i mv
KURIR
NOVO MESTO 27. februarja 1979 leto IX. * št. 2
časopis kolektiva industrije motornih vozil
10. februarja 1979 je v Ljubljani preminil po hudi bolezni tovariš Edvard Kardelj
Titove besede v knjigi žalosti
Predsednik Tito se je vpisal v torek v knjigo žalosti, odprto ob smrti člana predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ Edvarda Kardelja. Tovariš Tito je napisal naslednje:
Do zadnjega dne življenja, dragi tovariš Bevc, si ostal zvest idealom naše revolucije. Dal si ogromen prispevek h graditvi naše socialistične samoupravne, neuvrščene skupnosti, h krepitvi bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Tvoj svetal lik komunista in revolucionarja bo vzgled in spodbuda sedanjim in bodočim generacijam.
Ljubljana, 13. 2. 1979
TITO
Od dolgoletnega soborca in dragega prijatelja se je poslovil tudi tovariš Vito
človek v osrčju zgodovine
Človeško življenje ne more biti več, kot je bilo življenje Edvarda Kardelja: do zadnjega roba napolnjeno s človečansko domišljijo, z zmagovitim umom in z nepopisno sposobnostjo, da zoper vse divje in žalostne zapreke uveljavi svojo blago voljo. Umrl je največji, najimenitnejši sin, kar jih je rodil slovenski narod: to pravimo zato, ker je odločilno pripomogel, da je naše ljudstvo iz globoke zaostalosti krenilo na pot svobode, revolucije in socializma, ker je bil med tistimi, ki so največ prispevali k novi zgodovini Jugoslavije in vseh njenih narodov, ker je znal svojo misel naravnati tako, da bo lahko iz nje črpalo človeštvo še daleč v prihodnost
Nesmiselno bi bilo razpravljati o izgubi, ki nas je doletela, kajti ta izguba je neizmerljiva.
Zavedati se moramo, da bo naše bivanje in delovanje brez Edvarda Kardelja drugačno; komaj slutimo, koliko bremen bo treba poslej preložiti na druga ramena. Vendar bi se slabo in zoprno oddolževali njegovemu spominu, ko bi se v tem trenutku predajali malodušnim in obupanim občutkom. Vsa njegova zapuščina, iz katere se
/--------------------- \
„...Njegovo bogato revolucionarno delo je globo ko vsajeno v našo družbeno bitnost, v temelje naše skupnosti in zato je tudi trajno. Njegov svetli lik pa bo generacijam navdih in zgled doslednega komunista, neutrudnega revolucionarja in čudovitega človeka
Slava in hvala tovarišu Edvardu Kardelju!"
PREDSEDNIK TITO V_________________________
bodo duhovno hranile še mnoge generacije, nas namreč uči, da je kljub vsem protislovjem in strahotam tega sveta moč verovati v najbolj visoke ideale - in še veliko več: da te ideale s pronicljivo vztrajnostjo, z neomajno zvestobo ter s politično hrabrostjo in modrostjo lahko tudi uresničimo.
Z njegovo nenavadno osebno skromnostjo so povezana orjaška dejstva, ki pomenijo usodo milijonskih množic. Pred dobrimi petdesetimi leti se je prvič pokazal v javnosti, a že hip zatem je bil med obnovitelji komunističnega gibanja, ki je potlej z revolucionarnim zamahom naše stoletne sanje spremenilo v čudovito in hkrati nedvomno stvarnost. Bil je oče slovenske partije, rojene na Čebinah, in istočasno že daljnovidni snovalec nove družbe mnogo širših razmerij. Kot Sperans je izluščil iz teme
slovensko nacionalno vprašanje, pri čemer pa je že določno vedel, da je rešitev samo v novem socialnem modelu, kakršnega i je tedaj komaj kdo upal pričakovati.
Osebna žrtev je bila samoupravni del njegovega početja: tako po policijskih mučilnicah in ječah kot v partizanih. Kajti vse njegovo delovanje je bilo podrejeno neomajni in neodjen-Ijivi viziji boljšega - našega in celotnega sveta. Sicer tudi ne bi bilo mogoče, če ne bi bil imel te vizije in če ta vizija ne bi bila izraz globalnih teženj človeštva, da bi se, kot leta 1948, skupaj z drugimi voditelji in predvsem z jugoslovanskim ljudstvom samim uprl na videz nepremagljivim izkušnjam družbene prakse in argumentom velike sile. Edvard Kardelj je bil stateg jugoslovanske osvoboditve, načrtovalec naše nove skupnosti, utemeljitelj socialističnega samoupravljanja v teoretičnem in praktičnem smislu. Bil je vedno in do zadnjega diha voljan in prepričan, da je treba preseči -v njegovem primeru neizmerno zanimivo in pomembno — lastno delo. Bil je sijajen in docela
(Nadaljevanje z 2. str.)
Na takih borcih je zidana vsa zgodovina človeškega napredka
Človek v osrčju zgodovine
(Nadaljevanje s 1. str.) uspešen pobornik neuvrščenosti, kot je bil hkrati med prvimi, ki so pojmili socializem kot svetovni proces, z vsemi njegovimi različnostmi, težavami in neizpodbitnostmi. In še in še.
Seveda Edvard Kardelj ni bil sam. Njegova epoha je bila epoha Tita, Kidriča in drugih. Toda ravno v tem je stvar: bil je v najglobljem smislu človek v osrčju zgodovine. Kaj takega se v podobni meri ni zgodilo Slovencu pred njim. Za njim pa bodo z resnično bridkostjo lahko žalovali še ljudje vseh jugoslovanskih in tudi drugih narodov. Čeprav velikanska njegova dela vsi občudujemo in predvsem živimo, bo pravzaprav šele prihodnost pokazala, kaj vse je pomenil.
(Povzetek po DELU)
------------ ¥
¥
.Z izjemnim darom ¥ revolucionarja je sodeloval v J graditvi strategije našega gi- * banja, zlasti v ustvarjanju ¥ naše fronte vseh demokra- * tičnih in rodoljubnih sil, J pred nastopajočimi nevar- ¥ nostmi fašizma, za katere * smo vsi vedeli, da se jim ne { bo mogoče izogniti. V vojni ¥ se je odlikoval s pogumom, z * globoko miselnostjo in de- J javnostjo v ustvarjanju nove ¥ ljudske oblasti in postavlja- J n ju temeljev nove federativ- * ne in demokratične skup- ¥ nos ti enakopravnih narodov J in narodnosti Jugoslavi- J je..."	¥
PREDSEDNIK TITO J
Bil si revolucionar, ki ni poznal poraza, usmerjal si slovenski narod in jugoslovanske narode in narodnosti k socialistični sedanjosti, k osvoboditvi človeka in človeštva, enakopravnosti narodov in narodnosti, k oblasti delavskega razreda, k neuvrščenosti ter socialistični samoupravni demokraciji.
