ki zadevajo tako stike s članicami in skupno razreševanje nastajajočih problemov kot širše aspekte stikov z javnimi upravami, odnose s sosednimi občinami v matični domovini, poseganje v pereča gospodarska vprašanja, kot so na primer razlaščanja, urbanizem itd. Posebej bi želel na tem mestu omeniti vlogo konzulte za slovenska vprašanja, ki je bila ustanovljena pred našo reorganizacijo in v kateri je SKGZ kvalitetno udeležena skuvno z drugimi slovenskimi predstavništvi. Res je, da odnos goriške občinske uprave do konzulte ni tako odprt, kot bi si želeli, toda res je tudi, da ie občinski svet glede specifično slovenskih, pa tudi splošnih vprašani. bolj vezan tudi na mnenja in stališča konzulte. — Prej ste med uspehi prizadevanj SKGZ omenili gradnjo slovenskega Kultumo-športnega centra v Gorici. Kaj si od tega centra obetate? — Kulturno - športni center, katerega gradnja lepo napreduje kljub mnogim zapletom predvsem v prvi fazi, je za nadaljnji razvoj Slovencev na Goriškem življenjskega pomena, saj bomo z njim dobili, žal z veliko zamudo, sodobno nadomestilo za Trgovski dom, ki nam je bil drugič nasilno odtujen kmalu po osvoboditvi. Doslej v mestu praktično nismo imeli nobenih prostorov, če izvzamem skromno prosvetno in za večje prireditve neprimerno in tudi nekolavdirano dvoranico pri Zlatem pajku, z uvidevnostjo občine po potrebi uporabljivo dvorano gledališča Verdi, ki pa v zadnjem času ni več kolavdirana za gledališke predstave, in prav tako za večje prireditve neprimeren čeprav uporaben Katoliški dom. Z novo zgradbo bomo dobili dejanski center za kulturno in športno življenje, ker bosta v sklopu centra sodobna gledališka dvorana z modernim odrom in telovadnica za vse vrste športnih tekmovanj. Naš namen in naša želja sta, da bi center služil vsej slovenski narodnostni skupnosti neglede na ideološki značaj 'njenih organizacij in ustanov. Nadaljnja naša želja je, da bi center bil zlasti na kulturnem področju posrednik slovenske kulture italijanskim someščanom in italijanske kulture Slovencem in še, da bi povezoval Slovence na obeh straneh meje, da bi tako bil naš kulturni utrip enotnejši in skladnejši. Kako naj rečem, od novega Kulturno - športnega centra si veliko obetamo in nestrpno pričakujemo, da bo odprt in izročen svojemu namenu. — To je nedvomno želja vseh zamejskih Slovencev, ki se združeno veselimo te pridobitve. Prav tako pa je za razvoj goriških Slovencev in za odnose oo meji zelo pomemben osimski sporazum, ki ga je SKGZ pozdravila kot rezultat prizudevanj za prijateljske in dobrososedske odnose med Italijo in Jugoslavijo, še posebej pa za življenje ob meji. Kako ste na Goriškem ocenili nove možnosti, ki jih saornznm odpira? — Rad bi poudaril, in ne brez zadoščenja, da je Gorica bila začetnik dobrososedskih odnosov na meji in da so ti odnosi vse doslej ostali taki in da jih ni, vsaj ne v taki meri kot drugod, okužil oživljeni nacionalizem. Osimski sporazum bo nedvomno mordl pozitivno vplivati na nadaljnji kvalitetni in vsestranski razvoj teh odnosov in že vpliva, saj so nekatere postavke iz tega sporazuma, kar zadeva neposredno mejo, bile že izpolnjene (cesta na Kolovratu), druge so v fazi pospešene realizacije (mednarodni prehod pri Vrtojbi - Štan-drežu in odprtje prehoda na Gabrijelovi ulici - Erjavčevem drevoredu), zopet druge v fazi priprav (cesta' Brda - Solkan in druge). V ozračju razvijanja teh odnosov ob odprti meji se ustvarjajo tudi vse bolj ugodne možnosti za sožitje med Italijani in Slovenci na Goriškem, kjer je pripravljenost goriških italijanskih sodržavljanov, da se zadosti nekaterim osnovnim potrebam manjšine, danes bolj občutena, kot je bila pred leti, pa čeprav z doseženim nikakor ne moremo biti še zadovoljni. Teritorialni odbor SKGZ za Goriško in vse njegove članice ne bodo štedili naporov, da se stvari izboljšajo, da bomo po eni strani Slovenci bolj usposobljeni uveljavljati se v naši družbi kot aktiven subjekt na vseh področjih in po drugi strani, da bomo v povezanosti z vsemi slovenskimi in demokratičnimi komponentami italijanske družbe prišli do svojih pravic oziroma do globalnega zaščitnega zakona, ki bo obravnaval Slovence enako ne glede na področje kjer živimo. Prav tako bomo dali. kot vse doslej, svoj aktiven doprinos k sodelovanju ob meji tako na kulturnem in gospodarskem, kot na športnem in drugih področjih, trdno prepričani, da je to v korist ne le nas Slovencev, temveč vseh prebivalcev Goriške. Razgovor zapisal j. k. DRZEN PODVIG SKUPINE «PRIMA LINEA» Teroristi s streli v noae ranili deset oseb v Turinu Vdrli so v poslopje šole za upravne kadre in izbrali svoje žrtve med 200 osebami, ki so bile takrat v poslopju - Val ogorčenja po vsej državi TURIN — Zelo nevaren in zaskrbljujoč kvalitetni skok terorističnega nasilja v piemontskem glavnem mestu. Večja skupina pripadnikov prevratniške organizacije «Prima linea* je včeraj popoldne ob belem dnevu vdrla v turinsko šolo za usposabljanje upravnih kadrov ter ranila deset oseb. Gre brez dvoma za novo kriminalno dejanje, ki predstavlja alarmantno etapo v strategiji napetosti ter sledi oboroženemu napadu na bivšo vojašnico »Lamarmora*. kjer je bil proces proti rdečim brigadam ter zahrbtnim umorom pripadnikov sil javnega reda v Rimu. Metoda včerajšnjega vdora v šolo »Vittorio Vallctta* žalostno spominja na škvadristične napade predvojnih let, ki so podobno kot sedaj skušali u- stvariti v državi vzdušje skrajne napetosti in nezaupanja. Val terorističnega nasilja je ponovno dramatično zajel Turin, mesto morda najvidnejših družbenih protislovij, središče Fiata ter zibelka borbene avantgarde uclavskega gibanja v Italiji. Dinamika včerajšnjega terorističnega napada na šolo upravnih kadrov v predmestju Turina jc precej zapletena, saj so teroristi gotovo na podlagi skrbnih informacij, stopili istočasno v »akcijo*, izvedli točno določene načrte ter se eno uro po vdoru mirno oddaljili od kraja atentata. Šola za upravne kadre ima Svoj sedež v manjšem eno nadstropnem poslopju, je v bistvu zasebna ustanova, ki pa tesno sodeluje s turinsko univerzo in se v njej izpopolnjujejo diplomiranci, ki bi se radi zaposlili kot upravniki v industrijskem ali splošno gospodarskem sektorju. V trenutku napada je bilo v šoli nad 200 oseb, to je študentov, profesorjev in pomožnega osebja, saj v popoldanskih urah potekajo skoraj vse lekcije in tečaji ter je tudi odprta knjižnica. Teroristi so dospeli na kraj z več avtomobili ter se takoj razdelili v več oboroženih skupin, saj je po prvih izsledkih »vod* štel nad dvajset oboroženih moških in žensk. Nekateri so onesposobili vratarje, drugi pa so vdirali v učilnice ter z orožjem prisilili vse, študente in profesorje da $o jim sledili v veliko šolsko dvorano, kjer so se zbrali skoraj vsi, ki so bili takrat v poslopju. Vse se je odvijalo tako bliskovito, da se nekateri splol niso zavedeli k: j se dogaja. »To je proletarska akcija* so ponavljali teroristi, »saj se mi borimo proti tej šoli, ki usposablja izkoriščevalce deiavskega razreda.* V veliki dvorani so teroristi pod grožnjami pištol in brzostrelk, u-prizorili pravi »proces*, ter zaslišali več študentov in njihovih profesorjev o delovanju in namenih te šole, čeprav kaže, da so prevratniki razpolagali s točnejšimi informacijami kot njihovi »ujetniki*. Zatem so teroristi po še neznanem kriteriju izbrali deset žrtev, jih s silo pregnali v bližnjo sobo ter jih hladnokrvno ustrelili v noge. Pred koncem napada so teroristi še napisali na zidove siglo »Prima linea* ter »čast tovarišema Barbari in Matteu*, to je že znano geslo turinskega voda te prevratniške skupine, ki nosi ime po teroristoma, ki sta lani izgubila življenje v oboroženem spopadu s policijo. Nato so se mimo oddaljili z avtomobili, s katerimi so uro prej dospeli na kraj. V notranjosti šole pa je medtem zavladala prava zmeda, mnogi so bili pod pravim šokom in le prisebnejši so nudili prvo pomoč ranjencem ter poklicali policijo, ki je dospela na kraj, ko so bili teroristi že daleč. Ranjence med katerimi je pet profesorjev in pet študentov, pa so pripeljali v bolnišni- co, njihovo zdravstveno stanje pa ni zaskrbljujoče. Atentat so odločno obsodile vse politične sile in sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL, ki je za danes v Turinu proglasila enoruno vsedržavno splošno stavko. Napad je močno odjeknil tudi v poslanski zbornici in v senatu, kjer je notranji minister Kognoni poročal o tem atentatu, ki je globoko pretresel predvsem Turin, ki ima skupno z Rimom žalosten rekord kar zadeva teroristične atentate. V poznih večernih urah je neznani moški s telefonskim pozivom nekemu turinskemu dnevniku potrdil, da je atentat izvedla teroristična skupina »Prima linea*. (st) NOV REKORD CENE ZLATA LONDON — Zlato je doseglo včeraj nov rekord: njegova cena je v enem dnevu poskočila za več kot 15 dolarjev in dosegla nov vrh 448,5 dolarja . a unčo. V finančnih krogih pripisujejo nov vzpon šibkosti dolarja in napovedim o novih podražitvah nafte in ne izključujejo, da bi mopla njegova cena v kratkem preseči 500 dolarjev. Rodezija se vrača pod britansko upravo SAI.ISBURY — Spodnji dom rodezijskega parlamenta je soglasno o-dabril osnutek ustave, ki predvideva konec enostranske proglasitve samostojnosti in začasen povratek pod britansko upravo. Ustavni zakonski osnutek predvideva tudi razpustitev parlamenta in volitve. V KLUBU SLOVENSKIH ŠTUDENTOV Kancler Kreisky še vedno ponuja manjšini sosvete Zavrnjen vsak poskus vsiljevanja sedmojulijske zakonodaje (Poseben dopisi DUNAJ — Čeravno sodi Bruno Kreisky v generacijo zdaj že priletnih avstrijskih politikov, mu ak tivizma še vedno ni zmanjkalo: da bi pridobil pristašev za svojo manjšinsko politiko, oziroma za taktične cilje, ki mu jih potrebe manjšinske politike zastavljajo v tem hipu, je predsinočnjim v klubu slovenskih študentov na Dunaju dve uri in več razpravljal s članj kluba ter njihovimi hrvaško in nemško govorečimi prijatelji. Razpravljanje je bilo seveda posvečeno manjšinski politiki, organizirali pa so ga med drugim tudi zato. da bi se spomnili dneva človekovih pravic. Kreisky je obljubil, da bo za bodoč pogovor spet na voljo konec zime, napovedal pa je, da se bo v kratkem sešel tudi s predstavniki hrvaške manjšine z Gradiščanskega. Kot se je izkazalo ob zaključku razprave v prenajiolnjenem klubu, nagovarjanje ni uspelo: oceni manjšinske politike sta ostali slej ko prej ločeni. Pa ne zato, ker bi Kreiskemu zmanjkalo aktivizma, marveč zato, ker njegov zagovor sedmojulijske zakonodaje — oziro- .......................................... NDVA ZNAMENJA ZAOSTRITVE ENERGETSKE KRIZE Napovedane nove občutne podražitve petroleja po vrhu OPEČ v Caracasu Nič bistveno novega s sestanka AIE v Parizu Ortiz dopušča možnost poviška cen za 30 od sto ma v tem hipu predvsem manjšinskih sosvetov — ni upošteval nekaterih bistvenih okoliščin, v katerih je sedmojulijska zakonodaja nastala. Jn prav na te okoliščine so ga brez dlake na jeziku opozorili navzoči študentje. V skladu s sedaj veljavnim prizadevanjem (glej izjavo deželnega glavarja VVagnerja 18. novembra in predavanje namestnika vodje urada deželne vlade Tinkari a 23. novembra) je tudi Kreisky svoje uvodno razmišljanje začel tako, da je visoko ocenil vlogo sosvetov, ki da so integralni uel avstrijske ga demokratičnega sistema m ai obstajajo na mnogih drugih področjih, kjer .ie potrebno usklavajanjc interesov različnih družbenih slo- PARIZ — Bržkone tudi na vrat na nos sklican posvet ministrov 20 najbolj industrijsko razvitih držav, ki so članice Mednarodne ustanove za energijo, ne bo mogel bistveno spremeniti perspektiv, ki jih je lahko napovedati:, daleč smo od tega, da bi energetsko krizo prebrodili, nasprotno, vse kaže, da se bo še zaostrila. V glavnem mestu države, ki edina med industrijsko razvitimi ni vključena v AIE, so se predstavniki bogatih nalašč zbrali (na predlog ZDA) teden dni pred srečanjem organizacije petrolejskih držav OP EČ, ki bo od 17. do 19. t.m. v Venezueli, da postavijo pred tem skupno fronto. Prav zato so sestanek, ki je bil napovedan čez mesec dni, Izvedli toliko prej, vprašljivo pa je, koliko bo to zaleglo. Na posvetu niso namreč ministri 20 razvitih držav povedali ali sklenili nič rovega. Potrdi- li so le že doslej sprejete obveznosti (na sedmerem vrhu v Tokiu, na marčnem ministrskem svetu AIE in na sestanku ministrov za energijo EGS), da bodo omejili petrolejski uvoz na skupnih 24,6 milijona sodčkov na dan do leta 1985. Zavzeli so se tudi za omejevanje nakupov petroleja na prostem tržišču, kjer je njegova cene že presegla 40 dolarjev za sodček, v primerjavi z u-radno najvišjo ceno OPEČ. ki znaša 23,50 dolarja. Niso pa določili nobenih ukrepov proti državam, ki so krive podražitev, ker kupujejo nafto na prostem tržišču po vsaki trg fontana, deset let kasneje W?i!° ie 10 let 0(1 tistega dra-%ie?a decembra 1969, ko je \9tozija peklenskega stroja v is**5!« banki na Trgu Fontana v >1, ubila 16 ljudi, nad sto pa fanila V teh desetih letih je ir, Italija skozi hude preizkušnje 4°°ke družbene in politične kri-l’ katere korenine so tudi v teh norijo že oddaljenih, a še vedno I Povsem pojasnjenih dogodkih, tfto 19B8 je bilo za Italijo in J na splošno za vso zahodno Ev-prelomnega pomena, fstuden-faSko gibanje se je prebudilo iz ^poletnega spanja in z odločnim ter mogočnimi pouličnimi r^ifestacijami zamajalo temelje katerega boržoaznega režima: tl^.Osko gibanje je opustilo dote-Q|jnl° sindikalno politiko izključno l skoraj izključno mezdnih zah ih tn se je borilo tudi za večjo kito * * * * v tovarni, za soodločanje pri tojDanju in oblikovanju proiz GpTJe politike. Na močno rasl in vjjtteo samozavesti levice so sile * site odgovorile z bombami in kjtfategijo terorja. Bomba v Krneč % ni bi,a nepričakovano in voljeno dejanje ni bila nagnili stj* bolne in zablodne viiselno fjr.Pač pa logična posledica mo-jfke teroristične ofenzive, ki se j. *oče!a že dobro leto pred 12. i>i^brom 1969. Zaradi moči le ? in zaradi objektivnih razmer ttaliji ni bilo mogoče misliti m desničarski držami udar kot v Grčiji; reakcija je ubrala drugačno pot in je oblikovala drugačno strategijo, ki ie imela kol končni cilj premaknitev politične osi v državi na desno in okrepitev oblasti tradicionalnih ter konservativnih sil. Odgovornost za bombe, ki so jih postavili fašisti (leta 1969 je bil v Italiji povprečno en bombni atentat vsak drugi dan), so sku šali pripisati skrajni in najbolj neorganizirani skupini v sestavu levice, anarhistom da bi vzbudili zmedo in zaprepadenost v jamem mnenju in da bi posredno načeli ugled in verodostojnost tudi najbolj organiziranih levičarskih sil, še posebej komunistične partije m sindikatov (pomislimo le na afero Annaruma). Vzporedne pa je zapela tudi šiba tradicionalne represi je: policija in karabinjerji so brutalno nastopali proti demonstran tom. sodstvo ni skoparilo z obsod bami in obtožbami (leta 1965 ie bilo 16.009 delavcev in sindikalistov obtoženih raznih kaznivih dejanj v zvezi s pouličnimi demonstracijami) V tem vzdušju ie dozorel zločinski načrt pokola v Kmečki banki in na srečo spodletelih atentatov v podružnicah banke -tCommerciale* v Milanu in v Rimu. Bombe so materialno postavili fašistični skrajneži. bili pa so le lutke, tezalci na silja in izpolnjevalci ukazov veliko močnejših in nevarnejših sil, ki so rovarile za kulisami in ki so imele svoje tipalke v vseh vitalnih ganglijih teles. Bolj kot zaključki skoraj sedemletne sodne preiskave in dveh let trajajočega procesa v Catanzaru, so to jasno dokazale nepremostljive ovire in težave, na katere so naleteli tisti redki pogumni in pošteni preiskovalci, ki niso hoteli po poti mrad ne resnice» in po sledi, ki je vodila do anarhistov. Prav tako zgovorna je bila tudi molčečnost vojaških in političnih veljakov, ko so končno morali pričati pred catan zarskimi porotniki. Ni tu mesto, da bi nadrobneje obnavljali vse okoliščine sodne preiskave in procesa v Catanzaru ne moremo pa mimo ugotovitve da je skoraj 10 let po pokolu roka pravice dosegla le materialne krivce, medtem ko so zakulisni lutkarji še neznani. Znane so le odgovornosti nekaterih državnih služb in političnih krogov, imena pa so ostala tajna in obseg spredene črne mreže lahko le slutimo. Zasluga delavskega in napred nega gibanja je. da je kmalu doumelo cilj strategije napetosti in da je za ceno ostrih bojev in velikih žrtev preorečila prevratniške zločinske naklepe. Marsikateri težak nasilja in fašistični prevratnik je bil razkrinkan, zakulisna mreža pa ni bila bistveno okrnjena. Vprašanje, na katerega za enkrat ie ni odgovora, je, v kolikšni meri je ta mreža vplivala na rast terorističnih organizacij s povsem nasprotnim političnim predznakom. Ni, da bi se tu spuščali v analizo vzrokov nastanka in razmaha rdečih brigad ter njim sorodnih organizacij. Omejili se bomo le na ugo tovitev, da ima to gibanje svoje korenine v strahu pred morebitnim desničarskim državnim udarom, v izkrivljenem tolmačenju misli nekaterih levičarskih teoretikov, v slabosti!’, sedanjega sistema ter v frustracijah in razočaranjih, ki so jih doživeli mladi po 1968. letu. Oblikovalo se je objektivno zavezništvo med ultralevimi tero- RIM — Predsednik republike Sandro Pertini je včeraj sprejel na Kvirinalu delegacijo svojcev žrtev pokola v Kmečki banki v Milanu. Srečanja se je udeležil tudi milanski župan Tognoli ter predsednik mestnega antifašističnega odbora proti terorizmu za obrambo republiških institucij Casali. Pozdravnemu nagovoru milanskega župana je Pertini odgovoril z občutenim posegom, v katerem je dejal, da predstavlja pokol na Trgu Fontana živo rano v vseh tistih, ki se borijo proti terorizmu. risti in fašističnimi prevratniki, ki se z nasprotnih strani bojujejo za isti cilj: zrušenje demokracije. Ah je nesmiselno misliti, da so lutkarji. ki so pred 10 leti spredali črno mrežo strategije napetosti in terorja, omogočili rast novemu nasprotniku demokracije in napredka? Da so, sicer zelo posredno, usmerjali teroristične organizacije v njihovem boju proti državi, če ne drugače vsaj tako, da so v družbeni geografiji pustili le pokrite nekatere prostore? Use to so seveda le domneve in ugibanja, dasi osnovana na neka terih objektivnih dejstvih. Od teh pa je treba preiti k stvamejši in popolnejši analizi, od nagonskega upiranja nasilju in terorizmu je treba k zavestni mobilizaciji javnega mnenja, k takemu organiziranemu nastopu in odporu vseh naprednih in demokratičnih sil, kot je bil tisti, ki je v začetku sedemdesetih let porazil strategijo napetosti in terorja. K temu nas obvezujejo žrtve pokola na Trgu Fon tana, k temu nas obvezujejo vsi tisti, ki so v teh letih padli kot žrtve teroristov in nasilnežev, k temu nas obvezujejo končno, vendar ne nazadnje, vsi tisti, ki so v antifašističnem in odporniškem boju darovali svoje življenje za svobodo ter za boljši, pravičnejši in lepši jutri, VOJMIR TAVČAR ceni, da kopičjja velike zaloge. V tem se »odlikujejo* zlasti Japonska. Zahodna Nemčija in ZDA, na j večje dobičke pa iztržijo multi-nacicnalne petrolejske družbe, ki so v glavnem v rokah ameriškega kapitala. Pri takih razmerah, ki koristijo le ogromnim špekulacijam teh družb, je povsem razumljivo, da ne mislijo izvoznice nafte ostati križem rok. Zaradi tega je prav lahko napovedati, da bo po 55. konferenci 13 držav OPEČ, ki bo v začetku orihodnjega tedna v Caracasu, mimo nesoglasij v samem njihovem ta boru, petrolej vsekakor dražji. Najbolj zmerni napovedujejo povišek «vsai 10 odstotkov*, sam generalni tajnik OPEČ Rene Ortiz pa zatrjuje v intervjuju, da «je mogoče računati tudi na 30-odstotni povišek*. Izvoznice nafte so namreč izračunale, da so se zaradi inflacije in razvrednotenja dolarja njihovi dejanski dohedki ustavili na ravni iz leta 1974, medtem ko so se močno podražili industrijski proizvodi, ki jih uvažajo. Zato hočejo to razliko nadoknaditi. V Caracasu bodo tudi razpravljali (na predlog Irana in Libije) o možnosti, da ne bi sprejemali več dolarja, kot edinega plačilnega sredstva, ampak «košaro» trdnih valut, kot so marka, švicarski frank in japonski jen. Ortiz je na koncu ponovno posvaril razvite države, da je sedanja energetska kriza le skromna naooved velikih težav v prihodnjem desetletju, in sicer po krivdi potrate petroleja in drugih energetskih sredstev. Po pariškem posvetu je minister Bisaglia nič kaj spodbudno izjavil, da se bodo morali v Italiji petrolejski proizvodi občutno podražiti, njegov kolega Lombardini pa je dejal, da bi mogla vrzel v prihodnjem letu doseči celo 30 milijonov ton petroleja (kar tretjino notreb). zaradi česar bo treba misliti tudi na racio-niranje, oziroma na prodajo na karte. (Iv) trebno vztrajati pri avtonomnem gledanju PSI na to problematiko. Kar pa zadeva stanje v državi, pravi Signorile, je premirja konec: govori se o dveh perspektivah, o pet-strankarski vladi od PSI do PLI in o »emergenčni* vladi in socialisti so zainteresirani v obeh primerih. Potrebno je zato notranje razčišče-nje in razjasnitev stališč o teh vprašanjih, kot tudi o demokratični sposobnosti strankinih organov. Predvsem pa je potrebno skupno vodstvo v stranki, ugotavlja Signorile. Enak poletni čas v vsej Evropi Preklicana stavka na letališčih RIM — Enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL je sklenila preklicati 24-urno stavko osebja na letališčih, ki bi v petek ohromila italijanski zračni ,.romet. Sklep so sprejeli po odločitvi parlamenta, da ugodi zahtevi po ločeni razpra vi o prestopu letalskih nadzornikov in o reorganizaciji službe. Signorile o političnem stanju v državi RIM — Podtajnik socialistične stranke Claudio Signorile je v članku, ki ga objavlja današnji Avan-ti analiziral sedanje politično stanje v državi, glede na zadnje dogodke, predvsem razpravo o «ev-roizstrelkih* v parlamentu in doga janja v socialistični stranki sami. Signorile je mnenja, da resolucija, ki so jo odobrili v zvezi z namestitvijo novih raket, ne ustreza socialističnemu gledanju na to vpra šanje in poudarja, da bi bilo po RIM — S prihodnjim letom bo začela veljati legalna ura v številnih evropskih državah na isti dan in bo trajala enako dolgo, to je od 6. aprila do 28. septembra. Tako so se dogovorili predstavniki vseh držav članic EGS razen Irske: temu dogovoru se bo verjetno pridružila tudi Avstrija in morda celo nekatere vzhodnoevropske države. Ta dogovor predstavlja novost tudi za Italijo, saj bo poletna ura v veljavi poldrugi mesec več kot v prejšnjih letih. Dogovor med temi državami je bil potreben še zlasti zaradi u-sklajevanja voznih redov letalskih in železniških prog. Včeraj v poslanski zbornici Končana splošna razprava o reformi založniške dejavnosti RIM — Včeraj zjutraj se je s posegom podtajnika pri predsedstvu vlade Cuminettija zaključila splošna razprava o zakonskem osnutku o reformi založniške dejavnosti. Cuminetti je poudaril, da so tako sindikalne organizacije časnikarjev in tiskarjev kot predstavniki založnikov zahtevali od vlade in od parlamenta, naj čimprej odobri zakon, ki je neobhodno potreben, če se hoče premostiti hud zastoj v založniški dejavnosti. Skoraj vsi časopisi so v izredno hudem finančnem položaju, tako da se založniki celo sprašujejo. ali bode lahko izplačali 13. plače. Vlada, je dejal Cuminetti je trdno odločena odobriti zakon čimprej in je to dokazala s tem. da bo ponovno financirala zakon 172. ki določa vrsto olajšav za založniške. Po končani splošni razpravi se bo sedaj z zakonskim osnutkom morala ukvarjati posebna 9-članska komisija, ki bo morala proučiti celo vrsto popravkov, ki so jih predložile razne stranke. Bančne obresti (le aktivne) narasle na 19,50 odstotka RIM — Odločitvi vlade, da poviša uradno eskomptno mero (obresti, ki jih denarni zavodi plačujejo državni banki) od 12 na 15 odstotkov, je nemudoma sledil sklep bančnega združenja, da zviša aktivne obresti bank za ustrezne 3 odstotke. Že od včeraj zato zaračunavajo bančni zavodi najboljšim strankam po 19,50 odstotka na posojila, namesto dosedanjih 16,50, običajnim klientom pa bodo računali še več. Pasivne obresti, ki jih banke plačujejo na vložene prihranke, pa bodo povišali šele 1. januarja in sicer samo za 0,75 odstotka. S tem se bodo krepko povečali bančni profiti, ki so v Italiji že mnogo večji, kot v drugih državah, če upoštevamo razliko med aktivnimi in pasivnimi obrestmi. Navodilo bančnega združenja članicam je namreč, naj od 1. januarja računajo največ 9,75 do 11,50 odstotka o-bresti na vloge (odvisno od njihove višine), pri čemer se škarje med pasivnimi in aktivnimi obrestmi razširjajo na razmerje skoraj 1:2. Združenje