„...Kot napreden in te lektualec je stopil v službo delavskega razreda in ostal od začetka do konca v prvih vrstah boja za njegove in te rese in pravice. Tako je tudi zelo zgodaj postal ena izmed vodilnih osebnosti njegove avantgarde — Komunistične partije Jugoslavije..."
Živel si ustvarjalno, tako da je tvoje življenje postalo vzor za nas vse. Učil si, da človek velja le toliko, kolikor daje svoje delo in ustvarjalnost svojim sodobnikom, svojemu narodu in delavskemu razredu. Bil si eden redkih ljudi, kije vse svoje ustvarjalne sile in energijo neprestano in do poslednjega trenutka, tudi med težko boleznijo, razdajal svojemu delovnemu ljudstvu, v nepretrganih bitkah za njegov gospodarski, kulturni, znanstveni in socialni napredek in za napredek sodobnega človeštva sploh.
Na takih borcih je zidana vsa zgodovina človeškega napredka...
MARJAN ROŽIČ, predsednik skupščine mesta Ljubljane
Predsedstvo SFRJ Predsedstvo CK ZKJ Družina Kardelj
Delovni ljudje, družbenopolitične organizacije in samoupravni organi smo se na žalni seji delovnega kolektiva Industrije motornih vozil poklonili spominu velikega človeka, misleca, revolucionarja in teoretika socialističnega samoupravljanja, tovariša Edvarda Kardelja.
Težko izgubo, ki je doletela delavski razred in vso našo družbo s smrtjo tovariša Kardelja, doživlja kolektiv TMV boleče in z globoko žalostjo, saj je preminil človek, ki je nam in vsemu delavskemu razredu odprl novo perspektivo, perspektivo sodobnega, polno odgovornega delavca — samo-upravljalca.
V tem trenutku nas spodbuja dejstvo, da bo veliko delo tovariša Kardelja med nami živelo naprej kot naš trajni navdih, kako je treba delati in kako se je treba bojevati brez utrujenosti in popuščanja za ideale in blagor vse socialistične skupnosti in delavskega razreda
Delovni ljudje ter družbenopolitične organizacije in samoupravni organi Industrije motornih vozil Novo mesto
Vzravnanost zamenja žalost
Včeraj je Ljubljana jokala In Slovenija in Jugoslavija Deležvaevalo je, tenko, mrzlo. Kot tedaj, ko je legel k poslednjemu počitku, med heroje, Boris Kidrič. Toda jok ni znamenje brezupa. V naši novi zgodovini nikoli Je nemočen srd nad nemilo usodo, je srdito spoznanje, da veljamo le toliko, kolikor sami obvladujemo sebe in svoje delo.
Zateglo so zajokale sirene po vsej Jugoslaviji Internacionala nas ja zravnala, kajti že danes je treba naprej, kot bi še hodil pred nami znanstveni utemeljitelj socialističnega samoupravljanja — tovariš Edvard Kardelj.
Njegove misli so daleč pred našimi možnostmi in kdaj pa kdaj celo hotenji Veliko dela bo treba, veliko naporov, da bomo zlili z življenjem vse, kar je _nal razbrati iz interesov ljudi humanist Edvard Kardelj.
Njegova misel je samonikla, vendar nikoli samosvoja. Stapljala se je z ustavnim programom razvoja, s premočrtnostjo Zveze komunistov, s teoretično in praktično modrostjo predsednika Tita, ki mu je bil pokojni velikan naše revolucije zvest sodrug.
V klenem izročilu revolucije in narodnoosvobodilnega boja moramo iskati navdahnjenj za naprej, je imel navado
reči Edvard Kardelj, sam partizan, neznansko ponosen na partizane. Naj zato tudi zadnji dan slovesa zgostimo z njegovim živim sporočilom, ki nam ga je dal že na drugem zboru Osvobodilne fronte, v Črnomlju, na predvečer Zmage, leta 1944.
Imeti moramo naslednja svojstva:
ŽIVO BUDNOST za sleherno pridobitev narodnoosvobodilne borbe Sleherni slovenski človek se mora zavedati, da so te pridobitve garancija njegove srečnejše bodočnosti
ENOTNOST ljudskih množic in enotnost naših narodov.
SAMOZA VEST, ki je zrasla iz borbe, uspehov in zmag.
LJUDSKA INICIATIVA, ki je v teku vojne proti okupatorju ustvarila čudesa, mora biti tudi poslej glavni vzovod ustvarjalnega poleta.
HITRO VZPOSTA VUANJE REDA IN ORGANIZACIJA AKCIJ mora postati stvar vsega naroda.
Heroj je legel k zaslužnemu počitku. In v drugo v teh dneh žalosti se je prišel poklonit njegovemu spominu Tito, veličastni borec za Pravico, Kardeljev in naš prijatelj...
Je treba, bratje, še besed?
(Ljubljanski dnevnik, 14. februarja 1979
Tudi iz majhnega raste veliko
Svet se nenehno preraja: iz starega raste novo, iz zastarelega sodobno. Kar je bilo še danes novo in bleščeče sodobno, jutri že ne ustreza več. V ozadju teh sprememb pa stoji človek in njegova večna težnja k izboljšavam. Tudi v naši družbi kot celoti hočemo in želimo marsikaj izboljšati, med drugim tudi našo produktivnost. Pri tem pa se zavedamo, da brez sodelovanja vseh delovnih ljudi tega ne bomo mogli izvesti. Zato že nekaj časa z vsemi silami pospešujemo izumiteljsko in racionalizatorsko dejavnost. Tem prizadevanjem se pridružujemo tudi v IMV. Lani so trije naši delavci dobili nagrade za inventivno dejanosti, med njimi tudi Josip Prahovič, s katerim smo se pogovarjali za bralce ,,Kuritja”.
Ko smo Prahoviča vprašali, kaj je potrebno za razvoj inventivne dejavnosti, nam je povedal skoraj brez premisleka, da je to svoboda. Kako je s to svobodo? Svoboda je tam, kjer si doma, zato je prava inventivna dejavnost mogoča samo doma. V domovini. Dejavnost sama pa mora rasti iz želje in volje pomagati domovini.
Te besede Josipa Prahoviča niso bile izrečene naključno. Za njimi stoji trdna življenjska izkušnja in mnoga spoznanja, ki jih je dobil med petletnim bivanjem v tujini, kamor je odšel, da bi se nekaj naučil.
Nikoli pa ne bi šel zaradi zaslužka, pravi odločno Prahovič, ki je sicer znan kot miren in tih človek. Sicer pa je njegovo življenje potekalo izven običajnih okvirjev in poteka na nek način še zdaj tako. V šolo je
„Za uspešno in novatorsko delo je potrebna predvsem svoboda," trdi 29-letni Josip Prahovič, nagrajeni inovator v IMV.
Hlapec Jernej je izvojeval in uveljavil svojo pravico...
,d’rav s te govornice je pred dobrimi sedmimi leti na konferenci Zveze komunistov Slovenije označil kot osnovno družbenoekonomsko značilnost demokratične oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi — odločanje in razpolaganje z minulim delom ter uveljavljanje medsebojnih pravic in obveznosti na njegovi osnovi in kot pogoj, da legendarni Cankarjev hlapec Jernej, simbol izkoriščanja in brezpravja, izvojuje in uveljavi svojo pravico. To stoji pred nami tako kot neposredna naloga samoupravnega organiziranja delavcev v TOZD, preseganja še vedno osamosvojenega in odtujenega odločanja o dohodku v mnogih delovnih organizacijah in sestavljenih organizacijah združenega dela in zlasti v bankah ter v odnosih med proizvodnjo in trgovino, kakor tudi v nerazviti svobodni menja-
vi dela v odnosih med delavci družbenih služb in uporabniki njihovih storitev.”
SERGEJ KRAIGHER
hodil v Kamanju; nato je obiskoval vajensko šolo v Novem mestu, ki jo je končal z odliko. Potem je nekaj časa delal v Črnomlju.
V tujini je spoznal mnoge tovarne in številne dežele. Tam je delal kot monter avtomatskih linij za opekarne. Zato dobro pozna sodobno avtomatizirano proizvodnjo, ki je v načelu povsod enaka, čeprav so njeni proizvodi različni. Ko se je vrnil, se je zaposlil v IMV. In tu je prvič v življenju izpopolnil dve napravi.
Kako je prišlo do tega, da se je začel ukvarjati s to dejavnostjo? Temeljni izvir je bil oče, ki ga je že od majhnega učil, kako mora živo gledati v svet. Potem mu je ta spoznanja dopolnila še tujina, kjer veliko bolj gledajo na to dejavnost. Tu, v IMV, pa so bile prošnje sodelavcev tiste, ki so ga pripeljale do tega, daje začel razmišljati, kako bi izboljšal nekatere delovne postopke. Plod njegovih prizadevanj sta doslej dve napravi, tretja pa se še rojeva v njegovi glavi. Obe napravi, ki uspešno delujeta, sta za 100 odstotkov izboljšali produktivnost na delovnih mestih. Obe napravi sta nastali po njegovi zamisli, pa tudi naredil ju je sam.
Kako gleda Josip Prahovič, 29-letni delavec tozda Ta, v prihodnost? Zdaj mu je glavni cilj študij na strojni fakulteti v Novem mestu, ki jo je organiziral IMV. Potem bo še videl, kako bo. Slejkoprej pa bo ostal zvest dejavnosti, za katero je dobil nagrado.
Pa ne zaradi nagrade, marveč zato, ker je Josip Prahovič tak človek.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll?!!'
Delavski svet DO je na svoji seji v januarju ponovno izvolil tov. Jurija Levičnika za generalnega direktorja DO IMV. Tov. Levičnik že več kot 20 let uspešno vodi in gradi naše delovno organizacijo, ki je v tem času postala največja delovna organizacija na Dolenjskem in se je uvrstila med vodilne proizvajalce osebnih avtomobilov v Jugoslaviji
Pred nami vsemi, še posebno pa pred generalnim direktorjem stojijo izredno zahtevne in
Mnogo novih
delovnih
uspehov!
odgovorne naloge nadaljnjega izgrajevanja in dograjevanja naše delovne organizacije, ki mora še v tem srednjeročnem obdobju povečati proizvodnjo na sto tisoč osebnih avtomobilov.
Zato naj se pridružimo čestitki predsednika delavskega sveta DO IMV, ki je ob ponovni izvolitvi tov. Jurija Levičnika dejal:
„ Vem, da nas čakajo obsežne naloge, katere je delovni kolektiv IMV prevzel s srednjeročnim planom razvoja, vendar sem prepričan, da bomo kakor doslej s skupnimi močni in z Vašo neomajano voljo uspešno premagovali vse težave in dosegli predvidene rezultate Zato Vam ob ponovni izvolitvi v imenu delavskega sveta čestitam in želim veliko lastnih in skupnih delovnih uspehov!”
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
mm
Dve napravi, ki ju je izpopolnil Josip Prahovič v TOZD tovarne avtomobilov, delata brezhibno in sta za sto odstotkov izboljšali produktivnost na delovnih mestih. Na sliki: ena izmed Prahovičevih izpopolnjenih naprav.
Čemu nova organiziranost dolenjske medobčinske gospodarske zbornice
Usklajevanje naših celotnih družbenih dogajanj z ustavo in zakonom o združenem delu je narekovalo tudi novo vsebinsko prilagoditev delovanja organizacij združenega dela v zborničnih asociacijah. Skladno s tem je okvirna opredelitev za nadaljnje preoblikovanje Gospodarske zbornice Slovenije zajeta v Zakonu o združevanju organizacij združenega dela v Splošna združenja in Gospodarske zbornice, ki gaje sprejela Skupščina SR Slovenije 18. oktobra 1978 (Ur. list SRS št. 21/78). Poglavitni namen nove organiziranosti zbornice je v tem, da se bo združeno delo na gospodarskem področju ustrezno povezovalo tako, da bodo lahko delavci preko občinskih oz. medobčinskih zbornic, splošnih združenj in Gospodarske zbornice Slovenije kar najbolj učinkovito, racionalno in na samoupravni osnovi usklajevali posebne, skupne in splošne interese. V različnih oblikah in na strokovni ravni se bodo v odnosih medsebojnih odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti dogovarjali in sporazumevali o vprašanjih, ki so skupnega pomena, ki zadevajo hitrejši razvoj, boljše gospodarjenje in poslovanje. Na ta način bodo delavci v organizacijah združenega dela uresničevali tisti del samoupravnih pravic in obveznosti v družbeni reprodukciji, ki jih sicer ne morejo v svojih organizacijah združenega dela in drugih oblikah poslovnega povezovanja.