potrošnikov pri tem ugotavlja, da bodo banke izplačevale vlagateljem le četrtino tega. kar bodo prejemale več in da se bo s tem še povečalo uničevanje družin skih prihrankov. jev Sosveti naj bi v avstrijski socialni sistem vnesli več demokracije in Kreiskv se .je tudi s moči izkazal za vztrajnega zagovornika teh specializiranih posvetovalnih organov, na katerih počiva tudi avstrijska znamenitost — sistem socialnega partnerstva. Do ustanovitve manjšinskih sosvetov na; bi prišlo na njegov predlog (podobno inštitucijo sta hotela, ko sta bila še zunanja ministra, dati skupaj s kasneišim predsednikom italijanske republike Sa-ragatom tudi južnim Tirolcem, vendar pa se je operacija zaradi odpora juž^otirolske ljudske stranke ponesrečila), pri čemer nai bi sosveti delovali kot posvetovalni organi, ki bi razpravljali o potrebah manjšine. Pri vsej tei demokratičnosti pa je moral Kreisky priznati, da je ta inštitucija ostala — izvzemši sosvet za madžarsko manjšino — na papirju prav zaradi odpora prizadetih manjšin. Kreiskv je nadalje pozval avditorij, naj verjame v njegovo iskrenost, ko govori o svoji naklonjenost: do man:šin, češ da sam izhaja iz ene od takšnih (religioznih) manjšin Po njegovih besedah bi bilo treba manjšinam zagotoviti določene predpravice in če je obstoječa zakonodaja pomanjkljiva, potem naj manjšina verjame v dobre namene avstrijskih socialnih demokratov in vstopi v manjšinske sosvete kjer 1» moč s skupnimi silami reševati odprta vprašanja. Kar zadeva operativni koledar, ki ga je 7. decembra na pogovorih na Dunaju predložila delegacija obeh osrednjih organizacij Slovencev v Avstriji, je Kreisky dejal, da ga bodo preučili. Marsičemu bo moč ugoditi takoj, nekatere zahteve bodo terjale nekaj več časa. glede drugih zahtev pa bo moralo priti do kompromisa. Vendar pa je kancler takoj zavrnil zahtevo po ustavitvi sodnih postopkov zoper slovenske aktiviste, češ da je Avstrija pravna država, kjer mora postopek teči po zakonu; kako je v tej pravni državi, v kateri obstaja tudi pravica do izbiranja in izražanja politične volje, se oravi tudi do demonstracije, do aretacij sploh prišlo, pa kancler ni pojasnil. Da bi potrdil demokratično voljo socialistične vlade je Kreisky tudi povedal, da bi Avstrija poskrbela za pravice manjšin tudi v primeru, če ne bi obstajale ustrezne mednarodne obveznosti (sedmi člen državne pogodbe). Obstoječa manjšinska zakonodaja oa je po njegovih besedah tisto realno, kar se je glede na dane razmere dalo doseči. Kancler je uvodno razprav-Ijenje končal s pozivom: »Zato vam MARJAN SEDMAK (Nadaljevanje na zadnji strani) PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 12. decembra 1973 ZAHTEVA DEŽELNEGA TAJNIŠTVA KPI V HOTELU «EUR0PA» POD NABREŽINO Pred proračunom se mora KD izreči omonuk tomc prebstavil o politični sestavi novega odbora Vprašanji programov in koalicije, ki bo to programe izvajala, sta namreč tesno povezani ■ Zakon o pravici do študija izglasovan le z glasovi KD Predsednik sveta Colli se je spomnil 10. obletnice pokola na Trgu Fontana Medtem ko se med šestimi strankami deželne večine nadaljuje preverjanje o sedanjem političnem položaju na deželi_ je deželni svet po večdnevni razpravi zaključil razpravo o zakonskem osnutku o pravici do študija in zakon na včerajšnji seji tudi izglasoval. Kot že v pristojni komisiji, ga je tudi tokrat podprla le KD, ki si ji je ob tej,' priložnosti pridružil še svetovalec Bologna (LpT), proti zakonskemu osnutku so glasovali KPI, PSI, DP, PDUP, MF, MSI ter svetovalec Tassinari (LpT), medtem ko so se vzdržali PRI, SSk, PSDI ter svetovalca Liste za Trst Giuricin in Pellis. Zakon je bil torej odobren le s pičlima dvema glasovoma razlike, kar je ponoven dokaz globokih nesoglasij v večini sami o tako važnem vprašanju kot je pravica do študija. Rekli smo, da se preverjanje med šestimi strankami večine nadaljuje. Delegacije le-teh so se namreč sestale v ponedeljek v Vidmu, danes pa je v istem kraju predvid >1 nov celodnevni sestanek. Predmet razprave so še vedno številna vprašanja, ki so povezana s programski- mi dogovori ter s političnim okvirom. V zvezi s preverjanjem med strankami večine je deželno tajništvo KPI izdalo tiskovno poročilo, v katerem med drugim poudarja, da je odločitev KD, ki je napovedala odstop deželnega odbora po odobritvi proračuna že dejansko odprla deželno krizo, zato je tudi preverjanje samo stopilo v novo fazo, poudarja KPI, glas, ki ga bo stranka izrekla o proračunu pa je neposredno povezan z dvema osnovnima vprašanjema. Deželni odbor in ostale stranke bodo morale namreč odgovoriti na številna vprašanja, ki jih je KPI postavila glede konkretnih nerešenih deželnih problemov, kakor sta n.pr. obnova Furlanije in izvajanje osimskih sporazumov. Krščanska demokracija pa bo morala s svoje strani jasno odgovoriti na vprašanje političnega okvira. KPI namreč poudarja, da sta vprašanji programov in koalicije, ki bi morala te programe izvajati, tesno povezani, zaradi česar ni mogoče o njih ločeno razpravljati. Če je KD odgovorila na vprašanja socialdemokratov in še nekaterih drugih strank, V Številni amandmaji izboljšali zakon o pravici do študija Na osnovi zakona, ki ga je deželni svet odobril na včerajšnji seji, bo dežela nakazala skoraj 18 milijard lir za štiriletje 1979-82, od katerih bo za letošnje leto odpadlo nekaj manj kot 5 milijard lir. Da bi se podrobneje seznanili z vsebino novega deželnega zakona, smo se pogovorili s svetovalcem Iskro, ki je skupno s svetovalcem Battellom zagovarjal stališča KPI o vprašanju pravice do študija v splošni razpravi ter kot podpisnik številnih amandmajev. «Predvsem je treba poudariti,* je dejal svetovalec Iskra, »da se je hotel sestaviti zakon, ki bi urejal vse, kar je v zvezi s pravieo do študija; ne moremo pa trditi, da smo pri tem v celoti uspeli. Zakon ni namreč nastal iz neke splošne vizije na celotno vprašanje, pač p« kot seštevek številnih posegov ha to področje. Poudariti je tudi treba, da je bil zakon s sprejetimi a- Danes vsedržavni posvet o ladjedelstvu V našem mestu bo danes vsedržavna konferenca o ladjedelstvu z naslovom: »Načrt o ladjedelstvu za nov razmah pomorskega gospodarstva*. Konferenco je sklical stalni odbor za ladjedelska vprašanja, organizira pa jo deželna uprava Furlanije - Julijske krajine. Delo se bo odvijalo v avditoriju z začetkom ob 9.30. Pozdravni nagovor — konference se bodo udeležili predstavniki vseh italijanskih dežel, v katerih obratujejo državne in zasebne ladjedelnice — bo imel predsednik deželnega odbora Comelli, glavno poročilo pa bo podal odl>or-nik za industeijo in trgovino Rinaldi. Po Rinaldijevem nastopu se bo razvila razorava, ki se bo nadaljevala tudi popoldne, ob koncu pa bo odbornik v zaključnem posegu strnil glavne misli, in smernice za nadaljnje delo, ki se bodo izoblikovale na posvetu. mandmaji mnogo izboljšan v primerjavi z onim, ki sta ga sestavila najprej deželni odbor, nato pa pristojna komisija.* »Katere pa so te izboljšave?* «Predvsem bi omenili posege, ki zadevajo celodnevni pouk, kar ni bilo prej sploh omenjeno. Nadalje se bolj priznava vloga občin, končno pa ne smemo pozabiti na posege v korist slovenske manjšine.* »Katera bo vloga občinskih uprav?* »Povedati je treba, da je zakon o-snovan na vlogi, ki jo imajo šolski okraji, katerim je poverjena vloga programiranja. Komunistična partija Italije je bila vedno proti temu in poudarjala, da morajo to vlogo prevzeti občine. Z novim zakonom bodo šolski okraji še obdržali to funkcijo, prej pa se bodo morali posvetovati z občinami.* «Slovenci nimamo svojega šolskega okraja. Kdo bo zato opravljal njegovo vlogo pri programiranju posegov v korist slovenskih šol?* »Opravljala jo bo posebna komisija, ki je bila ustanovljena pri šolskem skrbništvu na osnovi 9. člena zakona štev. 932 (Belci, škerk) z dne 22.12.1973.» »Kaj pa predvideva zakon v korist slovenskih šol?* »Predvsem je treba poudariti, da bo dežela lahko posegala, da bi zagotovila enake pravice za izobraževanje ter za dostop do kulture v materinem jeziku pripadnikom slovenske manjšine. Poleg tega je sprejela naš amandma, v smislu katerega bo v te namene namenjen 1 odstotek celotnega deželnega nakazila. Dežela je nadalje priznala dvojno potrebo slovenskih šol, saj morajo npr. vzdrževati slovensko in italijansko knjižnico. Verjetno je prvič, da je predviden reden izdatek za probleme slovenskih šol. V komisiji smo nadalje dosegli, da so bili v deželno konzulto za pravico do študija vključeni tudi trije člani slovenske komisije pri šolskem skrbništvu. Konzulto, ki bi postala posvetovalni organ deželne uprave, pa je deželni svet s sprejetim amandmajem praktično izbrisal iz novega zakona.* »Kaj pa univerzitetni študiji? So morda na razpolago nakazila za štipendije v korist študentov, ki študirajo v tujini?* »V ta namen je v zakonu predvidenih 40 milijonov lir, torej 10 milijonov lir letno. Za štipendije lahko zaprosijo slovenski študentje, ki študirajo npr. v Ljubljani. Člen novega zakona, ki to določa, je praktično namenjen le Slovencem. Za vsa pojasnila je najbolje, da se obrnejo na odborništvo za izobraževanje, strokovno izobraževanje ter za kulturne dejavnosti,^ oJaiep t m Kot nam je še enkrat poudaril svetovalec Iskr^J’ snutek izboljšan, s maji. Kot je poudaril tudi v glasovalni izjavi, so si v največji meri za to prizadevale KPI, PSI in celotna levica. Taki frontalni spopadi, do kakršnega je prišlo v razpravi med levico na eni strani in ostalimi silami na drugi strani, pa povzročajo vedno samo škodo, končni rezultat pa so taki zakoni, ki jih je težko tolmačiti, (as) ki so zahtevale odstop odbora, mora sedaj odgovoriti tudi na vprašanje komunistov. Od odgovorov na gornji vprašanji je torej odvisno stališče, ki ga bo KPI zavzela do proračuna. Deželno tajništvo KPI nadalje potrjuje važnost, ki jo ima politika demokratične solidarnosti za deželo s številnimi nerešenimi problemi, kot je Furlanija - Julijska krajina in odločno zavrača vsakršno tako sestavo deželnega odbora, pri sestavi katerega bi prišla ponovno do izraza protikomunistična diskriminacij-Na začetku včerajšnje seje se je predsednik sveta Mario Colli spomnil desete obletnice pokola na Trgu Fontana v Milanu in prebral proglas promocijskega odbora, ki je bil ustanovljen, da bi koordiniral razne manifestacije ob tej obletnici. Napovedal je tudi, da se bo predstavništvo predsedstva deželnega sveta udeležilo osrednje komemoracije, ki bo v soboto v Milanu, s čemer bo deželna skupščina simbolično prispevala v trdnem boju proti nasilju in terorizmu ter za obrambo in razvoj svobode in demokracije v državi. NOVI ZAKON 0 IZSELJENSTVU Pozitiven premik v primeri z normo iz se bo nadaljevala prve leta 1976 - Razprava dni januarja prihodnjega leta je bil zakonski o i številnimi'aroand- Novi odbor SSŠ porazdelil funkcije Včeraj se je sestal na svoji prvi seji novoizvoljeni odbor Sindikata slovenske šole. Odborniki so si na sestanku porazdelili funkcije, domenili pa so se tudi o nadaljnjem programu in o petkovi stavki šolnikov. Odbor je tako sestavljen: tajnik Živka Marc, podtajnik Marko Paulin, blagajnik Stojan Corbatti, referentka za osnovno šolo Danila ščuka, referentka za nižjo srednjo šolo Nadja Maganja, za višjo srednjo šolo Majda Mašera, za otroški vrtec Mariza Santi in Ida Gregori, referentka za pedagoški odsek Suzi Pertot, knjižničarka Marina Gulin, za stike s konfederalnimi sindikati Živka Marc, Mariza Škerk in Samo Pahor, za tečaj «150 ur* Milena Pa-dovan in Mariza Škerk, za stike z goriškim tajništvom Marko Paulin in za pomoč otrokom s specifičnimi učnimi težavami Rosana Tul in Lučka Batista. .j.. N* seji,ge Sipdikat slovenske šole tudi sklenil, da se pridruži zahtevi vsedržavnih sindikalnih konfederacij, da se natečaj,, vrtnarice, razpisan 22. novembra, prenese na poznejši čas, dokler ne bo globalno rešen problem suplentov in namestitve učnega osebja vseh stopenj. nih izseljenskih organizacij, zlasti kar zadeva predstavništva etničnih manjšin. Podrobneje o posameznih členih novega zakona bo odbor razpravljal na novi seji, ki bo prve dni januarja prihodnjega leta. Deželni odbornik za delo, socialno skrbstvo in izseljenstvo Tome je včeraj v hotelu «Europa» pod Nabrežino predstavil članom deželnega odbora za izseljenstvo zasnovo novega zakonskega osnutka o izseljenstvu (osnutek nosi naslov «Preosnova deželnih posegov na področju izseljenstva*). Odbornik Tome je v svojem poročilu naglasil, da se novi zakon razlikuje od prejšnjega (številka 59/1976) zlasti po tem, da opušča dosedanjo politiko «podpor» v korist izseljencem in uvaja programsko politiko, katere glavni cilji so povratek izseljencev ter njihov družbeni in kulturni napredek. Zakon nadalje predvideva ustanovitev medodborniškega odbora za vprašanja izseljenstva in posebnega finančnega sklada za izseljenstvo. Njegove norme so dovolj «elastič-ne», da se bo deželni zakon lahko prilagodil okvirnim smernicam za poseganje na področje izseljenstva, ki jih pravkar pripravlja osrednja vlada. Večina komisarjev, med temi tudi Klavora za Društvo slovenskih izseljencev, je bila mnenja, da predstavlja novi zakonski osnutek pozitiven premik v pereči problematiki deželnega izseljenstva, da pa bo treba poskrbeti za pravočasno izvajanje vseh predvidenih posegov in za ovrednotenje vloge posamez- IIIIIIIIHIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllHIIIItlllllHIIIIIIIRmintllllimillllllllllllimilflllllllHIIIIIIIIimilllllllllllllllllllHIIIIIIIIIHIIIIHtllllllHIIIIIIIIfHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII VREDNOST UKRADENEGA HEROINA IN MORFUA PRESEGA 50 MILIJARD UR Rop pri Sv. Soboti Zakrinkana moška sta včeraj ob 17.15 oropala družino Ugoltl v Ul. Morpurgo 17/1 pri Sv. Soboti. Plen: 300.000 lir v raznih bankovcih, 400 zahodnonemških mark in 2.500 novih dinarjev. Gospa Asija Hasanadžic, rojena leta 1952 v Prijedoru, je bila tedaj sama doma. Ko je pri vratih pozvonilo, je odprla, brž nato pa sta zločinca skočila nanjo, ji zamašila usta z otroško povezo in jo privezala k stolu z bolniško obvezo. V roki sta imela vsak svojo pištolo. Razdejala sta spalnico, nagrabila denar in nemoteno odšla. Ženska je agentom letečega oddelka tržaške kvesture povedala, da sta roparja bila visoka okoli 1.78 cm in krepke postave, oblečena sta bila v farmerke in žametast jopič, na ramenih jima je visela usnjena torbica. Asijin mož Bruno Ugotti, rojen leta 1942 v Pazinu, je pa dejal, da prav nikogar ne more sumiti. Danes bo rop uradno prijavil. Vladni komisar Marrosu sprejel delegacijo SDGZ Delegacijo predsedstva Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je včeraj sprejel vladni komisar dr. Marrosu. Srečanje je potekalo v vzdušju iskrenega, odprtega soočanja s številnimi problemi, ki tarejo slovensko gospodarstvo v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Predstavniki SDGZ so vladnega komisarja seznanili z vlogo, ki jo organizacija opravlja v okviru slovenske etnične skupnosti, kot tudi v okviru celotnega gospodarstva naše dežele s posebnim poudarkom na pomembni delež, ki ga Združenje daje pri povezovanju obmejnih gospodarstev, pri realizaciji gospodarskega dela osimskih sporazumov in pri zbliževanju realnosti obeh sosednih držav. Predočili so mu tudi številne probleme, s katerimi se morajo organizacija in njeni člani soočati v vsakodnevnem delovanju zlasti na področju bančništva, zunanje trgovine in obrtništva. Dr. Marrosu, ki je bil s problemi v glavnem dobro seznanjen, je vzel na znanje iznešena vprašanja, za katera je zagotovil svoje zanimanje pri pristojnih oblasteh, v kolikor spadajo v njegovo kompetenco, in obenem izrazil pripravljenost, da do takih srečanj pride pogosteje, posebno pa ob vsakem konkretnem problemu. Na pobudo enotne sindikalne zveze upokojencev bo ob 10. uri v kinodvorani «V. Veneto* skupščina vseh upokojencev z našega območja. Na dnevnem redu bo razprava o preosnovi pokojninskega sistema in o uvedbi trimesečnega obračunavanja draginjske doklade. POROČILO ČASNIKARSKEGA ZDRUŽENJA F-JK Proti odložitvi razprave o reformi založništva Zaskrbljenost časnikarjev nad potekom razprave v parlamentu - Rešiti vprašanje tiska narodnostnih skupin •eta^ l>HIH.K VKSTI NA ZADNJI STKANI iHiiHHiiiiiiiiiiHiHfiiiiiiiitiiiHiiiiiHiiiiiiiiniiinMiiiiMfHtHHiiniiitiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiim PRED PROSLAVO 25-LETNICE SKGZ Pravice si bomo priborili z odločnim enotnim nastopom O pomenu in vlogi SKGZ govoril sinoči v Saležu njen tajnik Duško Udovič V tem težkem političnem trenutku moramo vsi zamejski Slovenci težiti k akcijski enotnosti ter skupnim izhodiščem in se z odločnim nastopom, našo prisotnostjo in vztrajnostjo zavzemati, do si z delom sami de faeto priborimo pravice. Le tako se bodo povečale možnosti, da si bomo priborili uzakonitev globalne zaščite, ket temeljne listine za obstoj, za samoodločanje, za krepitev vseh družbenih dejavnosti in nadaljnji nemoten razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Potrebna je zavzeta mobilizacija čim večjega števila ljudi o-koli naše specifične manjšinske problematike. Taka priložnost bo v nedeljo, ko bo osrednja organizacija Slovenska kulturno gospodarska zveza slavila 25-letnico svojega delovanja in prizadevanj za zaščito pravic in interesov Slovencev. To je bilo osnovno izhodišče sinočnjega govora tajnika SKGZ Duška Udoviča, ki je v Saležu na povabilo prosvetnega društva Rdeča zvezda in športnega krožka Kras spregovoril o pomenu in vlogi SKGZ. analiziral pa je tudi politični položaj v tržaški pokrajini, od katerega je v dobri meri odvisno, kako in kdaj se bodo rešili problemi naše narodnostne skupnosti. BS. Preiskovalci še niso izsledili tolpe ki je odnesla mamila iz sodne palače Gre za drogo, ki je bila zaplenjena novembra lažnim nosečnicam - Tatovom je najbrž pomagal domačin, saj so se znotraj poslopja kretali brez oklevanje, Preiskava v zvezi s senzacionalno krajo mamil na tržaški sodniji do sinoči še ni obrodila sadov. To je tudi razumljivo, saj ne gre za nekakšne preproste tatiče, ampak za dobro organizirano in v tovrstnih »podvigih* prav gotovo specializirano tolpo, kakor menijo v preiskovalnih krogih. Tej ugotovitvi velja dodati še okoliščino, da se je zločinska druščina za to velikopotezno o- Per??W,f}afi!f?ni1a,P^vQfiWO.ha,«do: macina», to se pravi na Človeka, ki ne le temeljito pozna razporedi-tev g/teSriici dokaj labirintsko ;urejenih sodnijskih prostorov, ampak je morda tudi sam v njih uslužben, Načelnik letečega oddelka tržaške kvesture dr. Petrosino, ki usklajuje preiskavo pod vodstvom namestnika državnega pravdnika dr. Coassina, nam je sinoči pojasnil, da znaša plen natanko 44 kilogramov mamila: 28 kilogramov morfija in 16 kilogramov heroina. Vrednost izmaknjene opojne droge presega 50 milijard lir, izračunano po ceni, ki velja na skrivnem tržišču. Nakradena mamila sodijo v »pošiljko* 60 kilogramov, ki so jih policijski agenti in finančni stražniki (vsega kakih 80 ljudi) zaplenili v dneh 27., 28. in 29. novembra skupini turških in iraških žensk: drogo so imele skrito v posebnih životcih, krojenih tako, da so tihotapkam dajali videz nosečnic. Za vsako vožnjo s prepovedanim blagom je posameznica prejela 550 zahodnonemških mark, kar ustreza približno četrtini milijona italijanskih lir. Droga je potovala tako z vlakom kot z avtobusom. Zaplenjeno blago je bilo shranjeno pod ključem v posebni, štiri metre dolgi in ravno toliko široki sobi v tretjem nadstropju sodne palače, kjer hranijo pač predmete, ki so v takšni ali drugačni zvezi z zločinstvom. Tatovi, ki so po sodbi preiskovalcev ravnali po izrecnem naročilu (morda prav mednarodnih razpečevalcev, ki so zaposlovali lažne nosečnice), so na sodnijo vdrli zelo verjetno med 1.30 v soboto (praznik) in nedeljskim poldnevom. Med zaporo in ponovnim odprtjem sodnijskih prostorov ni v palači posebnega nadzorstva: tam ostaneta samo karabinjer in agent javne varnosti, sicer v čuvajnicah ob obeh vhodih v poslopje, to je s Trga Ulpiano in iz Koronejske ulice. Vhodna vrata na trgu so ob nedeljah odprta od devete do dvanajste ure. Ena od tez je, da so zločinski odnesli nagrabljeni plen ravno tedaj. Kako pa so sploh prišli v notranjost stavbe? Odgovora seveda ni, vendar preiskovalni krogi domnevajo, da iz Ul. F. , in. to skozi neki vhod v prvem nadstropju. Od tod so vstopili v pfegmp, glavnega kanclista prizivnega sodišča, šiloma odprli železno blagajno, se polastili svežnja ključev, z enim od teh odprli prva od treh železnih vrat urada, kjer so bila mamila, skozi dodatnih dvoje vrat zopet vlomili in zadeva je bila rešena. Poleg mamil so »pospravili* tudi za več milijonov lir zlatnine in raznih dragocenosti, ki so ležale tam že več let in ki so ravno tako bile nakradene ali naropane. Kolikor zadeva domačina, ki naj bi pomagal tolpi — ta očitno ne more biti iz naših krajev — prevladuje mnenje, da je pajdašem nadrobno orisal razporeditev pisarn in hodnikov, predvsem pa vhodnih, oziroma izhodnih vrat, razen tega naj bi se vsaj en član tolpe že poprej skril v sobici tik ob prostoru, iz katerega so odnesli mamila. To naj bi podkrepila okoliščina, da sta psa, izurjena za iskanje droge, ki-srrju privedli na sodnijo policisti in finančni stražniki, preiskovalce Mo’]' usmerila ravno tja. Preiskava se nadaljuje v sodelovanju tudi z avstrijskimi in jugoslovanskimi organi pregona, (dg) PREDVČERAJŠNJIM IN VČERAJ ZLASTI NA KRAŠKI PLANOTI Več prometnih nesreč zaradi megle Predvčerajšnja megla je povzročila precejšnje nevšečnosti avtomobilskim pa tudi tovornim voznikom, zlasti seveda na planoti, kjer je bila trbiška cesta od poldneva naprej tako rekoč paralizirana zaradi treh prometnih nesreč. Trčenja k sreči niso terjala človeških žrtev, le šofer tovornjaka se je resneje poškodoval. Drugim vozačem ni bilo hudega, drugače pa je z vozili, ki so utrpela znatno škodo. Ranjeni je Marcello Sandrelli, 35-letni obrtnik iz Trsta, stanujoč v Ul. Murat 6. Na državni cesti 202 blizu glavnega križišča pred Opčinami, točneje v višni bencinske črpalke ESSO, je s svojim težkim tovornim vozilom silovito trčil v pred njim vozeči tovornjak. Z rešilcem Rdečega križa so ga prepeljali v glavno tržaško bolnico in ga tu Po trčenju tovornjakov na trbiški cesti sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 30 dneh; za-dobil je raznovrstne rane in kostne poškodbe. Prav tako na trbiški cesti, tokrat v višini Trebč, sta trčili tudi avto-cistemi s koprsko registracijo. Voznika se nista ranila. Sreča v nesreči: obe vozili sta bili natovorjeni z močno vnetljivo tekočino. Na samem openskem križišču pa je prišlo do slikovitega verižnega trčenja, v katero je bilo vpletenih kar pet potniških avtomobilov in še dva tovornjaka s prikolico. Tudi tu je bila za vogalom sreča, saj ni bilo ranjenih, pač pa bodo imeli obilo dela avtoličarji. Megleno je bilo tudi včeraj, vendar nadloga ni botrovala hujšim nezgodam. Izvzeti je treba le 59-letnega upokojenca Radka Sossija z Opčin. Voznik fiata 123, Renzo Pauletti, 23 let, iz Ul. Roncheto 80, ga zaradi izredno slabe vidljivosti ni pravočasno zapazil in ga podrl. Nesrečni si je zlomil desni gleženj in zadobil več drugih poškodb, tako da bo moral ležati na ortopedskem oddelku tržaške bolnice kar 40 dni. • Na sedežu sindikata UIL na Trgu Papa Giovanni bo danes ob 17. uri skupščina učnega in neučnega osebja šol vseh stopenj in vrst. iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiifrifiiMiiiiiiiiMiiMMUliiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimntiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii ZAKLJUČEVANJE AKCIJ PRED KONCEM LETA Nova nakazila za pomoč prebivalstvu Črne gore Nakazilo 16 milijonov lir Združenja tržaških trgovcev, 8 milijonov lir iz S. Daniela del Friuli, prispevki humin-ske gorske skupnosti m Združenja italijanskih občin ANCI Tovornjak blaga iz Osoppa Pred iztekom leta se zaključujejo še nekatere solidarnostne akcije, ki so jih razne organizacije in ustanove v naši deželi sprožile že pred časom za pomoč po potresu prizadetim krajem in ljudem Črne gore. Tako se že zbranim sredstvom v okviru akcije našega dnevnika, nabirke na tekoči račun generalnega kozulata SFRJ v Trstu in nakazilu deželne uprave, vse v skupni višini okrog pol milijarde lir, pridružujejo v teh dneh nova sredstva kot odraz solidarnostnega čuta in prijateljstva med sosednimi narodi. Na generalnem konzulatu SFRJ sta včeraj predstavnika Združenja tržaških trgovcev Divo in Ara izročila generalnemu kunzulatu Štefanu Cigoju ček za 16.000.000 lir kot nabirko članov združenja, na nedeljski prireditvi v S. Daniele del