Tem novim odnosom, v katerih prevzema delavec v združenem delu določeno vlogo, je prilagojen tudi predlog nove organiziranosti, ki je načelno opredeljen v novosprejetem zakonu. Po tem zakonu se organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, združujejo v:
1.	Občinske oz. medobčinske zbornice za posamezna področja, 2. splošna združenja za posamezne panoge in preko teh dveh oblik v
3. gospodarsko zbornico Slovenije.
Dosedanje združevanje v Gospodarsko zbornico Slovenije je urejeno z njenim statutom, kjer je Gospodarska zbornica Slovenije opredeljena kot splošna samoupravna skupnost na področju gospodarstva v SR Sloveniji, v katero se neposredno vključujejo poleg TOZD, drugih
IMV — KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsak mesec v 6200 izvodih — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik: Andrej Dular — Odgovorni urednik:	Alfonz Brzič -
Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 - Grafična priprava: ČZP DOLENJSKI LIST, Novo mesto — Tisk: KNJI-GOTISK Novo mesto
OZD, zadrug, bank in zavarovalnic tudi nosilci samostojnega osebnega dela s sredstvi v lasti občanov in drugi.
Ob takšnem stanju organiziranosti je bilo ugotovljeno, da dosedanja organiziranost Gospodarske zbornice Slovenije, ki je hkrati enotna in temeljna zbornica za območje celotne SR Slovenije, na doseženi stopnji gospodarskega in družbenega razvoja več ne ustreza. Čeprav obstoječi statut predvideva tudi medobčinske zbore in odbore kot obliko teritorialnega povezovanja združenega dela kot možno metodo dela, ki je bila v praksi vpeljana v obdobju zadnjih štirih let za usklajevanje
V dosedanjih razpravah o organizaciji zbornice in predloženih gradivih so se oblikovala stališča, ki naj jih razprava v TOZD še podrobneje opredeli in dopolni.
1. Podpiramo predlog za ustanovitev medobčinske gospodarske zbornice, ki naj bolj kot doslej postane dejanski usklajevalec in povezovalec združenega dela v vseh tistih vprašanjih, ki se v prostoru pojavljajo in jih je združeno delo pripravljeno razreševati
Medobčinska gospodarska zbornica mora zato postati samostojen dejavnik povezovanja gospodarstva in hitrejšega uresničevanja tistih samoupravnih pravic in obveznosti, ki presegajo meie DO.
Podpiramo tudi predlog za delovanje konference delegatov
razvoja posameznih območij in reševanje vprašanj medobčinskega prostora, je treba takšnemu povezovanju dati novo kvaliteto in novo vsebino.
Novi družbeno ekonomski odnosi in položaj samoupravnega združevanja dela v družbeni reprodukciji in delitvi dela, posebnosti določenih območij in občin in njihovega gospodarskega razvoja namreč presegajo koncepcijo enotne in temeljne gospodarske zbormce za celotno SR Slovenijo, f.ato smo se že v razpravi ob osnutku zakona, ki je predvideval možnost organiziranja odnosno ustanavljanja zbornic za območje ene ali več občin, na Dolenjskem opredelili, da predlagamo z dru že ne mu delu takšno zbornično organiziranost, v kateri bodo temeljne organizacije združenega dela in drugi zainteresirani v občinah Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje ustanovili enotno medobčinsko gospodarsko zbornico za Dolenjsko, v kateri bodo člani po svojih delegatih uresničevali in izpolnjevali naloge, določene z zakonom in svojim statutom.
Pri predlogu za takšno organiziranost medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko smo izhajali predvsem iz značilnosti našega dolenjskega prostora, ki se odražajo v možni povezavi v raznih področjih družbene dejavnosti, na gospo-
po panogah ali območjih. Menimo, da bi morali vlogo teh konferenc podrobneje opredeliti
2. Kljub vsem objektivnim težavam in problemom dosedanjega delovanja medobčinskega odbora ocenjujemo, da je bilo premalo storjenega za neposredno in učinkovito povezovanje vseh tistih skupnih interesov, ki se pojavljajo v OZD. Zato kljub nekajletnemu delu medobčinskega odbora lahko ugotovimo, da medobčinska povezanost OZD v okviru Gospodarske zbornice ni napredovala. Gospodarska zbornica ni postala mesto izražanja, usklajevanja in razreševanja vseh številnih problemov organizacij združenega dela. Delo medobčinskega odbora in njegovih funkcionarjev je bilo
darskih, blagovnih in prometnih tokovih z željo, da bi se v novi zbornični organiziranosti to sodelovanje in povezovanje še tesneje krepilo. Enotna medobčinska zbornica bo lažje in uspešneje reševala vprašanja manj razvitih območij ter skrbela za skladnejši in enakomernejši regionalni razvoj.
Skladno z zakonom se v medobčinsko zbornico obvezno združujejo temeljne in druge organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in njihove poslovne skupnosti, bančne organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, kmetijske zadruge ter vse organizacijske oblike povezovanja in združevanja kmetov in kooperantov.
V	medobčinski gospodarski zbornici člani uresničujejo cilje in naloge, združevanje neposredno z dogovarjanjem in sporazumevanjem, usklajevanjem stališč in interesov glede vprašanj, ki so pomembna za območje.
Upravljanje in
organizacija medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko
V	skladu z zakonom bodo medobčinsko gospodarsko zbornico za Dolenjsko upravljale organizacije združenega dela ter ostale asociacije, združene v zbornico preko svojih delegatov. Za delegata je lahko
usmerjeno predvsem v sodelovanje z drugimi regionalnimi institucijami, manj pa z organizacijami združenega dela. Zato gospodarska zbornica ni postala institucija združenega dela in njegovega povezovanja.
V bodoče si moramo prizadevati, da bo gospodarska zbornica postala prostor in mesto za izražanje, konfrontacijo in dogovarjanje organizacij združenega dela o vseh vprašanjih skupnega pomena.
3. Z ustanovitvijo medobčinske gospodarske zbornice se bolj kot doslej postavlja tudi vprašanje programske usmerjenosti celovite zbornične organiziranosti.
Želimo predvsem enoten zbornični sistem, ki omogoča hitro in učinkovito razreševanje
Kaj pričakujemo od medobčinske zbornice?
Naša stališča do gradiva o ustanovitvi medobčinske gospodarske zbornice — Nobenih dodatnih novih zaposlitev, smo za nepoklicnega predsednika zbornice — Za oceno, ki jo je pripravila ZK.
izvoljen vsak delavec, ki je v delovnem razmerju v organizaciji združenega dela ali drugi asociaciji, ki je član zbornice za obdobje 4 let. Delegati v zbornici so za svoje delo odgovorni organom, ki so jih izvolili, ter organom in telesom zbornice, kjer sodelujejo.
Organi zbornice so:
1. skupščina delegatov,
2.	izvršni odbor,
3.	nadzorni odbor.
Potrebna sredstva za delo zbornice se ugotavljajo na podlagi programa njenega dela, ki izhaja iz njenih nalog, ki jih določa zakon in statut. Potrebna sredstva za opravljanje rednih in posebnih nalog zbornice se zagotavljajo s prispevki članov zbornice, s prihodki iz plačil za storitve zbornice in iz drugih prihodkov.
Osnova za obračunavanje stopnje prispevka gospodarski zbornici Slovenije je v dosedanjem obdobju bil dohodek temeljnih organizacij združenega dela oz. dohodek članic Gospodarske zbornice Slovenije.
Stopnja za obračunavanje prispevka je bila dosedaj določena:
a)	za financiranje skupnih potreb zbornice in jo je določala skupščina Gospodarske zbornice Slovenije (od leta 1976 naprej je bila to 0,130 %) ter
b)	za financiranje potreb posameznih združenj TOZD po panogah, ki sojo določali zbori združenj panog (od najmanj 0,013% do največ 0,650%, različno za 22 panog).
Tudi bodoče stopnje prispevka bodo predvidene iz iste
vprašanj na ustreznih nivojih. Zato je potrebno ob ustanavljanju medobčinske zbornice in sprejemanju programske usmeritve narediti dovolj precizno delitev dela, ki bi omogočala hitro uresničevanje interesov OZD, bodisi v medobčinski, republiški ali zvezni zbornici. Ne podpiramo nobene programske usmeritve, ki bi pomenile dupli-ranje opravil na nivoju regije in republike.
Zato predlagamo, da se skupno s predloženim programom, ki je po naši oceni preobširen, pripravi tudi natančna delitev dela in pristojnosti, ki bi omogočala OZD hitro in učinkovito nastopanje v ustrezni obliki, organizirajo tudi zbornice.
4. Odločno nasprotujejo vsakemu dodatnemu zaposlovanju in profesionalizaciji orgnov medobčinske zbornice.
Menimo, da mora prav gospodarska zbornica izkoriščati in uporabljati že oblikovane institucije, ki delajo v prostoru regije. Mnogotere strokovne službe tako v OZD kot v
17. januarja smo v novomeški športni dvorani videli v okviru evropske super lige ta čas najboljše jugoslovanske in francoske igralce namiznega tenisa. Pokrovitelj mednarodnega srečanja je bila naša delovna organizacija, ki je z znano gostoljubnostjo in dobro organizacijo poskrbela za kar najboljše počutje gostujočih in domačih prvakov bele žogice . . .
Razgibana januarska dejavnost
osnove, to je od dohodka in bodo določene za:
a)	potrebe Gospodarske zbornice Slovenije — določila jo bo skupščina novo ustanovljene zbornice;
b)	za potrebe splošnih združenj — določile jo bodo skupščine teh splošnih združenj, ter za
c)	potrebe medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko, ki jo bo določila skupščina te zbornice.
občinah že dosedaj delajo nepovezano, neusklajeno in neučinkovito, zato ne potrebujemo nove strokovne službe, temveč sposobnega tajnika, ki bi uspel v strokovno delo zbornice vključevati obstoječe institucije.
Tudi položaja predsednika zbornice po naši oceni ne bi smeli profesionalizirati, saj smo prepričani, da obstajajo sposobni kadri, ki so ob svojem rednem delu pripravljeni sodelovati in delovati v vodstvenih dolžnostih zbornice.
5. Javna razprava o zbornični organiziranosti in poročilu o delu medobčinskega odbora gospodarske zbornice je ponovno opozorila na sprejeto oceno opravljenih postopkov v zvezi z usklajevanjem delitve hlodovine.
Ocena, ki jo je pripravila ZK, je bila v javni razpravi v popolnosti sprejeta. Zato se je ponovno izoblikovala zahteva, da sprejeta ocena postane sestavni del ocenjevanja dela Medobčinskega odbora gospodarske zbornice.
Delavski sveti ter družbenopolitične organizacije v TOZD so v prvm mesecu letošnjega leta imeli obilo dela, saj je bilo potrebno razpravljati in sprejeti vrsto aktov in dogovorov, ki so nam jih posredovale različne interesne skupnosti.
Tako smo sprejeli anekse k samoupravnim sporazumom SIS družbenih dejavnosti. Z aneksi smo na podlagi svobodne menjave dela uredili naše odnose . z dejavnostmi, ki skrbe za izobraževanje, kulturo, zdravstvo, socialo, šport in druge dejavnosti.
Samoupravna stanovanjska interesna skupnost nam je posredovala v razpravo in sprejem aneks k samoupravnemu spora-
zumu o izločanju sredstev v sklade skupne porabe in namenskem združevanju za obdobje od leta 1979 - 1980. Po tem sporazumu bomo v letih 1979 in 1980 iz stanovanjskih sredstev namenjali denar tudi za hitrejše urejevanje in pripravo komunalnih objektov za stanovanjsko gradnjo.
Delavski sveti so na sejah v januaiju sprejeli tudi spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v Ljubljansko banko — Temeljno dolenjsko banko. Sprejeli so tudi samoupravni sporazum o oblikovanju in porabi prihodkov ter razporejanju skupnega dohodka v Ljubljanski banki -Temeljni dolenjski banki Novo mesto.