Friuli, katere se je udeležil tudi generalni konzul, pa so mu izročili ček za 8.000.000 lir za pomoč Črni gori. V petek bodo znesek iz svoje nabirke izročili predstavniku generalnega konzulata predstavniki hu-minske gorske skupnosti, naslednjo soboto, 22. t.m., pa bodo na svečanosti deželnega Državnega združenja občin Italije (ANCI) v palači videmske pokrajine izročili predstavnikom generalnega konzulata ček za več deset milijonov lir v isti namen. Naj še omenimo, da bodo v teh dneh iz znanega partizanskega kraja Osoppo v Furlaniji, ki ga je močno prizadel potres leta 1976, poslali preko meje tovornjak raznega blaga za žrtve potresa in poplav v Črni gori. Iz jugoslovanskih listov povzemamo, da republiške oblasti in delov- Dne 10. decembra je praznoval svoj 78. rojstni dan. LJUBI PANGERC Ob tem tivljenjskem jubileju mu iskreno čestitajo sin Sergij, Meri ter vnuka Oskar in Flo-riana ne organizacije v Črni gori vlagajo v teh dneh velike napore, da bi do nastopa zime dobili vsi prebivalci, katerim sta domove uničila potres in pa nadavne močne poplave varno streho nad glavo. Sindikalna zveza CGIL - CISL -UIL je oklicala za danes stavko vseh delavcev, ki se udejstvujejo na področju kinematografije, radiotelevizije, gledališča, glasbe, športa in razvedrila. Časnikarsko združenje Furlanije-Julijske krajine je z živo zaskrbljenostjo sprejelo vest o morebitni odložitvi parlamentarne razprave o reformi založništva. Reforma založništva, ki je sad naporov in boja italijanskih časnikarjev, predstavlja minimalno izhodiščno točko za reden in zajamčen razvoj procesa informacije. Reforma postavlja tudi temelje za sanacijo posameznih podjetij, olajšuje izvedbo kooperativnih in samoupravnih pobud, postavlja meje koncentraciji in točno kaže na lastniške strukture v podjetjih. To so neobhodno potrebni koraki, če hočemo priti do takega založništva, ki ne bi potrebovalo podpor in bi bilo neodvisno od raznih oblastniških središč. S tem pa bi lahko iskali nove kanale razmnoževanja celotnega tiska v naši državi, ki je še danes tragično nezadovoljivo. Ne gre torej samo za podpore, ki jih zahtevajo tudi druge družbene plasti in njihovi glasniki, ampak gre za zahteve, da bi demokratična država končno nudila moderne in nefevdalne strukture lastnemu sistemu informacije. Reforma založništva ima neizogibno tudi veliko sovražnikov: to so tisti, ki menijo, da morajo biti kanali informacije gospodarsko odvisni in podvrženi izsiljevanju in tu so tudi taki, ki so pospešili razcvet podjetij, ki temeljijo na dolgovih in lažni ekspanziji. Skratka, nevarnost je, da bi sovražniki reforme še enkrat zmagali s tehniko odložitev, ki je že toliko škode povzročila v gospodarskem in druž benem tkivu države. Taka tehnika temelji na dvomljivi ideologiji, ki hoče ohraniti vse staro in ki ohra nja pri življenju stare slabosti in privilegije. Zaradi tega so časnikarji Furlanije - Julijske krajine sprejeli z za skrbljenostjo vest o odložitvi razprave v parlamentu. Naša dežela ni bogata s časniki in tudi tu smo bili priča škodljivim fenomenom koncentracije, v deželi je še mnogo nerešenih perečih vprašanj informacije posameznih narodnostnih skupin, ki jih mora zakon o reformi založništva rešiti. Časnikarji F—JK brezpogojno odobravajo vse oblike pritiska, katerih se poslužujeta tajništvo in odbor vsedržavne časnikarske zv^ze in so pripravljeni na razpravo, konfrontacijo in na razne oblike boja. V tem okviru bo časnikarsko združenje Furlanije Julijske krajine stopilo v stik z iz-voijenimi^ parlamentardJzjiaše^kMj žele in zahtevalo od njih večjo za- ' vzetost v prid čimprejšnje, odobrjr tve zakona. Ob term 'zadolžuje ča* snikarsko združenje tudi vse uredniške svete, da budno spremljajo potek reforme založništva z vsemi sredstvi, ki jih ima sindikat na razpolago. dovoljuje polivalentno interpri jo. V «Pentagramu» gre v b& za religiozno poezijo, ki je Ql°°0\!, pretresljiva himnična življenj? drama. Svet je verski praznik, *. beku gre za krščansko svobodo, ven vsakršnega sistema, ob tem r se kaže tudi paradoks: erotizem-o. kovnost. Kocbekova poezija se P bližuje območju oporečništvo, F pa vseskozi tako skladna, kar 9 postavlja ob Gregorju Strniši zadnjega slovenskega pesnika » monije. Zbirka je dialektično k° ponirana, v njej se prepletajo ' lični pojmi: dobro-zlo, vera-nev® ’ itd. Skratka, gre za poezijo, ka ‘ danes na slovenskem Parnasu lična od institucionalizirane in. pira številna vprašanja. SINOČI V SLOVENSKEM Srečanje z ekipo Alpe Adria (m D 0't V mali dvorani Kulturnega doma Zapleteno in močno tkivo Kocbekovega Pentagrama Kulturno združenje «Most» je sinoči v Mali dvorani Kulturnega doma priredilo večer namenjen pesniku Edvardu Kocbeku in njegovi pesniški zbirki *Pentagram». Ob primernem odzivu občinstva (med drugimi je bil prisoten tudi slavljenec), predvsem pa mladih, je zbirko, ki zajema Kocbekovo partizansko obdobje, razčlenil literarni kritik, teoretik in zgodovinar Taras Kermauner. Po uvodnih besedah Vladimira Vremca, ki je podal kronološki pregled spisov zamejskih intelektualcev o Edvardu Kocbeku, je Kermauner prebral svoj esej o slovenskem pesniku, oziroma njegovi knjigi «Pentagram» — «Sveto-tvorna pesem». V eseju se je kritik najprej obregnil ob ludizem, ob njegov nič in plitko besedišče, na nasprotni pol pa postavil Kocbeka kot protiutež in vrednoto. Kermauner nas je popeljal skozi glavne postaje, po njegovem mnenju seveda, Kocbekovega «Pentagrama» in pesnikovo liriko primerjal z izhodiščem slovenske poezije — Prešernom. O-čitno pa se predavatelj ni ustavil samo ob tem, saj je Kocbekova lirika tako dopuščujoča in močna, da IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIII || MIH IIIIIIIIIIIIIIiiihoiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii min umi m iiiiiiiHiii UH mi j|||„||||||,| PREDSTAVILI SO CA V PONEDELJEK NA POKRAJINI NOVO DELO O SODOBNI ZGODOVINI NAŠE DEŽELE Knjiga je namenjena predvsem šolski mladini Televizijska agencija Alpe - > bo prihodnje leto praznovala sV L peto obletnico obstoja, hi v.Lrtt razdobju se je kot vsaka striud soočala s številnimi težavami, 1 la pa je tudi veliko uspehov. \ ,, liki meri je že izpolnila in $e ,m njuje zastavljen program, to le:^. posreduje preko koprskega in 11 u Ijanskega ekrana širši ttafyar>Lo in jugoslovanski javnosti P0<*r,,1; tu sta tudi Slovenski kulturni 81 in Društvo slovenskih izobražen11 f Na steber so v navpični srne^no rdečim sprayem zapisali ProZ&Lie-besedo, s katero Slovenci ozn^A, jo lahkoživke, na zid pa naziv/' v skupnost in pod njim zarisal1 e ufiif iUm n n m n Ir uvTUIll I/I !UI\ i 'PD'f:'Prešeren - Boljunec ŠD Breg prirejata danes, 12. t.m., 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu predavanje DANAŠNJI POLITIČNI TRENUTEK in 25 LET SKGZ Predaval bo član IO SKGZ Karel šiškovič VABLJENI! Smučarski klub Union prired1 dnevni izlet v Ravascletto - Var® (Forni di Sopra) v nedeljo, l®- .n3O Vpisovanje vsak dan od 17. do /j na sedežu, Ul. Valdirivo 30/IL 64459. Šolske vesti Ravnateljstvo Državnega trg0^,*-s> ga tehničnega zavoda «Žiga vabi starše I.a, I.b, I.c, H a: se. b. n.c razreda na medrazredm stanek in govorilno uro, ki h°TC„ nes ob 18. uri. Starši I.a, Lb, *‘L bodo zbrali v učilnici I.a ^ ». Starši v učilm^1 , razreda v drugem nadstroj^j. Na dnevnem redu: poročilo ra, nikov in razgovor s predme«1 profesorji; sledi govorilna ura s /ji sameznimi predmetnimi profe® učnih uspehih. da v prvem nadstropju. Starši f * Il.b, n. c razreda pa Prosveta Prosvetno društvo Slovene* „ Boršta in Zabrežca vabi v s°D,v(r 15. t.m., ob 20.30 v prosvetno ^ rano na kulturni večer. Na sP® „ je nastop ženskega in moškega Ijj skega zbora Valentin Vodni* Doline. Na sedežu pokrajinske uprave so v ponedeljek predstavili tisku knjigo o sodobni deželni zgodovini, ki sta jo pripravila Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini in Furlanski inštitut zg zgodovino osvobodilnega gibanja. Kot je povedal v imenu pokrajinske uprave, ki je delo delno financirala, odbornik za šolstvo Spadaro, je knjiga namenjena predvsem šolam ip mladini, saj učni programi na žalost ne predvidevajo, da bi se dijaki spoznali s tematikami, ki so specifične za območje, na katerem živijo. Odbornik je tudi povedal, da so že na programu srečanja s šolniki, da bi se pogovorili o oblikah sodelovanja in o tem, kako naj bi bila knjiga čimbolj koristne uporabljena in razširjena. O vsebini knjige je spregovoril predsednik deželne; a inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja prof. Miccoli. Prvi del vsebuje kratek pregled sodobne zgodovine področij, ki danes tvorijo našo deže- le, in je razdeljen na štiri dele: prva svetovna vojna, fašizem, odporništvo in rojstvo deželne ustanove. Drugi del pa se loteva specifičnih problemov, ki gredo od teritorija preko kulture in komunikacij do urbanističnih problemov in problemov delavskega razreda. Posebno poglavje je posvečeno vprašanju soočanja med italijansko in slovensko narodnostjo v zadnjih desetletjih habsburške vladavine. Razgovor med časnikarji, predstavnikom pokrajinske uprave :n avtorji knjige je nato osvetlil nekatere specifične aspekte tega važnega znanstvenega dela, ki je predvsem didaktične narave. Na vprašanje našega urednika je bilo poudarjeno, da najde v knjigi ustrezno mesto tudi prisotnost slovenske in hr-vatske manjšine, pa tudi, da bi bila knjiga lahko koristna ajdi za slovenske šole. če bi bilo za to zanimanje, je dejal odbornik Spadaro, bi pokrajinska uprava proučila možnost, da bi se delo prevedlo tudi v slovenščino, (tm) Novinarska zbornica Furlani) Julijske krajine je nenadoma 'K bila svojega podpredsednika dr. Sara Finizia Kolegi deželnega vodstva se ?„)« družujejo globoki žalosti soro“ kov in vseh, ki so dragega 5 cenili in imeli radi Italo Sonci111 Slavoljub štoKf* Mario S"1' Leone SmoflU*ni Francesco Parmeg18. Fulvio Fiim'-. Giorgio Borg1" Marcello Bertog"8 Trst, Gorica, 10. decembra ^ draffCgaSa'„dii" Ob težki izgubi izrekamo našemu članu Pertotu in družini občuteno so; Slovensko stalno gledališč Trst > žali* PD Jože Rapotcc - Prebeneg 1. reka iskreno sožalje svojima a nicama Vilmi in Normi ob i*®" moža oziroma očeta. PRIMORSKI DNEVNIK 3 GORIŠKI DNEVNIK 12. decembra 1979 Gledališča ^a/ionalc 15.30—22.15 «Specchi per le allodole«. Richard Burton. Barvni film. Ariston 17.00 «Moliere». Philippe Caubere, Josephine Derenne. Barvni film. «hz 16.30 «La patata bollente«. Renato Pozzetto, Edvvige Fenech, M. Ranieri. Barvni tilm. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 16.00 <-Buone notizie«. Gian-carlo Giannini, Angela Molina. Barvni film. Prepovedan mladini pod ls. letom. Excelsior 16.00 «Quella pazza roll-royce». Grattacielo 16X0—22.15 «Amici e nemiri«. R. Moore, T. Savalas, C. Cardinale. Eenice 16.00 «Gli amori impuri di Melody». Prepovedan mladini pod 18. letom. Mlgnon 16.00—22.00 «01tre le gran-di montagne». Barvni film. Ellodrammatico 15.30—22.(K) «Le go-ditrici«. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «La luna». J. Clay-burgh, M. Barry. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 15.00 «L'aragosta a cola-zione*. E. Montesano. Barvni film za vsakogar. Aurora 14.45 «Sabato, domenica e Venerdi«. E. Fenech, A. Celenta-no. Capitol 16.00 «Casablanca passage». A. Quinn. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «Splendori e miserie di inadame Royal». Prepovedan mladini pod 18. letom. »olta (Milje) 16.00 «Le meraviglio-se favole di Anderssen«. (Risanke). A'debaran Zaprto. Predavanja SeDT prireja v okviru svoje predavateljske sezone jutri, 13. t.m., Predavanje vodje enote za varstvo harave pri zavodu za spomeniško Varstvo v Ljubljani Staneta Peterlina na temo: Soča, preizkus naše zrelosti. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) s pričetkom ob 20.30. Vabljeni. Razstave SESTANEK DEMOKRATIČNIH STRANK ROSSETTI Premiera Pirandellovega dela «1 giganti della montagna« je bila o-dložena ha jutri, v četrtek, ob 20.30. Gostuje turinsko stalno gledališče. Režija Mario Missiroli. ^fflSK0 ; GLEDALIŠČE V TRSTU Zaradi vsedržavne stavke gledališč so danes vse večerne predstave odpovedane, zato se že objavljena predstava »NEZNANI BENEČAN« v prosvetni dvorani Igo Gruden v Nabrežini prenese na petek, 14. t.m., ob 20.30. VSEVOLOD MEJERHOLD in JURIJ BONDI A L I N U R mladinska igra v dveh delih Danes, 12., jutri, 13., in v petek, 14. decembra, ob 15.30 v Kulturnem domu v TRSTU. GLASBENA MATICA Trsi Sezona 1979-80 4. abonmajski koncert V petek, 14. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu TRIO LORENZ SPORED: Beethoven — trio št. 5 opus 70 v D-duru; Lebič — ekspresije) Turina — trio za violino, čelo in klavir. Prodaja vstopnic v pisarni GM 13, in 14. 12. od 9. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma Prosvetna društva v občini Dolina ZAVODSKI SVET SREDNJE ŠOLE «S. GREGORČIČ« ZAVODSKI SVET SREDNJE ŠOLE PRI DOMJU GLEDALIŠČE VERDI OBČINSKO GLEDALIŠČE F. PREŠEREN - BOUUNEC prirejajo pod pokroviteljstvom občine Dolina v petek, 14. decembra, nb 20.30 SPOZNAJMO BALET Nastopa baletna skupina gledališča Verdi. Koreografija Alfred Kollner. VABLJENI! DO L^JiVDipiSV Naročnina *a~PRIMORSKA DNEVNLK za leto 1980 Celoletna............................. 38.000 lir Polletna.............................. 25.000 » Mesečna................................ 5.000 » Letno naročnina na PRIMORSKI DNEVNIK v višini 38.000 lir velja samo do 30. aprila! Po tem datumu bo znašala 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 Tel. 794672 Uprava: Gorica, Ul. XXIV. maja 1 Tel. 833-82 Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: tek. račun štev. 1192 V galerije 'loruandena bo danes ob 18. uri otvoritev razstave grafičnih del mojstrov našega stoletja. Razna obvestila Sekcija KP1 Lonjer in Zveza komunistične mladine prirejata v soboto, 15. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Lonjerju praznik včlanjevanja s sodelovanjem moškega pevskega zbora Rdeča zvezda iz Saleža. Prisoten bo član federacije. Vabljeni so vsi člani in simpatizerji. Sekcija Slovenska skupnosti v Dolini vabi na javni sestanek danes, 12. t.m.. ob 20.30 v prostorih srenj-ske hiše v Gročani. Predstavniki sekcije bodo poročali o srečanju s predstavniki ACT v zvezi z zahtevami po neposredni povezavi vasi z javnimi prevoznimi sredstvi. ŠZ Sloga prireja v petek. 14. t.m., v Ljudskem domu v Trebčah s pričetkom ob 20.30 predavanje na temo (■Jugoslovanski alpinizem in Himalaja«. Predaval bo Aleš Kunaver, večkratni vodja himalajskih odprav. Predavanje bodo spremljali diapozitivi. Vabljeni! Sindikat slovenske šole tajništvo Trst obvešča vse šolnike, ki so poučevali v letih od 16. 9. 1947 do 25 10. 1954 v Trstu in tržaški okolici, da jim za pokojnino dodatno štejejo ta leta službe 2 leti 8 mesecev in 13 dni Tisti, ki so službovali od 16. 9. 1947 do 16. 9. 1949 pa eno leto. Za ostalo dobo pa eno tretjino službenega leta. Interesenti naj napišejo prošnjo naslovljeno na Šolsko skrbništvo in v njej naj točno navedejo dobo službovanj: in naj prosi jo, da se jim ta Teta dodatno štejejo za pokojnino v smislu 24. člena, odstavka c, o-dloka predsednika republike z dne 29. 12. 1973 št. 1092. Podrobnejša pojasnila lahko dobijo na sedežu SSŠ b torkih in petkih od 16. dn 18. ure. Društvo slovenskih upokojencev v Maliji vabi člane in prijatelje društva na sestanek, ki bo ‘jutri, 13. t.m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, v Ul. sv. Franičška 20, II. nadstropje. Na sestanku bo govoril o dedovanju in o važnejših predpisih družinskega prava odvetnik dr. Franc Škerlj. ŠD BREG vabi na SILVESTROVANJE 1979 v gledališču «F. Prešeren« v Boljuncu. Rezervacije sprejema in vstopnice proda ia mlekarna Laura Kofol v Boljuncu, od jutri, 13. decembra, dalje. Vabljeni! Politična kriza na pokrajini odložena do razprave o proračunu Komunisti in socialisti se ne strinjajo z metodo dela enobarvnega odbora KD Na',, razpolago je še nekaj' mest za ZIMOVANJE za otroke ki ga prireja Komisija za do-rgščajočo mladino pri SKGZ od 23. do 30. decembra 1979. Vpisovanje in informacije na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 v uradnih urah, tel. 74 42-49. Zainteresirani naj se vpišejo takoj! Mali oglasi telefon (040) .79 46 72 Včeraj-danes Danes, SREDA, 12. decembra . ALJOŠA Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.45 — Lu-®a vzide ob 0.06 in zatone ob 12.54 Jutri, ČETRTEK, 13. decembra LUCIJA Vreme včeraj: najvišja temperatura 9,4 stopinje, najnižja 8, ob 18. hri 8,8 stopinje, zračni tlak 995,7 hib pada, veter 19 km/h zahodnik-severozahodnik, vlaga 95-odstotna, Padlo je 1,6 mm dežja, nebo poobla-čeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Costantino Mar-?.ullo, Diego Zuliani, Maura Donato. Rnrico Degrandi, Maeba Balestruc-ci, Annamaria Abiusi, Dano Wein-gahler, Paola Del Ben, Elisabetta Scherlich, Federica Bua, Svvann A-Vian, Erič Cucchiaro, Deborah Si-rianni. UMRLI SO: 80-letni Pasquale Giurgiovich, 80-letni Antonio Perini, 661etni Guido Pierazzi, 68-letni Re-hato Viti, 66-letna Maria Gisella Giugovaz vd. Merlani, 77-letni E-milio Ferfila, 69-letni Giuseppe Fai-fer, 71-letni Mario Pavan, 67-letni Rizzieri Gerin, 76-letna Maria Sca-bar vd. Ukmar, 83-letni Gustavo Ri-gutti, 82-letni Emilio Cascioli, 74-letni Cosimo Raffa, 83-letna Gemma Uegrassi por. Dandri, 41-letna Milvia Sancin por. Bonaccorsi, 43-letna Angela Crainer por. Morella, 85-letni Rocco Comple, 64-letni Nevio Pittas-si, 66-letni Gaspare Antona, 66-letni Sergio Di Pinto, 56-letna Irene Oa-stellano por. Montecalvo, 80-letna Anna Torelli por di Nunzio, 94-letna Guglielmina Balzarek vd. Macorin, 72-letni Nicola Buri, 65-letni Alberto Pertot, 79-letni Antonio Belovec, 51-letni Gualtiero Prasel, 88-letna Giu-seppina Ierouschek vd. Štolfa, 69-letni Paolo Larconelli, 70-letna Elisabetta Degrassi vd. Vascotto. 79-letni Alfredo Manni, 77-letni Vittorio Furlani, 78-letna Barbara Sandri, 74- letni Carlo Milic, 70-letni Antonio Ciriello, 91-letna Bruna Predonza-ni vd. Zerella, 73-letna Elena Bubnič vd. Kocjan, 89-letna Maria Cibura vd. Caenazzo, 4 dni star Andrea Schettino, 57-letna Anna Pezzicari por. Francol, 57 letni Pighi Stathi, 77-letna Ernesta Sencich por. Bergo-mas, 79-letna Orsola Perosa por. Predonzan, 49-letna Giuseppina Pic-cini, 45-letna Ada Corrado vd. Buie-se, 90-letna Maria Ilich vd. Mačehi, 88-letna Amalia Cius vd. Cleva, 54-letni Trariquillo Vergerio, 79-letni Alberto Sgur. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančiška) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19. (o«l 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. LFKARNF V OKOLICI Boljunec: tel 228 124; Bazovica tel 226-165; Opčine: tel 211-061. Prosek: tel 225-141: Božje polje. Zgonik 200-121 tel. 225 596; Nabrežina’ tel Seslja n: tel 209 197: žavlje: tel 213-137; Milje: tel 271 124. PELLICCERIA C E R V O priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbiral TRST. Vlate XX. settembre 16 Tel. 796301 KLEPARSKA obrtniška delavnica Mučič Mario išče vajenca ali delavca /že strokovno izobraženega. Javiti se v Ul. Tagliamento 11, Štandrež - Gorica. Tel. 5301. MOTORNO kolo Honda 400 F letnik ’78 ugodno prodamo. Informacije na telefon št. 824528 v večernih urah. OSMICA - Franc Gec, Podlonjer 168, toči belo in črno vino. IŠČEMO čistilke za čiščenje stopnišč. Predstaviti se na podjetju FARO, Ul. sv. Frančiška 4/1 v u-radnih urah. KUPIM 80 - 120-basno harmoniko v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 228451. UGODNO prodam štiri zimske gume (plašče) za avto 5,90x13 v odličnem stanju. Telefon 410372. PARCELO . ri Briščikih ugodno prodam. Površina 5.600 kv. m. Informacije na tel. 225 534 vsak dan od 9. do 11. ure. DELAVCA za namestitev pohištva in mizarskega pomočnika s šoferskim dovoljenjem nujno iščem. Telefonirati na t '. št. 54-390 ali 571-326. PRODAM fiat 126 letnik 1975. prevoženih 40.000 km, zelo dobro o-hranjen. Informacije pri mehanični delavnici Panarella, Ulica Matteotti 21. PRODAM avtomobila Fiat 125 Spe-cial in Lancia Fulvia GT 1300 po zelo ugodnih cenah. Telefon (0481) - 870-59. ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB Ass. Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel. 61 034 in Ul. Sa lici 1. Opčine, tel. 211489 Ob 30. obletnici smrti Karla Simoniča darujeta družini Simonič 30.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Marije Škabar vd. Ukmar daruje družina Majovski 15.000 lir za Mladinski krožek Prosek - Kontovel. Ob 16. obletnici smrti dragega moža Mirka Kosmine daruje žena Malka 10.000 lir za združenje aktivistov. Ob 25. obletnici smrti drage mame Malkfe Pertot darujeta Jelica in Vlasta 20.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Bertota Pertota darujeta Vladimir in Iva Ščuka 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Izbruh krize na pokrajini so za nekaj časa odložili. Tako je mogoče sklepati po sestanku predstavnikov «vladnih» strank, ki so ca imeli v ponedeljek zvečer na pokrajini in ki jc trajal od 21. ure do poldruge ure po polnoči. Sedanji enobarvni odbor krščanske demokracije, ki ga od zunaj podpirajo komunisti, socialisti, socialdemokrati in republikanci, bo imel mir skoraj gotovo do proračuna, se pravi še nekaj mesecev. Na tem dokumentu izrazito političnega značaja pa bodo zlasti komunisti in socialisti zagotovo in dokončno ugotovili, če naj še podpirajo odbor, ki dela zelo po svoji gla-vim, mimo dogovorov med strankami, ah pa naj mu podporo od tegnejo. Na ponedeijskih pogovorih so bile navzoče delegacije KD vRever-dlto, Longo in Pagura), KP1 (Pai-za, Redivo, Padovan, Bratina). PSI (Trombetta, Cumpeta, Del Ben), PSDI (Lodatti, Bressan) in PRI (Semo'a. De Grassi). Kakor .je zna no, sta SSk in MSI v opoziciji. Vse stranke so pokazaie nezadovoljstvo z načinom, kako enobar vni odbor KD vodi pokrajinsko u-pravo. Posebej odločne pripombe v tej smeri sta izrekli KPI in PSI. Medtem ko je Pilo delavskima strankama predvsem do tega, da bi st-izboljšala metoda dela, sta PSDI in PRI odprla predvsem nekatera vprašanja, ki so zadevala stalež osebja. Komunisti so dodatno opozorili na katere ustanove, kjer vodstveni položaj ni urejen. Med drugim so razpravljali (uda o go-riškem skladu. Vse kaže, da bo do na seji. ko bo povor o njem, I predložili lečeni resoluciji. Komunisti so tudi zahtevali, da se v neki obliki zagotovi raba slovenščine na pokrajini Ponedeljki sestanek je bil torej na splošno gledano koristen. Ne bi mogli reči. da je šlo za preverjanje, ampak za občasno, ob skle nitvi sporazuma dogovorjeno sesta janje, da bi ugotovili stanjp in pripravljenost, nadaljevati poiskus demokratične solidarnosti ali ga prekiniti. Za prihodnjo pokrajinsko sejo, ki bo v ponedeljek, ne napo vedu.je.jo nobenih sprememb. Zagotovo pa jih lahko mičakujemo ob predstavitvi proračuna. Le ta bo predstavljal preiskusni kamen neke politike. Da bo tako lahko sklepamo tudi po tem, ker je dogaja nje na pokrajini v najtesnejši povezanosti z dogajanjem na deželi.’ Po' sodbi', dobro obveščenih krogov, bo deželni odbor nadaljeval svoje življenje do junija, seveda, če bo tudi on srečno zaobšel največjo čer: proračun. se uresniči zahteva sindikatov od lanskega oktobra glede nove kmetijske politike. V Gradišču pa bodo priredili zborovanje kmečki delavci, ki zahtevajo dodatne delovne pogodbe. Federscuola - CISL prireja 14. decembra ob 10.30 v Vidmu, dvorana Aiace, zborovanje, na katerem bodo zahtevali ureditev položaja začasno nameščenih na šolah vseh stopenj. Prerana smrt kolega Fini/ia Na glavnem pokopališču v Gorici so včeraj dopoldne, ob navzočnosti dijakov, predstavnikov javnega življenja, časnikarske zbornica ter časnikarjev. pokopali v družinsko grobnico, poleg očeta, ki je umri letošnjega avgusta, dr. Sara Finizia, uglednega šolnika, pravnika in delovnega tovariša (bil je publicist), ki je zaradi srčne kapi v starosti 38 let umrl v nedelio zvečer na svojem domu v Gorici. Smrt ga je pobrala na višku njegovih ustvarjalnih moči ter je za njim ostala praznina, ki jo občutijo vsi, ki so se kakorkoli z njim srečevali. Občutijo jo dijaki zavoda »Fermi«, kate- rim je bil več kot samo profesor in vzgojitelj, občutimo jo časnikarji, ki smo imeli v njem iskrenega kolega, občutljivega za probleme časnikarjev in odprtega za avtentično informacijo. Še najbolj in nepopravljivo pa njegovo smrt občuti družina, žena Ombretta, sedemletni Andrea ter sedem mesecev stari Marco, ki so v Saru izgubili vzornega in skrbnega moža in očeta. Finizio je že zelo mlad zače! sodelovati s tukajšnjimi časniki. Navezanost na tisk ga je privedla do tega, da je svoje diplomsko delo posvetil svobodi tiska. Postal je podpredsednik deželne časnikarske zveze, zasedal je najvišji položaj, ki publicistom pripada v tej stanovski časnikarski organizaciji. Poleg tega je bil pokrajinski delegat USSI (organizacija športnih časnikarjev). V tem svojstvu in kot sodelavec CONI jc bil odgovorni za tisk na nedavnem goriškem krogu evropskega košarkarskega prvenstva ter je bil prvi, ki je v Ljubljani na tiskovni konferenci povabil jugoslovansko košarkarsko reprezentanco, naj trenira v telovadnici Slovenskega doma. Čeprav je bil še mlad, so mu podelili naslov častnega sodnika goriškega okrajnega so dišča. Žalovanju za kolegom Sarom se pridružuje tudi naše uredništvo. V SOBOTO IN NEDELJO V NOVI GORICI SREČANJE BORČEVSKIH ORGANIZACIJ TREH DEŽEL Srečanje delegacij VZPI-ANPI iz Furlanije-Julijske krajine, ZZB NOV Slovenije in Hrvatske - Govorili bodo o prisotnosti bivših borcev in aktivistov v družbenopolitični stvarnosti v Jugoslaviji in Italiji V soboto, 15. in nedeljo, 16. decembra bo v Novi Gorici vsakoletno srečanje delegacij republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, deželnega odbora VZPI-ANPI in republiškega odbora ZZB NOV SR Hrvatske. Spored letošnjega srečanja obsega delovni del ter ogled Goriškega muzeja v gradu Kromberku in ene delovne organizacije na novogoriškem območju. Na delovnem sestanku, ki bo v soboto, bodo obravnavali nekatera specifična vprašanja. Tako bodo najprej pregledali stopnjo uresničevanja sprejetilj sklepov o sodelovanju med VZPl ter ZZB NOV Slovenije in Hrvatske. Govorili bodo nadalje o udeležbi borcev in okti-vistov NOB ter antifašistov in partizanov Italije v družbenopolitični stvarnosti v Jugoslaviji, oziroma Italiji. Pripravljajo pa tudi poročilo o sodelovanju pri zgodovinski obdelavi skupnega boja proti fašizmu med drugo svetovno vojno. Prometne težave tokrat na Tržaški cesli Po več kakor šestih letih so te dni ponovno stekla dela za uredi- lllllllllllllllllll■llllllllllllllllltllMllllllllllllllmllll•ll■llllllllMlll|||||||||||||||nll||||||||||||||||||fn|||||||||||||M||||||||||||||•|||||||||||||||||||||||||||M||||||||||||||||||•||l||| POSVET 0 VARSTVU NARAVE V FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI » • Imamo vrsto zakonskih predpisov težave nastajajo oh uresničevanju Posvet je pripravil deželni odbor svetovnega sklada za varstvo narave • Coloni: Kraške rezervate mora upravljati krajevno prebivalstvo preko svojih političnih predstavnikov Danes med 9.15 in 11. uro stavka v ladjedelnici V Tržiču bodo danes, med 9.15 in 11. uro stavkali delavci ladjedelnice, ki bodo, med 10. in 10.30 priredili tudi sprevod po glavnih ulicah. Protestna akcija je v zvezi z med-deželnim zasedanjem o ladjedelništvu. • V domu Andrej Budal v Štandre-žu se bo drevi ob 20. uri sestal rajonski svet. Razpravljal bo o osnutku pravilnika za poslovanje rajonskih svetov. Sindikalna kronika V tem tednu bo v naših krajih več stavk in delavskih manifestacij. Odprta so namreč številna vprašanja, ki jih sindikati niso uspeli rešiti z vlado. Tako so na dnevnem redu še vedno vprašanje davkov, pokojnin, družinskih doklad, tarif, stanovanj in zaposlovanja. Poleg tega vlada ni odgovorila na sindikalno zahtevo, da se davčno breme pri 13. plači zmanjša za 50.000 lir. V naši pokrajini bodo danes stavkali gradbeniki, lesni in kmečki delavci. Kmečki delavci bodo stavkali tudi zato. da od ministra za delo dosežejo predstavitev zakonskega osnutka o socialnih dajatvah in da Leto dni je v veljavi deželni urbanistični načrt, ki predvideva 76 večjih naravnovarstvenih področij in 14 naravnih parkov s skupno površino okrog 240 tisoč hektarov. Skoraj deset let je minilo od odobritve zakona Belci o kraških rezervatih in vendar smo glede varstva naravnih znamenitosti v naši deželi šele na začetku. Treba bo nadoknaditi zamujeno, kajti v nasprotnem primeru .sp utegne podoba nekaterih,(danes .sc zanimivil) in neokrnjenih tir, *pa .papjrjjj. gu&teip., pocjrq£'(» .nepopravljivo spremeniti zaradi gospodarskih, urbanističnih, vojaških ali drugačnih posegov. S področja varstva narave imamo vrsto, večkrat prepletajočih se zakonskih predpisov. Težave se pojavljajo, ko je treba predpise uresničiti. Tako nekako bi strnili pomen in vsebino nedeljskega strokovnega srečanja o ureditvi in upravljanju zaščitenih področij v naši deželi, ki ga je pripravilo deželno vodstvo svetovnega sklada za varstvo narave WWF, v sodelovanju z goriško podružnico te mednarodne ustanove. Srečanje je potekalo v deželnem avditoriju v Gorici, namenjeno pa je bilo v prvi vrsti predstavnikom krajevnih u-prav, kajti prav od njih je v glavnem odvisno, do kakšne stopnie bo mogoče uresničiti izvajanje zakona. V deželnem urbanističnem načrtu predvidena zaščitena področja in naravni parki se razprostirajo na območju 108 od skupno 219 občin v Furlaniji - Julijski krajini. Resnici na ljubo pa je treba zabeležiti, da je bila udeležba predstavnikov krajevnih uprav na nedeljskem zasedanju zelo skromna. »Ustanavljanje zaščitenih naravnih področij ne gre razumeti kot pri zadevanje maloštevilnih specialistov, namenjeno ozkemu krogu ljudi, ampak gre za področja, ki so in ki morajo služiti celotni skupnosti«, je po uvodnem govoru predsednika deželnega predstavništva WWF Bruna Asquinija, dejal deželni odbornik za načrtovanje in proračun Coloni, ki je pojasnil okvirna določila deželnega urbanističnega načrta. Dokument namreč vsebuje le splošne smernice, medtem ko je podrobna urbanistič- na ureditev posameznih področij prepuščena občinam, oziroma medobčinskim konzorcijem, ko gre za področja, ki se razprostirajo na o-zemlju več občin. Coloni je nadalje ugotovil, da so le redke občine doslej izpolnile obveznosti (rok je namreč potekel že marca letos) ki izhajajo iz deželnega okvirnega zakona. Zaščita večjih ali manjših področij prinaša 'kajpak' tudK^jreesjšnje omejitve krajevno £tobivalstyo. ali’za širše'skupnosti. Prav te oko« IišČine je tVeAm ■.upoštevati ter s’"primernimi finančnimi ukrepi omogočiti tako posameznikom kakor krajevnim skupnostim nadomestni vir dohodkov v zameno za škodo, ki jo bodo utrpeli zaradi omejevalnih predpisov. Treba sj je namreč biti povsem na jasnem, da prizadevanja za zaščito manjšega ali večjega teritorija ostanejo brezuspešna, če ni soglasja in sodelovanja krajevnega prebivalstva. Coloni je nato govoril o zaščiti tržaškega in goriškega Krasa. Zgleda, da so uspešno premostili najtežjo oviro na poti uresničevanja kraških rezervatov. V zakonski osnutek, ki ga je deželni odbor predložil v odobritev že julija letos je vključeno delo, da mora naravna zaščitena področja upravljati krajevno prebivalstvo preko gorske skupnosti in v sodelovanju s svetom strokovnjakov. Coloni je ob koncu omenil še uspešno dogovarjanje s GLASBENA MATICA SPZ — ZSKP ABONMAJSKA GLASBENA SEZONA V petek, 14. decembra, ob 20.30 v goriškem avditoriju, Ulica Roma, nastopa s celovečernim koncertom SLOVENSKI OKTET UMiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuinfmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu v Športno srečanje goričkih otrok sosednjo republiko Slovenijo glede skupnih pobud na področju varstva okolja tako v alpskem svetu, na področju Krasa in vzdolž obale. Profesor Livio Poldini, ki kot strokovnjak sodeluje pri deželnem načrtu varstva narave že od vsega začeta, je poudaril nujnost uresničevanja tako imenovane aktivne zaščite. Ne gre, da bi ohranili nedotaknjena samo majhna področja, vse ostalo ozemlje1-^' 'bT'nemoteno žrtvovali na račun gospodarskega, teh-(ličnega irj. sptošnega razvoja. Zadovoljivo---stopnje ak+torfe zaščite pa bo mogoče doseči le š primerno izobrazbo, z uvajanjem v učne načrte tudi pouka varstva narave. Glede posameznih zaščitenih področij pa profesor Poldini meni. da naj bi najprej začeli z urejanjem, v začetku morda razmeroma omejenih, vzorčnih zaščitenih področij. Tako bi bilo mogoče nekaj takega urediti v dolini Cellina, v Glinščici. Sploh vsaka pokrajina naj bi dobila svoje središče za varstvo narave. Vsa prizadevanja pa bodo ostala jalova, kolikor ne bo na razpolago ustreznega kadra, tako strokovnjakov s področja naravoslovnih ved, kakor tudi usposobljenih mentorjev. Zasedanje se je nadaljevalo s predvajanjem barvnih diapozitivov nekaterih najbolj značilnih področij, ki jih je dežela vključila v urbanistični načrt, zaključilo pa s posegi nekaterih gostov in predstavnikov ter zanimivo debato. Tako je predsednik goriške pokrajinske u-prave Silvano Pagura poudaril pomen zavestnega prizadevanja za zdravo in neokrnjeno okjje in da je vprašanje varstva okolja stvar nas vseh, celotne skupnosti in ne le nekaterih posameznikov. Žal je bil njegov poseg bolj zasebnega značaja, saj ni v ničemer omenil vloge pokrajine, oziroma kaj je in kaj ni ta ustanova napravila zlasti na področju varstva voda. V diskusijo je posegel tudi odbornik za kmetijstvo tržaške pokrajine, Lucijan Volk, ki je govoril predvsem o zaščiti Krasa. Če je po eni strani nujno, da zaščita določenih območij prinaša tudi omejitve za krajevno prebivalstvo. je po drugi strani prav ta ko nujno, da dežela ali druge ustanove finančno priskočijo na pomoč kmetijstvu, ki se na kraškem območju itak razvija v izjemno težavnih okoliščinah. Dotaknil se je nato kočljivega vprašanja pravilnega izkoriščanja naravnega bogastva, ki ga predstavlja Kras in korektnih'odnosov med mestnim in podeželskim prebivalstvom. Posvet se je zaključil z zanimivo in razvejano ter tudi kritično (glede vojaških služnosti na območju zaščitenih področij) razpravo. tev »deteljice« na Tržaški cesti v Gorici, Tega so se najprej zav<**M avtomobilisti, ki prihajajo s tržaške smeri in seveda prebivalci štan-dreža. Cesto so namreč zaprli in promet preusmerili. Mihaelova ulica. kjer je bil zelo gost promet, je posebno ob konicah natrpana z vozili. Nevšečnosti bodo trajale dober mesec, morda pa še dalj časa. Stanje se utegne celo poslabšati, saj bodo po nekaterih vesteh v kratkem začeli z deli tudi na železniškem podvozu v Podgori in tedaj se bo ves vstopni promet odvijal'preko Štandreža. Posledice take ureditve so se že rx)kazale. Na začetku Mihaelove u-lice so včeraj, okrog 15. ure zabeležili hujšo nesrečo, ko je avtomobilist podrl 17-letnega Adriana Lorenzonija iz Gorice Ulica Toscanini 11. Fant se bo moral zdraviti približno tri tedne. Razna obvestila V zvezi z izvajanjem zakona IVA, ki bo s prihodnjim letom začel veljati tudi za kmetijske proizvajalce, ki imajo preko 10.000.000 lir dohodkov, prirejata SDGZ in Kmečka zveza sestanek, ki bo v petek, 14. t.m., ob 19.30 na sedežu PD »Briški grič* na Valerišču v števerjanu. V Dijaškem domu v Gorici bodo jutri ob 16.30 predvajali dokumentarni film o lakoti v svetu. Gre za film, ki je letos, ko proslavljamo mednarodno leto otroka, še posebno aktualen. Vabljeni! Folklorna skupina v Gorici obvešča svoje člane, da bo prva vaja v ponedeljek, 17. decembra, ob 20.30 v prostorih telovadnice v Ul. Brass. Obveščamo nadalje vse. ki bi radi pristopili k skupini, da to Lahko storijo s tem, da se predstavijo kar na prvi vaji. V občinski sejni dvorani v Doberdobu bo jutri, 13. t.m.. ob 15. uri javni sestanek, ki ga prireja medobčinski konzorcij za varstvo ostarelih občanov. Govor bo o nekaterih vprašanjih v zvezi z izboljšanjem oskrbe, o pokojninah ter o nekaterih drugih zadevah, ki neposredno zadevajo upokojence in starejše občane. SKGZ obvešča, da bo v nedeljo, 16. decembra, na razpolago avtobus za udeležence proslave 25-let-nice obstoja SKGZ. ki bo v Kulturnem domu v Trstu. Avtobus bo odpeljal"* Travnika ob 8.30 ter bo vozil Skozi naslednje vasi: štandret (postajališče na trgu pri cerkvi), Sovodoje (pred Kulturnim domom). Peč (postajališče pred gostilno Pri bajti), Devetaki (pred gostilno) in Jami je (pred gostilno Pahor). Predavanja Lrnsivo s.o.ci-Kih uiioao.euiev na Goriškem vabi vse člane in nečlane v soboto, 15. t.m., ob 16. uri v Gregorčičevo dvorano na Korzu Verdi 13, kjer bo v adi . Černe predaval o Kitajski in predvajal krat-kometražni film o tej oddaljeni deželi. Kino «L’avventurie-S. Boyd in R. (i urica VERDI 17.00-22.00 ro degli abissi«. Grier. Barvni film. CORSO 17.15—22.00 «Di che segno sei?« A. Celentano in R. Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30—22.00 «1 pomopia-ceri del peccato«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS10R boom«. PRINCIPE 17.30-22.00 »The champ — il campione«. Nora iinrica in okolica SOČA (Nova Gorica) 18.00—20.00 «Safari rally». Ameriški film SVOBODA (Šempeter) 18.00—20.00 «Izkušnje prve ljubezni«. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Krč». Slovenski film. 16.30-22.00 «Sexy- DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24 43. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes vesf dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicold, Ul. 1. maggio, tel. 73 228 Nad 110 otrok z Goriškega, ki sodelujejo v skupinah za telesno kulturo v paših športnih in prosvetnih društvih, se je v ponedeljek zbralo skupaj na prvem tovrstnem srečanju. Podrobno poročilo o srečanju berite na športni strani ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene in mame EMILIJE MARAŽ por. TERPIN se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in izrazili osebna ali pismena sožalja, zahvaljujemo se tudi vsem ki so v njen spomin. darovali cvetje ali prispevali v dobrodelne namene. Posebna .zahvala vsem, ki so ji pomagali v bolezni, zlasti dr. Bernardu Špacapanu ter prof. Cazzoli, nadalje duhovnikom g. Antonu Prinčiču,, dekanu Marjanu Komjancu, msgr. Francu Močniku ter Kazimiru Humarju za opravljene obrede škofovemu vikarju msgr. Oskarju Simčiču za poslednje molitve ter domačemu cerkvenemu pevskemu zboru za žalostinke. Vsem iskrena hvala. Mož Franc ter sinovi Ciril, Ivan in Marjan z družinami števerjan, Gorica, 12. decembra 1979 PRIMORSKI DNEVNIK 4 12. decembra 1979 KONTEJNERSKI IN RO-RO TERMINAL V LUKI KOPER Od skopih metrov do velikana Okoli 500 milijonov dinarjev je veljala prva faza, ki omogoča pretovor 50 tisoč kontejnerjev letno - Do 1985 bo možen promet 150 tisoč kontejnerjev letno Odprtje novega terminala — koprska Luka sicer prerašča v sodobne terminale za razne vrste tovora — označujejo v Luki kot tretji veliki mejnik v njeni zgodovini (poleg leta 1958, ko so zgradili prvih 138 metrov obale in leta 1967, ko je v Luko pripeljal prvi vlak). Novi terminal bd seveda še dograjevan, večji, dodajali bodo še novo opremo. Terminal za kontejnerje je bil sicer nuja, kajti tako kot drugod po svetu, je tudi v koprski Luki tovrstni promet skokovito naraščal. Lani so pretovorili 37.000 kontejnerjev, letos jih bodo 51.000. (Za primerjavo: na Reki so lani pretovorili 13.000 kontejnerjev, v Trstu pa 76.000). Terminal je v prvem delu prve faze usposobljen za 50.000 kontejnerjev letnega prometa, obsega privez za kontejnerske ladje od ugreza 9,5 metra, RO-RO ladij do ugreza 8 metrov, možnost skladiščenja okoli 3.000 kontejnerjev, 600 RO-RO prikolic. Na hladilni sistem je mogoče priključiti 200 kontejnerjev. Za terminal, ki obsega 10.000 kv. metrov pokritih skladiščnih površin za praznjenje in polnjenje kontejnerjev, so zgradili tudi dva železniška tira v dolžini 420 metrov. Med opremo je treba posebej omeniti obalni kontejnerski žerjav, ki ga je zgradila mariborska Metalna (nasploh je terminal plod dela domačih delovnih organizacij), za zdaj so pri roki štirje «pajki», ne manjka pa še raznih dvigal viličarjev in Vlačilcev. Prva faza terminala je doslej veljala okoli pol milijarde dinarjev, denar pa je združilo slovensko gospodarstvo v okviru samoupravnega sporazuma za železniški in luški promet, posebej so prispevali luški partnerji in seveda tudi Luka sama. Da gre za prvo fazo, pove tudi podatek, da bodo do leta 1985 povečali terminal za pretovor 150.000 kontejnerjev. V nadaljnjem razvoju Luke pa se bo med drugim povečal tudi promet z lesom za dvakrat, za trikrat pa z razsutim tovorom. S sistemom nadstrešnic bodo tudi poskrbeli, da bo pretovor možen ne glede na vreme. Med načrti pa je treba omeniti še usposobitev Luke za manipulacijo s tovori nad 50 ton, oskrbo ladij z gorivom. Promet bo do leta 1985 brez nafte dosegel že 3,5 milijona ton letno. ZORAN VLAJIČ V Kopru raste promet z bananami Potrošnja banan v Jugoslaviji iz leta v leto raste, z njo pa tudi uvoz tega južnega sadja. Tako v zadnjih štiri letih uvoz banan povečal za 50.000 ton, samo v letošnjem letu do konca leta bodo v Jugoslaviji uvozili preko koprske luke okoli 140.000 ton banan. Dnevno se iz Kopra odpremi okoli 1400 ton banan na tovornjake in vagone. V koprski luki bodo v teh dneh modernizirali nakladanje in razkladanje banan ko bodo pustili v pogon novozgrajeni trak za banane. Z. V. Pariz prekosil Chicago iz 30. let PARIZ — Pariz je postal «pre-stolnica* kriminala z 264.538 izvršenimi kriminalnimi in prestop-niškimi dejanji v lanskem letu, in sicer na skupno nekaj več kot 2.155.000 prebivalcev (pri tem niso šteta bližnja in oddaljena pred- aniiiiiiiiiUHiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiifmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiii« NASTOPI OB PODPISU SPORAZUMA 0 PRIJATELJSTVU Uradno slovesnost prejšnji petek v glodališču «F. Prešeren* v Boliuncu ob podpisu listine prijateljstva med občinami Dolina, Milje Id Koper so spremljali številni nastopi. Zgoraj: zbor srednje šole «S. Gregorčič* iz Doline. Spodaj... Nastop italijanske srednje šole od Dom ja Zbor in ansambel iz Kopra mestja), Tu ne gre samo za absolutno število, temveč tudi za poprečje na prebivalca. Čeprav je zelo razširjena, je primerjava med Parizom in Chicagom krivična. Krivična pa ne za Pariz, temveč za Chicago. Časi so se spremenili, pravzaprav prekucnili. Lani je stopnja kriminala v ameriškem mestu, ki je bilo znano v tridesetih letih kot simbol kriminalne dejavnosti, znašala 60 promilov. No, francoska policija je sporočila, da je stopnja kriminala v Parizu dosegla lani raven 123 promilov, se pravi še enkrat več kot v Chicagu, ko so tam gospodovali razni Dilingerji Koprski novozgrajeni kontejnerski terminal IIIIIIIUIII|I||IIIIIIIIIIIIIIHII||||UIIII||||||||||||||||||||||||||||||I||||||I|||||III|||I||||||||||||||I|,,|||||,,|,,|||,l|||||||||ln,,|,,|,|,|,ll|||||||||,|l|||l||||||||||l|||||||,|||UI,||l|m|||||||ni||||||||mimmm||||||||||||l||||||||||||| PRIPRAVE ZA JAVNO RAZPRAVO 0 GRADNJI HIDROENERGETSKIH 0DJEKT0V NA SOČI Na zasedanju zborov delegatske skupščine bodo sklepali o gradnji HE Kobarid in Kamno Odločitve, ki bodo sprejete, bodo bistveno vplivale na družbenogospodarski razvoj Tolminske - Demokratično reševanje dileme Godba od Korošcev; * Sv. Barbare TOLMIN — Na Tolminskem te dnd z vso zavzetostjo in resnostjo zaključujejo priprave na javno razpravo v kateri bodo občani odločali o gradnji hidroenergetskih objektov na Soči pri Kobaridu. Izid te razprave, ki jo v prvi vrsti r.erekuje pred dvema letoma sprejet republiški zakon o določitvi zavarovanega območja reke Soče, bo osnova za dopolnitev urbanističnega programa občine Tolmin, ki tovrstne gradnje ne predvideva in v katerem bo potrebno opredeliti namensko izrabo reke Soče. Tolminci se zavedajo, da bo razprava, ki bo v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah potekala od srede decembra dalje in ki se bo zaključila na zasedanju dveh zborov občinske delegatske skupščine, kjer se bodo delegati na o-snovi , stališč, ki jih bodo oblikovali v posameznih sredinah, dokončno opredelili za, ali proti gradnji HE Kobarid in Kamno, terjala od udeležencev predvsem polho mero spretnosti j3h občutka za demokratičnost. RaeltSfir'Vidiki obravnave bodo podali številne predloge, ki jflV bo potrebno pred končno odločitvijo s pravo mero modrosti pretehtati, saj gre za odločitev, ki bo bistveno vplivala na nadaljni družbenoekonomski razvoj tega še vedno manj razvitega območja Slovenije. Osnova javne razprave o gradnji energetskih objektov na So- llllllllUlItlllHIIMIIHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMMI Radenska se uveljavlja v avstrijskem prostoru RADENCI — Radenska sicer izvaža mineralno vodo v številne evropske in druge države, vendar je posebej zainteresirana za izvoz in ostale, zahtevnejše oblike gospodarskega sodelovanja s sosednjo Avstrijo. Tako je Radenska pred petimi leti bila soustanoviteljica mešane družbe v Že-tincih -. Sicheldorfu, kjer polnijo mineralno vodo in brezalkoholne pijače, pred dvema letoma je prevzela v upravljanje hotel Korotan ob Vrbskem jezeru, zdaj pa je, povezujoč te in nekatere nove dejavnosti, skupaj z Emona Commerce ustanovila na Dunaju mešano družbo Globtrade, v katero je vključena tudi Rogaška. V Radencih pravijo, da so že doslej vložili veliko truda in denarja v proučevanje avstrijskega tržišča, tja prodajo letno blizu osem milijonov litrov mineralne vode in brezalkoholnih pijač, iz Avstrije je veliko gostov v Radencih, Moravskih, Banovskih in Petišovskih toplicah. Pred nedavnim so bili tudi razgovori o širšem obmejnem turističnem sodelovanju med Pomurjem in avstrijsko Radgono-Radekersburgom oziroma širšim delom Štajerske. Združenje Globtrade bo skrbelo za razvoj polnilnice v Žetincih, kjer bodo povečali zmogljivosti pri nalivanju mineralne vode in brezalkoholnih pijač, na trgovinskem področju pa predvsem pri prodaji mineralne vode in brezalkoholnih pijač in tudi pri izvozu oziroma uvozu drugih izdelkov. Posebna pozornost bo veljala tudi turistični dejavnosti, saj so dveletne izkušnje s hotelom Korotan ob Vrbskem jezeru vsekakor vzpodbudne: hotel so v precejšnji meri posodobili, bil je dobro obiskan, razmišljajo pa tudi o celoletni ponudbi — zdaj je odprt le v poletni sezoni — ker so v bližini možnosti za smučanje. Za višje oblike sodelovanja, ki hkrati pomenijo širše možnosti prodaje, so pokazale precejšnje zanimanje nekatere velike avstrijske firme, zato so se Radenska in ostale delovne organizacije odločile za ustanovitev mešane družbe. E. RUŽIČ O* lAjGij či, ki jo bo vodila občinska konferenca SZDL Tolmin, bo gradivo, ki ga je ob sodelovanju številnih strokovnjakov, pripravil ljubljanski zavod za družbeni razvoj. Glavna značilnost gradiva, ki so ga v številnih izvodih že prejele vse krajevne skupnosti in delovne organizacije. je v tem, da skuša v posameznih poglavjih na dovolj poljuden način podati strokovna in objektivna stališča. Tako gradivo obravtnava o-snovne značilnosti prostora, kjer naj bi ob Soči stal energetski objekt in podaja nadroben tehnični opis in energetsko utemeljitev te gradnje. Našteva pa tudi možnosti za razvoj različnih gospodarskih dejavnosti tako v primeru gradnje, kot tudi na osnovi naravnih danosti — torej v primeru če hidroelektrarne ne bi gradili. Čeprav so se sestavljavci gradiva izognili kaki šnemu koli vrednotenju, ki ni zasnovano na, objektivnih merilih, pa je prav, da v gradivu niso obšli nekaterih stališč organizacij za varstvo okolja, ki so, kot je znano, glavni nasprotniki gradnje energetskih objektov na Soči. Osnovna skrb tolminskih organizatorjev javne razprave o gradnji HE Kobarid in Kamno je torej v največji možni meri izogniti se enostranskim ali celo zastrašujočim nestrokovnim mnenjem in stališčem, ki so v preteklem obdobju v številnih neorganiziranih razpravah o teh zadevah, izzvenela preveč srdito in žaljivo. Prav zato pa bodo prihodnje dni na Tolminskem stekli tudi posveti s strokovnjaki s področja elektrogospodarstva, geologije, meteorologije, seizmologije, varstva okolja :n drugih področij, ki bodo predstavnikom krajevnih skupnosti, delovnih organizacij. družbenopolitičnih organizacij in drugim odgovarjali na morebitna vprašanja in jih tako pred začetkom javne razprave ^oborožili* z znanjem, ki bo nujne potrebno za nemoten potek razprave. KATJA ROŠ «Krasna si bistra hči planin, brhka v priročni si lepoti ko ti prozornih globočin nevihte srd ne moti...» (S. Gregorčič) Na sliki: pene. Soča nad izlivom Le- V Idriji uresničujejo zamisel o razvoju «partizanskega turizma» IDRIJA — Kot vse kaže; bodo v idrijski občini končno le začeli uresničevati zamisel o razvoju «partizanskega turizma*, ki ga narekuje predvsem naraščajoče število obiskovalcev osrednjih spomenikov narodnoosvobodilnega boja na Primorskem. Že podatek, da se je število domačih in tujih turistov namenjenih k partizanski bolnišnici Franja, ki je skupaj s tiskarno «Slovenija», bolnico «Pa-vla» in drugimi spomeniki, postala simbol revolucionarnega boja Primorcev, letos povzpelo na skoraj šest tisoč, narekuje temeljito organizacijo, ki presega kadrovske in finančne možnosti idrijskega muzeja. Tako bodo te dni delavci osmih organizacij združenega dela s področja