Tudi za otroški svet fantazije in radostnega pričakovanja, kaj vse bo prineslo življenje, je bila razstava naših vozil v Titovem Užicu konec minulega leta pravo razkošje. Tudi med njimi, najmlajšimi, so naši bodoči kupci in prijatelji sodobnih osebnih vozil...
KURIRJEVA okrogla miza: delo sindikatov
V uredništvu „Kurirja” smo sklenili, da bomo nadaljevali z okroglimi mizami, na katerih bomo skušali obdelati najbolj aktualna in pereča vprašanja našega delovanja. To pot smo za našo obravnavo izbrali delovanje osnovnih organizacij sindikata v DO IMV. Predvsem nas je zanimalo, kako se osnovne organizacije vključujejo v gospodarjenje, kako sodelujejo s samoupravnimi organi, še posebej pa, kako se vključujejo v pokongresne aktivnosti. V uredništvo smo zato povabili tovariše: Jožeta Bartolja z Mirne, Dominika Bratoža, predsednika konference osnovnih organizacij sindikata v tozdu TA, Antona Pluta s Suhorja, Marka Rajkovačo iz Mehanske obdelave, Antona Tomažina iz Šentjerneja in Jožeta Turka, predsednika konference sindikata v DO IMV.
Naloge sindikata so znane. Kot najbolj množična razredna družbenopolitična organizacija mora sindikat skrbeti za poglabljanje razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Prav njegova množičnost omogoča pri uresničevanju te naloge sodelovanja največjega možnega števila občanov, pri nas, v IMV, pa največjega možnega števila delavcev z vseh področij našega delovanja.
Naš delegat na kongresu slovenskih sindikatov je bil Marko Rajkovača, ki je na kratko povedal, kaj se je na kongresu dogajalo, hkrati pa je poročal o naših bodočih nalogah. Med drugim je posebej poudaril, da ne bi smelo biti delavca, ki ne bi vedel, kaj je bilo sklenjeno na kongresu. Med tistimi, ki morajo seznaniti vse člane o sklepih kongresa, so predvsem člani izvršnih odborov, sindikalni poverjeniki, v seznanjanje pa bi se morali vključiti tudi poslovodni organi. Še naprej pa seveda ostaja naloga sindikata, da poglablja delegatske odnose, da skrbi za razvoj samoupravljanja, še pose-
bej pa za čimmanjši razkorak med bazo in delegati.
Jože Turk je še dodal, da so vse osnovne organizacije sprejele v svoje programe poglabljanje delegatskih odnosov, vendar pa se pogosto ustavi pri programu.
KAKŠNI NAJ BODO PROGRAMI?
Marko Rajkovača je nato dejal, da program ne pomeni dosti, če ga delavec ni sprejel za svojega. Zato delavca ni potrebno samo spodbujati, da bo dal svoje mnenje o programu, marveč je treba doseči, da bo delavec ustvarjalno sodeloval pri sestavljanju programa.
Jože Bartolj je poudaril, da morajo programi vsebinsko ustrezati našim temeljnim hotenjem; zato mora biti v njih obseženo tudi sodelovanje delavcev pri planiranju, pri spremljanju učinkovitosti proizvodnje. Sklepna ugotovitev vseh prisotnih pa je bila, da imamo programe za vse osnovne organizacije, vendar so pogosto daleč od resničnih potreb delavcev. Vzrok: programi vse prevečkrat nastajajo v vodstvih.
Druga njihova slabost je, da so vse preveč načelni, premalo pa akcijski. Taki so zato, ker so delavci premalo vključeni v njihovo pripravljanje.
KADRI - VEDNO PRISOTNO VPRAŠANJE
Dominik Bratož je poudaril, da je sindikat organizacijsko dobro postavljen. Z občinskega sindikalnega sveta redno prihaja vse potrebno gradivo na konferenco in osnovne organizacije. Toda, ko je treba ta gradiva „spraviti” med delavce, se ustavi. Prvič, je še poudaril Bratož so programi preobširni; drugič: za „plasiranje” takega programa nimamo ustreznih kadrov. Sestava izvršnih odborov ustreza, vendar je članov izvršnih odborov premalo, da bi dosegli slehernega med delavci. Poverjeni niso ustrezno usposobljeni za tako dejavnost, tako da lepo zastavljeni programi na pol poti do delavcev shirajo . ..
Delavec pogosto ni zainteresiran za akcije sindikata, je povedal Plut. Krivda pa je v nas samih. Delavci pogosto rečejo: „Pa bo spet sestanek”, ker nam ni uspelo pripraviti takih programov, ki bi ustrezali resničnim potrebam delavcev, ker se nismo znali pravočasno usposobiti za akcijo med delavci.
Tomažin je povedal, da se večina delavcev zanima samo za svoje neposredne koristi, kot so osebni dohodki, osebna zaščitna sredstva, prehrana in pogoji dela na delovnem mestu. Le malo pa je med njimi interesa za politično delo, za temeljne probleme in težnje naše družbe. Krivda je tudi v nas samih, je še dodal Tomažin, ker nismo znali

Delavci IMV smo letošnji Kulturni prazni*.	--------------------. .___
e iz naših vrst zrasel mešani pevski zbor, ki vneto vadi in s tem prispeva k bogatejšemu iivljenju nas vseh. Na reviji pevskih zborov se bo s svojo pesmijo predstavil tudi širši javnosti.
dejavnosti sindikata približati delavcu.
SINDIKAT IN SAMOUPRAVNI ORGANI
Ena izmed zelo pomembnih nalog sindikata je njegovo vključevanje v delo samoupravnih organov. Na podlagi tega bi morali imeti delavci več vpliva na planiranje, na delitev ostanka dohodka, je povedal Marko Rajkovača. V IMV delavci zelo malo sodelujejo pri pripravljanju planov. Večinoma je delavec „prisiljen”, da plane sprejema, koko so ti že pripravljeni. Zato delavec ne jemlje plana kot svojega temelja in vodila pri načrtovanju proizvodnje, temveč ga jemlje kot nekaj zunaj sebe ali nad sabo. To pa ni v skladu z vlogo podružbljenega planiranja.
Sindikat seveda sodeluje tudi pri delu samoupravnih organov, vendar je to njegovo delo večidel samo formalno. Kaže pa se tako, da predstavnik sindikata sodeluje na sejah samoupravnih organov, zelo malo pa ti člani dejavno sodelujejo pri delu teh organov. Še manj jih skrbi, kako se delavci vključujejo v delo delavskih svetov. Pri nas, recimo, še nismo dosledno speljali povratnega informiranja med delegatom in bazo, med delegacijami v SIS in zborih skupščine z bazo itd.
Pred koncem okrogle mize so vsi prisotni poudarili, da je sindikat prisoten na vseh ravneh DO IMV. Vendar s tem ni rečeno, da je to že dovolj. Sindikat v IMV čaka cela vrsta težkih nalog. Predvsem mora okrepiti svojo vlogo pri uresničevanju delegatskih odnosov, pri planiranju in seveda tudi pri izboljševanju delovnih in življenjskih pogojev vseh zaposlenih. Da bomo to dosegli, bomo morali izboljšati našo kadrovsko strukturo, naše programe bomo morali prilagoditi resničnim potrebam delavcev. Pa tudi delavci bodo morali najti pot do sindikata. Bolj kot doslej mu bodo morali zaupati radost svojih uspehov in skrbi slehernega delovnega dne.
Kako nam bodo akcije uspele, pa je seveda odvisno od vseh nas in ne samo od vodstva sindikata.
^*********** * * * * * * *#■***+*********** ******** *** ****************
nosti pritegnili eksponati, razstavljeni v paviljonu Jurček. Tehnični muzej Slovenije je predstavljal neke modele (obnovljenih) starih avtomobilov, izmed katerih sta dva edina ohranjena primerka na svetu. Precej pozornosti pa so ravno tako v istem paviljonu pritegnili različni modeli motornih in dirkalnih vozil (LAVERDA, YAMAHA, HONDA i.t.d.).
V prostorih hale B so tokrat razstavljali domači proizvajalci in zastopniki. Vidno mesto je pripadlo IMV, saj so bili poleg popularnih „katrc” predstavljeni tudi konsignacijski lepotci R 5, R 12 in R 14. Slednji je bil deležen največjega zanimanja in pohval. Obiskovalci so pokazali precej interesa tudi za ostali program, predvsem za ADRIA prikolice.
cestnem prometu. Morda je ravno zaradi tega prireditev izgubila na zanimivosti in privlačnosti, kajti za razliko od prejšnjih let, ko so glavnino razstave predstavljala različna dirkalna in rally vozila, je bil letos večji poudarek na vzgoji in preventivi.
Prav temu je bil namenjen večji in osrednji del prostora v hali A. Tu je bila prikazana prometna signalizacija in oprema, makete in fotografije sodobnih prometnic in njihovih
spremljajočih objektov, mostov, viaduktov, cestninskih postaj in novega karavanškega predora.
Med drugim je nazorno prikazano trčenje dveh vozil. V tem primeru gre za RENAULT 4 TLS in Škodo. Prikaz temelji predvsem na uporabnosti varnostnih pasov.
Na ostalem razstavnem prostoru v hali A so razstavljali: Sava Kranj, Rok, Tomos, Elan i.t.d. Veijetno so največ pozor -
Močno osiromašena razstava AVTO MOTO ŠPORT konec lanskega leta ni pritegnila toliko gledalcev kakor prejšnje čase. Potrebne so ji osvežitve in novi prijemi, če hočemo, da bo spet deležna potrebne pozornosti. Na sliki: pogled na skupino vozil IMV v razstavni dvorani.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bila v dneh od 28. 11. do 3. 12. 78 razstava AVTO MOTO ŠPORT. Letošnjo je organiziral republiški svet za vzgojo in preventivo v
******************** *
★
NAJMOČNEJŠE * OROŽJE: NJEGOVE * USTVARJALNE J IDEJE... £
„Njegovo delo bo ostalo* kažipot za vse. Vgrajeno je v * našo revolucionarno pretek- £ lost in brez njega ne bi bilo* tisto, kar je. Njegovo delo je£ temelj našega današnjega živ- £ ljenja, ostalo bo bistven* element tudi v izgradnji naše* prihodnosti, ki jo je njegova * budna misel slutila, zarisova- £ la in nam jo približevala.* Njegove ustvarjalne ideje, £ najmočnejše orožje, ki nam J ga je zapustil, bodo trajno* naviddihovale bodoče rodo- * ve, ki se bodo z njim J spoznavali v šolskih klopeh * in tiste, ki se bodo z njimi * srečevali v vsakodnevni £ praksi. Delo Edvarda Karde- * Ija ostaja za vedno živo, J sestavni del naše prihodno- £ sti. Hodili bomo po poti, po* kateri smo hodili z njim, on* nam jo kaže še naprej." £ ŽIVO RAD KOVA- £ ČEVIČ, predsednik* beograjske mestne £ skupščine	£
★
j***********-********* *
Razstavljali so še:
CIMOS — kompleten program (domača DIANA, GS in pa seveda CX), ZASTAVA AVTO - 126 P, LADA, Zastava 101 (vsi po vrsti umazani), AVTOMONTAŽA — program ALFAROMEO; AVTOTEHNA — program OPEL (jugoslovanska premiera OPEL COM-MODORE).
To so le nekatera zapaženja z letošnje prireditve, ostaja pa dejstvo, da je bila letošnja razstava v primerjavi s prejšnjimi močno osiromašena, manj zanimiva, predvsem pa ni bila deležna takšne pozornosti kot sicer. To in pa razmeroma skromen obisk nas opozarjata, da se bo potrebno odločiti za vrnitev nazaj, na staro obliko prireditve ali pa narediti nekaj novega, zanimivejšega.
D.
Naše prikolice so na razstavi v Titovem Užicu lani novembra tako kot povsod drugod doslej vzbudile resnično zanimanje številnih obiskovalcev.
AVTO MOTO ŠPORT 78
Razstava IMV v Titovem Užicu
Prodajno skladišče IMV Beograd je v času od 12. do 26. 11. 1978 organiziralo na prostoru hotela Palas v Titovem Užicu prodajno razstavo IMV, kjer so razstavili nekaj tipov prikolic ADRIA, specialna vozila in osebna vozila IMV—Renault 4 TLS.
Čeprav je bila razstava organizirana na samem pragu zime in ob precej hladnem vremenu, jo je obiskalo veliko število prebivalcev mesta in veliko pre ds tavrdkov	gospodarskih
organizacij tega kraja. Med številnimi obiskovalci je bilo precejšnje število tudi takih, ki so notranjost naših ADRIA prikolic videli prvič in „čutiti” je bilo, da bo marsikdo izmed njih v bližnji prihodnosti postal naš kupec.