gostinstva, turizma in trgovine idrijske občine razpravljali o posebnem sporazumu o združevanju sredstev, ki bi v prvi yrsti omogočila idrijski muzejski ustanovi primerno predstavitev najpomembnejših zgodovinskih objektov. Kasneje pa naj bi podoben sporazum sestavili tudi za organizacije v okviru regije in republike, ki naj bi prispevale sredstva za obnovo in vzdrževanje idrijskih spomenikov NOB. Prva faza sporazuma o združevanja sredstev, ki ga narekuje tudi družbeni dogovor o varovanju idrijskih spomenikov NOV (sprejeli so ga lani), bo omogočila muzeju in njegovi enoti v Cerknem kadrovsko okrepitev z novim kustosom — turističnim delavcem ter nadaljnje zbiranje foto in druge dokumentacije, izdelavo novih filmov ter strokovno propagandnih publikacij, ki jih nameravajo natisniti tudi v tujih jezikih. Ta sporazum pa bo tudi prava osnova za širše sodelovanje in dogovarjanje med tistimi, ki proučujejo in predstavljajo zgodovino in nosilci razvoja turistične dejavnosti. V tem primeru gre nedvomno za obojestranske interese Koncept razvoja ^partizanskega turizma* pa obsega tudi sodelova nje krajevnih skupnosti in razvoj kmečkega turizma. Vključuje pa tudi sodelovanje idrijskih šolarjev, ki so se doslej že v polni meri izkazali kot zbiralci dragocenega gradiva in ki predvsem na Cerkljanskem, kot vodiči, sodelujejo tudi v turistični dejavnosti območja. K. R. ! KMALU BO IZŠfT «ZGODOVINA TOMŠIČEVE BRIGADE» Pred leti smo dobili v roke zelo zanimivo knjigo VELIKI FINALE, katero je napisal Franci Strle. Tokrat nam pripravlja knjigo, ki bo opisovala zelo malo znane ljudi in dogodke, kakor tudi ljudi in partizanske enote iz prve polovice leta 1942 in vsa uporniška, o-ziroma proletarska žarišča na o-zemlju tako imenovane Ljubljanske pokrajine (Ljubljana, Notranjsko, Kočevsko, Dolenjsko in Bela krajina) do 2. svetovne vojne. To bo zgodovina TOMŠIČEVE BRIGADE, ki bo napisana v štirih knjigah in sicer: «TOMŠIČEVA BRIGADA* — uvodni del, kateri se konča s 1. slovenskim proletarskim udarnim bataljonom Toneta Tomšiča, ki je že napisana, ^TOMŠIČEVA BRIGADA - 1942-1943», «TOMŠlČEVA BRIGADA - 1943-1944* in «TOMŠIČEVA BRIGADA -1944-1945». LILIJA BOGOMIL Pred dnevi v Slovenskem klubu «Kras kot umetniški vir in vsebina» Pred dnevi je bil v Slovenskem klubu bogat kulturni večer z naslovom *Kras kot umetniški vir in vsebina». Ob tej priložnosti so predstavili svojevrstno zbirko «Kras», ki vsebuje Kosovelove pe srni na kraško tematiko (objavljene so v slovenščini, italijanščini in nemščini) in Spacalove grafike, ki jim je navdih prav ta ko Kras. O zbirki je spregovoril avtor spremne besede pesnik Ciril Zlobec, ob predstavitvi je bil prisoten tudi mojster Spacal, ki je ob priložnosti razstavil nekaj svojih novih grafik. Pomemben večer se je zaključil s predvajanjem diapozitivov o Krasu in Spacalu, ki jih je pripravil Sergio Sergas. Serija diapozitivov pomeni zaključeno enoto, ki pa je razdeljena v tri skupine. V prvi skupini se prepletajo kraški motivi in Spacalove «kraške» grafike. Sergas je posnel panorame in detajle, del diapozitivov prikazuje Spacalovo hišo v Škrbini. Druga skupina prikazuje Piran, morje, soline in barke, tudi ta skupina se dopolnjuje s Spacalo-vimi grafikami. Tretja skupina je namenjena Rižarni in Spacalovi razstavi v tem temnem prostoru groze in smrti. Vse tri skupine so povezane z miselno in čustveno nitjo, krnska tematika govori o trdih kamnitih hišah, o svojevrstni pokrajini, o samotni zemlji, ki hrani v tišini stoletno izročilo ljudi in njihove kulture. mmm w ITALIJANSKA TV Prvi kanal 9.55 - 11.30 Evrovizija: Smučanje 12.30 Kinoteka - Kultura 13.00 Umetnost, mesto: Neapelj 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 13.55 Evrovizija: Smučanje 15.15 Osnovni tečaj o ekonomiji Vzgojna oddaja 17.00 Remi - risani film 17.25 Vlakec 18.00 Zgodovina in njeni protagonisti 18.30 Concertazione 19.00 DNEVNIK 1 - Kronike 19.20 Happy days - TV film Fonzie, un nuovo James Dean? - 2. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Mash - TV film 21.10 GrandTtalia - Oddaja ki jo vodi Maurizio Costanzo 22.15 Športna sreda - DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 DNEVNIK 2 — Za in proti 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Predsmučarska telovadba Program za mladino 17.00 Peter - risanka 17.05 Simpatiche canaglie 17.25 II genio in erba 18.00 Nova - 1. del Vzgojna oddaja 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Šport 18.50 Spaziolibero: programi pristopanja 19.05 Dober večer s . . . Peppinom De Filippom 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Sandokan - 5. nadaljevanje 21.45 Ma che amore e 22.35 Detektivi: Nevarni beg Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.55 - 16.30 Veleslalom za moške 17.30 Poročila 17.35 Z besedo in sliko. Ankine risbe 17.50 Potovanje v deželo lutk 18.15 Ne prezrite 18.35 Obzornik 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Piran 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Film tedna: Stroszek, nemški film Režija: Werner Herzog; i-grajo: Eva Mattes, Clemens Scheitz in drugi 21.55 Miniature - Božidar Kan-tu.šer: Kresna noč 22.10 TV DNEVNIK Koper 19.45 Stičišče 19.58 Dve minuti 20.00 Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.30 Nogomet - srečanje za evropski pokal 22.20 Je to ljubezen - film Režija: Claude Lelouch; i-grata: Vanine Morgan in Guy Haivesse Zagreb 17.35 TV koledar 17.45 Sezamova ulica 18.15 Kako je nastal... 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Proslava 175-letnice srbske vstaje 21.30 Športna sreda 22.30 TV DNEVNIK 22.45 Dokumentarni film ŠVICA 18.00 Program za najmlajše 18.05 Program za mladino: Dokumentarni film 19.35 Srečanja 20.30 TV DNEVNIK 21.35 Ilippodrome - film TRSTA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: «Adamovo rebro*; 9.05 Iz naših oddaj; 10.05 Radijski koncert; 11.35 Umetnice jazza; 12.00 «Pod Matajurjan*; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.15 Zborovska glasba: Naši zbori; 13.35 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroško okence; «Odprimo knjigo pravljic*; 14.30 Roman v nadaljevanjih: John Galsworthy: «Temni cvet*; 15.00 Paleta orkestrov; 15.35 Najnovejša izdaja plošč; 16.30 Ju-gotonov expres; 17.05 Mi in glasba; Mladi izvajalci; 17.25 Slavni pevci; 18.00 kulturna kronika; 18.05 Kulturni prostor: tema: Po samoupravni poti; 16.40 Zapojmo in zaigrajmo: spored domačih viž in napevov. Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW — Koper 98,1 MHz UKW ■*- Nanos 88,6 MIIz ■v, j koper (Italiji? program) jrt 7.30, 8,30,"9.30, 10.30, 11.30, 12.30, '"***“*■ RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19,00 Poročila; 6.00 - 7.30 Glasbeno prebujanje; 8.50 Glasba; 9.00 Radio anch'io; 11.30 Glasbena srečanja: 12.03 Vi in jaz; 14.03 Sei personaggi in cerca di bambi-no; 14.30 Voglia d'Apocalisse; 15.03 Rally: 15.30 Errepi 1; 16.40 Na kratko; 17.00 Patchvvork; 18.35 Glo-'MB«t-roUer; 19.15. Prisluhni, večeri " je rekel Sinica. »Ostala bo v varstvu tega sodišča do nadaljnje odločitve sodišča« Nato so objavili obtožnico proti predsednikovim nekdanjim pomočnikom. Naslednje jutro je St. Clair prebral v svojem časopisu, da tajno poročilo velike porote vsebuje dokaze zoper pred- sednika in priporočilo, naj bi gradivo v aktovki — trakove, izpovedi prič in listine — izročili pravosodnemu odboru predstavniškega doma. St. Claira je to vznemirilo. Preučil je obtožnico. V kar najbolj ohlapni obliki je opisovala pravdni primer, kakor ga opredeljuje velika porota. Predsednika ni omenjala, pisalo pa je v njej, da se zarota še vedno nadaljuje. Navajala je cel seznam podtalnih dejanj, med drugim poskuse, da bi ovirali delovanje FBi in CIA, vse to pa je doseglo vrhunec 21. marca zvečer, ko je bilo odvetniku Hovvarda Hunta izplačanih 75 000 dolarjev.* St. Clair je prebiral seznam petinštiridesetih zarotni skih dejanj. Ustavil se je pri točkah od 40 do 43. Povezane so bile s pogovorom z dne 21. marca. Obtožnica je trdila, da je Haldeman pričeval po krivem, ker je pod prisego izjavil, da je Nixon rekel, kako «narobe bi bilo«, če bi izsiljevalce izplačali. To ie tisto, kar je v črni aktovki, to je edini trdni dokaz zoper predsednika, si je mislil St. Clair. Če se mu posreči ločiti svojo stranko od ti s tega. kar je v aktovki, bo premagal tok, ki ga nese k sojenju in odpoklicu. Napotil se je k Haigu in predsedniku. Povedal jima je. da bi bilo zaman, če bi poskušali sodišču preprečiti izročitev poročila velike porote pravosodnemu odboru predstavniškega doma. Oba sta mu pritrdila. St. Clair je dejal, da bi Bela hiša zdaj morala zbuditi videz, kakor da sodeluje, ker bo dokazno gradivo prej ali slej prišlo v pravosodni odbor. Bela hiša je tako 6. marca sporočila, da bo odboru prostovoljno izročila vse gradivo, ki ga je dala posebne- mu tožilcu. To je sedemsto strani dokumentov, sedem trakov, ki so bili zahtevani sodno, in še dvanajst drugih posnetkov, ki so bili izročeni prostovoljno. John Doar se je naposled lahko lotil dela. Po nekaj dolgih poslušanjih posnetka z dne 21. marca je menil, da ima v rokah utemeljitev za sojenje in odpoklic. Toda če naj postane utemeljitev do konca nespodbitna, mora dobiti še nove trakove. Potreboval pa jih je tudi Jaworski. Oba sta jih zahtevala v Beli hiši in pogajanja so se vlekla nekaj tednov. Toda Nixon ni maral nič slišati: ponovil je, da ne da iz rok niti enega traku več, pa naj se zgodi karkoli. 11. aprila je odbor predstavniškega doma s triintridesetimi glasovi proti trem sklenil uradno zahtevati dodatnih dvainštirideset trakov. 18. aprila je Javvorski uradno zahteval dodatnih štiriinšestdeset trakov. Predsednik si je vroče želel poslati odbor k hudiču. Dal mu ne bi nič in enkrat za vselej bi ustavil njihove zahteve. Toda St. Clairu so šli ob tem lasje pokonci. «Ob tožbe, da prikrivamo dokazno gradivo, ne bomo vzdržali,« ga je posvaril. Če bi se odboru odkrito postavili po robu, bi se to zanesljivo končalo z obtožbo o nespoštovanju kongresa, s sojenjem in odpoklicem. Buzhardt je menil enako. Treba je storiti nekaj pomirljivega. Treba jim je dati nekaj pristnega dokaznega gradiva s trakov. Predsednik je naposled godrnjaje privolil v misel, da se bodo nekako morali pobotati. Posebnega tožilca bodo s sodiščem že še nekaj časa zadrževali, pravosodnega od- bora pa ne bodo mogli. Nixon je iskal polovične ukrepe, nekaj, kar bi bilo manj od dejanske izročitve trakov. Morda bi pa zalegli skrajšani prepisi ali povzetki ustreznih delov. Zaleglo bi bodisi prvo bodisi drugo, je menil Haig. Pravniki se niso strinjali. V odboru, ki ga že vsega prežema sum, se ne bo obnesla niti prva niti druga možnost. Nixon jih je zavrnil, češ če zdaj popusti in jim da dvainštirideset trakov, se bo zanesljivo sprožila neskončna vrsta zahtev po novem dokaznem gradivu. * V obtožnici je pisalo, da Je sedem sodelavcev predsednika in njegovega odbora za ponovno izvolitev »skupaj z drugimi osebami, ki jih velika porota pozna ali ne pozna, protizakonito, hote in vede kovalo nakano, naklep in zaroto, da bodo zagrešili kazniva dejanja proti Združenim državam*. V prvi tečki je bila zapisana obtežba, da se je zarota začela 17. junija 1972 ali blizu tega datuma, ko je prišlo do vloma v Watergate, in da se »nadaljuje vse do datuma vložitve pričujoče obtožnice*. Po obtožnici je sedmerica skupaj z drugimi »znanimi ali neznanimi* osebami naklepala »ovirati uveljavljanje pravice. . . dajati lažne izjave vladni agenciji. . . objavljati oznanila brez podlage... ter je hote onemogočila Združenim državam ter agencijam in ministrstvom, namreč Centralni obveščevalni agenciji (CIA), Zveznemu preiskovalnemu uradu (FBI) ter ministrstvu za pravosodje, uresničevati vladno pravico, da funkcionarji teh ministrstev in agencij opravljajo svoje uradne posle pošteno in nepristransko, brez korupcije, sleparstva, nepravilnih in neprimernih vplivov, nepoštenosti, protizakonitih nagibov in oviranja*. Zarotniki so po besedah iz obtožnice s »sleparjen jem, goljufijo, ukano in nepoštenimi sredstvi oškodovali Združene države, ker so ovirali in onemogočali zakonito delovanje CIA*. Med zarotniška dejanja je obtožnica prištevala »ponudbe prizanesljivosti, izvršnih pomilostitev in drugih koristi* vlomilski skupini iz Watergatea ter »skrivno* zbiranje denarja, da bd kupili njihov molk. PRIMORSKI DNEVNIK 6 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 12. decembra 1979 NOGOMET DANES V POKALU UEFA ZA BEOGRAJSKO CRVENO ZVEZDO BO TEŽKO NADOKNADITI DVA GOLA Srečanje v Beogradu se bo pričelo ob 16. uri - Nogometaši Bayerna optimistično razpoloženi * Prenos po TV Koper (20.30) BEOGRAD — Danes ob 16. uri b:i v Beogradu povratno srečanje osmine finala med Crveno zvezdo in Bayemom iz Miinchna. V prvi tekmi v Miinchnu so zanesljivo zmagali zahodni Nemci z 2:0. Gre pa omeniti, da je beograjsko mo-š vo igralo zelo slabo. Za današnje srečanje vlada v Beogradu izredno zanimanje. Prodali so že več kot 50.000 vstopnic in pričakovati je, da bo beograjski stadion nabito poln. Tekmo bo posredno prenašala koprska televizija, s pričet kom ob 20.30. V taborni Crvene zvezde se zavedajo, da bo naloga v današnjem srečanju izredno težka. Treba bo nadoknaditi dva gola (zmagati s 3:0, 4:1, 5:2 itd.), kar bo proti izredno močni zahodnonemški enajsterici izredno težko. Bayern je namreč trenutno v izredni formi, saj odlično igra v prvenstvu ZRN. V življenjski formi pa je kapetan Breitner, ki je bil že v prvem srečanju proti Crveni zvezdi v Miinchnu najboljši na igrišču. Ba.vern bo v tej tekmi igral z enako postavo kot v prvem, zrna govitem srečanju v Miinchnu. Na ponedeljkovi tiskovni konferenci je trener Crvene zvezde Stankovič objavil postavo, s katero bo beograjsko moštvo startalo v tem srečanju. Postava bo naslednja: Stojanovič, Krmpotič, Jovin, Muslin, Jovanovič, Milovanovič, Petrovič, Blagojevič, Filipovič (Savič), Šestič in Repčič. Stankovič je le v dvomu za me-»to srednjega napadalca: ali zaupati to mesto hitremu Fihpoviču eli pa bolj agresivnemu Saviču, ki ga je trener pred prvo tekmo pusti (zaradi disciplinskih ukrepov) iz enajsterice. Medtem pa se je s Savičem vse uredilo. DANAŠNJI SPORED (v oklepaju izidi prvih tekem) Crvena zvezda Beograd (Jug.) — Bayem Miinchen (ZRN) (0:2) Kaiserslautern (ZRN) — Diosgydr (Madž.) Universitatea Craiova (Rom.) — Bonissia Monchengladbach (ZRN) VFB Stuttgart (ZRN) -Grasshoppers Ziirich (Švi.) (2:0) Aris Solun (Grčija) — Saint Etienne (Fr.) (1:4) Fi.venoord (Niz.) — Eintracht Frankfurt (ZRN) (1:4) Dinamo Kijev ''SZ) ■*- ... ■ Lokomotiv Sofija (BoL) »n (0:1) Zbrojovka Brno (ČSSR) — Standard Liege (Bel.) uiBbs»(J:2) (2:0) (0:2) da se približa svojemu mestnemu tekmecu. Položaj na vrhu lestvice v 1. italijanski nogometni ligi se namreč tudi po nedeljskem, 12. kolu, ni spre menil: še vedno vodi Inter s tremi točkami pred Milanom, ki je zmagal v gosteh pri Bologni. Juventus, ki je v prejšnjem kolu izgubil v A vellinu, si je tokrat v Rimu zagotovil obe točki in je sedaj na četrtem mestu za Cagliarijem, ki je premagal Fiorentino in jo s tem spravil v velike težave (sedaj je na predzadnjem mestu). Nadaljuje se presenetljiva pot Avellina, ki je s 13 to čkami na šestem mestu takoj za Torinom. Svoj položaj je nekoliko popravil Napoli. ki se je z nedeljsko zmago pridružil Udineseju in Ascoliju. Potem ko so dosegli pomemben neodločen izid v zadnjem kolu v Milanu, se furlanski predstavniki vračajo neporaženi tudi s tekme proti Laziu. I Malenkostno se je spremenil tudi | položaj na repu lestvice: Pescara je sicer še vedno zadnja, na predzadnjem mestu pa ni več Catanzaro, ampak Fiorentina. IZIDI 12. KOLA Ascoli — Avellino 0:0 Bologna — Milan 0:1 Cagliari — Fiorentina 2:1 Catanzaro — Pescara 1:1 Inter — Perugia 3:2 Juventus — Roma 2:0 Lazio — Udinese 0:0 Napoli — Torino 1:0 LESTVICA Inter 19; Milan 16; Cagliari 15; Juventus 14; Torino, Avellino 13; La-zio, Perugia 12; Roma, Bologna 11; Napoli, Udinese, Ascoli 10; Catanzaro 9; Fiorentina 8; Pescara 7. PRUIODNJE KOLO (16.12.) Ascoli - Cagliari, Fiorentina - A-velljno, Milan - Catanzaro, Napoli -Lazio, Perugia - Juventus, Roma -Inter, Torino - Pescara, Udinese -Bologna. NOGOMET Španija finalist EP 1980 v Italiji V nedeljo premagala Ciper s 3:1 LIMACOL — Španija je zmagovalec tretje kvalifikacijske skupine za uvrstitev v finale evropskega nogometnega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Italiji. V zadnji in odločilni tekmi je v nedeljo premagala Ciper. V tej skupini je nastopala tudi Jugoslavija, ki bi se uvrstila le v primeru, da Španija izgubi ali igra neodločeno. Upi «plavih», da si zagotovijo potovanje na sklepni del prvenstva, so «dokončno» splahneli šele v 89. min. ’ Španija je z golom Viharja povedla že v 5. min. Dve minuti pred koncem prvega polčasa je podvojil Santillana, v drugem polčasu pa so ciprski nogometaši šli odločno v napad in v 70. min. zmanjšali razliko na 2:1,' vendar jim ni uspelo izenačiti. Negotovost je trajala vse do predzadnje minute, ko so Španci s hitrim protinapadom dosegli tretji zadetek (strelec Saura) in si zagotovili prvo mesto v skupini pred Jugoslavijo, ki je letos sicer zmagala vse tekme, ni pa mogla več nadoknaditi zamujenega v prvem delu kvalifikacij. Končna lestvica 3. skupine Španija 6 4 11 13:5 9 Jugoslavija 6 4 0 2 14:6 8 Romunija 6 2 2 2 9:8 6 Ciper 6015 2:19 1 *............................................................................................................ • II MII 1111111111111111111111111111111111,Hum, hhiih, KOŠARKA V PRVENSTVU A-2 LIGE TRŽAČANI ZA PRVO MESTO Huriingham bo drevi igral zaostalo srečanje s Cagliarijem - V primeru zmage bi bili Tržačani celo prvi na lestvici - Poraz Pagnossina 1. ITALIJANSKA LIGA Na sporedu zaoslala tekma Milan-Napoli Danes bodo odigrali zaostralo tek mo 1. italijanske lige med Mhanom in Neapljem, ki je bila na sporedu pred dvema tednoma in jo je zaradi megle sodnik prekinil takoj po začetnem žvižgu drugega polčasa, kar je sprožilo vrsto polemik in celo poseg sodnih oblasti, da ugotovijo morebitne nepravilnosti. V primeru namreč, da tekmo prekinejo v drugem polčasu, gledalci nimajo pravice, da jim vrnejo vstopnino. Danes ima tako Milan lepo priložnost. Prvo povratno kolo v italijanski A l in A-2 ligi je prineslo več nepričakovanih izidov. V skupini najboljših sta Sinudy-ne in Gabetti dohitela Billy na vrhu lestvice: Milančani so namreč tesno izgubili v Mestrah. Preseneča tudi poraz turinskega Grimaldija ki je bil poražen v Milanu od ekipe, ki zaseda predzadnje mesto na razpredelnici. Pri Isolabelli je to rej končno nova usmeritev, ki ji jo je dal ameriški trener Heinson (hitra igra ter agresivna obramba), dala zaželene sadove. No, nazadnje še poraz evropskih podorvakov Emersona v Brescii: tokrat Morse ni zaigral, kot zna, in Pintinox je slavil prepričljivo zmago. Sicer pa niso vsi ti izidi prinesli večiih sprememb, vsaj kar se tiče prvih šest mest na lestvici. •Prvih.-šest uvršče-RPz!idWiiS$W' pred nih ima narriV#čltiSI nost pred Pintinoxom in Jollycolom-baniiem ter ostajajo še vedno najresnejši kandidati za neposreden preston v skupino, ki se bo borila za naslov. V A-2 ligi je največje presenečenje pripravil tržaški Huriingham, ki je zmagal na doslej še nepremaganem igrišču v Trevisu. Tekma je imela razburljiv epilog: potem ko so Tržačani vodili že s šti rinajstimi koši predrlosti, so domačini z učinkovitim presingom izenačili na 80:80 ter pol minute pred koncem celo imeli možnost, da povedejo. Vendar pa je Ritossa blokiral zadnja met Ermana ter se nato urno podal v protinapad ter tik pred koncem dosegel zmagoviti koš. Zaradi velikega hrupa pa ni bilo slišati sirene in je torej vpra sljivo, ali je Ritossa dosegel koš Komentar Mirka Novosela Presenečenje v Zagrebu Značilnost drugega kola prve jugoslovanske košarkarske lige je bila, da se je več tekem končalo po izredno razburljivih in izena- | j čemh igrah. Poleg tega se je tudi v tem kolu eno srečanje končalo šele po podaljšku. Zanimanje gledalcev je bilo zopet veliko in še posebno velja to omeniti za Šibenik, /cjgr so razprodali vse vstopnice že nekaj dni pred srečanjem z Borcem. Tudi v tem zavrtijo ju je prišlo do presenečenja: Zadar je namreč sredi Zagreba premagal favorizirano Cibono, ki je v tem srečanju dokaj slabo igrala, Zadrčani pa so v tej le,.mi pokazali, da so trenutno v zelo dobri formi in da njihove zmage v pred-prvenstvenih tekmah nikakor niso bile slučajne. Nas pa čaka že v prihodnjem kolu izredno težko gostovanje v Beogradu, kjer bomo pred TV kamerami igrali, proti Partizanu. Tudi Partizan kot mi v tem, uvodnem delu prvenstva ni startal najbolje. Beograjčani so namreč v soboto v Skopju z veliko težavo premagali Rabotnički, ki je imel v poslednjih sekundah igre regularnega časa celo možnost za zmago. Partizan je tako osvojil dragoceni točki po enem podaljšku in to predvsem po zaslugi odličnega Dalipagiča, ki je bil s 33 točkami tudi najboljši igralec v tem srečanju. Derbi kola pred TV kamerami med Crveno zvezdo in Jugo-plastiko je razočaral. Jugoplastika je zasluženo zmagala, pa čeprav je imela Crvena zvezda proti koncu tekme tudi možnost, da poskrbi za presenečenje. Najboljši na igrišču je bil Šolman, ki je dosegel 28 točk. Iskri Olimpiji ni uspel podvig, da bi v Sarajevu premagala močno Bosno. Čeprav ni igral Varajič, pa so Sarajevčani z odličnim Delibašičem (39 točk) kaj kmalu strli odpor Ljubljančanov in seveda osvojili zasluženo zmago. V prihodnjem kolu bo na sporedu nekaj zanimivih srečanj. Derbi bo v Beogradu med Partizanom in Cibono. Zelo zanimiva tekma bo tudi v Zadru, kjer bo domača peterka igrala z Bosno. Ljubljančani pa se bodo doma spoprijeli s Šibenko, ki je v drugem kolu zanesljivo odpravila Borca. IZIDI DRUGEGA KOLA V SARAJEVU: Bosna — Iskra Olimpija Ljubljana V ZAGREBU: Cibona — Zadar V BEOGRADU: Crvena zvezda — Jugoplastika Split V SKOPJU: Rabotnički — Partizan Beograd V ŠIBENIKU: Šibenka — Borac čačak V BEOGRADU: Radnički LMK - Beko Beograd LESTVICA Jugoplastika, Zadar in Bosna 4; Crvena zvezda. Partizan. Beko, Radnički, Iskra Olimpija in Šibenka 2; Cibona, Rabotnički in Borac 0. PRIHODNJE KOLO (15. 12.) Jugoplastika — Radnički LMK, Borac — Crvena zvezda, Iskra Olimpija — Šibenka, Zadar — Bosna, Partizan — Cibona (po TV), Beko — Rabotnički. 103:95 88:91 88:92 99:102 94:76 89:85 pred iztekom regularnega časa ah IX) njem. Tako ali drugače, Tržačani so trenutno na drugem mestu razpredelnice, danes pa morajo o-digrati še zaostalo tekmo s Cagliarijem. če bodo zmagah, kot je predvideti, potem bodo celo dohiteli Canon in Pagnossin na vrhu lestvice. Goričani so namreč v nedeljo doživeli svoj tretji zaporedni poraz. Pondexter in Laing ne igrata več kot v prvih kolih in to se seveda odraža tudi v igri vse ekipe. Od ostalih tekem bi omenili še rekordno zmago Canona nad Cagliari jem (kar 137 košev!) ter ponoven poraz Mecapa na lastnem igrišču. Čeprav je mogoče prerano daiati predvidevanja, pa si že sedaj lahko upamo trditi, da bo boi za prva štiri mesta na ledvici potekal brez dveh ekip, ki sta 'sortah kot favo- 'S?riie. A-l LIGA IZIDI 14. KOLA Isolabella - Grimaldi 104:109 Arrigoni - Eldorado 78:67 Scavolini - Sinudyne 82:90 JollyAntonini 86:78 Superga - Billy 82:81 Fabia - Gabetti 79:86 Pintinox - Emerson 77:65 zastopniki banjaluškega Borca v Plovdilu izgubili s Trakijo z 19:26, vendar so se vseeno uvrstili v četrtfinale. ODBOJKA Tomič dal ostavko Zvezni selektor moške odbojkarske reprezentance Jugoslavije dr. Drago Tomič je dal ostavko, katero je IO JOZ sprejel. Tako ostaja trener Taki Džikov sam, kar seveda ni nič novega. Zadnje čase je prišlo pri moški ekipi do številnih sprememb, kar najbolje dokazuje, da pri vodenju moške izbrane vrste nekaj ni v redu. KOŠARKA PO 10. KOLU PRVENSTVA D LICE Jadranovci že v finalni skupini V soboto so zasluženo premagali videmsko peterko CER - V promocijskem prven-^ stvu tretja zmaga borovcev - Kontovelci (zaradi slabega vremena) niso igrali vito, žoga jim ni hotela v nasprot nikov koš. Končno so le prešli v vodstvo in ga tudi obdržali do konca. Domovci so igrali v okrnjeni postavi, saj so manjkali kar štirje standardni igralci. Najbolje se je odrezal Semolič, nekoliko sta zatajila centra Blažič in Visintin, ostali pa so igrali pod svojimi sposobnostmi. M. Č. Bor — Alabarda 98:86 (41:40) BOR: Žerjal 31 (5:6), Klobas 28 (2:6), Koren 7 (1:2), Ražem 13 (1:3), Race 10 (2:3), Vatovec 7 (1:3), Krečič 2 (2:2), Perco, Kneipp R., Marsich, SODNIKA: Lenardon in Iellussig iz Trsta. V 4. kolu promocijskega prvenstva sp borovci na domačem igrišču premagali peterko Alabarde. Borovci so igrali hitro v napadu in so bili učinkoviti v protinapadu, vseeno so ob koncu prvega polčasa vodih le s točko prednosti. NOGOMET LESTVICA Billy, Gabetti in Sinudyne 22; Ar-rigoni 20; Emerson in Grimaldi 18: Jolly in Pint.inox 14: Superga 12; Scavolini in Antonini 10; Fabia 8; [solabella 6: Eldorado 0. PRIHODNJE KOLO (16.12.) Eldorado - Jolly, Sinudyne - Iso-labella, Grimaldi Fabia, Gabetti -Arrigoni, Billy - Pintinox, Antonini -Scavolini, Emerson - Superga. A-2 LIGA Canon - Cagliari 137:112 Mecap-Honky 77:79 Mercury - Pagnossin 85:81 Postalmobili - Bancoroma 76:94 Mobiam - Diario 106:88 Liberti - Huriingham 80:82 Rodrigo - Šarila 93:87 LESTVICA Canon in Pagnossin 20; Hurlin-gham, Liberti in Mercury 18; Mo-bian in Bancoroma 16; Mecap 14; Rodrigo in Postalmobili 12; Honky 10; Šarila 8: Cagliari in Diario 6. PRIHODNJE KOLO (16.12.) Honky - Canon, Cagliari - Mecap, Pagnossin - Postalmobili, Bancoroma - Liberti (15. 12.), Diario - Mer-cury. Šarila • Mobiam, Huriingham - Ro-lrjero. VGSZ in Modriča vodita Po &4colui.Ii -zvezne jugoslovanske odbojkarske lige vodita Modriča in VGSK, ,ki imata po 10 točk. Lestvica ^iAIGSK in Modriča 10. Ribnica/ GIK Banat, Jedinstvo in Bosna 8, Mladost Monter, Vardar in Rabotnički 6, Partizan 2, Crvena zvezda in Spartak 0. SMUČARSKI SKOKI 1*0. ... j iorni. ST. MORITZ — Zadnja leta najboljši jugoslovanski skakales Bogdan Norčič je v Švici dosegel še en lep uspeh. Potem ko je bil na prvi tekmi 5., je v drugem nastopu zmagal, pa čeprav z minimalno razliko pred škodo, Samekom in Brzu-hanskim (vsi ČSSR). Tudi drugi Jugoslovani: Tepeš An-žel, Ulaga in Mlakar so bili tokrat dobri. Jadran — CER Videm 115:109 (52:54) JADRAN: A. Sosič (k) 11 (3:8) Udovič 9 (3:4), K. Starc 2, Ambrožič, Kraus 4, I. Starc 13 (3:3), B. Vitez 26 (6:8), Ban 27 (9:12), čuk 23 (1:4), M. Vitez. V pravi toči zadetkov je v soboto Jadran v Dolini slavil deveto zmago v četrtoligaškem prvenstvu in tako tudi matematično dosegel kvalifikacijo za skupino, ki se bo borila za prestop v tretjo ligo. Vsekakor pa moramo povedati najprej, da si je s sobotno zmago Jadran zagotovil tudi obstanek v D ligi in to je bil prvotni letošnji cilj združene slovenske ekipe. Tekma v soboto je bila nedvomno paša za oči, za številno publiko, ni pa bila tehnično na kdove kakšni ravni. Jadranovci so sicer vsi zelo točno zadevali v napadu, obramba pa je bila nasprotno pravo rešeto, skozi katero so se sprehajali nasprotniki. Prvi polčas je bil zelo izenačen: Jadran je sicer proti koncu povedel za šest točk, ki pa so jih nasprotniki nadoknadili prav v poslednjih minutah polčasa. Preobrat je nastal v prvih minutah drugega dela, ko so «plavi» zaigrali učinkoviteje tudi v obrambi in dosegli veliko vodstvo v deveti minuti (81:64). Gostje pa se niso predali in z upornim «presingom» začeli manjšati razliko: na srečo pa se je v zadnjih minutah izredno razigral Andrej Udovič, ki je s tremi točnimi meti od daleč praktično sam držal nasprotnike na varni razdalji, tako da je bil ko nec tekme povsem miren za našo ekipo. Od posameznikov, bi poleg Udoviča pohvalili le še Adrijana Sosiča, ki je težko nalogo zadovoljivo izpolnil. Od trojke Ban - Čuk - Vitez pa bi si želeli v obrambi vsaj približno toliko učinkovito i-gro, kot jo zna predvajati v na padu. Sergij Tavčar IZIDI 10. KOLA Don Bosco - Inter 1904 67:104 Robur - Cervignano 87:75 Sagrado - Itala 102:81 Jadran - Cer Videm 115:109 LESTVICA Sagrado 20, Jadran 18, Robur 10, Itala in Cervignano 8, Cer Videm in Inter 1904 6, Don Bosco 4. PRIHODNJE KOLO Cer Videm - Don Bosco f Itala Robur; Cervignano - Sagrado; Inter 1904 Jadran-,(fe' 12. ob 11.00 v Ul. della Valle). PROMOCIJSKO PRVENSTVO Dom — Erbasol 81:68 (42:33) DOM: Dornik 13, Visintin 8, Nanut, Hvalič (k), Semolič 25, Blažič 16, Čubej 6, Sancin 2, Klanjšček 11. V nedeljo je bilo na vrsti drugo kolo košarkarskega promocijskega prvenstva, v katerem nastopa tudi goriški Dom. Tudi tokrat so Hvaličevi arovanci odnesli z igrišča nov par točk, s katerimi so ohranili prvo mesto na skupni lestvici skupno LESTVICA s Pagnossinom. Srečanje ni bilo do- Varese 16; Piacenza, Triestina 14, sti kvalitetno, saj je ekipa Erbasol Cremonese, Forli 13; Reggiana, San-izredno skromna peterka, ki uvršča remese, Treviso 12; Fano, Rimini, v svojih vrstah igralce, ki niso že S. Angelo, Casale 11; Novara 10 več let igrah košarke. Belordeči Lecco, Alessandria 8; Mantova, Biel-so pričeli srečanje izredno neučinko-1 lese 6; Pergocrema 4. Po odmoru sta bili peterki enakovredni. Borovci so pokazali nekaj negotovosti v obrambi. Na srečo sta se v napadu razigrala Žerjal in Klobas. Štefan IZIDI 4. KOLA Bor - Alabarda 98:86 Barcolana - Rifle 62:61 Inter Milje - Stella Azzurra 66:83 Edera - Ferroviario 76:90 Grandi Motori - Cus 57:72 Scoglietto - Kontovel n.o. LESTVICA Stella Azzurra 8, Ferroviario, Barcolana, Bor in Cus 6, Rifle in Kontovel 4, Scoglietto, Inter Milje in Edera 2, Alabarda in Grandi Motori 0. PRIHODNJE KOLO Stella Azzurra - Bor (15. 12. ob 21.(K) v Istrski ulici); Alabarda -Inter Milje; Edera - Scoglietto; Kontovel - Barcolana (16. 12. ob 11.(X) na Kontovelu); Ferroviario - Cus; Grandi Motori - Rifle. MMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimtiftiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiimHi V 3. ITALIJANSKI LIGI Neodločen rezultat ugoden za Triestino Na nedeljsko gostovanje k Sanremeseju je odšla dokaj oslabljena - Giglio je 3 minute pred koncem zapravil lepo priložnost MLADINCI IZIDI 7. KOLA Inter 1904 - Jadran T6:68 Bor - Servolana n.o. Ferroviario - Huriingham 83:66 LESTVICA Ferroviario 12, Huriingham in Jn’ ter 1904 10, Bor 4, Servolana in Ja' dran 2. Bor in Servolana imata tek®3 manj. PRIHODNJE KOLO rnfl Huriingham - Bor (16. 12. ob v športni palači); Servolana -ter 1904; Ferroviario Jadran (l®* 12. ob 11.45 v Drev. Miramare). 88:5» Na nedeljskem gostovanju pri Sanremeseju je Triestina dosegla neodločen izid, ki je še toliko bolj pomemben, ker je moštvo odšlo na pot dokaj oslabljeno: zaradi poškodb in bolezni je manjkalo nekaj standardnih igralcev, poieg tega pa Magnocavallo ni mogel nastopiti za radi izključitve. Neodločen izid verjetno zadovoljuje obe moštvi. Sanremese bi sicer lahko povedla že v 14. min., ko je Pietro Paolo zadel vratnico. To pa se ji je posrečilo v 39. min. z go lom Vella. Za Triestino je 2 minu ti pred koncem prvega polčasa izenačil Lucchetta. V drugem polčasu, v katerem je Tagliavinijevo moštvo zaustavilo ritentKlgFBgkiJ rezultat ni več spremenil. Velja, omeniti izjemno priliko, ki sev je le-tri minute pred koncem ponudila Triestini, ven dar Giglio ni bil dovolj priseben. IZIDI 11. KOLA Alessandria — Cremonese 0:0 Biellese — - Mantova 2:1 Forli — Novara 2:0 Piacenza — S. Angelo C:0 Reggiana — Fano 1:1 Rimini — Pergbcrema 2:0 Sanremese i — Triestina 1:1 Treviso — Lecco 3:1 Varese — Casale 0:0 iimiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiifiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiituniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitniiifviiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiHiMfiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii ClKLOKROS «POKAL STOJANA UB0VIČA» PETELIN ODLIČEN ČETRTI Zmagal je mladinski državni reprezentant Giuseppe Bal Grande HOKEJ NA LEDU NSKA LIGA P« prvem krogu Jesenice vodijo S 7. kolom se je končal prvi krog 33. državnega jugoslovanskega hokejskega prvenstva, četa dolgoletnega reprezentanta Felca je ugnala Partizana. Vodilna Jesenice in Olimpija sta visoko premagala Crveno zvezdo oziroma Kranjsko goro. IZIDI 7. KOLA Olimpija - Kranjska gora 22:1 (8:0, 7:0, 7:1), Jesenice - Crvena zvezda 12:3 (3:2, 5:1, 4:0), Partizan - Celje 2:3 (1:1, 1:0, 0:2), Medveščak -Spartak 8:3 (1:0, 5:2, 2:1). LESTVICA Jesenice 13; Olimpija 12; Celje 9; Partizan 8; Medveščak 7; Crvena zvezda 5; Kranjska gora 2; Spartak 0. Raanicki v cetrtinatu BUKAREŠTA — Rokometašice romunskega prvaka Stintijc so v povratni tekmi osmine finala pokala prvakinj premagale beograjski Radnički z 19:18 (8:7). V četrtfinale pa se je uvrstil Radnički, ki je v prvi tekmi zmagal z 19:13. Rokometaši bjelovarskega Parti-nana so v povratni tekmi pokala prvakov v gosteh igrali 17:17 (7:11) z norveškim Opsalom in se uvrstili naslednje kolo. V pokalu pokalnih prvakov pa so Mladinski državni reprezentant Giuseppe Dal Grande je zmagovalec nedeljskega ciklokrosa za Pokal Stojana Udoviča, ki ga je v Lonjer-ju organiziral KK Adria. Dal Grande je bil tokrat za razred boljši od ostalih tekmovalcev, predvsem pa od svojega največjega tekmeca No-vellija, ki vodi na lestvici ža «Tro-fejo Al Fogolar». V tej, peti preizkušnji se je na startu predstavilo 22 kolesarjev, ki se niso niti še odpočili od sobotnega nastopa v Corvi v Pordenonu (tu je zmagal Novelli pred Dal Grandejem in za radi izrednega napora tudi drago plačal v nedeljo). Lonjerska dirka je bila ena izmed najtrših v letošnjem letu in do izraza so prišli predvsem teles no dobro pripravljeni kolesarji, saj je bilo treba skoraj tri četrt proge po travnikih in peš navkreber. Veliko presenečenje pa je pripravil član Adrie Petelin, ki se je po počasnem začetku povzpel z mogoč nim zasledovan iem na četrto mesto in ga obdržal do konca. To je najboljši letošnji rezultat tega vztrajnega «modro belega* vozača, ki je pred domačo publiko dal res vse od sebe, da ne bi razočaral: nasprotno, pripravil je lepo presenečenje, saj se je s to uvrstitvijo povzpel na tretje mesto na skupni lestvici. Dobro je vozil tudi mladi Čok, ki se je uvrstil na 12. mesto, potem ko je na polovici dirke imel probleme z menjalnikom in se ni mogel poslužiti optimalnih menjav. Kljub temu pa je dobro vozil in dokazal, da mu ni sobotni nastop v Pordenonu preveč škodil. Zadovoljila sta tudi ostala dva člana Adrie Leniša in Ruzzier, medtem ko je Godnič odstopil v četrtem krogu zaradi okvare. Nedeljska dirka je bila precej selektivna, saj je bila vožnja no travnikih in vinogradih v Lonierju, ki so iih lastniki dali na razpolago za izvedbo tega tekmovanja, več-1 krat nemogoča zaradi blata in mo- I dejem, medtem ko so se člani Adrie kre trave, tako da so manj priprav- uvrstili na zadovoljiva mesta: Ijeni morah dolge predele proge preteči peš. VRSTNI RED L Giuseppe Dal Grande (La Puje-se), ki je 21 km dolgo progo prevozil v 56’ 2. Franco Novelli (Cividale Valna-tisone) 3. Fattorel (SC Cansigho) 4. Petelin (Adria) 5. Uhana G. (SC Cansiglio) 6. Candusso (La Pujese) 7. Uhana R (SC Cansiglio) 8. Cudicio (Cividale Valnatisone) 9. Stefanon (La Pujese) 10. Pradolini (Morsano) 11. Vettorel Č. (La Pujese) 12. Čok (Adria) 17. Leniša (Adria) 19. Ruzzier (Adria) Tudi v soboto naši zadovoljili V soboto so ciklokrosisti nastopali na dirki v Corvi. Zmagal je v ostri konkurenci šestinštiridesetih kolesarjev Novelli pred Dal Gran- ......................Hilli,imiMIHI, llllfllllll 1. — L Eufon 2 2. Caramis 1 2. — L Cipiglin 1 2. Tumbuctu 1 3. — 1. Abler, 2 2. Lonelj X 4. — L Noguar X 2. Damarella 1 5. — L Dalsole X 2. Iialexis 1 6. — 1. Edgar Santos 2 2. Tachione I KVOTE: 12 - 2.630.956 lir 11 — 170.000 lir 10 - 22.000 Ur Godnič, 23. Čok, 25. Leniša in 27 Ruzzier. Po lonjerski peti vožnji pa je ne uradna skupna lestvica naslednja: Novelli 49 točk; Dal Grande 33; Petelin, Uhana R., Fattorel in Ba-rattin 19. R. Pečar NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Kras visoko premagal moštvo SanfAndrea Kras - SenUAndrea 12:3 (4:0) KRAS: Bogateč, D. Škabar, Davis, Terčon, Dilič Verša, d.p. Rebula, L. Milič, d.p. Purič, Blažina, M. Milič, Vihal ta, Colja. Prejšnjšnji teden se je Krasova no gometna ekipa na Opčinah srečala z moštvom SanfAndrea, ki je u-spešno nastopal v 3. AL - skupina N. Do tega prijateljskega srečanja je prišlo na predlog tamkajšnjih odbornikov v opravičilo ha podlo obnašanje njihovih najmlajših v re-penski slačilnici. Na koncu pa se je izkazalo, da je bila to le trening tekma za obe ekipi, saj so doma čini nastopili v okrnjeni postavi. Krasovi igralci so tako zlahka našli pot do gola in upravičeno visoko slavili. Domačini pa so nam obljubili, da bodo v bližnji prihodnosti nastopili v popolni postavi in tako bolje kljubovali Krasovim nogometašem. Z.S. OBVESTILO ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 13. t.m., ob 19. url na sedežu TPK Sirena v Barkovljah sestanek namiznoteniške komisije. PRIHODNJE KOLO (16.12.) Alessandria — Treviso, Biellese — Casale, Cremonese — Varese, Fano — Rimini, Lecco — Riaggiana, Mantova — Forli, Novara — Triestina, Pergocrema — Piacenza, S. Angelo — Sanremese. K.OSARKA DEČKI Bor — Polet 97:27 (48:9) BOR: Vascotto, Volk (k) 15 (1:1), Civardi 6. Žerjal (1:3), Krevatin 16, Jagodic 6, Tremul 20, Zaccaria 12 (2:2), Paoli 13 (3:5), Semen, Vec-chiet. POLET: Guštin, SartojsatL Feri (k) 5 (1:3), Granier 8, Cotnarn'Verša (m Fšbij-Gu^gg&.tt. ijfifcsnT V 4. kolu košarkarskega prven- .... _ tj__: i._r... KADETI Polet — Libertas (43:27) POLET: Vremec 18, Sosič, & Kralj 2 (2:3), Kuk, Sedmak 10, >la' la lan 2, Kalc 32 (6:14), Hrovat«1 (k) 12, Pisani 12 (0:2). Poletovi kadeti so v nedeljo ® svojili prvi par točk v letošnj««1 prvenstvu in to na povsem prepuč Ijiv način proti solidni peterki 0' žaškega Libcrtasa, ki je v bistvu v isti postavi lani premagala d'«’ krat Opence. Polet je s to zm«83 potrdil odličen vtis, ki ga je P«s“ prejšnjo nedeljo na Kontovelu, se je presenetljivo dobro upiral močnejšemu nasprotniku. Še posebej sta se tokrat zala Pavel Kalc in Marco Piša«1' ki je res izvrstno skakal pod ob*" ma košema in dosegel tudi viso»® število točk. Sergij Tavčar Bor — Don Bosco B 64:$ (28:38) BOR: Furlan, Merku 9 (U^' Škerl, Gerdol (k) 4, Bembi, Peča/ 17 (3:6), Švara 3 (1:3), Gregori 2. Lokar 25 (3:5), Kosovel 4 (2:2). SODNIK: Cozzolino (TS). V nedeljo je Bor proti prvi p®teI!' ki Don Bosča odigral svojo najbolj" šo prvenstveno tekmo, kar odloča,3 potrjuje, da se ekipa približuje bod; ši formi, ki bi ji omogočala uvrsti' tev nekje v sredini lestvice. Pol«» tega lahko rečemo, da se je i8ra slovenskega moštva s Pečarjem fff polnoma spremenila: fantje gradil3 napade z večjo gotovostjo in tudi bramba je mnogo pazljivejša. Se)'6' da napak je še veliko, vendar nis® tako zakoreninjene, da bi jih ne bi' lo mogoče popraviti. -fP- stva dečkov so se Borovi košarkarji spopadli s Poletom. Tekma sama ni pokazala dosti. Zmaga '»plavi 1» je bila namreč lahka, pa čeprav so tokrat imeli možnost^ da se izkažejo, predvsem tisti, ki drugače ne igrajo dosti. Priznati pa ,je seveda treba, da so Poletovi dečki večinoma vsi šele začetniki, ki igrajo le, da si naberejo prve izkušnje. In vendar proti Boru niso v celoti igrali podrejene vloge. Med domačimi bi tokrat lahkb pohvalili dobro igro Tremul a ih Kre-vatina, pri poletovcih pa sta se izkazala Guštin in Granier. Meko IZIDI 4. KOLA Bor - Polet 97:27 Don Bosco Ferroviario 119:80 Ricreatori Sokol 57:59 Alabarda - Inter 1904 Počitek: Saba 91:44 Don Bosco 42:581 . , . Kot doslej so tudi LESTVICA Alabarda 8, Don Bosco, Inter 1904 Bor 6, Ferroviario 4, Sokol 2, Saba, Ricreatori in Polet 0. PRIHODNJE KOLO Sokol - Alabarda (15. 12. ob 15.30 v Nabrežini); Ricreatori - Ferroviario; Polet - Saba (16. 12. ob 11.00 na Opčinah); Inter 1904 Bor (16. 12. ob 17.00 v Ul. della Valle). «PROPAGANDA» Kontovel (20:18) KONTOVEL: Dancu 4, Grilanc 16, Pirac, Pertot 2, Perčič, Škabar 2, Brischia 2, Starc 3, Emili I. SODNIK: Tamaro. V prvi tekmi tega prvenstva Kontovelci niso razočarali, skozi vse srečanje so bili popolnoma enakovredni nasprotniku. Medtem so tudi večkrat vodih. Tokrat je treba posebno pohvaliti mladega sodnika, ki je svojo nalogo izpeljal dobesedno brezhibno. L. H. Servolana — Bor 71:41 (36:’6) BOR: Brandolin 12 (2:6), Piščanc 3 (1:3), Tavčar 8, Pupulin 1 (113), Krapež 2. Kovačič 4, Smotlak, Jogan 11 (1:3), Žnideršič, Gruden. V prvem kolu prvenstva «propa-gahda» je Borova vrsta doživela pekoč poraz proti Servolani, ki je sicer ena izmed favoritov za končno zmago. Med posamezniki bi tokrat omenili dobro igro Jogana in delno Brando lina, ostali pa niso igrah na običaj ni ravni. Cancia B skupina IZIDI 1. KOLA Kontovel - Don Bosco B 42:58 Servolana Bor 71:41 Libertas Inter 1904 28:86 LESTVICA Don Bosco B, Inter 1904 in Servolana 2, Bor, Libertas in Konto vel 0. PRIHODNJE KOLO Kontovel Inter 1904 (15. 12. ob 15.00 na Kontovelu); Don Bosco B Servolana; Bor Libertas (16. 12. ob 11.00 na stadionu «1. maj»). skupina >1 5. KOLA - , iiiter A 60:56 57:111 88:59 Alabarda - Don Bosco Polet - Libertas 'Počitek: Kontovel ' - LESTVICA . Don Bosco A in SGT 8, Inter A in Kontovel 6, Alabarda in Polet Libertas 0. PRIHODNJE KOLO SGT - Alabarda; Don Bosco A,* Polet (’6. 12. ob 11.30 v Istrski ulici); Inter A - Kontovel (16. 12. 12.00 v športni palači B). Počitek: Libertas. B skupina IZIDI 5. KOLA Don Bosco C - Inter B 50:108 Bor Don Bosco B 64:82 Stella Azzurra - Saba n.o. Servolana Ferroviario 96:36 LESTVICA Servolana in Don Bosco B 8, I1}' ter B in Saba 6, Ferroviario in Stel' la Azzurra 4, Bor in Don Bosco C <*■ PRIHODNJE KOLO Don Bosco B - Servolana; Ihte6 B - Stella Azzurra; Bor - Saba H®-12. ob 9,00 rir, stadionu «1. maj») • Ferroviario • Don Bosco C. NARAŠČAJNIKI Ferroviario - Kontovel 78:5* (42:27) KONTOVEL: Aleksander Gruden« Andrej Gruden, Marjan Pertot 15» Aleksej Pertot, Sedmak, Gulič 29« Čuk. Daneu 2, Košuta 12, Caha' ; ivoi aos:ej so tum v tej tekini I proti Ferroviariu Kontovelci poka' ’ zali zelo dobro in učinkovito ig1-0 v prvih minutah igre. V nadalje-vanju pa so znatno popustih, ka« so seveda domačini takoj izkori' ristili in zmagali. Pripomniti pa J6 tudi treba, da je Ferroviario zel® dobra in visoka ekipa in zato o® Kontovelcev ni bilo pričakovati več- H.L IZIDI 4. KOLA Bor - Inter Milje n.o. Ferroviario - Kontovel 78:58 Italsider - Alabarda 54:129 Počitek: Don Bosco LESTVICA Alabarda, Don Bosco in Ferroviario 6, Inter Milje in Italsider 2, Kontovel in Bor 0. PRIHODNJE KOLO Inter Milje - Don Bosco; Kontovel Italsider (16. 12. ob 9.30 na Kontovelu); Alabarda - Bor (16. 12-ob 15 00 v Ul. della Valle). Ascoli - Avellino X Bologna - Milan 2 Cagliari - Fiorentina 1 Catanzaro - Pescara X Inter - Perugia 1 Juventus - Roma 1 Lazio - Udinese X Napoli - Torino 1 Como - Lanerossi X Sampdoria - Pistoiese X Spal - Genoa 1 Anconitana - Teraino 1 Siena - Savona 1 KVOTE: 13 - 2.563.900 lir 12 — 124.000 lir 9 JlMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 12. decembra 1979 'JADONNA di campiglio - "c»i vrstni red včerajšnjega ■"narodnega moškega slaloma za Vt]i pokal v Madonni di Cam-I je bil na vrhu lestvice enak v sobotnem veleslalomu. Prvo i° je. osvojil Stenmark, na 2. je uvrstil Jugoslovan Križaj. J. ne preveč dobro pripravljeni ® je po prvi vožnji vodil Bolgar TOngelov, pred Križajem in Sten-»°m, ki sta zaostajala za njim JI'°z. za 54 stotinke sekunde. V Js,n presledkih so sledili Gru-f: Steiner, Heidegger, dvojčka [fre. Gros, Thoni in drugi. vožnja je bila usodna za znane tekmovalce, najvid-?«žrtev» pa je bil vsekakor Pokrov, ki je bil do polovice pro-fcredno hiter, toda očividno je v val od sebe preveč. Proge ni J**il do konca in je tako ostal [Ljočk. Izredno dobro pa je vo-■‘^aj. ki je (glede na to, da ga ^UČANJE SVETOVNI POKAL fUDI VČERAJ V SLALOMU l. STENMARK, 2. KRIŽAJ I V' na rdi na odličnem četrtem mestu - Številni odstopi 'udi tokrat prehitel Stenmark) g®jl svoje drugo mesto, c*® jev uspeh sta dopolnila z "2. Uvrstitvijo še Magušar, ki je -5- in Cerkovnik, ki je bil za jest slabši. Ostala dva Jugoslo-Pa sta odstopila. J Italijani je izreden podvig VjVlt Bernardi, ki se je z dokaj startno številko prebil do 4. medtem ko sta razočarala rj 'n Thoni: oba sta odstopila. ®>tak*Ca včerajšnjega s'a'oma Je J; Stenmark (Šve.) 1’37”20 i Križaj (Jug.) 137”59 I f; Prommelt (Liech.) 1’38"74 ] f Bernardi (It.) 138”76 I )■ Wenzel (Liech.) 1'38”79 ! '• Luthy (švi.) 1’39”01 l'*- Gruber (Au.) 1'39”05 J' Steiner (Au.) 1'39'T5 Mahre (ZDA) 1’39”26 10. C. Neureuther (ZRN) 1'39"29 11. P. Mally (It.) 1’39”42 12. S. Strand (Šve.) 1’39”59 13. H. Enn (Au.) 1’39”61 14. P. Liischer (Švi.) 1'39”84 15. F. Bec (ZRN) 1’39”88 21. P. De Chiesa (It.) 1'40”32 24. L. Hofer (It.) 1'40”90 LESTVICA KOMBINACIJE 1. Stenmark (Šve.) 50 2. Križaj (Jug.) 40 3. P. Mahre in S. Mahre (ZDA) 27 5. Wirnsberger (Au.) 25 6. Ltithy (Švi.) 21 7. Plank (It.) 20 8. Wenzel (Liech.) 19 9. Enn (Au.) 18 10. Ciganov (SZ) 17 11. Vion (Fra.) in Frommelt (Liech.) 15 13. Bernardi (It.) 13 14. Gros (It.), Strel (Jug.) in Grissmann (Au.) 12 17. Weirather (Au.) in ŠPORT NA TV Današnji moški veleslalom za SP v Madonni di Campiglio bo i-talijanska TV prenašala po prvem sporedu ob 9.55 in 13.55, jugoslovanska TV pa ob 13.55 in 16.30. Kuralt (Jug.) 19. Walcher (Au.) in Patterson (ZDA) GIMNASTIKA NOGOMET r: V NEDELJSKIH TEKMAH PRVENSTVA 2. AMATERSKE LIGE Naše enajsterice niso bile preveč uspešne Zmagala je le Vesna, Breg je osvojil točko, Zarja, Primorje in Primorec pa so ostali brez izkupička NA SVETOVNEM PRVENSTVU Premoč Sovjetov FORT WORTH — Svetovno gimnastično prvenstvo v ZDA je potrdilo težnjo zadnjih let, da postaja ta panoga kakovostna nc le v tradicionalno močnih državah, ampak tudi v takih, na katere še pred nekaj leti ni bilo mogoče računati. Sicer so v moški in ženski konkurenci potrdili premoč Sovjeti, ki so zbrali skupno kar 17 kolajn, medtem ko so jih drugouvrščene ZDA le 8, Romunija 7, ostale države pa še manj. Da se pa stvari spreminjajo najbolj pove dejstvo, da niso n.pr. Japonci med moškimi tokrat osvojili niti ene zlate kolajne, ZDA pa kar tri, da je med ženskami prišla do odličja tudi Kitajska, da se je v «klub velikih* ponovno vrnila ČSSR itd. Premiki v tem športu torej niso veliki in nagli, toda do njih vendarle prihaja. In to lahko le pozdravimo. Vesna - Primorec 1:0 (1:0) VESNA: Bubnich, Giacchin, Do-lia, Acquavita, Pribac, Vecchio, Massini, Pipan, Querci, Candotti, (Bortolotti), Zucca. PRIMOREC: Kralj, M. Carli, De Santi, Husu, Crissani, Skrem, De-nich, Čuk, M. Carli, P. Carli, E. Kralj. STRELEC: v 2. min. p.p. Querci Derbi med Vesno in Primorcem se je zaključil z zasluženo zmago Križanov. Tekma je bila zelo lepa. Gol je padel že v 2. min. ko je Querci z glavo preusmeril lepo podajo Zucche na dno nasprotnikove mreže. To je praktično «spodnes!o» Trebence, ki se niso več zbrali in so prepustili pobudo «plavim». Kriška sredina igrišča je (z odlično razpoloženim Pipanom na čelu) gradila igro in ustvarila precej nevarnih akcij, ki pa niso dale zaželenih sadov. V d.p. je Primorec stopil na igrišče z namenom, da odnese domov vsaj točko. Takoj se je Čukova ekipa neorganizirano podala v napad in tako omogočila Križanom hitre protinapade, ki so večkrat spravili v težave Primorčevo obrambo. V teh protinapadih se je zlasti izkazal Pipan, ki je trikrat za las zgrešil tarčo. Zadnjo priložnost lahko zabeležimo 5 min. pred koncem: Quercijev ■ lllllllllllinMIIIIIIIIIIIlUimillllllHMIIHUiHHIIIHIIimilllllllltlllllllllllllllimilllllllllMIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIll NAMIZNI TENIS NA DEŽELNEM TURNIRJU V GORICI IZREDEN SKUPINSKI USPEH KRASA Mlada Damijana Sedmak je osvojila kar štiri prva mesta si je včeraj Bojan Križaj prismučal drugo m^to na mednarodnem tekmovanju v slalomu v Madonni di Campiglio L°BOJKA V MOŠKI B LIGI BOR JIK BANKA gladko zmagal Wje so igrali mnogo boljše kot v prvem srečanju l^htore — Bor JIK Banke Si'7' -10' -16) L^DENTORE: Armellini, Bottin. wjeUo, Faggionato, Giunta. Mar-Nigida, Petranzan, Pamello, bjjjjzzo, Temporin in Rossi. JIK BANKA: Zadnik, Ugrin, Jičar, Neubauer, Pečenko, Ko-i^Jučka, Kralj, Veljak in Špa- i^NlK: Gentili: stranski: Fave-L*®pisnikar: Pedron. (J1 športnika je vsaka zmaga ve-(Zadoščenje, izbojevana v gosteh tj vrednosti samo še pridobi. V l šesterke Bor JIK Banka pa tjaga v mestecu Este, po ne spodbudnem krstnem nasto-^]0tI>a, še toliko bolj dobrodošla, Jvredna in seveda spodbudna. tem gostovanjem je bilo na ti,,’ Je sk°raj nemogoče (glede 4 "Šiški kader) igrati dvakrat ta-C abo kot s Trevisom. V nepo-obračunu s šesterko Reden-!|’ s® je to tudi zgodilo. lo s 14:11 ter so nasprotniku prepustili kar štiri točke. Po izenačenju pri šestnajstici domačinu, ni več pomagalo nit. izredno bučno navijanje prepolne dvorane, da ne bi dragoceni točki odšli povsem zasluženo v Trst. Zmaga je veliko bolj dobrodošla s psihičnega vidika. kot praktičnega, če seveda gledamo osvojeni točki. ATLETIKA LOS ALTOS (Kalifornija) — Spe cializirana ameriška revija «Track and fielcls, ews» je za najboljšo atletinjo leta izbrala Vzhodnonemško predstavnico in svetovno prvakinjo na 100 in 200 metrov Mari-to Ochovo. Dvodnevni deželni namiznoteniški turnir V Gorici, na katerem je nastopilo preko 150 tekmovalcev iz vse dežele, je nedvomno potekal v znamenju pravega zmagoslavja ŠK Kras, ki je z veliko prednostjo zasedel prvo mesto na ekipni lestvici s 164 točkami. Igralke in igralci Krasa so se odlično izkazali v vseh starostnih in jakostnih kategorijah, v katerih so nastopili in dosegli enega izmed največjih skupinskih uspehov, odkar društvo goji namizni tenis. Razveseljivo je pred vsem dejstvo, da so tokrat pokazali vso svojo vrednost predvsem mladi igralci in igralke, s čimer se obrestuje trdo in zavzeto delo; obeti za bližnjo" bodočnost so dokaj dobri. Pred vsemi treba tokrat pohvaliti izredno razpoloženo, borbeno in napadalno mladinko Da-mijano Sedmakovo, ki si ie v ostri konkurenci privoščila kar štiri končne zmage, od katerih dve v absolutni kategoriji. Tudi vsi ostali so povsem izpolnili pričakovanja in so zaigrali celo nad svojim Doprečjem V absolutni ženski kategoriji je v odsotnosti Sonje Milič prišlo v polfinale do pravcatih presenečenj, saj je Damijana Sedmak odpravila Nevo Rebula z 2:1, Sonja Doljak pa Dragico Blažino kar z 2:0. v končnem obračunu pa ie prevladala Sedmakova. Dodamo naj še, da je Kras med prvo osmerico uvrstil kar 7 svojih zastopnic (poleg omenjenih še Vesnaverjevo. Ži-genovo in V. Doljakovo). V absolutnih dvojicah si je Kras zagotovil prvih pet mest, najpri-sebnejši pa je bil «par bodočnosti* S. Doljak - Sedmak, ki je na končni lestvici prehitel dvojice N. Rebula . V. Doljak, Blazina - Purič, Furlan - Škrk in Vesnaver - Žigon. V 3. ženski kategoriji je spet zmagala Damijana Sedmak, ki je najprej v polfinalu odpravila S. Doljak z 2:0, v finalnem spopadu pa še Ursichevo. Od Krasovih deklet je bila S. Doljak tretja, Škr kova četrta in A, Rebulova peta. V mladinskih ženskih dvojicah se je ponovno proslavil par S. Doljak - Sedmak pred V. Doljak -Škrk, tekmovanja za mladinke posamično pa ni bilo, ker bi to bilo dejansko le notranje prvenstvo Kra sovih igralk. Tudi fantje so se dobro odreza li. Med dečki se je Boris Štoka prebil do finala, kjer pa je moral priznati premoč Ursicha in se zadovoljiti z že običajnim drugim mestom. Dobro sta zaigrala tudi 1 Colja (Kras) in Raseni (Mladina), ki sta se uvrstila na tretje, oziroma četrto mesto. V kategorij: naraščajnikov je jjonovno slavil In-fantolino pred L. Coljo (Kras), medtem ko je bil Bitežnik (Kras) četrti. Pomemben usj>eh Krasa tudi v igri mladinskih dvojic z drugim mestom L. Colja . Bitežnik in presenetljivim tretjim mestom dvo jice Štoka - I. Colja, ki sta še dečka. Nastopili so tudi tekmovalci Bora in Mladine, ki pa tokrat niso poželi vidnejših uspehov. (bs) strel pa se je odbil od prečke in rezultat je ostal nespremenjen. Vesna je z zmago dokazala, da se nahaja v dobri formi in igralci so poleg lepe igre pokazali veliko navezanost na domače barve. V taboru Primorca pa očitno nekaj ne gre: marsikateri igralec je zaigral pod svojimi sposobnostmi in tekma je to očitno pokazala. Na koncu lahko še rečemo, da je ROKOMET Tržačani zopet uspešni Clvidin — Tacca CIVIDIN: .jManzin, 19:16 (8:8) Skalamera, Polese, Sivirii 1,‘ Pischianz 5, Pelle-grini, Andreasič 7, Pisani, Calci-na, Gčrebižza;' 'Stropetta 2, Boz-zola 1, Petrovič 3. SODNIKA: Maggione (Neapelj) in Picci (Bologna). GLEDALCEV: 1.800 IZIDI 5. KOLA Loaker - Bancoroma 12:26 Forst - Fondi 32:8 Teramo - Agora 26:24 Eldec - Volani 15:28 Mercury - Scafati 22:14 LESTVICA Cividin 10, Tacca, Agorč in Volani 8, Teramo in Bancoroma 6, Eldec, Mercury in Loaker 4, Scafati in Fabbri 0. ^ NASLEDNJE KOLO Volani - Forst; Firenze - Teramo; Tacca - Fabbri; Bancoroma - Cividin; Scafati - Loaker; Fondi -Mercury; AgorA - Eldec. Max Pet zmag in štirje remiji so obračun nedeljskega 13. kola nogometnega prvenstva 2. AL v katerem je padlo kar 21 golov. Kot zanimivost bi omenili, da so prvič v tem prvenstvu vse ekipe prišle do zadetka. V tem zavrtljaju, ki ni bil preveč uspešen za naše enajsterice, se je po 12 nedeljah končala nepremagljivost Cam-ponell. Vodja lestvice se je v nedeljo v Bazovici dobesedno razigral. Sovrana je namreč po prvih 15 minutah igre spravila že tri žoge v mrežo Zarje. S tem šestim porazom je Zarja ostala popolnoma osamljena na repu lestvice. Na domačih tleh je podleglo tudi Primorje, sicer solidni e-kipi Libertasa, ki je odlično izkoristila taktične napake pro-seške ekipe. Brežani so si v gosteh v zadnjih minutah igre zapravili dragoceno točko. «Plavi» so vodili z golom Strnada vse do dveh minut pred koncem. Vesna je končno prišla do prve prvenstvene zmage na domačih tleh v derbiju s Primorcem. S tem uspehom je Vesna najboljše uvrščena od naših ekip. IZIDI 13. KOLA San Marco - Zaule 1:1 Vesna - Primorec 1:0 Costalunga - Campanelle 3:0 Zarja - Sovrana 1:4 Primorje - Libertas 1:2 Rosandra - Domio 2:1 Čampi Elisi - Baxter 1:1 Giarizzole - Breg 1:1 LESTVICA Sovrana 19; Costalunga 18; Libertas, Campanelle in Vesna 16; San Marco 15; Primorje 14; Breg 13; Giarizzole in Čampi Elisi 12; Domio in Bax-ter 11; Primorec in Rosandra 9; Zaule 8; Zarja 7. PRIHODNJE KOLO ,A.„Sov,rana, - Primorja;,,,Liber-tas - Zarja; Breg - Čampi Eli1' si; Primorec - S. Marco; Do-• mio - Vesna: Zaule - Costalun-ga; Baxter - Giarizzole; Campanelle - Rosandra. B. R. bil derbi izredno korekten, saj ni prišlo do nobenih izgredov, ne med igralci, ne med publiko. To naj bo za zgled prihodnjim tekmam med slovenskimi ekipami. Giarizzole - Breg 1:1 (0:1) BREG: Micor, Tritta, Klun, Po-ropat, Ražem, Dagri, Zollia (Samec), Dazzara, Fiorella, Azzolin, Strnad. GIARIZZOLE: Altin, Modolo, Bencina, Cattonar, Bcssi, Tedeschi, Zac-chigna, Basiaco, Sulcic, Renzo. STRELCI: v 43. min. p.p. Strnad, v 45. min. d. p. Basiaco. V tekmi proti Giarizzclam so Brežani zamudili res ugodno priložnost za zmago. Vodili so vse do zadnje minute, ko je gostom uspelo remizirati. Igra je bila hitra in borbena. Akcije so si sledile kot na tekočem traku, premalo pa je bilo zaključkov na vrata. V prvem polčasu je bolje igral Breg, težko pa je bilo predreti skozi obrambo domačinov, ki je igrala zelo zaprto. Brežani so bili predvsem nevarni v protinapadih, skoraj vedno pa jim je manjkal končni strel v vrata. Tri minute pred koncem polčasa je prišlo do prvega nedeljskega zadetka. Strnad je izkoristil lep predložek v kazenskem prostoru in s kakih desetih metrov posla] žogo neubranljivo v mrežo. V drugem polčasu so bolje igrali domačini, ko so z vsemi silami zopet uravnovesili stanje na igrišču. Brežani pa so na igro nasprotnikov odločno reagirali in niso dopuščali domačinom, da bi resneje ogrožali njihova vrata. Ko je že kazalo, da se bo tekma za Breg končala z zmago, je prišlo do presenečenja. Sodnik je dosodil Giarizzolam prosti strel, Basiaco je nepričakovano streljal in tako samo minuto pred koncem remiziral. To je bil za Brežane velik, predvsem nepričakovan udarec. SMT Zarja — Sovrana 1:4 (0:3) ZARJA: Puzzer, Žagar, Grgič, Franco, Franzolini (Franca v 65. min.), Macor, Samese, Santoni, Bi-dussi, Dana, Ražem, Fonda, 12 Bois. SOVRANA: Parovel, Peri, Godas, Ravalicco, Vidoni, Marchion, To-setto, Doz, De Cal6, Orto, Botta (v 46. min. Degano). SODNIK: Pupin iz Gorice. STRELCI: v 1. min. Botta, v 12. in 14. De Calo, v 59. Samese in v 83. min. Tosetto. Pri vodeči Sovrani je Zarja gladko podlegla čeprav si tako visokega poraza ni zaslužila. Gostje so bili za razred boljši od zarjanov, ki so se jim upirali samo z borbenostjo. Sovrano sestavljajo samo izkušeni igralci, ki izkoristijo vsako napako nasprotnika; to smo videli tudi na tej tekmi, ko se je že v prvi minuti J50 napaki Grgiča, hitri De Calo žoge polastil in predložil na sredo, kjer je Botta z lahkoto zatresel mrežo domačinov. Tržačani so diktirali svoj tempo igre in v 12. min. podvojili z De Calojem, ki se je predstavil popolnoma sam pred vrati Puzzer ja. Dve minuti kasneje je isti igralec še potrojil. Po teh prvih katastrofalnih petnajstih minutah je Zarja, začela napadati, da bi znižala rezultat. Sovrana pa je zelo urejeno odbijala fll•ulllllmflml|ttl||||||||||||||||||||n||||„|,ll„lll,l|l|ll|ll||n|Jlvt,mt||tMn||m||lm||||||||||||||||||||||U|a|||UR SVETOVNI POKAL ZA ŽENSKE Nfl PlflNCAVflLLU «BELI CIRKUS» V NAŠI DEŽELI V petek smuk, v soboto veleslalom - 70 udeleženk iz 15 držav PIANCAVALLO — V najbolje organiziranem smučarskem središču v naši deželi, na Piancavallu, je vse nared za veliko prireditev, tekmovanje za svetovni pokal. Svetovna ženska smučarska elita (70 tekmovalk iz 15 držav), ki sodeluje v »belem cirkusu* se bo v petek in soboto pomerila v smuku in v veleslalomu. Proge so urejene, edino skrb povzroča organizatorjem megla, ki že nekaj dni kot mora pritiska na to dolmd.’1 S(l “i’* Danes sta nd sporedu dva krono-metrirana spusta v smuku. Jutri pa bo šlo zareš.DRJra starta še ni določena. Za 3. tekmo svetovnega pokala vlada veliko zanimanje, zlasti še za u-vrstitev doslej najbolj uspešnih tekmovalk, Nadigove, ki vodi s 75 točkami ter Wenzlove, ki je s 68 točkami druga. Večina ekip se je iz San Sicaria, prečudovitega smučarskega središča v zahodnih italijanskih Alpah, kjer so tekmovale v nedeljo, preselila na Piancavallo že predvčerajšnjim in včerai. Prišle so ekipe iz Italije, Francije, Zahodne Nemčije, Norveške, Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Avstrije, Švice, Kanade, ZDA in Belgije. Jugoslovanke so dopotovale včeraj pozno zvečer. Iz San Sicaria so namreč odšle na FIS tekmovanje v Zinal v Švico, da bi si pridobile nekaj točk in tudi nekaj izkušenj. Na sedanjih tekmovanjih niso bile tako uspešne kot moški, ki so vsaj v uvodnih taktih pokazali, da so kot ekipa sposobni zaigrati prvo violino, kot posamezniki pa poseči po najvišjih mestih. Po »šoku* v Val dTseru so si na veleslalomu v San Sicariu opomogle ter so vse privozile pa cilj. Najboljša v jugoslovanskem taboru je bila sekundami za zmagovalko dosegla 42. mesto. G. V. ŠPORTNA ŠOLA sporoča, da bo danes, 12. decembra, na sporedu v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica sv. Frančiška 20 PREDAVANJE o gibalni izobrazbi predšolskih In šoloobveznih otrok. Začetek ob 20. uri. Predaval bo prof. Drago Ulaga, ki jo dolga leta poučeval na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani in je eden najvidnejših slovenskih strokovnjakov na tem jsodročju. Predavanje staršem toplo prij)oročamo. IIIHIIIMIIIIIIinilllllllllllltllHIMll||||||||Mni|||i||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||iHii||ii|||||||||||||||||i|||||||||||i||||||||||||||||||IM|||l|||||||||||||||||,||l||l,|,|Um„,|||||||(^|||MH|||||H|||||||||||||||||||||||| NA PRVEM SREČANJU OTROŠKIH TELESN0KULTURN1H SKUPIN V GORICI Mladež napolnila prostore Slovenskega doma Nastopili so otroci iz Števerjana, Oslavja, Pevme, Štmavra, Podgor«, Štandreža, Sovodenj in Gorice Tolikšnega števila otrok, kolikor se jih je zbralo v ponedeljek v prostorih nove telovadnice v Slovenskem domu, še nismo videli. Prišli so iz Števerjana, Oslavja, Pevme, Štmavra, Podgore, Gorice, štandreža in sovodenjske občine (manjkali so le malčki s kraškega področja), da bi se med sabo pomerili na prvem srečanju otroških telesnokul-turnih skupin, ki delujejo v okviru naših športnih in prosvetnih društev. Po telovadnih prostorih se je lovilo nad 110 malčkov in preživelo lepo decembrsko popoldne, takih kot si 4 L Bfvem letošnjem gostovanju se Jijterka Bor JIK Banka predsta So “ oškodb ali invalidnosti. Prispevke bodo določali na podlagi prejemkov posameznih nogome tašev* POPRAVEK V našem sobotnem poročilu o proslavi Borove 20-letnice je prišlo do neljube pomanjkljivosti: poleg priznanj 20-letnice nekaterim organizacijam in posameznikom je društvo podelilo tudi zlati znački Bora svojima bivšima predsednikoma Stanku Pertotu In Emilu Gombaču. Prizadetima se za pomanjk- 'Jiko popustili, saj so vodili ce-1 ljivost opravičujemo. ■ ■ at. ‘ „ •, J r , , . ’ 4i * - */l' Ip ' ■ r" ■ •" -1 ¥ r . ■ '■ -'-v ■ -'"-'"V-. , - ‘ * j&r , -■v-"' • :• " V ' * MSA- l W { ' . . ' .i' - N \ t - . 1 X, . !, ' -v- % ■■ - f i*t .■ , I! m ! Mladi telovadci v Gorici: prve vaje Je treba opraviti na nizki gredi jih oni in tudi mi čimveč želimo. Sproščeno vzdušje se je v telovadnici takoj zresnilo, ko so skupane v vrsti pritekle v telovadnico in se predstavile številnemu občinstvu. O-troci za poligon so tekmovali v štirih skupinah (Gorica, Sovodnje, šte-verjan in Pevma) ter bili [»razdeljeni v tri kategorije: vrtec, 1. in 2. razredi osnovnih šol ter 3., 4. in 5. razredi OŠ. Pred pričetkom samega tekmovanja je Vili Prinčič v imenu Združenja slovenskih športnih društev v Italiji med drugim dejal: »Otroška telovadba se v zadnjem času vse bolj in bolj uveljavlja v' naši telesni kulturi. Na Goriškem se je, v splošno zadovoljstvo, vse več društev in skupin odločilo, da v svoj program vključi tudi to, žal, preveč let pozabljeno in zanemarjeno športno zvrst. Splošna je namreč ugotovitev, da je prevelik odstotek naših otrok potreben otroške telovadbe. To pereče dejstvo bi moralo odpreti oči vsem staršem, kajti sodobni način življenja veže otroka na stol, kjer ne sprošča svojih odvečnih energij. To velja zlasti za mestne otroke, ki imajo manj možnosti igranja na odprtem. S tem Pa še ni rečeno, da telovadba na vasi ni potrebna. Čeprav se ti otroci več gibajo na odprtem, pa moramo poudariti to: telovadba je pomembna tudi, da se otrok navadi na delo v skupinah, discipline in resnosti pri delu, prijateljstva in ne nazadnje navezanosti na svoje društvo, kajti bodočnost naših zame iških društev je odvisna prav od mladih sil. Zato nam ne sme biti vseeno, kaj bo z našimi otroci, ko bodo zrasli. Naša skupna želja mora biti, da bi naši otroci postali zavestni predstavniki naše manjšine in se ne bi zgubili v anonimnosti večinskega naroda.* poskuse Bazovcev. Le enkrat je u-spelo Grgiču, da je po lepi podaji Bidussija resneje zaposlil obrambo, ko se je znašel sam le nekaj metrov od vrat. V drugem polčasu je Zarja takoj na začetku spravila v težave tržaško obrambo. Samese pa je poskrbel za zadetek, ko je silovito streljal in premagal Parovela. Po golu pa so igralci Zarje dobili še večji jx)let. Sovrana pa je proti koncu tekme dosegla še četrti gol, ki ga je dal Tosetto j)o lepi osebni akciji. Pri Zarji sta tokrat igrala zelo dobro le Fonda in Samese. Big Prlmorj'e - Libertas 1:2 (1:1) PRIMORJE: Štoka, Tomizza, G. Husu, Sugan, Angileri, Bezin, Per-tot, Rustia, Zaccaria, Vascotto (y 67. min. Milič), Germani. LIBERTAS: Ulcigrai, Chizzo, Coz-man, Francolla, Mottica, Iiurisich, Pugliese, Cattad, Racher (v 35. min. Ciliani), Mauro, Corsi. STRELCI: v 24. min. Pugliese, v 35. min. Zaccaria, v 79. min. Mottica. Pokal Primorskega dnevnika V nedeljo so v Križu odigrali deveti, predzadnji derbi zimskega dela nogometnega prvenstva 2. AL, izid katerega pride v poštev tudi za pokal Primorskega dnevnika. Tokrat sta obe točki pripadli Vesni, ki je s pičlim izidom premagala Primorca. DOSEDANJI IZIDI Vesna - Zarja 1:1 Primorje - Vesna 0:1 Zarja - Primorec 0:0 Vesna - Breg 1:1 Primorje - Primorec 1:1 Primorec - Breg 2:1 Primorje - Zarja 1:0 Zarja - Breg 0:0 Vesna - Primorec 1:0 LESTVICA Vesna 4 2 2 0 4:2 6 Primorec 4 1 2 1 3:3 4 Primorje 3 1 1 1 2:2 3 Zarja 4 0 3 1 1:2 3 Breg 3 0 2 1 2:3 2 B. R. SODNIK: Medeot iz Krmina GLEDALCEV: 150 Po porazu v gosteh proti Baxtep-ju je proseško Primorje na domačih tleh ponovno šlo z igrišča brez točke. Zmaga Tržačanov je v bistvu zaslužena, saj je Libertas prikazal na Proseku lepo igro in u-igranost vseh svojih nogometašev. Prosečani so napravili najoako, da niso znali zaustaviti nasprotnikovih napadalcev s presing igro, tako da so se gostje prevečkrat znašli sami pred vratarjem Štoko, katerega je že v 8. min. igre rešila prečka. Razigranost gostov, ki so popolnoma gosjDedarili na sredini igrišča je trajala vse do takrat, ko so Tržačani prišli v vodstvom sicer s precejšnjo srečo, saj je Pugliese realiziral (ko je vratarju Štoki ušla iz rok). V vrstah Primorja je po dolgi odsotnosti igral ponovno Rustia, ki je zamenjal izključenega V. Husuja. Prosečani so bili po tako slabem startu popolnoma zmedeni, bodisi v obrambi, na sredini igrišča, kot v napadu in tako so gostje izvajali dinamično igro po svoji volji. Po vodstvu je izgledalo, da se bodo Tržačani razigrali, a prišel je nepričakovan gol Zaccarie v protinapadu. V nadaljevanju se je v uvodnih minutah polčasa stanje na igrišču za »rdečo-rumene* nekoliko izboljšalo. Prosečani so nekoliko reorg» nizirali svojo igro in bili enakovredni nasprotniku, v sredi polčasa se je poškodoval igralec Vascotto, katerega je trener Primorja zamenjal z Miličem. Odsotnost Va-scotta se je takoj {»znala in gostje so ponovno prijeli vajeti igre v svoje roke. Prosečani so skušali le braniti osvojeni rezultat. Do zasluženega gola je Libertas prišel po zaslugi branilca Mottiche, ki se je predstavil sam pred vratarjem Šinko in podvojil. »Rdeče-rumeni* bi z malo več športne sreče lahko tudi remizirali, če ne bi tik pred koncem žvižga odličnega Medeota branilec Libertasa Rustia ustavil tik pred belo črto. H.V. 3. AMATERSKA LIGA S. Lorenzo - Sovodnje 4:1 Juventina - Fogliano 1:1 Mladost - Poggio 3:1 OBVESTILA Mladi telovadci v Gorici: tudi za skok čez švedsko skrinjo moraš biti spreten Prireditelji so po končanem srečanju razdelili najboljšim spominske kolajne (prvim desetim) ter diplome (prvim trem). Poglejmo rezultate. VRTEC 1. Marko Tomšič (Gorica) 2. Saša Primožič (Gorica) 3. Alex Pavšič (Gorica) 4. Erik Feri (Pevma) 5. Jana Gravner (Pevma) 6. Matejka De Rocco (Pevma) 7. Franko Baradei (Gorica) 8: Marta Gravner (Pevma) 9. Tanja Vižintin (Pevma) 10. Andrej Cella (Gorica) 1. IN 2. RAZRED OŠ 1. Ladi Tomšič (Sovodnje) 2. Fabio Uršič (Števerjan) 3. Saša Quinzi (Gorica) 4. Daria Tomassin (Gorica) 5. Auro Tomšič (Sovodnje) 6. Edi Pelicon (Sovodnje) 7. Lorena Krašček (Sovodnje) 8. Robert Makuc (Gorica) 9. Sonja Makuc (Gorica) 10. Sargo Onesti (Gorica) 3„ 4. IN 5. RAZRED OŠ 1. Marjan Vogrič (Pevma) 2. Marino BuzzinelU (števerjan) 3. Marko Gulin (Sovodnje) 4. Dušan Košuta (Gorica) 5. Igor Blasutto (Gorica) 6. Igor Koršič (števerjan) 7. David Pahor (Gorica) 8. Primož Klanjšček (Števerjan) 9. Kristina Sošol (Pevma) 10. Silvana Humar (Gorica) Zadruga Dom Mangart Javlja vsem članom, da ŠZ Sloga prireja v petek, 14. decembra, v Ljudskem domu v Trebčah s pričetkom ob 20.30 predavanje na temo »Jugoslovanski alpinizem In Himalaja*. Predaval bo Aleš Kunaver, večkratni vodja himalajskih odprav. Predavanje bodo spremljali diapozitivi. Vabimo in naprošamo člane, da se udeležijo tega predavanja. • « • ŠD Mladina organizira v nede'jo, 16. t.m., smučarski Izlet v Sappado. Odhod ob 6. uri izpred spomenika v Križu. Prijave pri Stojanu, telefon 220-423. S P D T *** obvešča, da Je odhod avtobusov za smučarski tečaj na Zoncolanu ob 6.30 izpred sodnije v Trstu, zbirališče pa ob 6.15. En avtobus bo čakal ob 6. url v BoUnncu, ob 6.10 v Borštu ter ob 6.15 na cesti nad Ricmanji. Priporočamo točnost! Vredništvo. upravo, oglasni oddelek. IRST Ul Montecchl 6. PP 559 tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačano celotna 32.000 lir Letna naročnino za inozemstvo 48 000 Ur. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din. ob nedeljah 4,oo din. za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din. zo organizacije in podjetja mesečno 65.00. letno 650.00 din PRIMORSKI DNEVNIK DZS 61000 Ljubi!1’'’® Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 12. decembra 1979 Za SFRJ Žiro račun 50101 603 45361 »ADITi Gradišče 10/11 nad,, telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir l st„ viš 43 j® 22.600 lir Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300. sozgi 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir bes«' Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlamie JuMI6" krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh druaib 0 v Italiji pri SPI. , Član italijanskateffl ---------- Odgovorni urednik Gorazd Vesel trda j in tiska ZTT Trst zveze časopisnih | založnikov FlEG O KREISKY tNadaljevanje « i. strani) še enkrat svetujem, pojdite v sosvete!*. Četudi kancler, kar zadeva po lltično polemiko, v Avstriji skoraj da nima para, mu je bil sinočnji avditorij dorasel in je zakonodaje, ki jo je kancler skušal prerista viti kot plod skorajda laboratorijskega tehtanja potrebnih možnosti, postavil v avstrijski politični čas in kraj. Ne gre za nikakršne predpravice ali privilegije, ki bi jih terjala manjšina: gre za osnovne in neodtujljive človekove pravice m katera od njih je boli osnovna, kot je pravica do nemotene uporabe materinega jezika, se je vprašal včerajšnji avditorij. Pri čemer pri n vel javljanju teh pravic pravite formalne demokracije, na ka tera se tako (»gosto sklicujejo koroški politiki, nima,jo kai jskati; preglasovanja ni. kajti nobena večina ne more nobeni manjšini vzeti tako osnovne pravice, kot je na primer dihanje. Dalje: kako se je moč sklice vati na zaupanje manjšin v demo kratično zavest avstrijske države in političnih sil, ki to državo nosijo. če slovenska in hrvaška manjšina že četrt stoletja zaman čakata na tisto, kar jima je Avstri ja dolžna dati v skladu s sedmim členom državne pogodbe? In končno: kako je mogel Kreisky v svo jtem razmišljanju b sedmojulijski zakonodaji in sosvetih pozabiti na bistveni del nastanka te manjšinske zakonodaje, na odločilno vlogo. ki jo je pri njenem sestavljanju odigra! organizirani in militantni koroški nemški nacionalizem, kar so leta 1976 priznali tudi vlad ni predstavniki? In kako nai bo zakonodaja, ki so jo sestavljali nemški nacionalisti, manjšini naklonjena? Na večino teh argumentov Krei #ky ni odgovoril. Poudaril je le. da so sosveti tisti, ki lahko odgovorijo na odprta vprašanja. Ni pa mogel docela spregledati navzočnosti koroškega Heimatdiensta: njegovo vlogo je omilil tako, da je opozoril na upadanje vpliva te koroške nemškonacionalistične organizacije in na trdno voljo koroške politike, da se s te nemškonacionalistične strani v prihodnje ne pusti več izsiljevati. Sicer pa je Kreisky, ki je tokrat zagovarjal predvsem sosvete kot forume demokratičnega posvetovanja in v manjši meri sedmojulijsko zakonodajo. ki bi jo manjšina preko sosvetov po njegovem lahko poskusite celo spreminjati, vloge, ki jo je imel Heimatdienst pri oblikovanju sedmojulijske zakonodaje izrecno ni priznal. Kar zadeva avstrijskega kanclerja. je bilo ponedeljkovo srečanje del najnovejše akcije, v kateri skušajo avstrijski politiki prepričati manjšino, da vodi prava pot k nacionalnemu sožitju skozi sosvete, pri čemer obljubljajo manjšini pomoč pri spreminjanju nesprejemljivih določil sedmojulijske zakonodaje. Ker pa manjšina takšne obljube posluša že četrt stoletja in ker z omenjeno demokratično zavestjo avstrijski vrhunski politiki niso ponudili nikakršne boli oprijemljive garancije (na to sta delegaciji osrednjih organizacij 7. de V ZNAMENJU ISKANJA KOMPROMISNE REŠITVE Vrh pakta NATO v Bruslju o novih jedrskih raketah Proti namestitvi novih ameriških raket le Nizozemska, Danska in Norveška pa zagovarjata takojšnja razoroževalna pogajanja BRUSELJ — Pred današnjim začetkom zasedanja ministrov za zunanje zadeve in obrambo držav članic pakta NATO, ki bodo odločali o namestitvi novih raketnih izstrelkov pershing 2 in cruise so na pripravljalnih sestankih že prišla do izraza stališča posameznih držav. Vsi se strinjajo, da se je v zadnjem obdobju porušilo vojaško ravnotežje med NATO in varšavskim paktom v korist slednjega, le Nizozemska pa v celoti nasprotuje tako gradnji kot postavitvi novih jedrskih raket srednjega dometa. Resnici na ljubo je v vseh drža vah zavezništva prišlo do hudih nasprotovanj, teza o ponovni vzpostavitvi ravnotežja z novimi jedrskimi raketami pa je razen na Nizozemskem prevladala. Včeraj je tudi italijanski senat, podobno kot pred dnevi poslanska zbornica, o dobril namestitev jedrskih izstrelkov. Podobno kot v Italiji zagovorniki »evroizstrelkov* v drugih državah pakta NATO zatrjujejo, da ne nasprotujejo razoroževalnim Dogajanjem Vzhod - Zahod. V podporo svojih trditev navajajo tudi. da bodo jedrske izstrelke namestili šele čez štiri leta, do tedaj Da Sovjetska zveza in varšavski nakt lahko dokažeta, če si res želita razo roževalnih pogajanj, v nasprotnem primeru je bil predlog Brežnjeva v Berlinu le propagandna gesta. V Moskvi z budnostjo čakajo jutrišnjih sklepov ministrskega vrha v Bruslju. Odločitev o namestitvi 572 raket srednjega dometa z jedrskimi konicami v petih državah pakta NATO bo tudi končno preverjanje uspešnosti sovjetske diplomacije. Kremelj je v ta problem vložil toliko truda kot malokdaj. Začetnemu dobrikanju so sledile grožnje z jedrskim uničenjem držav, ki bi dovolile namestitev novih raket na svojem o-zemlju. V vsej propagandni ofenzivi pa se ni Sovjetska zveza nikoli dotaknila svojih, najsodobnejših raket SS 20. Kot zadttji kremeljski uspeh beležijo zahodni opazovalci pripravljenost skandinavskih držav. Norveške in Danske, da se takoj vsedejo za Dogajalno mizo. kar pa ne bo bistveno spremenilo končnih sklepov. Pojutrišnjem v Bruslju ne bodo torej ministri soglasni. Kljub temu pa so opazovalci mnenja, da bodo ministri NATO našli kako kompromisno rešitev, ki ne bo zavrte gradnje in namestitve jedrskih raket, (voc) VČERAJ V BOLOGNI nato tudi z molotovkami ter se nato zabarikadirali za posedami za smeti in tudi za avtomobili, ki so jih celo zažgali. Policiji, ki je morala poseči tudi s solzilkami, se dolgo ni posrečilo vzpostaviti reda, ker so se pravcate «poulične borbe* zavlekle še pozno v noč. Med spopadi je bilo ranjenih nekaj agentov in tudi študentov' od katerih so kakih 20 tudi priprli. Zaradi izgredov je bil promet v središču Bologne popolnoma onemogočen. Albanski delegat v OZN o nevarnosti blokovske politike NEW YORK — V okviru razprave o mednarodni varnosti je v do litičnem odboru generalne skupščine OZN albanski predstavnik, ve leposlanik Baleta ocenil nevaren položaj v Evropi kot posledico konfrontacije med blokoma. Baleta se je tudi zavzel za demilitarizacijo Sredozemlja in poudaril vlogo po- litike dobrososedskih odnosov. Albanski veleposlanik je tudi izrazil željo svoje države do prijateljskih odnosov z vsemi balkanskimi in jadranskimi državami. RIM — Skupina socialističnih parlamentarcev je včeraj naslovila na predsednika vlade Cossigo vprašanje, ki med drugim predlaga odstop sedanjega ministra za državne soudeležbe Lombardinija. NEW YORK — Ameriška televizijska mreža NBC je včeraj z velikim poudarkom posredovala intervju, ki so ga pred dvema dnevoma napravili v zasedenem ameriškem veleposlaništvu v Teheranu s podoficirjem mornariške pehote Williamom Gallegosom. Ameriški podčastnik jo v intervjuju zanikal, da bi bili talci podvrženi kakemu pritisku, ali pa da bi islamski študentje z njimi slabo ravnali. Priznal pa je, da ne smejo med sabo govoriti, kar je že samo po sebi precejšen psihološki pritisk, ki samo stopnjuje negotovost, v kateri se nahajajo. Proslava 60-letnice ustanovitve univerze v Ljubljani LJUBLJANA — S svečano sejo univerzitetnega sveta so v Ljubljani proslavili 60-letnico ustanovitve in dela univerze «Edvard Kardelj*. Na slovesnosti so bili vsi najvišji predstavniki družbenega in političnega življenja Slovenije, poleg njih pa tudi rektorji jugoslovanskih univerz in rektorji iz Trsta in Celovca. V imenu plenuma kulturnih delavcev Osvobodilne fronte je prisotne pozdravil vidni slovenski družbenopolitični delavec Josip Vidmar. Poudaril je velik prispevek ljubljanske univerze k zgodovinskemu preporodu, ki ga je slovenski narod dosegel v zadnjih letih s tem, da je prevzel usodo v svoje roke. Univerza je kot zmagovalec premagala leta absolutizma in diktature, ko je bil govor o obstoju in smislu slovenskega naroda in o smislu narodne univerze. Kljub oviram tedaj in kasneje je univerza že v tem obdobju dosegla visoko znanstveno in vzgojno raven, je dejal Vidmar. Univerza je imela pomembno vlogo na bojišču za osvoboditev naroda in za socialno revolucijo. Več kot dvesto članov univerze je dalo življenja za revolucijo. Po osvoboditvi, je poudaril Josip Vidmar, je univerza, ki danes nosi ime Edvarda Kardelja, uresničila veličasten razvoj. Danes izobražuje več kot 20.000 študentov. O delu univerze v zadnjih šestih desetletjih in o njenih bodočih nalogah je govoril dr. Slavko Hodžar, rektor univerze. Po končani slovesnosti so pred univerzitetnim poslopjem odkrili kip Edvarda Kardelja, (jp) ........................................milni.m....... ■■lliliniiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiniit* PO ODOBRITVI NOVE USTAVE Nacionalno vprašanje v Iranu glavni vzrok notranje napetosti Homeini vztraja pri koncentraciji oblasti v svoje roke in odreka narodnim manjšinam pravico do avtonomije (Poseben dopis) TEHERAN — Iranska vojna mornarica je že nekaj časa v stalni pripravljenosti. To je znova poudaril admiral Ahmed Madami in dodal, da pozorno spremljajo dejavnost a-meriških ladij, med njimi tudi dveh letalonosilk, ki sta takšnih 500 kilometrov proč od iranskih ozemeljskih voda. «Naše sile imajo obramben značaj,* je dejal admiral Madami in nadaljeval, da se ne nameravajo spopasti z njimi brez vzroka. Seveda če bodo Američani zapluli v naše vode, bo Iran prisiljen narediti ta korak*. Ta admiralova izjava v bistvu ne predstavlja nič novega, vsekakor pa izpričuje veliko napetost, ki vlada med državami — in ki se je razvila na vseh ravneh, obenem pa iegaci.ii osreanjm organizacij /. ae n n J| J nftlieiin 1 tudi dokazuje veliko odločnost, iran- cembra izrecno opozorili tudi kane tl(]Q1 SpOJ/tldl iUCQ pOlHljO ske revolucije, da zadrži svoje pri- lerja Krnskega) je moč ugotovit. lin!ITA»r,WA*n!m; ri.iJnnC 1 dobit ve, samostojnost in neodvis- da kancler avditorija m pridobil 1|| UniVPrZltCinillH SlUfleilll nost. še zlasti od ZDA, ki so pod , svo-i P^Sled na manjšinsko po šahovo vladavino razprostrle v tej litiko. I BOLOGNA — Prisilna izselitev 30 deželi vse svoje niti. Ob zaključku več kot dveume oseb, ki so nezakonito zasedli sicer razprave so predstavniki kluba 1 že pst let prazno strnr-vanie v Ul. sprejeli izjavo, s katero terjajo i Vastagnoli, je včeraj. sp:.*"4i’a prav-polno izpolnitev obveznosti sedme-; cat odpor kakih 200 skrajnolevičar-ga člena državne pogodbe, čaš da skih univerzitetnih študentov De-gre za obveznosti, ki izhajajo iz j monstranti so se z vsemi sredstvi protifašističnih načel državne po- J upirali policijskim agentom, katere godbe. i so napadli najprej s kamenjem in Skupaj z iransko-ameriško napetostjo vlada islamske revolucije doživlja tudi hudo notranjo krizo, ki se je razplamtela ob novi ustavi. Ob tem so svoj glas predvsem povzdignile številne nacionalnosti, ki štejejo, kar je zanimivo, menda več kot 50 odstotkov prebivalcev. Še zla- Letalo v vilo: 5 mrtvih, 2 ranjena FORLI’ — V nenavadni letalski nesreči je predvčerajšnjim pozno zvečer izgubilo življenje pet oseb, dve pa sta bili ranjeni. Med mrtvimi izstopa 71-letni industrijec iz Ravenne Serafino Ferruzzi, znan kot največji uvoznik žitaric, posestnik tovarn in veleposestev, od katerih eno, v Južni Ameriki, je po površini enaka Lombardiji. Z njim so v njegovem osebnem letalu «executive — jet* izgubili življenje 47-letni pilot Enzo Villani iz Baricelle pri Bologni in drugi pilot, katerega so šele kasneje identificirali, ker je bil šele nekaj dni v službi industrijca, 31-letni Ro berto Cases, inštruktor aerokluba v Cremoni. Vse tri so našli mrtve v letalu, ki bi moralo med povratkom iz Londona pristati v Bologni. Zaradi megle so letalo preusmerili najprej na Rimini, kjer je pilot dobil privoljenje za pristanek v Forliju, kjer je bila vidljivost nekoliko boljša. Letalo se je že spustilo proti stezi, ko je verjetno zaradi prenizkega leta zadelo najprej v mlin in nato treščilo v enonadstropno vilo, kjer se je vnelo. Reševalci so izpod ruševin prvega nadstropja vile potegnili že mrtvega lastnika, 52-letnega Libe-ra Riccia, ki je gledal televizijo, in njegovo 2l-letno hčer Fiorello, ki se je tedaj zadrževala v kopalnici. Ranjeni pa sta bili Ricci-jeva 52-letna žena Fedora in njena 74-letna mati Maria Camporesi, ki sta se rešili smrti s skokom skozi okno. Obe so morali sprejeti v bolnišnico s prognozo okrevanja od 1 do 2 mesecev. Na sliki razbitine letala (AP) sti je to čutiti v Azerbajdžanu in Kurdistanu, kjer so se za svoje pravice borili že v času šahovega vladanja, pa tudi prej. Medtem. ko. v Kurdistanu vlada še nekakšno premirje, se je val nezadovoljstva pred časom močno razširi! v Azerbajdžanu, kjer je, kot pravijo, okrog 13 milijonov ljudi te narodnosti, kar je skpraj tretjina celotnega iranskega prebivalstva. Njihov »duhovni vodja* naj bi bil ajatolah Šariad Madari, poleg Homeinija ena najvplivnejših iranskih osebnosti. Šariad Madari, kot je videti, predstavlja tukaj najvidnejšo opozicijo tedanjim ciljem verskega voditelja Homeinija. Azerbaj-džanski voditelj, ki se je v svetem mestu Komu že večkrat sestal s Cyrus Vancc išče med evropskimi zavezniki podporo proti Iranu RIM — Ameriški državni tajnik Cyrus Vanče je po pogovorih s predsednikom republike Pertinijem in predsednikom vlade Cossigo včeraj popoldne odpotoval v Bonn in se je že sinoči sestal s predstavniki nemške vlade. Podobno kot v Londonu in Parizu se je Vanče zahvalil italijanskim sogovornikom za pomoč, ki so jo nudili ZDA ob problemu talcev v Teheranu. Ameriški državni tajnik se je posebej zahvalil za Pertinijev poziv ajatulahu Homeiniju, da naj osvobodi ameriške talce. Samo posebej umevno se ni sedanja evropska misija Cyru-sa Vancea omejevala zgolj na zahvale in prikaz ameriško-iranske krize, temveč je šef ameriške diplomacije iskal kaj več kot moralno podporo od svojih evropskih zaveznikov. Ta stran pogovorov pa je zavita v najstrožjo tajnost. Kljub temu pa je popolnoma jasno, da evropski zavezniki ne bodo v ce--loti pristali na ameriške zahteve. Že sedaj se je izvedelo, da Francija podpira ZDA le v diplomatskih pobudah, ne pa v gospodarski vojni kot bi si to želel Washington. Z izjemo Francije pa so ostali zavezniki pripravljeni zamrzniti vojaške dobave Iranu, v pravo gospodarsko vojno pa se ne bodo spustili, ker bi to še najbolj njim samim škodovalo, (voc) RIM — V prvih šestih mesecih ose*5*' Homeinijem, s katerim razpravljata o «aktualnih vprašanjih*, se pač enostavno ne more strinjati, kot je izjavil za iranski tisk, s členom 110, nove ustave, ki je v popolnem nasprotju z nekaterimi ostalimi členi. Člen 110. je namreč napisan tako, da daje popolno avtoriteto in moč v ustavi zapisani najvišji oblasti — edini kandidat za to mesto pa je seveda Imam Homeini. Ta funkcija je povezana tudi s številnimi drugimi visokimi imenovanji, kar izpričuje močno koncentracijo oblasti v dejavnosti sedanjega parlamenta so poslanci vložili 3.449 vprašanj predsedniku vlade in ministrom.. Predvsem pa gre tu za pripombe, ki se navezujejo na nadaljnje življenje in delo nacionalnih skupin, za katere nova ustava ni našla tistega, kar bi spričo realnosti morala. Zanimiva je izjava Šariada Ma-darija, ko je dejal, da se Azerbajdžanci ne bore za avjtopppjjjo, pač pa za samostojno vodenje province. Po njihovih zamislih bd imeli z osrednjo vlado le nekaj stičnih točk, kot je na primer zunanja politika in drugo, sicer pa bi sami vodili vse posle. A notranja nasprotja zaradi nerešenega nacionalnega vprašanja (o-čitno vlada ob te mne ostaja prizadeta, saj je že pred časom ustanovila posebno komisijo, ki naj bi poskušala vzpostaviti dialog s predstavniki nacionalnih skupnosti), so v zadnjih dneh pripeljala do številnih spopadov in demoastracij. Kot poročajo, je radijska in televizijska postaja v Tabrizu znova pod kontrolo privržencev imama Homeinija, pri tem pa je prišlo tudi do manjšega streljanja. Eden izmed 10.000 privržencev je dejal, da radijske in televizijske postaje niso zasedli ljudje, ki podpirajo ajatola-ha Šariada Madarija, ampak levičarji in kontrarevolucionarji. Le-te je imam Homeini označil kot elemente imperializma, oziroma zarotnike, ki so jih plačale ZDA. Iran se ne namerava udeležiti zasedanja mednarodnega sodišča v Haagu, ker ne priznava njegove pristojnosti, je izjavil iranski zunanji minister Ghotbzadeh. Prav tako še niso sporočili datuma o sojenju 50 talcem v ameriški ambasadi, oziroma koliko jih nameravajo izpustiti. V nasprotju z njegovo izjavo o izpustitvi nekaterih talcev. «češ da niso bili vohuni*, pa je popolna odločnost študentov, ki so zasedli veleposlaništvo, da ne bodo izpustili niti enega talca več. Pogoj, da bi to storili, je en sam, zatrjujejo: vrnitev šaha v Teheran in sojenje bivšemu vladarju. VAŠO GASAR ŠKANDAL VAJONT 14 oseb predanih kazenskemu sodišču PORDENON — Obogatitev nekaterih na račun nesrečnega prebivalstva Vajonta, ki je ob strahotni vodni stihiji izgubilo poleg svojih dragih tudi premoženje, bo imela svoj odmev na sodišču. Preiskovalni sodnik dr. Fontana je namreč predal sodišču v nadaljnji postopek 14 oseb, ki so obtožene podkupovanja, soudeležbe pri prevari in poneverbe. Obtoženci so namreč izkoristili zakon, ki je predvideval 104 milijarde za obnovo Longaroneja in drugih prizadetih krajev s tem, da so od naivnih ljudi »odkupovali* pravice do odškodnine in seveda »pristavili* k prošnjam še kak objekt, ki sploh ni nikdar obstajal. Vnovčeni denar je seveda končal na zasebnih čekovnih računih v švicarskih bankah. Sodna oblast je že pred leti sprožila preiskavo in sedaj prijavila sodišču 43-letnega Alda Romaneta iz Pordenona, 50-letpega notarja iz Pordenona Diomeda Fortuno, 56-letnega bivšega tajnika «pasebne komisije za Vajont* Pier Luigija Manfredija, notarja Pierfrancesca Campano iz Chiassa, brate Claro, Ferruccia, Maura, Bruna in Maria Ditalija, Artura Zambona, VVerter-ja- Viialto, Concetto Banchitta, Co-rinno Gava in Narcisa Spessota. TRŽAŠKI DNEVNIK PROCES ZARADI LANSKEGA UMORA ZLATARJA GIACOMINA BARUCHA Bromislav Knapinski odklonil predsednika porotnega sodišča Obtoženec očital Lugnaniju, da je sovražno razpoložen do njega: onemogočil naj bi mu, da se temeljiteje pripravi na obrambo - Nadaljevanje razprave v ponedeljek M Bromislav Knapinski Proces Baruch: komaj se je začel in že je bil odložen. Mislimo na sodni postopek proti Poljaku Bromislavu Knapinskemu, ki je marca lani v spremstvu sorojaka Gregorja Turskega skušal izropati zlatarja in ga ustrelil. Dogodek je silno vzburil tržaško javnost, saj je bil to prvi rop v našem mestu, ki je zahteval človeško žrtev. Zločinski par so po nalogu namestnika državnega pravdnika v Trstu dr. Staffe aretirali aprila v Zvezni republiki Nemčiji: najprej Knapin-skega v Hamburgu, nekaj dni zatem Turskega v Hannovru. Po razmeroma naglo izpeljanem izročitvenem postopku so Knapinskega, rojenega pred 45 leti v Gdansku in brez državljanstva, zaprli v jetni-šnico v Novari, a 26-letnega Turskega, prav tako apolida, v kaznilnico v Fossombroneju, kjer pa je pozneje, kakor znano, umrl. Knapinskega so premestili v ko-ronejske zapore šele približno pred dvema mesecema. Ravno ta okoliščina je botrovala dogodku, zaradi katerega so odložili proces, in to na ponedeljek, 17, decembra. Sodna obravnava se je začela predvčerajšnjim zjutraj na poroti. Kmalu potem ko je predsednik sodišča Lu gnani prečital obtožnico, ki govori o namernem umoru v roparske namene, mu je obtoženec iz kletke dal izročiti nekakšno spomenico. V njej se pritožuje, da je bil predolgo zaprt v Novari, kar naj bi mu onemogočilo, da se temeljito pripravi na obrambo. Ne samo. predsednik Lugnani naj bi bil Knapinskemu osebno »neprijatelj*, to se pravi, do njega sovražno razpoložen. Zaradi tega odklanja Lugnaniia kot predsednika v smislu točk 2 in 3 člena št. 64 kazenskega postopnika. Porotniki so po razmeroma kratkem posvetu sprejeli obtoženčevo tezo in zadevo predali prizivnemu sodišču, da se o njej kot edini pristojni forum tudi izreče. Porotniki so torej upoštevali besede obtožen-čevega uradno določenega branilca od v. GhezzUa (Knapinski si bo verjetno izbral lastnega zagovornika), da je namreč instanca o zavrnitvi predsednika dovolj dobro utemelje- na, ne pa tez javnega tožilca, ki je obtoženčevo ravnanje označil kot smešen poizkus zaviranja procesa, in zastopnikov zasebne stranke, odvetnikov D'Onofria ter Antoninija, ki sta se vprašala, čemu ni Kna pinski tako nastopil že proti preiskovalnemu sodniku. Kakor koli že, dejstvo je, da pomeni Poljakova poteza proceduralni trik, ki mu utegne koristiti na prizivnem sodišču po prvostopenjski razsodbi. Ta se namreč lahko glasi kot dosmrtna ječa. Zgodilo se je 15. marca 1978 ob 12.15. Giacomino Baruch, rojen 15. februarja 1945 v Bariju, italijanski državljan, toda s stalnim bivališčem v Zagrebu in stanujoč v Trstu, Ul. F. Severo 124, je v zlatarni «Pic-cola* v Ul. San Nicolo št. 11 ravnokar pospravil dragocenosti iz izložbe v železno blagajno, ko sta v malo prodajalno vstopila roparja. Kaj so si povedali, če so si sploh kaj, ni znano. Po nekaj trenutkih so se začuli streli, takoj nato pa so ljudje videli moška bežati proti nabrežju in odbrzeti z mercedesom. Zlatar je izdihnil med PreV°f? v bolnišnico: krogla iz pištole*] 7.65 se mu je zarila v trebuh. * ga ga je oplazila, tretja se j. ustavila \ svežnju čekovnih žic v žrtvinem žepu: četrta., izstreljena iz nemške mašinp>sW se je zapičila v zid. Napadale* . sta ničesar odnesla: blagajn* { bila polna zlata in dragocenih K metov, trgovec je imel na sebi kake štiri milijone lir italij*nS -in tujili bankovcev. Napadeni ,/j namreč prisebno reagiral in *®jj kričati na pomoč, kar ga jej,.: stalo življenje. Zapustil je te e 24-letno ženo Leonardo iz ?n,j# barijske družine Manzijev, ki ii® j, v Trstu več trgovin s edarmeric**^ in takrat komaj dva meseca st* hčerko Noemi, pa še 9-letno hc* j v Zagrebu, kjer žive mati in pokojnikovi sorodniki. , Roparja so izsledili v Zah*^, Nemčiji na podlagi evidenčne blice mercedesa in ugotovili, d* SL im & varnosti zaradi poprejšnjih ta» in ropov, (dg) že bila dobro znana silam iaiiiiiiaiiBiiift*«aMiaiaiaiiMiMiiiiii«aMtiiaMiia«iiiiiii«tfiiaiiiiiisiB«aiaii«6a«iiiiiMiaiiiiiii«i«iM«f laiMiiMM*11'1 NA PONEDELJKOVI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA Sklep o finančnem kritju konference o kmetijstvu Najem posojila v višini 3 milijard lir za plače uslužben* cem - Prehod storitev k zdravstvenemu konzorciju Pokrajinski svet je nato odej tudi sklep o finančnem kritju V ponedeljek se je ponovno sestal tržaški pokrajinski svet. Večji del razprave je bil namenjen sklepu o najemu posojila za plače in trinajsto plačo pokrajinskim uslužbencem. Pokrajina namreč ni še prejela štirih milijard in pol lir, ki jih dolguje vlada v okviru državnega ,. „ zakona „ifi .po- krajinskega proračuna; v zadnjih letih namreč državne blagajne krijejo proračune krajevnih uprav. Država je v prejšnjih letih dokaj redno plačevala predvidene vsote, letos pa se je očitno kaj zataknilo in kljub številnim zahtevam in pozivom denarja še ni. To pa tudi pomeni, da pokrajina ni imela zadostnih sredstev, da bi lahko redno plačevala uslužbence, ne za decembrsko plačo, in niti za trinajsto plačo. Nujen je bil tako najem posojila v višini 3 milijard lir, s katerim bo lahko pokrajinska uprava krila tudi ostale stroške za redno delovanje. O tem predlogu, ki sta ga obrazložila predsednik Ghersi in odbornik za proračun Martone se je razvila dolga razprava v katero so posegli predstavniki skoraj vseh skupin. Še zlasti ni bilo enotnih stališč o resoluciji, s katero je pokrajinski svet izrekel kritiko vladi, ker ni spoštovala obveznosti. Za to resolucijo so tako glasovali samo predstavniki štirih strank, ki so zastopane v pokrajinskem odboru, medtem ko so se demokristjani, liberalec in republikanec vzdržali. OB MIKLAVŽEVANJU V SLOVENSKEM ŠOLSKEM CEKTRU Skupno rajanje italijanskih in slovenskih otrok v Miljah Sredi tolikih miklavževanj, ki so te dni osrečila naše najmlajše, bi radi posebno pozornost posvetili o-bisku radodarnega bradatega starčka v Slovenskem šolskem in kulturnem Centru v Miljah. Ne zato, ker je petkova prireditev privabila v pritlične prostore poslopja št. 62 v D’Annunziovi ulici tolikšno množico staršev, da se je malega in odraslega kar trlo: tudi zato ne, ker so prihod Miklavža pričakali skupaj z otroci slovenskega vrtca tudi šolarke in šolarji osnovne šole s celodnevnim poukom Žavl.ie - Korošci. Pač pa zato, ker je šestodecembrski običaj pokazal, kako znajo in morajo otroci marsikdaj blažilno vplivati na trenja med odraslimi. Za kaj gre? Dan pred miklavževanjem v slovenski sekciji občinskega vrtca, ki je bilo toliko bolj veselo, ker se je odvijalo v prostorih, okrog katerega so nekateri dvignili toliko nepotrebnega prahu, so Miklavža pričakali tudi italijanski otroci, ki obiskujejo v isti zgradbi nameščeno mestno sekcijo državnega vrtca. No, po starčkovem odhodu so prišli v goste k našim malim, jim prinesli sladkarij ter nato rajali ob izmeničnem prepevanju v slovenskem ter italijanskem jeziku. Predvčerajšnjim se je prijetno in pomenljivo snidenje ponovilo, tokrat na pobudo slovenskega vrtca: zopet so se otroci zavrteli in zapeli vsak v svojem materinem jeziku. Ravno tako skupaj so seveda potešili glad-ne želodčke. Ali ni bilo vse to marsikomu v poduk? Upamo in verujemo, da je bil to le začetek prijateljskega sodelovanja med otroci in vzgojiteljicami obeh narodnosti. Kdo ve, mor- da bodo stik poglobili že ob priliki božiča (dg) Redno obratovanje tržaške zaloge brazilske kave IRC Po vesteh iz Rio de Janeira je Brazilija ustavila za nedoločen čas izvoz svoje glavne surovine — kave. Ta južnoameriška država vzdržuje kakor znano v našem mestu stalno zalogo surove kave v novem pristanišču. Na upravi zaloge so nam sinoči povedali, da pravzaprav ne gre za ukinitev izvoza, temveč le za .začasno ukinitev u-streznih registracij, zaradi česar bo prekinitev dobav po vsej verjetnosti trajala le nekaj dni, da bo Instituto Brasileiro do Cafe lahko preračunal nove cene po devalvaciji cruzeira za 30%. Na tržaški fc loai je trenutno na razpolago 100.000 vreč surove kave in napovedane so še nove pošiljke, ki so bile »registrirane* pred prekinitvijo izvoza. ,bf'1 ko*- iLiui atucp u liiiaiicuem ^ ference o kmetijstvu v tržaški r krajini, ki jo bodo priredili v X( vib mesecih prihodnjega leta. za skupno 25 milijonov lir, *..« terimi bodo krili vse organizacij stroške, med katerimi je tudi *% tap.jty, vj^h kmetovalcev trŽ*^. pokrajine in delo znanstvene#* e bora, ki se,.je v zadnjih dveh * secih sestal že osemkrat in vil gradivo, ki bo osnova za ferenco. Ta odbor sestavljajo Y Vladimir Nanut, prof. Mario ‘. stamburgo, prof. Darko Br*fl i prof. Maria Paola Pagnini, PjLfl Costantino Giorgetti, dr. Gregorič in dr. Vladimir Vre*1^ Sklep nadalje predvideva st.rošk* tiskanje dokumentacije s konf*1^. ce in je tako popoln tudi kar ^ deva objavo dokumentacije- ^ sklep je pokrajinski svet spreje* glasno. p Na ponedeljkovi seji so tudi Podili odborov sklep o prehodu ) stvenih in skrbstvenih storit®'^ zdravstvenemu konzorciju. V ^ službah je zaposlenih 91 oseb' ^ bodo formalno še Vedno odvisn® pokrajine, dejansko pa bodo vale v okviru zdravstvenega ‘‘jj zorcija; to stanje bo tra.iaio v** K dokončnega prehoda storite? j zdravstvenemu konzorciju ozidjL do popolne uresničitve zdra?5 ne reforme. Sindikalni načrt za obnovo potresnih območij et*1 Včeraj so se v Vidmu se. ji-predstavniki deželne enotne sl,j-kalne zveze CGIL-CISL-UIL i» zastopniki deželne vlade. Na srJd' nju, ki se ga je udeležil tildi t%i, sednik deželnega odbora LoflJ.^ so sindikalisti obrazložili svoj ^jii izdelani načrt za obnovo Potr^nji!' območij. Načrt sestoji iz nasl®? petih točk: 1) čimprej je y ji izglasovati zakon o zgodovinsk>|V mestnih središčih; 2) deželno D0j-kracijo je treba brez vsakeg* j) poseben deželni »observatorij*'^ naj skrbi za usklajevanje in povpraševanja po delovni » i K temu sindikalni načrt do° fj-: zahtevo, nai deželna uprava * y memimi inštrumenti uvede stvo nad gibanjem cen za g?3® material in gradbene stroške. Razstava' z naslovom «Zimski sejem 79» na razstavišču pri Monte-belu beleži vsak dan nepričakovano mnogo obiskovalcev, tako da žc danes lahko zabeležimo — čeprav bo trajal do vključno 16. decembra — da je ta prvi poskus predpraznične zimske prireditve popolnoma uspel. Do včeraj si je namreč ogledalo 150 standov v dveh novih pa viljonih na sejmišču nekaj nad 7.000 ljudi. Razstava je odprta vsak dan od 15. do 21. ure, v soboto in nede ljo pa bo dostop na sejmišče mo žen neprekinjeno od 10. do 20. ure. V stanovanju 83-letnege Gi11'1...si Rebecka, Ul. del P.ivo 18, je počila plinska jeklenka in povili la manjši požar. Vzroki še n is? $ pojasnjeni. Starec je v nesreči -t dobil opekline prve in druge st®Pjf na rokah in obrazu, zaradi se bo moral zdraviti na derte3'-a škem oddelku glavne boln*5 deset dni. Včeraj so sprejeli na ortoped^,* oddelku glavne bolnice 21-le^J-bolničarja Sergia F.lasona iz KolV ske ulice 7, ki so mu zdravniki tovili kostne poškodbe na de*3ff-zapestju, hud udarec v obraz z Jji nami in globljo rano na des%|-kolenu. Povedal je, da ga je P ‘p včerajšnjim v Ul. Barbariga . f janu zbil z vespe avtomobilist, »* nato izginil.