Med trajanjem razstave je bilo opravljeno veliko razgovorov s predstavniki vseh vej gospodarstva. Pri nekaterih gospodarskih organizacijah je že večje število naših vozil, toda zabeležiti je bilo možno tudi, da je na tem območju še dosti gospodarskih organizacij, ki naših avtomobilov niti ne poznajo, kar pomeni, da je bila naša dosedanja ponudba preskromna.
Delavci Prodajnega skladišča IMV BG, ki so sodelovali na razstavi, so še posebno poskrbeli za kontaktiranje z bodočimi kupci specialnih vozil. Obiskali so zdravstvene organizacije, gasilska društva in sekretariate za notranje zadeve.
Iz podatkov, ki so jih pri obhodu teh organizacij dobili je razbrati, da je večina voznih parkov opremljena z različnimi
vozili. Zato so naši sodelavci pri vodenju razgovorov poskušali vplivati, da bi podjetja in ustanove vozne parke tipizirale — opremijo naj se le z vozili ene proizvodnje, ker je tako vzdrževanje dosti cenejše.
V zdravstvenih organizacijah je že zastopano naše vozilo
N
Ne glede na slabo organizacijo prireditve lahko dejstvo, da se je IMV na letošnjem sejmu predstavil v dobri luči, zgovorno pove, kako potrebno in koristno je privabiti obiskovalca, čeprav morda le slučajnega, kajti vsi, ki so želeli informacijo, so se vračali z novim spoznanjem (prospektom, ceno i.t.d.).
Največ je bilo takšnih, ki so se zanimali za RENAULT 14. Večina med njimi je nezadovoljnežev, kajti res jih je bilo malo, ki niso spraševali za vzroke, zaradi katerih tega vozila še ne proizvajamo v Novem mestu.
Na vsak odgovor skoraj vsi brez izjeme zastavljajo vprašanje:
„Zakaj pa to vozilo že dve leti obljubljate!”
Nasploh pa so bili obiskovalci, razen te pomanjkljivosti, z razstavljenimi vozili, s prikolico (tokrat kot BIRO) in z Informacijami, ki so jih dobili, zelo zadovoljni.
Vsekakor je bflo sodelovanje na tej prireditvi koristno in upravičeno; ostali rezultati sodelave bodo verjetno vidni nekoliko kasneje.
V____________________________/
sanitet, ki je pokazalo dobre rezultate in obstaja za njega velik interes; obstaja tudi možnost za prodajo večjega števila vozil IMV R-^4 za hišne obiske. Pri gasilskih organizacijah obstaja potreba za hitrimi, „okretnimi” gasilskimi vozili kakršno je naše, le da so številčne potrebe manjše, ker je takim organizacijam potrebno le eno ali dvoje vozil. Tudi sekretariati za notranje zadeve že imajo v svojem avto parku intervencijsko vozilo iz naše proizvodnje, poskušali pa sr. o jih usmeriti še na osebna vozil IMV Renault 4 TLS Milica.
Prepričani smo, da bo razstava, ki smo jo organizirali v Titovem Užicu, vplivala na večjo prodajo naših izdelkov, saj so nekatere stranke že sklenile kupoprodajne pogodbe tako za vozila, kot tudi za
V januarju so v TOZD, ki se združujejo v združenja TOZD kovinske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, potekale volitve delegatov v skupščino združenja. TOZD V okviru DO IMV tvorijo posebno delegacijo, ki pošilja v skup6pščino 5 delegatov.
Na DS TOZD so bili v posamezni temeljni organizaciji izvoljeni naslednji delegati: TOZD Tovarna avtomobilov Novo mesto: Poredoš Štefan, TOZD Tovarna prikolic No-
prikolice. Pričakujemo, da se bo večji uspeh v prodaji pokazal šele v naslendjih nekaj mesecih, ker so gospodarske organizacije medtem sprejele plane za leto 1979.
Vsekakor smatramo, da je taka oblika ponudbe na trgu zelo dobra, saj si kupec ogleda proizvod predno se odloči za njegovo nabavo. Zato bi morale v prihodnje biti podobne razstave organizirane tudi na drugih področjih, v drugih republikah oz. po vsej Jugoslaviji „Potujoče razstave” bi morale postati praksa vseh poslovalnic IMV po Jugoslaviji.
♦ ¥ ♦ * * ¥ * *
♦	„ ... Tovariš Kardelj je bil *
♦	pol stoletja vojak našega ¥
♦	re volucionarnega gibanja, J
♦	neomajen borec, ki ni po- * ¥ znal umika in oddiha. Za ¥ J revolucionarno pot se je *
♦	odločil v svoji mladosti, * ¥ potem pa zdržal vse torture ¥ J neljudskih režimov, izkusil J + vse težave in nevarnost ile- J
♦	gaInega dela in šel skozi vse ¥ J bitke osvobodilne voj- %
¥ ne..."	¥
♦	¥ ¥ *
J	PREDSEDNIK TITO%
¥ ¥ ¥ ¥ ¥ *****+-*-*-*-****♦***++* ¥
IZVOLILI SMO DISCIPLINSKE KOMISIJE
V skladu z zakonom o združenem delu in s sprejetim pravilnikom o odškodninski in materialni odgovornosti, sprejetim konec lanskega leta, so delavci temeljnih organizacij na volitvah izvolili disciplinske komisije, ki bodo v bodoče vodile disciplinske postopke.
Prvič smo v disciplinske komisije izvolili predstavnike iz drugih TOZD in delovnih organizacij, kar bo vsekakor prispevalo k ustreznejšemu in popolnejšemu vodenju disciplinskih postopkov.
vo mesto: Zorko Albert,
TOZD Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice: Kostevc Jože,
TOZD Tovarna opreme Mirna: Kurent Maks,
TOZD Tovarna oken in kovinske galanterije Šmarjeta: Rebernik Leopold.
Delavski sveti vseh omenjenih TOZD so predlagali za člana 10 združenja TOZD kovinske industrije Štefana Poredoša, direktorja plansko-eko-nomskega sektorja DO IMV.
Naših pet delegatov
Izvolili smo delegate za skupščino združenja TOZD kovinske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije