TRST, četrtek 12. julija 1956 Leto XII. - Št. 162 (3400) ORSKI DNEVN K Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93 808, 37-338 UPRAVA GLu MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON »3-*M IN »4-63* — Poštni predal 559 višin* v V"! ruz' g°HICA: Ul. S. Peli ico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37 m 1 stolpca: trgovski 80, fir>ančno-m>ravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine AVA: IJL. SV. FRANČIŠKA št. 2» — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400. vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, "l“e4nc,oven1ie 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna z-*1®20* zoz_Trst 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 . Izdata založništvo tržaškega tiska D. o PRVEM SESTANKU SINDIKATOV S CONFAGRICOLTURO Zelo spora majhna možnost kmetijskih delavcev za rešitev s posestniki Zakon o tekočih gorivih odobren s 386 glasovi - Bledi rezultati sestanka voditeljev štirih vladnih strank glede „težavnih odborov'* - V Milanu ostane za župana Ferrari, odbor pa bo verjetno sestavljen iz DC in PSDI ob zunanji podpori socialistične stranke Pred ustavnim sodcem (Od našega dopisnika) RIM, J.J — Današnji dan i*, p.®tekel v znaku sledečih poutionih dogodkov: 1. v ministrstvu za delo so se sesta-l. predstavniki treh sindikal-,?h organizacij s predstavni-sA- “Tapricolture, da bi re-tnezdini spor s tometijski- šili delavci; 2- predstavniki t«h vladnih strank so raz-p vljali o kršitvi demokrist-janske direktive pri volitvah upanov in odborov velikih : > 3- poslanska zbornica on . .“brila zakon o tekočih laoriV ’ 4'. v°hstvo PSDI pred sa v Milanu nov odbor, ki -~.l “i ga sestavljali derno-■stjani jn socialdemokrati »•majo podporo socialistov, N°č10 kot v Benetkah, bo 0 težko predvideti, da _ sestanek s Confagricoltu- - ostal brez rezultata, če-Dnv SP sindikalni voditelji Kazali vso dobro voljo in - .Spakovanju prav teh re-1», stavko kmetijskih de-nač'eV Rreklnili, da bi na ta «» °mogočili redno in pra- - '?s"° žetev ter s tem presta t ogromno škodo. Po se- niki op,s,° . “am“* Predstav-n . '“'o-lL izjavili, da »čeprav s vtis ni zadovoljiv, smo ‘.P^ieli vabilo m inirtra za “> da se jutri zvečer po-sestanemo. Na žalost n vlt*imo zelo majhne mož-jj. 11 za rešitev spora zara-cevn<*eativneka st ahšča agrar- . y. kolikor se je moglo izve-ra [> ,so zastopniki CG1L ob-kn,.Z ke znane zahteve vinjskih delavcev in spolo-doin^ev’ ki zahtevajo, naj se Doš?C1 pro6ram dela, ki bo u-mh Postopno nujnost raz-, P vprašanj. Pri tem naj b. -*o prednost vprašanje ob-/6 delovne pogodbe za pre-*aJevalke na f_redstavniki ■hielo tiov rižnih poljih. r ---------- »Conf agricoltu- n JILS0 nat° poudarjali v glav-ut ’ da bi zadovoljitev za-, v imela za posledico rova «mena. ki bi »poslabs-d« i. Je kmetijstva«. Glede de- lavi J.1 n, cev so izjavni, da pristajaš “rzavo bnovo pogodb za vso izh ■ ' Via P rez slehernega “oljšanja. Za pokrajinske pa so naklonjeni riiz-“vljanju o dopolnilnih spo-^zumih. Glede spolovinarjev Pristali na pokrajinski po-jijPia za dosego normaliza-ngf krajevnih razmer, naio pa bi se čakalo na odobri-zakona o agrarnih pugod- kev ' bah hloiAn -5e,e Pol~n b‘ pn.ucih kor Za vso državo. Nika-C0U PH ne pristaja Confagn-Bolr fta rešitev vprašanja ha °)n.'n za spolovinarje in češ z jlaanje družinskih doklad. Veim bi bila bremena pre-Za v' z'asB zaradi pokojnin, Ve v*?tere' se n'l‘ afc ne a, lsma teh obremenit ev. Tu-delavke r,ls0I h'V l\ delodajalci ničesar slišati, ker heakt a,traJ° to vprašaiije za hi- ualno in ker je baje stane ,i poljih taksno *.. UO**'- da itjit “Pušča povišanj, in sled-van’- se je kampanja presaje-KolJa Praktično že končala, ha JI.™0- ie negativna oce-v*i kot" zastopn ukov CG1I «helje^i“1' PPravičeua in ute- so p Predsedstvom Segnija za Tjp an,b Piccioni in Cescln k'hinn ’ .baragat, Matteotti in in h,,"« Za ESDI, Maiagodi ciaIdi Caro za PLI ter Pac-besa[ ln Beale za PRI pie-litev , aP*ete,io vp rajanje vo-So bili anov 'n odborov, ki vi, -r,' V Biniu, Milanu, Gern,-ljeni nu in Benetkah izvo-alj - Pomočjo glasov desne reč n i Vti opozicije. Ni vam-v°litve> 88 (lvonia. da te Pravi .Pomenijo sedaj že ristra„Z,ačetek razpadanja šti-se te koalicije. Uradno Pravi mu budemu vprašan ju rop« *Pprošanje težkih odbo-Poroč • sestanku poluradno ttrankJ°’ c*a s0 se vse da s strinjale v ugotovitvi, Pom-f vladni program posto- rešnos»1*vaja- kar lla j® znak Za ni koalicije ter dokaz darili*511 badaljnji obstoj. Pou-Ven , s° tuci>. da je poziti-teit-A Pak odobritev zakona o c,j,. , gorivih, ko je koali- Proti 0 branila osnutek mem‘b7m poskusom po spre- 5e'oditeiji štirih ,,trank .»o tla veveda najdalje zadržali Pana prasanju milanskega žu-io IT. odbora, ki mu pravi-Naihm' r «l.iudske fronte«. ber=i-i so se pritoževali li- glavnimi trenutnimi vprašanji: parlamentarnimi, sindi- kalnimi in gospodarskimi ter si med seboj povečali tudi, kako potekajo operacije za sestavo občinekih in pokrajinskih odborov. Bledo poročilo torej, ki je znak bledega rezultata sestanka, nad katerim je visela grožnja po razpadanju koalicije, ki se je začelo v lokalnih upravnih organih in ki bo imelo prej ali' slej hude posledice tudi v vladi sami. Kot smo že poročali, se je v poslanski zbornici ustvarila široka fronta za obrambo precej naprednega zakonskega o-snutka o tekočih gorivih. Po današnji debati je prišlo do glasovanja in zakon je “ bil sprejet, pri čemer je samo 37 poslancev glasovalo proti 386 pa za, kar pomeni, da je bil zakon sprejet s pomočjo glasov tudi socialistov in komunistov. Debata je bila zelo živahna, zlasti o členu 22, ki zadeva «Royalties», ker je desnica predložila celo vrsto spreminjevalnih predlogov za znižanje njihove mere. Posebno so se izkazali monarhisti, ki so ostro kritizirali zakon, vendar pa so bili vsi njihovi predlogi, ki jih je bilo več kot sto, odbiti. Zato so iz protesta odšli iz sejne dvorane, ker da »ne marajo biti navzoči pri izdelavi zakona, s katerim se prav v ničemer ne strinjajo«. Komunistični poslanec Giolitti pa je pokaza^ s prstom na dejstvo, da monarhistični spreminjevalni predlogi povsem odgovarjajo onemu pismu, ki ga je poslala nekaterim poslancem Confin-dustria in monopolistične skupine, povezane z mednarodnim petrolejskim kartelom, da bi sabotirale pravično ureditev tega važnega vprašanja. Po odobritvi zakona se je začela debata o proračunu pravosodnega ministrstva. Komunistični in monarhist ični govornik sla zahtevala ukinitev dosmrtne ječe. Senatorji pa so razpravljali o proračunu poštnega ministrstva. Demokristjani so predlagali. naj se privatnim telefonskim družbam podaljšajo koncesije še za vsaj deset let. Socialist Gianca pa je poudaril, da je sam minister za pošte v bistvu že pristal, da se uprava telefonske mreže vključi v IRT in da podpirajo taksno rešitev številni poslanci, k: nočejo prepustiti tega področja egoizmu monopolov. Med »težkimi odbori« velikih mest je na vrsti sedaj Florenca. Tiskovni urad občine uradno sporoča, da so liberalci zahtevali komisarja, vendar pa se s tem ni strinjal grof Frcssonbroni, ki je bii mnenja, da bi komisarska rešitev pomenila sramoto in politično ter kulturno dektasa-cijo mesta. Sicer pa se zdi. da bo prišlo tudi v Florenci do podobne rešitve kot v Benetkah. l-iberalci, ki bi bili pri tem izključeni, ne bi tvegali vladne krize niti zaradi Milana, niti zaradi Benetk in Florence in pravijo, da so bili n. pr v Milanu že prej v opoziciji. Dosedanji župan La Pira zagovarja enobarvno demokri-stjansko rešitev, ki pa ji na-spiotuje Fanfani. Vse pa je odvisno še od izida pogajanj v Florenci sami, medtem ko bo odšel La Pira v soboto tudi v Rim. A. P. naiBlnii M iz I. M RIM, 11. — Ustavno sodišče bo moralo čimprej ugotoviti, ali je namestniški dekret od 27. julija 1944, ki določa sankcije proti fažizmu z vzvratnim učinkom, v skladu s čl. 25 ustave, ki v drugi točki določa, da državljan ne more biti kaznovan po zakonih, ki so bili izdani pozneje, kot se je dogodil zločin. To vprašanje, ki ga je doslej italijansko sodstvo odlagalo, pa je danes sprejel ter ga poslal v proučevanje ustavnemu sedišču drugi kazenski odsek kasacijskega sodišča, ki bi moral sklepati o prizivu, ki ga je predložil skrivajoči se Michele De Anna. Ta je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi večkratnega umora, poneverbe javnega denarja, ropa in tatvine. Vse te zločine je imenovani zagrešil na področju Grosseta v času nemške okupacije. Med drugim je bila De Ar.ni pripisana tudi odgovornost za umor enajstih mladeničev, ki so se odtegnili naboru ter bili pozneje ujeti pri »rastiellamentu«. De Anno je 18. decembra 1946 posebno porotno sodišče v Grossetu obsodilo na smrt; kazen mu je bila pozneje spremenjena v dosmrtno ječo. Ku-sacija je potem sprejela njegov priziv ter ga izročila novi sodbi pred porotnim sodiščem Perugie, ki je 22. junija 1955 potrdilo prejšnjo obsodbo. Sedanji drugi priziv na ka-sacijsko sedišče je bil sprejet, da se zanimiv problem predloži ustavnemu sodišču. Uammarskioeld pozdravila: nemški socialdemokrati zahtevajo sestanek Tile - Alekrn ■ Naser revizijo sedanje vojaške politike Glede razorožitve je tajnik OZN izjavil: «Pripadam optimistični manjšini, ki ima prav* (Od našega dopisnika) BEOGRAD, U. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes v Belem dvoru glavnega tajnika OZN Hammarskjoelda in se z njim več časa razgovarjal. Navzoč je bil tudi državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič in generalni tajnik predsednika republike dr. J. Vilfan. Po razgovoru je maršal Tito pridržal svojega gos-ta na kosilu. Dopoldne je Hammar-skjoeld s svojim spremstvom obiskal inštitut za nuklearna raziskovanja v Vinci. Na tiskovni konferenci v svoji rezidenci je Hammar-skjoeld danes popoldne izjavil, da so bili razgovori z jugoslovanskimi voditelji zelo zadovoljivi. Med jugoslovanskimi zastopniki pri Združenih narodih in generalnim tajništvom pri QZN je vedno obstajalo dobro sodelovanje, ki je med razgovori v Beogradu dobilo svojo polno potrditev. Na vprašanje, ali so dane realne možnosti za razorožitev ,je Hammarskjoeld odgovoril; «Jaz pripadam optimistični manjšini, ki ima prav.« Dodal je, da je bil pri reševanju tega vprašanja že dosežen določen napredek in da pritirk javnega mnenja deluje v korist sporazuma. Čeprav meni, da bo proces razorožitve počasen, ker se je to vprašanje globoko zakoreninilo v političnem življenju mnogih držav. Na vprašanje, kako ocenjuje današnji položaj na Bližnjem vzhodu, je Hammar-skjoeld izjavil, da je pri prizadetih državah dobra volja, da se to vprašanje reši, da pa je težko najti dovolj potrpljenja. Zatem je Hammarskjoeld izjavil, da obiski, kot so obisk predsednika Naserja v Jugoslaviji in prejšnji obiski predsednika Tita v Egiptu in obisk predsednika Nehruja v Beogradu, koristijo stvari Združenih narodov. Glede ustanovitve posebnega sklada za pomoč nerazvitim državam je Ilammar-skjoeld izrekel mnenje, da so možnosti za ustanovitev malo Optimistične. Dodal je, da je to precej zapletena zadeva in ca je treba mnogo stvari rešiti, preden se začne podrobno reševanje tega vprašanja. Nocoj je državni tajnik Koča Popovič priredil sprejem na čast Hammarskjoeldu, ki odhaja jutri iz Beograda. B. B. Združena Nemčija naj se vključi v pakt o evropski kolektivni varnosti • Odklonitev pogajanj s pankovsko vlado • Za redne odnose s SZ - Ollenhauer ponovno obsoja Aaenauerjevo neelastičnost ZAČETEK ZASEDANJA VRHOVNEGA SOVJETA SZ OB NAVZOČNOSTI IRANSKEGA ŠAHA BlIMiANin POUDARJA PRIZADEVANJU SZ ZA MIR IN Silili!!,IIVANJ K MED NARDIll Po 20. kongresu KP so sprejeli važne ukrepe asa Izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev delavcev - Izjave Voro-šilova In iranskega šaha o odnosih med obema državama demis.1’ met*tcm ko so social- kandidaaturoZahteV?li -pon',v,1° prof. Ferrarija bil J’ ?? župana, ki naj bi banski j6n s/ P,)(iimro Kr-tU6i P%n?em,okraci.je- sai je Za « * glasovala v Rimu c* demokristjana MOSKVA, 11. — V Kremlju se je danes začelo zasedanje obeh domov vrhovnega sovjeta ZSSR. Oba doma sta najprej ločeno odobrila dnevni red skupnega zasedanja, in sicer 1. načrt zakona o u-reditvi pokojnin. 2, proučitev predloga karelsko-f inske republike za njeno vključitev v rusko zvezno republiko. 3. poziv vrhovnega sovjeta parlamentom ostalih držav o razorožitvi, 4. stališče vrhovnega sovjeta glede predloga japonskega parlamenta za prepoved izdelovanja in uporabe atomrkega orožja, 5. ratifikacija sklepov vrhovnega sovjeta. Na skupni seji obeh domov je podal poročilo predsednik vlade maršal Bulganin. Na seji so bili navzoči med drugimi Hruščev, Kaganovič, Vo-rošilov, zukov,- Malenkov, Molotov. Kiričenko in zunanji minister Sepilov. Kot častna gosta sta bila iranski šah in njegova soproga. Njun prihod to vsi navzoči prisrčno pozdravili. Sah je imel temnomodro uniformo maršala i-ranske mornarice. Med častnimi gosti je bil tudi severnokorejski ministrski predsednik Kim II Sung. Tudi tribune za diplomate so bile vse zasedene. V svojem govoru je Bulganin izjavil, da je industrijska proizvodnja v Sovjetski zvezi letos presegla za 12 odstotkov proizvodnjo v istem razdobju lanskega leta. Ritem industrijske proizvodnje je letos za dva odstotka višji, kakor se je predvidevalo v šestem petletnem načrtu. Tudi povečanje proizvodnje na drugih področjih odraža »naraščajočo gospodarsko silo Sovjetske zveze«. Bulganin je zatem sporočil, da so odpravili pomanjkljivosti, ki so jih lansko leto u-gotovili glede živinoreje. V primerjavi s prvim polletjem 1955 so oblasti izročile v potrošnjo v letošnjem prvem polletju za 38 odstotkov več mleka in za 23 odstotkov več mesa. V svojem govoru je Bulganin izjavil, da je novo politiko. ki jo je določil kongres KP glede kulta osebnosti o-dobrilo in podprlo ljudstvo kljub poskusom sovražnikov komunizma, da bi povzročili zmedo. Kar se tiče zunanje politike, je Bulganin izjavil, da je borba za mir in varnost narodov ter za prijateljsko sodelovanje z vsemi državami glavna skrb komunistične stranke in sovjetske vlade. Da se doseže ta namen, sta stranka in vlada v zadnjem času napravili zelo koristno delo. Na pobudo in s sodelovanjem sovjetske vlade se je dosegla pomiritev v mednarodnih odnosih. Sedaj obdaja obširno področje miru, ki zajema številne države in številne narode. Odpirajo se konkretne perspektive za trden in trajen mir. Kar se tiče notranjih vprašanj, je Bulganin med drugim izjavil, da se letos predvideva dober pridelek zaradi uspešne spomladanske setve. Zatem je izjavil, da so po 20. kongresu KP sprejeli važne ukrepe za izboljšanje živ- VEČINA V FRANCOSKI SKUPSCINI za nadaljevanje pogajanj o euratoinu Mollef se boji usmeritve Nemčije k Vzhodu ter sodelovanja med nemško in ameriško industrijo • Pineau bo oktobra odpotoval v Caracas Sa odbor *lavljen cu Tupinija. r pa naj bi bil se-17 a kneškem vzor-cialdem^“‘‘“'okristjanov in Podpor ukrat“v 2 zun Publiko- soc|alistov. Oba . PSD, ^®a ,s'a se s stališče Pa i«, lajala, demokristjani Položni. zahleYal1 »razčiščenje ; , la prof. Ferrarija, ki so-zunanjo re-m »•1 bo podano' v?adpZUm koali med lokalnimi strankami sporazumeli C ,JG». K one n o so smislu Omskih~r^I,,C11, na> v Milanu U™1? rt**šijo zadevo trajal „ : P" Se"'»nku ki je SO izdan® ."J,"15 k'“ P*t ur, ln !_• ^ uradno poroči- at pa pove samo to da P0'ožaiu,1!*Vl'lal j splošnem Z8JU ln o delu v zvezi z so PARIZ, 11 — Francoska narodna skupščina je odobrila s 342 glasovi proti 183 secia-listično resolucijo, ki predlaga nadaljevanje pogajanj za euratom. Se prej je skupščina s 401 glasom proti 180 sklenila dati prednost taki resoluciji, kj se izreka za pristop Francije k euratomu. Pred glasovanjem je govoril predsednik vlade Mollet, ki je poudarjal potrebo naporov za evropske združitev. »Nobena evropska država i e more sama tekmovati z ameriškim in sovjetskim kolosom, je dejal Mollel, toda napori za mednarodno pomiritev se ne smejo omejiti samo na dvogovor. Naše evropske države, ki so bile v vojni tako hudo prizadete, lahko prispevajo k uresničenju miru, toda nobena od njih ne bi mogla tega napraviti ločeno. Moje prepričanje je, da bo samo vključitev Nemčije v evropski kompleks trajno rešila nemško vprašanje. Nedavno smo izjavil, Hru-ščevu, da bi združena Evropa ugodno vplivala na pomiritev in da glede tega ne razumemo pomislekov sovjetskih voditeljev. Dejansko, in Hruščev mi je to dal razumeti, upajo Rusi, da bodo prej ali slej dosegli rusko-nemški sporazum, ki ni star zgodovinski spomin in tudi ne medla grožnja. Hruščev ni sanjač. Dovolj je, da jutri prizadene zvezno rejiubliko kriza z njenim ranljivim gospodarstvom, da se sedanja zvestoba Bonna do zahodne stvari lahko menja. Rusi lahko nudijo mnogo stvari Nemčiji všt.evši neomejena tržišča v Vzhodni Evropi in na Kitajskem. Potrebno je navezati med Nemčijo in njenimi zahodnimi sosedi gospodarske, politične in kulturne vezi, ki morajo biti tako tesne in številne. da ji preprečimo, da ni se usmerila na Vzhod«. Mollet je nato dodal; »Ce se euratom zavrne, se bo brez dvoma ustvarilo med Nemčijo in ZDA tisto sodelovanje, ki ga želijo nekateri nemški veleindustrijci«. Mollet je načelno naklonien skupnemu tržišču, čeprav je prepričan. da bodo pripravljene rešitve morale upoštevati zahteve francoskega gospodarstva. Francija bi zelo težavno lahko sama pripravila načrt na področju atomske energije. Francoska prekomorska o-zemlja bodo morala imeti neposredno korist od tega novega vira energije za njihov gb-spodarski vajtvoj. Glede drugih ugovorov proti euratomu je Mollet v glavnem izjavil: Francija je naklonjena »največjemu sodelo vanju z največjo državo« in bo podprla vsak načrt za raz- širitev euratoma na države članice OEEC, čeprav je sedaj malo upanja, da bo Velika Britanija pristopila k euratomu Euratom ne bo mogel ovirati odločitev, ki jih bo Francija sprejela glede vojaške proizvodnje, ne bo škodil obrambni sposobnosti države in ne bo na tem področju kompromitiral njene popolne svobode. Vlada ne bo pristala na podpis pogodbe, glede katere ne bo gotova, da jo bo skupščina odobrila. «Vlada, je zaključil Mollet. je mislila odstopiig če bi glasovanje bilo negativno. Ker pa je bil njen namen sporočen javnosti vlada sicer potrjuje to stališče, a ne misli postaviti f vprašanja zaupnice, ker želi, na se vsakdo svobodno izreče. Naj ho odločitev kakršna koli. jo bom sprejel in bom skrbel za njeno izvedbo«. Zatem je skupščina izglasovala resolucijo, ki pooblašča vlado, da nadaljuje pogajanja za ustanovitev euratoma. Zunanji minister Pineau je danes sporočil, da bo 1. oktobra odpotoval v Caracas, kjer bo predsedoval sestanku voditeljev francoskih predstavništev v Latinski Ameriai. Dodal je, da bodo na sestanku razpravljali o kulturnih, gospodarskih, finančnih in poli tičriih zadevah, ki se tičejo Francije in držav Latinske A-merike. ljenjfkih in delovnih pogojev delavcev. Navečel je zlasti sledeče ukrepe; v kratkem bo predložen zakon, ki bo prepovedal zaposlitev žensk pri težkem delu. Sklenjeno je bilo, da se »manjša delovni teden; ob sobotah in ob dnevih pred prazniki pa se je skrajšal za dve uri delovni dan, ne ča bi se pri tem znižale plače in mezde. Pripravlja se postopna uvedba sedemurnega delovnega dneva za vse delavce v industriji in v upravi. Od 1. julija se je delovni dan za mlače delavce skrajšal za dve uri. Podaljšalo se je trajanje porodniškega dopusta. Odpravljeni so bili davki za šolanje v srednjih in višjih šolah. Kar se tiče novega načrta za pokojnine, je Bulganin izjavil. da bo stopil v veljavo 1. oktobra in bo temeljil v glavnem na določitvi najmanjše in najvišje pokojnine, to je 300 in 1200 rubljev. To bo odpravilo prednosti, ki so jih imeli do sečaj tisti, ki so imeli velike mezde. Starostna pokojnina se bo izplačevala od 60. leta za moške in od 55. leta za ženske, po 25 oziroma 20 letih službe. Pokojnina za kmetijske delavce bo znaiala 8r> odstotkov pokojnine delavcev, ki živijo v mestih. Posebni ukrepi se predvidevajo za delavce, ki so zaposleni pri težkem delu ali v rudnikih ter za u-radnike, ki čelajo v neugodnih pogojih. Na včerajšnjem sprejemu v Kremlju na cast iranskemu šahu je predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Vorošilov v svoji zdravici med drugim izjavil: »Iran je večkrat v preteklosti in bo vedno v prihodnosti imel zanesljivo prijate-ljco v Sovjetski zvezi glede vsega, kar se tiče njegove neodvisnosti, suverenosti, miru in varnosti. Sovjetska zveza ne išče pravic ali posebnih prednosti v Iranu in nima nobenih ozemetj-kih zahtev do te države. Sovjetska zveza ni nikoli ogrožala in ne bo nikoli ^ogrožala Irana. Interes Sovjetske zveze je, da je Iran močan in da se iransko ozemlje ne bi nikoli uporabljalo za ogrožanje južnih sovjetskih meja. Zato mi odkrito izjavljamo, da odločno nasprotujemo slehernemu napadalnemu združevanju, ki pomeni ogrožanje miru v svetu in nadaljevanje kolonialistične politike do narodov Azije in Bližnjega vzhoda. Razumemo, da je glede nekaterih vprašanj razlika med gledanjem Sovjetske zveze in Irana.. toda razgovori. k' smo jim imeli, so važen pogoj za razvoj prijateljskih odnosov med obema državama.« V svojem odgovoru je šah izjavil med drugim: «Kljub nekaterim dogodkom v preteklosti sla bila iranska vlada in ljudstvo vedno prijatelja Sovjetske zveze in upata, da bo to prijateljstvo trajno Naši dve državi moreta in morata ohraniti odnose dobrega sosedstva. Iran ni nikoli pristopil v napadalne bloke ali skupine naperjene proti Sovjetski zveži. To se ne bo nikoli zgodilo. Mi smo vedno nasprotovali načelu kolonializma Iran ni mlada država, pač pa šteje 25 stoletij suverenosti. Ce Iran sprejema ukrepe za svojo ohidinbo. je to zaradi tega, ker jih narekujejo državni vzroki, iz,kusnja iz preteklo Isti in splosen mednarodni po- ložaj. Naša edina želja je odpravili sleherno nevarnost vojne, tako da bodo lahko vse dežele živele v miru in brez skrbi za svojo obrambo.« Ker ne bodo razgovorih v Moskvi podpisali nobenega skupnega poročila, veljata oba govora za zaključek razgovorov, ki so jih v Moskvi imeli sovjetski predstavniki s šahom včeraj in 27. junija. Opazovalci so mnenja, da je podpis skupnega poročila odklonil šah. ki je baje pred-očil, da mu zakoni njegove države prepovedujejo podpisati take izjave. V. diplomatskih krogih se v zvezi z govorom šaha in Vo-rošilova poudarja, da čeprav ni šah obljubil, da ne bo dopustil vojaških oporišč na iranskem ozemlju, je vendar izjavil pied predstavniki vsega sveta, ki so se zbrali v Kremlju, da ima Iran miroljubne namene do Sovjetske zveze. Kar se tiče oporišč, so opazovalci mnenja, da je šah med razgovori dal zagotovila sovjetskim voditeljem in tudi potrdil vsa jamstva, ki jih določa sovjetsko-iranski sporazum. Po koncertu, ki je bil mej sprejemom, so se šah. njegovi svetovalci, Vorošilov, Bulganin. Hruščev in Šepilov raz-govarjali več ko eno uro. Uradno poročilo agencije Tass pravi, da so bili razgovori med šahom in sovjetsk:-mi voditelji «zelo odkriti in koristni za obe strani«. MUENCHEN, 11. — Včeraj se je začel sedmi povojni kon-grei zahodnonemške «nciau> mokratske stranke, na katerem je danes govoril predsednik Ollenhauer, ki je ponovil proti vladi kritiko, ki jo je že izrekel pre.šnji teden med debato o zunanji politiki v Bundestagu. Poudarjal je. da je treba sedanji Adenauerjev režim zamenjati z. novo skupino sil, in z novo smerjo zunanje politike, *er je dodal, da se v nemških deželnih vladah lahko vlada brez sodelovanja demokri-stjanske stranke. Po volitvah leta 1957, je dejal Ollenhauer, nameravajo socialni demokrati revidirati zakon o obvezni vojaški službi in znova sprožiti diskusijo o pripadnosti Zahodne Nemčije k NATO«. Dodal je, da je za socialne demokrate najvažnejše vprašanje združitev Nemčije. Sovjetska zveza daje praktično razumeti, da pariški sporazumi in nemška o-borožitev ovirajo rešitev tega vprašanja. Adenauerju je očital imobi-lizem in neelastičnost, ki vodita k osamljen ju Nemčije in k nevarnosti, da bo razdelitev Nemčije veljala za neizbežno dejstvo. «Odklonitev bonnske vlade, da bi se pogajala neposredno z Moskvo, :e de'al Ollenhauer, vzbuja željo' do pogajanj s pankovsko vlado Taka pogajanja pa ne bi mogla rešiti vprašanja nemške enotnosti«. . Zatem je Ollenhauer dejal, da je destalinizacija nekaj več kakor nova taktika in da je treba priznati, da so se povečale možnosti za mirno rešitev nemškega vprašanja Dejal je zatem, da je sedanja- bistvena naloga splošna mednarodna nadzorovana razorožitev. Potrebno je napredovati pri mednarodnih po-gaianjih za sistem evropske varnosti ob udeležbi Združene Nemčije. Ollenhauer je zatem zavrnil predlog za ustanovitev «ljudske fronte« in je dejal, da socialni demokrati zavračajo režim ljudske demokracije za bodočo zdiuž.e-no Nemčijo. Od okrog sto predlogov, ki so jih poslale krajevne organizacije. se v kakih 40 obravnavajo najbolj pereči zunanji in notranji problemi. Tokrat je v njih močno izražena zahteva po pogajanjih s Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo. Opazovalci sicer ne verjamejo, da bo vodstvo stranke te predloge sprejelo, toda njih pomen je prav v tem, da kažejo, da v stranki narašča število pristašev teh nazorov. Nekatere organizacije so zahtevale. naj kongres odkrito izjavi, da v primeru ponovne združitve Nemčije ne bodo obnovili privatne industrijske lastnine v Vzhodni Nemčiji in da bodo ‘poslovali tudi agrarno reformo, kj so jo tam izvedli. Mnogo organizacij zahteva tudi, naj bi Adenauerjevi , vojaški politiki •napovedali brezkompromisni boj in naj bi bila zaliteva za odpravo njegovih vojaških zakonov osnova socialdemokratskih gesel v volilni kampanji. Kongres je sprejel resolucijo v 14 točkah glede združitve, ki jo je predložilo vodstvo stranke, in ki pravi, da se delitev Nemčije lahko od-jiravi samo, če re bosta Vzhod in Zahod odpovedala nameram, da hočeta vključiti zdru- ga je sovjetski minister za električno energijo Malenkov povabil v SZ. Waldbrunner bo ob svojem obisku v SZ povabil Malenkova, naj obišče Avstrijo. Ministrski svet je to sporočilo odobril. ženo Nemčijo v svoje politične in vojaške sisteme. Kongres se je izrekel za revizijo sedanje vojaške politike »v okviru možnosti predvidenih v pogodbah«, za odpravo zakona o obvezni vojaški službi ter nasprotuje --------- vorošilov obišče Finsko hteva vključitev združene Nemčije v pakt o evropski kolektivni varnosti, v zvezi s katerim bo treba znova načeti vprašanje pripadnosti NATO. Končno zahteva kongres redne odnose s Sovjetsko zvezo in z vzhodnoevropskimi državami. Glede odnosov z vzhodnonemško vlado pravi resolucija; »Dokler ne bo vlada sovjetskega področja izvoljena s splošnimi, svobodnimi in tajnimi volitvami, ne bo mogla imeti zvezna vlada z njo rednih odnosov.« Resolucija pravi nato, da bo moral o notranjem redu združene Nemčije odločati svobodno izvoljeni nemški parlament. Druga posebna resolucija, ki govori o sovjetskem področju, poziva moskovsko vlado, naj se «v svoji nemški politiki odpove praktičnemu izvajanju stalinizma«. konec avgusta HELSINKI. 11. — Finsko zunanje ministrstvo je objavilo, da bo predsednik prez’dija Vrhovnega sovjeta Klimcnt Vorošilov obiskal Finsko 21. avgusta. Obisk bo trajal pet dni. Vorošilov, ki ga bo spremljal minister za kulturo Mi-hajlov, bo s tem vrnil obisk, ki ga je napravil v septembru v Moskvi tedanji finski predsednik Paasikivi. izlava 10 v Nov predlog SZ o razorožitvi? NEW RORK, 11, — Sovjetski delegat v razorožit venem odboru OZN Gromiko je zahteval za jutri posebno sejo odbora. Ki je sinoči sklenil, da se bo ponovno sestal komaj pojutrišnjem popoldne Prevladuje mnenje, da bo morda Gromiko predložil jutri nov sovjetski načrt za razorožitev. Britanski delegat Nutting je na včerajšnji seji dodatno k zahodni resoluciji, ki naštev i »temeljna načela« za pripravo mednarodnega razorožitve-nega načrta, predlagal omejitev atomskih poizkusov kot del izčrpnega razorožitvenega programa podvrženega mednarodnemu nadzorstvu. Resolucija določa tudi. da se v primernih trenutkih in s primernimi jamstvi preneha u-stvarjanje zalog atomskega o-rožja in naj se vsa bodoča proizvodnja atomskega mate-riala uporabi v miroljubne namene. Trgovinska pogajanja med Vel. Britanijo in SZ LONDON, 11. Začela so ae trgovinska pogajanja med sovjetsko delegacijo, ki jo vodi ministrski podpredsednik Ly-šev, ter med britansko delegacijo pod vodstvom ministra za trgovino Thorneycrofta. Pri pogajanjih bodo govorili predvsem o programu sovjetskih nabav Veliki Britaniji. Kot je znano, so sovjetski voditelji ob svojem obisku v Angliji v aprilu izjavili, da lahko Sovjetska zveza nabavi v Veliki Britaniji raznih proizvodov za 800 do 1000 mik jonov šterlingov v petih letih. Weldbrunner poide v SZ Malenkov pa v Avstrijo Dunaj, 11. — Avstrijski minister za transporte in električno energijo Waldbrunner je na vladni seji sporočil, da JERUZALEM. 11. — Voditelj opazovalcev OZN v Palestini general Burmi je danes objavil izjavo, ki pravi, da Jordan ni koncentriral svojih čet na področju Jeruzalema. Izjava dodaja, da so o-pazovalci OZN pregledali jordanski in izraelski sektor v Jeruzalemu in da niso v nobenem teh sektorjev opazili zbiranja čet, ter ča sta se Jordan in Izrael obvezala, da njune vojaške sile ne bodo prekoračile števila, ki ga določa sporazum o premirju. za pogajanja Predsednik Gamal A. Naser pride danes v Beograd PARIZ, 11. — Izjava voditelja alžirske Fronte narodne osvoboditve Ferhata Abasa, da so uporniki »pripravljeni na pogajanja s Parizom«, je zbudila optimizem v francoskih vladnih krogih, ki danes pravijo. da bodo alžirsko krizo »oastranili še pred jesenjo«. Prepričani so. da sta stališče stališče alžirskih upornikov v korist prenehanju sovražnosti. Abas je v svoji izjavi pripomnil. da bo fronta narodne osvoboditve določila svoje triadne predstavnike za pogajanja, kakor hitro bo francoska vlada «uradno sporočila svoje predloge«, ki jih vsebuje resolucija socialističnega kongresa. Za alžirske upornike je glavna novost v stališču Francije ugotovitev, izražena v socialistični resoluciji, da je alžirski problem »izključno politično vprašanje«, in pripravljenost Pariza, da Alžircem zagotovi «široko avtonomno izvršno oblast«. Dulles verjame c Tito o sestanku treh na Brionih - Naser poudarja, da je bila Jugoslavija med prvimi, ki je da'a podporo neodvisnosti Egipta (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Predsednik egiptovske republike Gamal Abael Naser bo prispel jutri popoldne na osemdnevni uradni obisk v Jugoslavijo. Beograd se pripravlja na slovesen : prejem predsednika prijateljske države, ulice centra so okrašene z jugoslovanskimi in egiptovskimi zastavami. SZDLJ Beograda poudarja v proglasu Beograjčanom, da se bosta jutri ponovno srečala dva državnika, borca za mir in neodvisnost in da bo ta sestanek prispeval k se večjemu zbližanju med Jugoslavijo in Egiptom ter naporov v borbi za enakopravnost sodelovanje med narodi in mir na svetu. Naser bo prispel jutr’ ob 15.31' i. posebnim letalom na vojaško letališče v Batajnici, kjer ga bodo pozdravili predsednik republike maršal Tito in najvišji jugoslovanski voditelji. Kakor smo že javili. bo Naser' po tridnevnem bivanju v Beogradu obiskal Sarajevo, Zagreb, Ljubljano. Bled in od tu po odpotoval na Brione, kjer se bosta Tito in Naser sestala s predsednikom indijske vlade Nehrujem. Beograjski politični krogi pripisujejo velik pomen obisku Naserja in sodijo, da se bo po tem obisku prijateljsko sodelovanje mell obema državama še bolj poglobilo. O-bisk predsednika Naserja ima še poseben pomen, ker se bodo na Brionih srečali trije u-gledni državniki Tito, Naser in Nehru, ki se odločno zavzemajo za aktivno koeksistenco držav in za sodelovanje med narodi na enakopravnih osnovah. Oeprav ni določen dnevni red razgovorov, je gotovo, da bodo trije državniki poleg razgovorov o iz-boljšanju medsebojnih odnosov izmenjali misli o mednarodnih vprašanjih in o načinih, kako čimbolj Utrditi mednarodno zaupanje in mir v svetu. Uspeh razgovorov je že v naprej zagotovljen, ker med Egiptom, Indijo in Jugoslavijo ni nerešenih vprašanj m ker imajo vse tri države podobne poglede glede rešitve najvažnejših svetovnih vprašanj. V izjavi egiptovski agenciji zs Srednji vzhod je maršal Tito izrazil prepričanje da bo obisk predsednika Nas« rja ne samo potrdil prejšnje poglede obeli držav o medsebojnih odnosih in raznih mednarodnih vprašanjih, temveč tudi o-mogočil nadaljnjo poglobitev njihovega prijateljstva iri vsestranskega sodelovanja. lito je izjavil, da narodi Jugoslavije pozdravljajo predsednika Naselja kot ponovno manifestacijo egiptovsko - jugoslovanskega prijateljstva in kot nov prispevek obeh držav h krepitvi miru in sodelovanja v svetu. »Istočasen obisk predsednika Naserja in Nehruja nam bo omogočil, je poudaril Tito, da skupno izmenjamo misli o vprašanjih, skupnega interesa naših treh držav, ki so iskreno privržene politiki miru, sporazumevanja in aktivnega sodelovanja med narodi«. V izjavi dopisniku Tanjuga v Kairu je predsednik Nase' poudaril, da nosi jugoslovanskemu ljudstvu najtoplejše pozdrave in občutke ljubezni egiptovskega ljudstva. Ti občutki izhajajo iz plemenitih ciljev in iskrenega sode ova-nja, ki vežejo narode obeh držav. Ni močnejših vezi od tistih, ki združujejo dva naro-roda v njihovi odločnosti, da branijo in nenehno delujejo za mir in dobro človeštva Današnje beograjsko časopisje ugotavlja v uvodnikih, ki so posvečeni obisku predsednika Naserja, da bodo rezultati tega obiska in politika ki jo vodita obe državi meii močen vpliv in odmev na zboljšanje odnosov v sve”i. »Politika« poudarja uspehe, ki jih je Egipt dosegel pod vodstvom Naserja, in vlogo Egipta v mednarodnem živ.jenju in arabskem svetu ^e posebej. Egipt je danes važen mednarodni činitelj. brez katerega ni mogoče reševati vprašanja v tem delu sveta. Jugos.avi-ja je bila med prvimi, ki je to razumela in dala politični in moralno podporo neodvisnemu Egiptu. B. BOZ1C W ASHIN vjTON , 11. — Na današnji tiskovin konferenci je ameriški državni tajnik Dulles najprej prebral izjavo, ki se ukvarja z izjavo centralnega komiteja sovjetske KP, objavljeno 30, junija o destalinizaciji. Med drugim je dejal, da je mogoče upati v spremembo mednarodnega položaja, zlasti kar zadeva zedinjenje Nemčije. Do pričakovanih sprememb lahko pride v drugem desetletju po vojni. Dejal je, da ZDA ne nameravajo direktno posegati v ta proces. Na vprašanje v zvezi s svojevrstno izjavo podpredsednika /.DA Nikona v Karačiju da si države, ki sprejmejo pomoč od komunističnih držav, nadenejo »vrv okrog vratu«, je Dullesov odgovor nekoliko bolj umirjen: rekel je, da predstavlja sprejem sovjetske pomoči skaraj gotovo neks tveganje, čepiav ne v vsakem primeru Iz Bele hiše so sporečili, da je bil na mesto odstopivšega posebnega svetovalca predsednika Ei.senhowerja za zunanjo trgovinsko politiko Josepha Dodgea imenovan Clarcnce Kandall. Preprečen atentat na francosko poslaništvo v Bernu BERN. 11. — Švicarska policija javlja, da so preprečili zaroto alžirskih elementov ob podpori nekaterih švicarskih državljanov, katere namen je bil napasti francosko veleposlaništvo v Bernu tei francoske konzulate v Švici. Urad zveznega državnega pravdoika je dobil o tem nekatera obvestila, ki so se po policijski preiskavi izkazala za točna. Policija je ob sodelovanju kantonalne policije v Cu-rihu izvršila preiskavo v nekaterih stanovanjih in je zaslišala nekaj oseb Razgovori Hruščeva z delegati KPI MOSKVA, 11. — Moskovski radio javlja, da je prvi tajnik KP SZ Nikita Hruščev skupno z drugimi voditelji KP imel danes «dolg in prijateljski« razgovor o politiki Komunističnih strank s tiemi člani KPI, Pajetto, Pellegiinijem in Negarvillom, ki so sedaj v Moskvi^ VREME VČERAJ Najvišia ttmperatura 26.4. naj-nižia 21,5. ob IV. uri 21 5. zračni tlak 1008,7 pada, veter reverozah. 32 km s sunki 77 km. vlaga'75 odst.. 0.9 mm padavin, nebo po-oblačeno, morje razgibano. Se msmm ti lij Danes, ČETRTEK 12. Julija Mohor in Fortuna!, m.. Draguška Sonce vzide ob 4.26 in zatone ob 19.54. Dolžina dneva 15.28. Luna vzide ob -9.54 in zatone ob 22.06. Jutri, PETEK 13. Julija Marjeta, dev.. muč.. Dragan PIJ POROČILU PREDSEDNIKA ZBORNICE PROF. LUZZATTA FEGIZA V V V TRŽAŠKI TRGOVINSKI ZBORNICI Slovenci niso pravično zastopani Krivica je zlasti občutena na področju kmetijstva, saj je 95 odst. vseh kmetovalcev slovenske narodnosti * Neizpolnjena zagotovila Poročali smo že o obširnem poročilu, katerega je imel predsednik tržaške Trgovinske, industrijske in kmetijske zbornice prof. Pier Paolo Luzzatto Fegiz na prvem zasedanju pokrajinske gospodarske konzulte, ki je bilo v prostorih zbornice v torek. V svojem poročilu se je predsednik zbornice dotaknil vrste zanimivih gospodarskih vprašanj. o katerih bomo podrobneje razpravljali v več člankih. Med temi vprašanji pa je zelo pomembno vprašanje preureditve predsedstva zbornice in zborničnih organov, ki je v znatni meri preusmerilo delovanje trgovinske zbornice. Predsednik Luzzatto Fegiz je tako povedal, da je vladni generalni komisar 22. 11. IVa.i imenoval nove člane predsedstva zbornice, ker je staro predsedstvo delovalo leto dni več kot to predvideva zakon. Pri tem jg treba pripomniti, da ni prišlo do zamenjave elanov izključno iz juridičnih1 razlogov, temveč zlasti zaradi poslovanja starega odbora, ki v mnogočem ni izpolnil pričakovanj in zahtev tržaških gospodarskih krogov ter celotnega tržaškega gospodarstva. Imenovanje novega predsedstva je bilo zaradi tega nujno predvsem zato, da zbornica postane ponovno tisti organ, ki bo omogočil rešitev vseli perečih tržaških gospodarskih vprašanj. Zal se z imenovanjem novih članov vprašanje zbornice ni dokončno rešilo, ker je vladni generalni komisar v večini primerov imenoval iste osebe, ki so zbornico nezadovoljivo vodile v preteklih letih. Poleg tega je treba ugotoviti, da vprašanja predstavništva tržaškega gospodarstva ni mogoče rešiti z ukazi od zgoraj, temveč da bi bilo treba tudi glede tega vprašanja uveljaviti demokratična nace-la. Le na ta način bi lahko prišli v zbornico ljudje, ki v resnici zastopajo tržaške gospodarske kroge in bi tudi bile odstranjene vse kritike na račun imenovanj od zgoraj. Tega vprašanja seveda ni mogoče rešiti v lokalnem o-kviru, temveč bo rešeno z izglasovanjem novega zakona, ki predvideva ponovno ureditev trgovinskih zbornic 111 o katerem se v parlamentu že zelo dolgo časa razpravlja. Vendar pa bi bilo nujno, da se čimprej rešijo vsaj nekatere nepravilnosti, ki onemogočajo popolno delovanje nekaterih sekcij in predsedstva. Se preden je vladni generalni komisar izdal svoj u-kaz o imenovanju novih zborničnih olganov smo opozorili, da bi zbornica morala pravično zastopati tudi slovenske gospodarske kroge, kur je predvideno z londonskim sporazumom Te upravičene zahteve vladni generalni komisar ni upošteval. Krivica je zlasti občutena glede predstavnika kmetijstva v predsedstvu zburnice, saj je znano, da je velika večina (najmanj 95 odstotkov) kmetovalcev na tem ozemlju slovenske narodnosti. Istočasno z novim imenovanjem predsedstva zbornice je prišlo na dnevni red tudi ponovno imenovanje članov pokrajinske gospodarske konzulte, ki je sestavljena iz članov predsedstva in članov osmih sekcij trgovinske zbornice, katere uradno imenuje predsedstvo zbornice, 16. januarja je predsedstvo zbornice imenovalo komisijo strokovnjakov, kateri je pred ,e-doval dr. Ezio Arbanassi in ki je pripravila predh-g za imenovan je novih članov. Ta predlog je predsedstvo zbornice odobrilo 13. aprila. Sedaj so torej ustanovljene že Vse sekcije zbornice in so tudi že izvolile svoje predsednike in podpredsednike. Večina sekcij tudi že redne posluje ter proučuje razm vprašanja. . . Pri tem imenovanju veljajo V isti meri ugotovitvi*, katere smo napisali za imenovanje predsedstva zbornice. Tud1 tokrat se namreč niso upoštevale upravičene zahteve slovenskih gospodarskih krogov, čeprav šo z raznih strani priha.ala zagotovila, da bo krivica, katero je naredil vladni geneia'-hi kbmisar vsaj delno popravljena. plačali 23 milijonov 460427 lir. S to podporo je bilo o-skrbovanih skupno 1118 oseb, in sicer 731 odraslih in 387 otrok: 6621 oseb oziroma družin je dobilo skupno 16 milijonov 653.387 lir navadnih denarnih počpor; vojnim oškodovancem so plačali skupno 54 milijonov 67 465 lir. Pri tem moramo omeniti, da gre tu za istrske begunce, ki so, kot vidimo, iz gornje vsote dobili nad polovico celotne mesečne podpore občinske podporne ustanove. 1430 družinam so razdelili 133.233 navadnih obrokov hrane za skupno vrednost 9 milijonov 48.920 lir; v menzi za okrevane bolnike se je hranilo 120 oseb, .ki so jim razdelili 4732 celotnih obrokov hrane za skupno vrednost 1 milijona 419.600 lir; v ljudskih prenočiščih je prenočevalo na račun podporne ustanove 454 oseb za skupno vrednost 621 tisoč 50 lir; 471 vojno oškodovanih družin (istrskih beguncev) je dobilo brezplačno stanovanje za skupno vrednost 2 milijona 711-666 lir; 428 družin je dobilo brezplačno obleko. obutev, postelje in posteljnino za skupno vrednost 1 milijon 372.561 lir; 35 osebam pa so brezplačno nudili naočnike in ortopedske naprave za skupno vrednost 56.615 lir. Poleg tega ie ECA plačala drugim podpornim u-stanovam 22.064 lir za denarne podpore. Skupno je v mesecu juniju občinska podporna ustanova ECA izplačala 109 milijonov 424.755 lir. Protestna stavka v podjetju AFA Včeraj so delavci poriietia »Acciaieria Fonderia Adriatica« napovedali protestno stavko zaradi trdih delovnih pogojev. Ti delavci so vključeni v nižje kategorije, kot jim po njihovi kvalifikaciji tiče ter dobivajo minimalne mezde. Nezadovoljni pa so tudi zaradi pomanjkanja slehernih zaščitnih ukrepov ter zarad; velike obrabe delovne obleke. Spričo tega položaja so delavci zahtevali, naj jim podjetje izboljša mezde. Podjetje je izjavilo, da je pripravljeno uvesti akorde, toda pri tem je predložilo takšne akordne tarife, ki so bile za delavce nesprejemljive: zato so vče- raj zjutraj napovedali stavko. Sindikat kovinarjev Delavske zbornice CGIL je takoj posegel vmes. .Najprej so njegovi predstavniki razpravljali z delavci, nato pa so skupno s predstavniki druge sindikalne organizacije proučili vprašanje tudi s predstavnikom podjetja. Sindikata sta postavila naslednje protipredloge: višje akordne tarife, kot jih je predlagalo podjetje, usta- novitev menze, dve delovni obleki, izplačilo predujmov na plačo vsak teden. Ker se je predstavnik podjetja obvzel, da bo sporočil delavske zahteve osrednjemu ravnateljstvu, so delavci sklenili, da se vrnejo na delo. V okviru priprav za prvo organizacijsko zasedanje nove Delavske zbornice CGIL bodo te dni zasedanja naslednjih strok: i3. t. m. uslužbenci krajevnih ustanov, 17. t. m. delavci gradbene in lesne stroke, 18. t. m. petrolejski delavci (SILP). Jutri ob 19. uri bo v Miljah v dvorani «Verdi» sestanek za ustanovitev nove občinske Delavske zbornice. Zborovanje o vprašanjih glede otroških vrtcev Včeraj zjutraj s-e je v mali Verdijevi dvorani začelo šesto vsedržavno študijsko zborovanje za proučevanje vprašanj v zvezi z otroškimi vrtci. Zborovanje je organiziral vsedržavni didaktični center za otroške vrtce s sodelovanjem tržaške občine. Otvoritvi zborovanja so prisostvovali predstavniki krajevnih oblasti. V imenu ministrstva za javno vzgojo je zborovanje pozdravil ravna- telj za javno vzgojo vladnega komisariata prof. Fadda. Na- to je spregovoril prof. Agaz-zi, ki je obrazložil pomen teh zborovanj in proučevanja vprašanj otrošike vzgoje v o-troških vrtcih. Danes se zborovanje nadaljuje. Stavka delavcev v podjetju Sbocchelli Včeraj je bila 24-urna stavka delavcev mizarskega podjetja Sbocchelli, ker ni hotelo ravnateljstvo ugoditi njihovim zahtevam. Medtem pa se nadaljuje mezdno gibanje v vseh podjetjih lesne stroke, ki še niso pristale na zahteve delavcev. PO SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Nocoj prvo zasedanje pokrajinskega sveta Tudi v tem primeru se predvidevajo težave za izvolitev predsednika in sestavo odbora Danes ob 18. ur; bo prva reja pokrajinskega sveta, ki je bil izvoljen na volitvah 27. in 28. maja. Za tržaški pokrajinski svet je bilo izvoljenih 24 svetovalcev, in sicer: 11 demokristjanov/ 8 komunistov, 2 neofaiista, 1 socialdemokrat, 1 republikanec in I monarhist. Na današnji seji bodo on-krajinski svetovalci poleg drugih formalnosti o izvolitvi posameznih svetovalcev, volili predsednika in odbor. Po zakonskih predpisih je pokrajinski odbor za pokrajine, ki Štejejo manj od 300.QCO prebivalcev, v katere spada tudi tržaška pokrajina na osnovi uradnega šetja iz 1931. leta, sestavljen iz predsednika, štirih stalnih odbornikov in dveh namestnikov odbornikov. Volitve predsednika in od- P1SMO URADA ZA DELO SINDIKATU KOVINARJEV FlOM Vprašanje akordnih tarif naj se uredi v okviru CRDA Urad za delo pravi, da bo posredoval šele, če se pogajanja v podjetju razbijejo ■ Včeraj in danes sestanek tajništev kovinarskih sindikatov Včeraj so se sestali predstavniki tajništev sindikatov kovinarjev ter proučili položaj, ki je na; tal po izjavi ravnateljstva CRDA. s katero se je odpovedalo znižanju akordnih tarif za 4 odstotke. Po izčrpnem razpravljanju so sindikalisti sklenili, da se ponovno sestanejo danes, da dokončajo proučevanje nerešenih vprašanj. V zvezi z zahtevo FIOM po sklicanju sestanka na uradu za delo za pogajanja o a-kordih in drugih vprašanjih je poslal urad za delo sindikatu kovinarjev naslednje pismo; Ta urad je mnenja, da se je spor rešil s pismom z dne 30. junija, v katerem je ge-alni neralni vladni komisar sporočil, da ravnateljstvo CRDA na onnovi tistega dela sporazuma z dne 1. avgusta 1955, ki se tiče morebitne spremembe akordnih tarif, veljavnih tistega dne, preklicuje odpoved akordov. Ta »por je namreč nastal z odpovedjo akordnih tarif dne 30. januarja. Ker so z omenjenim sporočilom odpoved preklicali, je odpadel tudi predmet spora. Kar se tiče subakordov in premij, je sindikalnim organizacijam znano, da se morajo po italni praksi začeti pogajanja o vseh sporih y podjetjih samih, nato pa se nadaljevati med organizacijami delavcev in delodajalcev. Samo če nimajo pogajanja nobenega uspeha v teh dveh VČERAJ DOPOLDNE HUDA PROMETNA NESREČA NA SVOJ 42. SE JE SMRTNO PONESREČIL Namenil se je na obisk k sinu v kolonijo, a pri Štivanu je trčil z motorjem v tovornik in za posledicami trčenja umrl Pred stavko mesarskih delavcev? Včeraj so se na uradu za lo nadaljevala pogajanja o lovni pogodbi za mesarske iavce. Na pogajanjih so or-nizačije delodajalcev postale svoje protipredloge, ki so ža delavce nesprejem-vi. Zato ni bilo mogoče lepiti sporazuma, čeprav so kazali sindikati pri pogaja-ih mnrgo dobre volje. Dre-ob 18. uri bo v Ul. Zonta enotna skupščina, na kateri ido razpravljali o položaju se domenili o nadaljnji ak-ji. Ni izključeno, da bodo psars'ki delavci napovedali avko. ECA razdeli*a v juniju nad 100 milijonov ur podpor mesecu juniju je občin-podporna ustanova (ECA/ elila skupno nad Uk) nii-nov lir podpor, a vzdrževalnino v zavodih t in drugih zavodih, ki so okriljem podporne uvta-e, so v preteklem mesecu Kruta usoda je včeraj zjutraj terjala novo smrtno žrtev motorizacije. Tragedija te nesreče je tudi v tem. da je ponesrečeni Zdravko Poznajalšek iz Ul. Raffineria 5 izgubil življenje piav ob obletnigi svojega rojstva. Poznajelšek je včeraj praznoval svoj 42. rojgt-ni dan in zjutraj, kp je vsta1, ga je čakalo cvetje in velika torta. Bil je vesel darila ;ri čestitk, a mo/, je imel druge namene: sklenil je namreč, da ne bo sel v svojo krojačnico v Ul. Crispi, temveč da bo obiskal svojega 9 let in pol starega sina Lucia, ki je v počitniški kolonji v Pierabeku Ker m imel lastnega vozila. se je domenil z 18-letnim dijakom Brunom Ausiellom iz Ul. Donatello. Sicer ni niti lednji posedoval svojega motornega kolesa, a tega si je izposodil od botra, kat je storil že večkrat. Ausiello zaradi svoje mladoletnosti ni smel šofirati, zaradi česar se je za krmilo vsedel Poznajelšek. medtem ko je dijak zasedel prostor za vozačem. Kmalu po osmi uri je Pozna-jelsek pozdravil zeno in se odpeljal Pol ure kasneje sta bila potnika ze pri Devinu in tedaj je šofer nepričakovano in iz. do sedaj še neznanih razlogov izgubil oblast nad vozilom Poznajelšek se je sicer trudil, da bi zopet obvladal motorno kolo, s katerim bi kmalu zašel s ceste. Morda bi mu to rešilo življenje, kajti vozilo, ki je drvelo z veliko hitrostjo, je na ovinku v bližini štivanskega pokopališča silovito trčilo v nasproti vozeči avtobus, katerega je šofiral 22-letni Diego Stefaniechi 'z Tržiča. Sunek je oba motorista vrgel na tla, ajfr je Poznajelšek negibno obležal in na mestu umrl. Nasprotno pa so njegovega sopotnika Ausiella. ki je imel zlomljeno nogo in zapestje odpeljali > prvim avtom, ki je privozit mimo v tržaško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali s prognozo okrevanja, raaen seveda ce ne bodo nastopile komplikacije, v 80 dneh. Nastop smrti je ugotovil policijski zdravnik dr. Niccolini. ki je tudi izstavil potrdilo in med vzroke navedel prebitje lobanje. Truplo pokojnega Po-znajelska, kateremu ni bilo usojeno, da bi svoj rojstni dan praznoval s svojim ljubljenim sinčkom, so kasneje položili v mrtvašnico štivanskega pokopališča, kjer je ostalo na razpolago sodnim oblastem. Posledice padcev Zaradi padca po stopnicah svojega stanovanja, pri čemer se je pošteno udaril v glavo, se je moral 51-letni uradnik švicarskega konzulata v Trstu Armand Villamin iz Ul. Stu-paiich zateči v bolnišnico. Tu so mu zdravniki poleg rane na glavi ugotovili tudi verjetno prebitje lobanje, zaradi česar so ga sprejeli s pridržano prognozo na I- kirurškem oddelku. Na istem oddelku in z isto prognozo so pozno popoldne sprejeli tudi 45-letnega kuharji! Eugenija Veglio iz Gornje C;.rbole, ki je peš prišel po zdravniško pomoč. Moža so pridržali, kr «o mu zdravniki ugotovili podpluto na glavi, udarec na kolku in omotično stanje. Veglia je izjavil, da je med delom v kuhinji vojašnice pri Sv. Ivanu zdrsnil in padel, pri čemer je z glavo udaril ob trdi tlak. prvih fazah, lahko posreduje urad za delo. Zato se pozivajo predstavniki delodajalcev in delavcev, naj skušajo skleniti sporazum najprej v okviru podjetja, potem naj se morebiti šele obrnejo na u-r rad za čelo. Iz te izjave urada za delo je razvidno, da se bo: ta morala oba sindikata kovinarjev, katerih predstavniki se danes ponovno sestanejo, domeniti tudi o skupni akciji glede o-menjenih vprašanj, ki že dolgo čakajo rešitve. Ustanovitev nove DZ v dolinski občini 5' soboto 14. julija ob 20.30 bo v dvorani Ljudskega doma v Dolini ustanovni občni zbor nove Delavske zbornice dolinske občine. Dnevni red občnega zbora bo naslednji: 1. Sindikalnopolitično poročilo o vprašanjih, ki zanimajo delovne ljudi dolinske občine. Poročala bosta Jože Lovriha in Albino Gerli. 2. Izvolitev izvršne komisije nove Delavske zbornice za dolinsko občino. Zaključni govor pa bo i-mel član tajništva nove Delavske zbornice CGIL iz Trsta, ki bo prisostvoval občnemu zboru. Ustanovitev občinske Delavske zbornice v Dolini bodo prav gotovo pozdravili vsi delovni ljudje te občine. Nova sindikalna organizacija bo pospešila reševanje raznih krajevnih vprašanj delavcev, razen tega pa bo 'omogočila tudi intenzivnejšo udeležbo v sindikalni dejavnosti vsem tistim delavcem, ki stanujejo v dolinski občini in so zaposleni v raznih tržaških podjetjih in tovarnah. Iz razumljivih vzrokov se ti delavci ni-sp mogli v vejikem številu u-deleževati raznih sindikalnih skupščin v Trstu. Pri pripravah za sklicanje ustanovnega občnega zbora so bile udeležene razne struje, kar jamči, da bo nova sindikalna organizacija res uspešno delovala in da se bodo vpisali vanjo v velikem številu vii tisti delavci, ki niso bili sindikalno organizirani. Gad jo je oiči Z rešilnim avtom miljskega odseka Rdečega križa so včeraj proti večeru pripeljali v bolnišnico 58-letnega A'bina Križmančiča in 25-letno Zdenko Zupin, oba iz Doline, in sicer prvi s št. 58, druga pa z 72. Križmančiča, ki je popoldne med nabiranjem hrušk padel s 3 in pol metra visokega drevesa ter si zlomil stegnenico desne noge, so pridržali s prognozo okrevanja v dveh mesecih na ortopedskem oddelku. Zupinovo pa je zvečer, ko je pobirala perilo, ki se je sušilo za njenim stanovanjem, pičii gad, zaradi česar so jo tudi morali pridržati v bolnišnici, kjer bo ostala pod zdravniškim nadzorstvom. Nepojasnjena smrt FRANC BONANO tn njeqova ienct PAVLA iz Trsta, praznujeta danes 40-!etnico poroke. Ob tej priliki jima čelno znanci in prijatelji obilo zdravja >n veselja ter jima kličejo še na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje tudi »Primorski dnevnika m uprava lista. Trst, 12. 7. J956 Danes oh 0 40 so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnice truplo 53-letnega Albina Magajne iz Drevoreda D’Annun-zio 72, ki je iz doslej še nepojasnjenih vzrokov umrl sinoči okoli 22. ure, Magajno je našla že mrtvega njegova sostanovalka, ko se je vrnila iz kina, in sicer na tfeh poleg plinske pipice, ki pa je bila zaprta. Mož je namreč popravljal pipico, iz katere naj bi uhajal plin, ko je nenadoma padel na tla in izdihnil. Da bi umrl od zadušitve s plinom, je le malo verjetno, ker so bila okna odprta. Na vsak način bo vzroke smrti pojasnila šele avtopsija in se zato oblasti o vzrokih še niso izjasnile. seca celo streljati v kplesa ukradenega vozila, a je zlikovcu kljub temu uspelo zbežati in zabrisati za seboj vse sledove. Preiskovalnim organom se je sicer posrečilo tatu identificirati . za 22-letnega Silvana Jurissevicha iz Ul. del-la Guardia, a kljub pazljivosti- mladeniča niso jnogli prijet1. J. t. m, pa je prišla vest d njem. in sicer da so ga avstrijske oblasti izročile na Brenerju italijanskim obmej-pini organom. Popoldne naslednjega dne je bil Jurisse-vich že na kvesturi, kamor so ga pripeljali z dobrim spremstvom. Med zasliševanjem je izprijeni mladenič spočetka zanikal tatvino, kasneje pa je mora! pod težo dokazov kloniti. Priznal je, da je 7. junija u-kradel neko vozilo v Gorici. 18. pa v Trstu. Končno je tudi pojasnil, da je približno' pred letom dni ukradel v Gorici poltovornik, v katerem ie bilo nekaj blaga za obleke. Z vozilom je prišel v Trst in se domenil s svojim znancem Attiliom De Marchijem, da bi ga prodala. Slednji mu je dal 15.000 lir na račun in po njunih izjavah sta avto izročila nikeinu neznancu, ki se je nato oddaljil in izginil. Jurissevicha so poslali v zapor, kjer bo ostal do razprave zaradi tatvin in tudi zaradi ilegalnega prehoda meje, medtem ko so De Murchi-ja, ki so ga obtožili posesti ukradenega blaga, izpustili na začasno svobodo. V Ronkah letališče za Trst Na vprašan jf» poslanca Ba-resija o zgraditvi letališča za tržaške potrebe je podtajnik Bertinelli odgovoril, da nameravajo preurediti letališče v Ronkah tako, da bi zgradili 1400 metrov dolgo stezo, na kateri bi lahko pristajala letala vrste «Convair». Za izgradnjo betonske steze in o-stalih potrebnih objektov bi bilo treba porabiti BOO do 400 milijonov lir. Vendar pa vprašanje graditve letališča vedno ni čokončno rešeno, ker ni mogoče l gotovostjo računati na državni prispevek in obstajajo druge finančne težave. Tudi določitev kraja.^ kjer naj bi bilo novo letališče, še vedno ni dokončna, vendar predvidevajo gradnjo v Ronkah na prostoru sedanjega že obstoječega letališča, katerega uporablja družba «Meteor». Prošnje za dovoljenje za prodajo lubenic Tržaško županstvo sporoča, da bodo v kratkem začeli dodeljevati prodajna mesta za sezonsko prodajo na drobno lubenic v Ul. Bellini. Prodajalci, ki imajo že dovoljenje za prodajo na drobno lubenic in sadja in ki želijo tudi letos prodajati lubenice, morajo vložiti prošnjo na Združenje trgovcev na drobno v Ul. S. Nicolb 7, najkasneje do 14. julija letos. Aretiran avtomobilski tat Da lil ujeli avtomobilskega •alt' so morali policijski agenti zvečer 18. preteklega, me- Sindikalni izlet v Avstrijo Komisija za šport in razvedrilo nove Delavske zbornice CGIL priredi .od 12. do 18. avgusta turistični izlet v Avstrijo, v Salzburg in na Dunaj. Izlet stane za člane in njihove svojce 19.950 lir, za nečlane pa 20.350 lir, pri čemer so všteti prevoz z avtobusom, prenočevanje in hrana v hotelih in kolektivni potni list. Vpisovanje v Ulici Zonta št. 2 in na sedežu Delavske zhornice v Miljah do 20. julija. ‘Ji t i f e in Piitnotski dnevnik I lornikov so tajne. Na prvem zasedanju se mora udeležiti volitev najmanj dve tretjini izvoljenih svetovalcev in morata biti predsednik in odbor izvoljena z absolutno večino glasov. Ce na prvi seji n j n'hče od kandidatov dosegel absolutne večine glasov, se volitve predsednika in odbora odložijo na drugo sejo, ki mora biti sklicana najkasneje v osmih dneh. Ce pa tudi r.a tej seji ni pri prvem glasovanju nihče od kandidatov dosegel absolutne večine, se glasovanje ponovi med dvema svetovalcema, ki sta dobila največ glasov in je izvoljen tisti, ki dobi relativno večino. V primeru pa. da dobita oba kandidata enako število glasov, je izvoljen starejši kandidat. Po torkovi seji tržaškega občinskega sveta se je tudi vprašanje izvolitve pokrajinskega predsednika in odbora zapletlo. Čeprav v pokrajinski u-pravi ni zastopanih toliko strank in skupin kot v občinski. kljub temu krščanska demokracija, ki je najmočnejša stranka, ne razpolaga z absolutno večino. Težave za sestavo pokrajinske uprave so posledica težav za sestavo občinske uprave, ker so politične stranke vezane na določene programe. Ker so demokristjani odklonili vsako sodelovanje in podporo skrajne desnice in skrajne levice, je tudi v pokrajinskem svetu odvisno od levice oziroma desnice, ali bo odbor deloval ali ne. Tudi če bi se demokristjani, socialdemokrati in republikanci sporazumeli za skupen odbor i-li pa vsaj ža podporo enostranskega oziroma dvostranskega odbora ne bodo dosegli absolutne večine, ki jo potrebujejo. Te 'tri stranke razpolagajo v pokrajinskem, svetu točno s polovico svetovalcev, kar pomeni, da jim manjka vsaj en svetovalec za dosego večjne. Zato lahko že sedaj rečemo, da bodo danes zelo težko izvolili predsednika in odbora in da se bodo morale volitve ponoviti na drugi seji. ( OLEDAHSČA ) Začetek operne sezone na gradu Sv. Justa V soboto ob 21. uri bo na gradu Sv. Justa premiera Pon-chiellijeve opere «La Gioconda«. V glavnih vlogah nastopajo Dragica Martinis. Dora Minaretu, Bruna Ronchinl. Carlo Bergon-zi. Ugo Savarese in drugi. Dirigent Mario Parenti, režiser prof. Carlo Piccinato. Poleg Tržaškega filharmoničnega orkestra sodelujeta tudi zbor in balet gledališča Verdi. Nadaljuje se prodaja vstopnic. FANTJE IZ PADRIC vabijo na svoj TRADICIONALNI PLES ki ga priredijo v Padri-čah v nedeljo 15. t. m. ob 16. uri Igrala bo godba na pihala iz Barkovelj Za prigrizek in dobro pijačo preskrbljeno. Vabljeni! PREDEN GRESTE na DOPUST naročite se na «PRIMORSKI DNEVNIK* Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo. 15-dnevna naročnina L 250,— Telefonirajte na št. 37338 Izleti Prosveluo drušlvo »S. Skam perle« obvešča, da bo odpeljal avtobus na izlet v nedeljo 15. t. m. ob 5. uri zjutraj izpred cerkve pri Sv. Ivanu. Za izletnike jz mesta se bo avtobus ustavil pri Porticl di Chiozza. Opozarjamo na točnost ker se na zamudnike ne bo čakalo. Darovi in prispevki V počastitev spomina pokojnega Ivana Košute daruieta Ana ip Jakob Seni ec 1.000 lir za Dijaško Matico. Na srednji glasbeni šoli v Ljubljani je te dni diplomiral z odliko iz klavirja in stranskih predmetov ALEKSANDER VODOPIVEC iz Bazovice. Ob tako lepem uspehu mu iskreno čestitajo prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika. IZPRED SODIŠČA Ker ni plačala računa so damo prijavili sodišču Čeprav brez zadostnega denarja, se je ženska nastanila v hotelu „Jol'y", češ da se v niijerarrednem hotelu ne bi znašla Ko je februarja lani 54-le* na grška državljanka Luise Corenty-Hakim stopila v sprejemnico hotela «Jolly» na Ca-vourjevem kurzu, so jo najlepše sprejeli in ji tudi izpolnili vse želje; dali so ji lepo sobo in služinčad se je klanjala novodošlici. ki je bila videti odlična in bogata dama. Njeno aristokratsko vedenje je v prvih dneh bivanja v hotelu vzbujalo tudi pri direktorju spoštovanje, a to je polagoma plahnelo. Uprava je namreč po prvem tednu bivanja poslala, kot pač vsem gostom, račun s prošnjo, da ga poravna, a ženska je šele po mesecu dni poslala samo 20 tisoč lir na račun. Ta vsota je bila tudi zadnja in čeprav je račun znašal že 240.000 lir, ga ni mogla ali hotela poravnati ter s tem prisilila, da so ji odklonili vsakršno nadaljnjo uslugo in seveda tudi zatočišče. Dama je sicer obljubljala, da bo vse poravnala ter je pred odhodom pustila kot kavcijo svoj kovček, v katerem pa je bilo, kakor so kai'-neje ugotovili, perilo in oblačila najslabše vrste in tudi v slabem stanju. Direktorju hotela ni preostalo drugega, kot da je proti ženski vložil prijavo na policijo in ko so jo zaslišali, je ta obljubila, ča bo račun s pomočjo svojih bogatih znancev in prijateljev iz Anglije, ki so ji obljubili vso pomoč, poravnala, pa čeprav na obroke, do zadnje lire. Izgovarjala se je tudi, da zaradi svojega stanu ni mogla iti v niž-jerazredni hotel, kjer «bl se ne znašla«. Zal pa z 28.000 lirami, ki jih ji mesečno pošilja njen bivši mož Adil Ha-kim iz New Yorka, ni mogla zadostiti potrebam in željam, zaradi česar se je znašla v tem neljubem položaju. Njen stan pa je ni rešil prijave sodišču, kamor pa ženska ni prišla, zaradi česar jo je sodnik priznal za krivo namerne insolventnosti in jo obsodil, pa čeprav pogojno in brez vpisa obsočbe v kazenski list, na 30.000 lir globe in na plačilo sodnih stroškov. Sodnik Visalli, to*. Perrot-ta. zap. Zucconelli, obramba odv. Filograna. Danes pred porotnim sodiščem Razprave proti ženi ki je hotela umoriti moža Danes se bo pred porotnim sodiščem začela razprava proti 46-letni Paoli Ziatieh por. Debernardi iz Ul. sv. Marka 45, ki je hotela januarja letos usmrtiti moža s plinom. Na isti zatožni klopi pa bo sedel tudi njen 57-ietni mož Giuseppe, ki se bo moral zagovarjati zaradi dvakratne povzročitve telesnih poškodb svoji ženi. Zločinski namen se je De-bernardijevi čisto slučajno ponesrečil. Ob prihodu domov je našla svojega moža, s katerim sta bila tri ali štiri leta sprta, že spečega na postelji, in tedaj ji je šinila v glavo misel, da bi ga umorila. Iz kuhinje je napeljala do spalnice dolgo cev ter Odprla plinsko pipo. Zenska se je takoj nato vlegla poleg moža. ker je hotela tudi ona končati v grobu. Šumenje plina pa moža ni zbudilo in ženi se je to zdelo dokaj sumljivo. Da bi preizkusila. če mož res spi, je simulirala padec s postelje in s tem je moža res prebucila. Zavedajoč se nevarnost, je Debernardi steke1 v kuhinjo, zaprl plin ter o zadevi obvestil policijske organe, ki so prišli na mesto in po moževem predlogu žensko odpeljali v bolnišnico na pregled, kjer pa so ugotovili, da je pri popolnoma čisti pameti. Debernjirdijeva je končala v zaporu, a med preiskavo je obtožila svojega moža povzročitve telesnih poškodb ter ga tako potegnila, kakor ga je hotela v smrt, tudi na zatožno klop porotnega sodišča. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Obsojeni tatovi kave 25-letni Luciano Comolli iz Ul. Rivalto, 26-letni Piet.ro Marehesich iz Ul- del Friuli iII 44-lelni Renato Jug iz Ul. Ponzianino. ki fo bili obtoženi drzne tatvine 7 vreč kave s tovornika v Ul. F. Severp, so včeraj prejeli zasluženo kazen; sodišče jih je namreč spoznalo za krive obtoženega dejanja ter obsodili prvega na 3 leta zapora in 20.000 lir globe, drugega na 4 leta in i) mesecev zapora ter 30.000 lir globe, tretjega pa na 4 leta in 6 mesecev zapora ter na 27000 lir globe. Comollija, Marchesieha in 26-letnega Stellia Molka s Konkonelske ceste pa je sodišče oproetilo obtožbe tatvine zaradi pomanjkanja dokazov. Popolno oprostitev je od vseh dosegel le Moretti, ki je bil obtožen neprevidnega nakupa ukradene kave. Za nakup u-kradenega blaga pa je sodišče obsodilo 44-letnega Emilia Certettija iz UL Navali na 9 mesecev zapora in 9000 lir globe, Polesa pa na 8 mesecev in 8000 lir globe in še to pogojno in brez vpisa obsodbe v kazenski list. 27-letnemu Odonu Roccu iz Ul. De Arniči!', ki je bil obtožen tatvine, so obtožbo spremenili v posest ukradenega blaga in ga tudi tega oprostili, zaradi česar je sodišče odredilo njegovo izpustitev na svobodo skupno z oproščenim Molkom. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne tl. julija 1956 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 12 oseb, porok pa je bilo 8. POROČILI 30 SE: šofer Gia-como Polese in vezilja Milvia Mondo. prodajalec Emnio Raubar in gojuodinja Marcella Blason, mesar Nerio Vascotto in šivilja Armida Belli, metjairiik Glusio .Soabi in šivilja Lucilla Košuta, frizer Ralo Brugnano in gospodinja Valeria Brancaglipne. u-radnik Elio Crusicb ja gospodinja Mirella Gcmczel. mizar Mario Furlan in trgovka Giuseppi-na De Palma, radioletvnik Fio-renzo Muscovt in gospodima Li-bera DelPOrco. UMRLI SO: 75-letni Natale Lorenzi. 34-letna Maria Vitrič por. Deg/assi. 42-letna Vera Stefanova por. Markovič. 76-letna Giu-soppina Ponzari vd. Ostan, 64-let-ni Natale Pečar, 67-letm Giuseppe Giordani, 55-lelna Marta Vec-ebiet por. Sinigaglia. £8-letna Rosa Perosa. 86-letna Erminia Giorgini vd. Pjazzi, 68-1 etui Mar-cello Calligaris, 91-letna Jožefa Godina vd. Gerbec. 73-letni Ivan Košuta. NOČNA SLUŽBA LEKARN V JULIJU Cipolla. Ul. Bčlpoggio 4; Godina Enea. Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Ul. Istria 43; pizzul-Cignola. Korzo Ital i a 14; Croce Azzurra Ul. Commerciale 26; Harabaglij v Barkovliah in Ni-coli v Skednju. LEKARNE ZaPRTE ZARADI POCITNIC Alabarda, Ui. Istria 7; Biaso-Ietto, Ul. Roma 16; Al Galeno Ul. S. Ciljno 36 (Sv. Ivan): Minerva, Trg S. Francesco 1; Papo Zg. Kjadin 1095 (Sv. Alojzij) Prendini. Ul. T. Vecellio 24; Za-netti. Testa d’oro, U]. Mazzl ni 43. Excelsior. 16.00: «Vsi nori«, F. Ajlen. J. Bennie. Fernce. 16.00: «Pekel v puščavi«, G Tienrev, G. Saoders. Nazionale. i6.Q0: ((Pustolovščine Marca Pola«, G, Cooper, Lana Turner. Arcobaleoo, 16,00: «2ivel bom v tvojem spominu«. Z. Moreno, C. Thompson. Astra Rojan. 16.00: »Bill West», J.. Chandler. Capitol, 16.30: «Mož z Eiffelovega stolpa«, C. Laughton, P. Roc. Ob 21.15; ((Odnehaš ali nadaljuješ«. Cristaltu. 16.00: «En dan... celo življenje«. M. Oberon. R. Todd. Ob 21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ«. Grattacielo. 16.30: «Skandal v zavodu«. B. Graple, R. Curnmings. Ob 21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ«. Alabarda. 16.30: ((Gladiatorji«. S. Hayward. V. Mature. Ob 21.15: »Odnehaš ali nadaljuješ«. Aurora. 17.00: ((Fanfari la Tuli-pe», G. Lollobrigida, G. Ph i lipe. Ob 21.15: »Odnehaš ali rtada ljuješ«. Garibaldi, 16.00: «Miren mož«, J. Wayne. M. 0'Hara. Ob 21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ«. , Impero. 17.00: Počitnice gospo- da elementa«, A. Taregalii, V Riento. Ob 21,15: »Odnehaš ali nadaljuješ«. Itatia. 16.30: ((Rapsodija«. E. Ta.v-lor, V. Gassman. Ob 21.15: »Odnehaš ali nadaljuješ«. S. Marco. 17.00: »Rop stoletja«, T. Curtis. J, Adams. Ob 21.15: «Odnehaš ali nadaljuteš«. Kino ob morju. 17.00: »Zločin v televiziji«, E. G. Robinson, J. Fors.vthe. Ob 21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ«. Moderno. 16.00: aJekleni somi«, W. Hoideu. N. Olson. Ob 21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ«. Savona. 16.00: «Pekel je v Diem Bien Fuju«. J. Sernas, A. Mo.ss. Viale. 16.00: «Proti Mongoliji«, K Widmark. D. Ta.vlor. Ob 21.15: »Odnehaš ali nadaljuješ« Vittorio Venelo. 16.30: «Rimske počitnice« G. Peck. A. Hepburn. Ob 21.15: »Odnehaš ali nadaljuješ«. Belvedere 16.30: «Možje naproti usodi«. Ob 21.15: »Odnehaš ali nadaljuješ«. Marconi. 16.30: ((Princ tat«, P. Lauri e, T. Curtis. Massimo. 16.30: »Pustolovščine Haiji Babe« J. Derek. E. Ste-vvart. Ob 21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ«. Novo cine. 16.00: «Tvoja usta pečejo«. R. VVidmark, M. Monroe. Ob 21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ« Odeon. 16.00: «Lulu» (Usodna ljubica). J. Sernas, M. Mast.ro-ianni. Radio. 16.00: »Dekleta iz Sanfre-diana«, R. Podesta. C. Calvet. Venezia. 15.30: «Jolanda, hči Črnega gusarja«. Ob 21.15: »Odnehaš ali nadalruieš«. Skedenj. 18.30: «Otok strasti«. Garibaldi. 20 30: »Miren mož«, J VVavne. M. 0'Hara. Ob 21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ«. Paradiso 20.15: »Strah«, J. Wal-lace. Ob 21.15: »Odnehaš ali nadal iuješ«. Parco delle rose. 20.30: «Cudežni človek«. D Kave. Ob 21.15: »Oanehaš ali nadaljuješ«. Pattinaggio. 21.00: «Megla nad Kokavskim prelivom«. E. Wii-liams. F, Lam«*. Ponziai.a. 20.15: »Stekleni zid«, V. Gas..man. G. Grahame. Ob 21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ«. Rojan. 20.30: »Pustolovščine gospe X«, L. 01iv>er. M. Oberon. Ob 21.15: »Odnehaš ali nadaljuješ«. Skedenj. 20.45: «Otok strasti«. Stadio. 20.45: »Ljubsžen. ki sem ti to dal«, R. Montgomerv. Ob 21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ«. Valmaura. 20.30: «Sinovl viharja«. Ob 21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ«. ČETRTEK, 12. julija 1956 TK»T POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri: 12.00 Italijanska letovišča: Letovišča v Dolomitih; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture: 12.55 Metodi ie iz filmov: 13.30 Opemi dueti, kvarteti in zbori: 13.50 Ritmična glasba: 17.30 Plesna glasba: 18.00 Prokofjev: Violinski koncert št. 1; 12.20 Igra orkester Kurta Egelhagena: 18.00 Francoske samospeve poje sopranistka Vida Jagodic; 19.00 Elgar: Uvod V petek 13. t. m. bo radio Trst A oddajal H. Sattnerjevo kantato «Jefte-jeva prisega«, ki jo je predvajala šola Glasbene Matice v TrsUJ fla zaključnih produkcijah. Sodelujejo mezzosopranistka Ju. slina Vuga - Kralj, baritonist Hektor Gerlanc, zbor in orkester šole Glasbene Matice in zbor prosvetnega društva »S. Škamperle«. in allegro za godala: 19.15 Tehnika in umetnost fotografiranja: I ing. Miran Pavlin: 2. »Sestavni | deli fotoaparata«; 19.30 Pestra > glasba; 20.00 Šport; 20.05 Veseli | motivi; 20.30 Poie moški zbor i «Viniko Vodopivec«: 21.00 Ne- stro.v: »Prejšnje razmere«, veseloigra v 1 dej.: 21.30 Večerne melodije; 22.00 Liki rimskih cesarjev: 11. Cesar Domiciian: 22.15 Musorgski: Slike z razstave; 22.45 Operetne melodije. 'T K IS 4' I. 11.00 Shakespearovi monologi: 11.30 Operna glasba 16.00 in 18.30 Poročilo o Touru: 19.15 Napolitanski orkester; 21.00 Variete: 21.45 Igra orkester Franco Russo, POLETNI KINO ■4 <» I* II It Poročila v slovenščini: 5.45, 13.30 in 19.00. Poročila v italijanščini: 6.45, 12.30. 17.45 in 23.00. 5.00-5.45 in 6.00-6.10 Spored iz Ljubljane: 6.10 Jutranja glasba: 7.00-8.00 in 11.00-12.00 Spored '1 Ljubljane; 13.40 Zabavna glasba: 14.00 Glasba po željah; 14.30-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.15 Iz iugosl. življenja; 18.00-19.00 Spored iz Ljub. tjane; 19.15 spomini v tričetrtinskem taktu: 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane: 22.15 Slušna igra v ital.: 23.40 Za lahko noč. n 1,11 v 1:1« 1 j a 327,1 111, 202,1 ui, 212,4 111 Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00. 13.00 15.00 17 00 19 00. 22.00. 11.00 Radijski koledar; 11.05 Opoldanski koncertni spored: 12.00 Popularne melodije iz orkestralne glasbe; 12.40 Koncertni valčki; 13.15 Zabavna glasba: 13.35 Od arije do unije: 14.40 Želeli ste - poslušajte! 15.35 Koroške narodne v priredbi Pavla Ktrnjaka pc-je vokailni kvintet Anton Neffat- 16.00 Utrinki iz literature . Janez Menart: Čudovite sanje gospoda Mačka; 16.20 40 minut z našimi in inozemskimi solisti; 17.15 Zabavna m Plesna glasba: 18.15 Vasilii Mirk: Simfonična suita: 20.00 Četrtkov večer dobačih pesmi m napevov: 21.00 Potop M Karta Capka: 21.30 Manj znane skladbe iz francoske klavirske literature komentira in izvaja prof L. M-Škerjanc. TK LT. V liči JA 18.00 Spored za otroke: 21.00 Vesti: 21.15, Odnehaš ali nadaljuješ: 22.05 Glasbeni variete: 23.10 Ponovitev vesti. Mali oglasi KRZNFN PLASC perzijer, re< ka priložnost, na prodaj pri Z Rliottu. Ul. Milano 15, tel. 2937 Arena dei flori. 20.30: «Odnehaš ali nadal>ujeS». Sledi: «Irma fcre v Holl.Yvvood». D. Martin, J I„ewis. Ariston. 21.15: «OdnehaS ali na-daljujeS». Siedi: «Po£ebni agent Pinkerton». R. Scott, Armonia. 19.30: aVrni se k meni«. B. Hutton. F. Astaire. Ob 21.15: «OdmehaS al| n-a*d»ljuteS«. VOJNA ŠKODA V KMETIJSTVU Pomoč — Dokumenti Splošni upravni posli PRODAJE — NAKUPI A.T.A. Ul. S. Nicolb 3-a Tel. 38-733 Nacionalni cirkus Orfei v Tibtit rlc* vUlluvnv iicf/p/fV 1,7, Ul n in Prebivalstvo si bo lab ko še ogledalo njegove izredne predstave PO LJUDSKIH CENAH. Danes, v soboio in nedeljo po dve predstavi, in sicer ob 16.15 in 21.15 uri. NOCOJ PREDVAJANJE TELEVIZIJSKEGA PROGRAMA kODNEHAS ALI NADALJUJEŠ?« * V starosti 81 let nas je za vedno zapustil dragi oče, stari oče in brat FRANC ADAMIČ gostilničar vi Hirl Žalostno vest javljajo žalujoča žena Karla, sinodi- Miro, Albin, Stano (odsoten), Vladislava, 'anda, snahi Lucija in Dana, zet Marij Sik ter vnuki Ivo, Martina in Boris. Pogreb nepozabnega pokojnika bo jutri, v pe-'k 13, julija ob 17. uri iz hiše žalosti na pokopa- lo lisce v Bol,junec. Boljunec, 12. julija 1958 O BLIŽNJEM SESTANKU MED TITOM, NEHRUJEM IN NASERJEM Daljnosežni vpliv razvoj v Skorajšnji sestanek med Nehrujem, Naserjem in Titom na Brionskih otokih i* ma poseben značaj, ki ; poudarja tudi svetovni tisk« Sestajajo se državniki, ki prihajajo s treh različnih kontinentov in ki se neutrudno borijo, da bi zedinili ne le te kontinente, s katerih prihajajo, ampak ves svet za mirno in aktivno koeksistenco. Spričo tega je povsem naravno, da se bližnji sesta-hek trojice velikih državnikov obširno komentira na Straneh svetovnega časopisja. Ppseben pomen pripisujejo o-bisku predsednika Naserja in sestanku na Brionih egiptski politični krogi. Le-ti podčrtavajo z zadovoljstvom dejstvo, da prvo od 14 uradnih potovanj, ki jih ima predsednik Naser v načrtu, vodi vprav v neodvisno Jugosls-V130, in spravljajo sestanek Brionih najpogosteje v zvezo z «bandunškim duhom)). Tako je časopis «A1 akbar» te dni objavil uvodnik, v katerem se poudarja, da «po-litiki in svetovni tisk spremljajo priprave za sestanek na Brionih z največjo pozornostjo, kakor je to primer s konferenco v Bandungn». «Obisk Tita Sovjetski zvezi, sesta-nek na Brionih, kakor tudi Naserjeva pot v Moskvo, vse f° predstavlja — po mnenju lista — iskreno željo, da se prouči svetovni položaj in da tud. Se prispeva k stvari mi- Isti list poudarja tudi, da med Jugoslavijo, Indijo in Egiptom ni nobenih bistvenih vprašanj, ki bi zahtevali ta sestanek. Jz tega jasno izhaja. da vprašanja, o katerih bodo razpravljali trije državniki, nimajo nikakršnega krajevnega značaja, ampak so najtesneje povezani s svetovno politiko in s stanjem med Vzhodom in Zapadom. Drugi egiptski list, «A1 a-kram», piše, pod naslovom «Sestanek na Brionih najvažnejši povojni sestanek)). Ko poudarja pomembno Vlogo Jugoslavije v svetovni Politiki, piše list «A1 Kahi-ra», da se je, azahvalju^joč Jugoslaviji in predsedniku Titu, v polni meri uveljavila Neodvisna politika suverenih držav». Zelo zanimiva je primerjava, ki jo ta list dela med Konimi, ki jih navadno ime-nuje jo trojico 'velikih — državniki ZDA, Velike Britanije in Francije, in trojico, ki se bo sestala na Brionskih o-tokih, — Tito, Nehru in Na-ser», in ugotavlja, da je trojic a prvih morda velika po svojem posebnem položaju *n zaradi tega, ker so vodje treh velikih sil... «Toda na-rodi sveta bodo v bodoče Poznali za velike samo tiste državnike, ki so navdahnjeni z veliko idejo pravice in splošnega miru». Podobno stališče do bližnjega sestanka na Brionih P^d tremi državniki ima tudi indijska javnost. "Pomen tega sestanka — piše «Times of India» — postaja tem večji, ker so tudi uekatere velesile sprejele na-Čela koeksistence, ki so bila Poudarjena v skupni dekla-raciji predsednika vlade Neh-in predsednika Tita v Neto Delhiju leta W4. Po-7nen tega sestanka je tudi v tem, da so se mnoge azijske lTl afriške dežele, ki so zain- teresirane na tem, da se najde izhod iz slepe ulice hladne vojne, okrepile v znatni meri, Togi blokovski okviri na Vzhodu m Zahodu izgubljajo postopno na svoji moči in ta proces postavlja maršala Titu, ministrskega predsednika Nehruja in predsednika Naserja pred nove odgovornosti.» Drugi, prav tako ugledni indijski list, «Industan Standard«, — medtem ko piše 9 deželah, katerih vodje se sestajajo na Brionih — navaja, da so le-te in njuni voditelji «dokazali, da je nevtralnost pozitivna sila v sodobnem svetu, ki ga je hladna vojna utrudila* in nadaljuje, da so te utri države mnogo pripomogle k odstranjevali ju železne zavese». Kljub temu, da se na Za-padu pojavljajo negativni komentarji, imamo tudi tam mnogo ljudi, ki objektivno tolmačijo pomen tega sestanka. Tako pravi na primer dopisnik tiskovne agencije Associated Press, da bo ta konferenca imela «daljnosežen vpliv na bodoči razvoj odnosov v svetu* in da vloga teh voditeljev v sedanjem položaju daleč presega okvire nacionalne politike njihovih dežeb). Ko navaja pisanje egiptske-ga tiska, javlja dopisnik a-gencije aAgence France Pres-se», da se «i> vseh diplomatskih krogih smatra, da bo sestanek na Brionih predstavljal eno od najpomembnejših konferenc naše dobe in njeni rezultati bodo imeli ogromen odmevi). "Ta sestanek dokazuje, da Jugoslavija, Indija in Egipt tako piše italijanski list «La Stampa« — nameravajo nadaljevati svojo politiko neodvisnosti od obeh blokov. Ta politika je bila do sedaj plodna za vse tri dežele m ni nobenih razlogov, zaradi katerih bi one morale spremeniti svojo smer, ki jim o-mogoča, da uživajo tak u-gled*. Dopisnik britanske časopisne agencije «Reuter» javlja, da r/ n j ji, ki. je pre-Koto p ni Nemčijo, Francijo, esk oslovaško. Madžarsko. onedsko, Pansko, Belgijo, - vtfo in ki je svoje vloge Del v slovenskem, srbsko-rvaškeni, nemškem. italijanskem francoskem in drti-0'n jezikih, Rijavec je, oper-J1*, bevee Ut hkrati tudi od-brit glasbenik, ki ni zitnl opo(notna le svojih vlog, " npolc tudi cele opere, v ah rili je sodeloval Fjazal e prag tolikšno zanimanje h i za koncertno delo un- "Produkrije in jc bil, , razdobju med ohcm,, sve-jooHinio vojnam,,, eden od »tbolj iskanih tolmačev te. (irskih vlog v v„nkih or((. Voskih delih Bacha, Mo- zarta, Beethovna in Verdija, ki jih je pel na uelikih evropskih koncertnih prireditvah z znanimi dirigenti Kleiberjem, KI empererjem, Johumom, Talilnim, Malkom, De Sabatom. Kakšen mednarodni ugled je užival Josip Rijauec, nam dokazuie tudi to, da ga je nemškt glasbeni pisatelj in pedagog Paul Brune, p knjigi uBariton-tenors navajal skupno s Carusom, Giglijem in Fle.tom, kot enega od naj-večjih svetovnih tenoristov med obema svetovnima voj-nunifc. Njegov glas, zaokrožen. izenačen v registrih, tonalno plemenit in iskren; njegova izredna muzikalnost, jasnost glasbenega fraziranja in bogastvo dinamičnega niansi-ran ja so bili vedno p službi dramskega izraza, ne pa zunanjega učinka. Njegova igra se je izogibala opernih šablon. C lan in stalni gost vodilnih jugoslovanskih opernih ustanov, propagator jugoslovanske ustvarjalnosti na področju vokalne glasbe v deželi in inozemstvu, je Josip Rijavec umetnik jugoslovanskega pomena v najširšem pomenu besede. Po o-svoboditvi je Josip Rijavec pel nekaj svojih velikih vlog v beograjski Operi. To je bilo dejansko slovo od. o-pere. Od tedaj je Josip Rijavec profesor solo petja riti glasbeni akademiji v JBeo-gradu. Slovenski film miru» Slovensko podjetje »Triglav film» je končalo s snemanjem umetniškega filma Dolina miru, ki ga je po scenariju Ivana Ribiča, režiral France Štiglic, posnel pa Rudi Vunletič, Glasbo je skomponiral Marjan Kozina. V glavnih vlogah nastopajo ameriški črnski i-gralec John Kitzmiller, kot padalec, neki deček in deklica. Zunanje scene so posneli v okolici Ljubljane in v Poljanski dolini pri Škofji Loki Dolino miru. deveti slovenski umetniški film, bodo prvič prikazali na letošnjem filmskem festivalu v Pulju, Poletne prireditve v Splitu S 15. julijem se začnejo v Splitu poletne igre z Verdijevo Aido. V enem mesecu — kolikor trajajo te prireditve — bodo predvajali Sofoklejevega Ojdipa in Antigono, Anuilhovo »Antigono, Profokjevo Romeo in Julija, Bombardellijevega Tujca, Gounodovega Fausta, Gluckovega Orfeja, Verdijevega Rigoleta tn rtjegop Heijuiem. V programu je tudi nekaj solističnih trt simfoničnih koncertov. izseljeno, moglo vrniti domov. Pri tem je celo pribil, da se ti ljudje morda sploh ne bodo mogli več vrniti na svoje otoke Kljub izselitvi prebivalstva in kljub precejšnjim varnostnim ukrepom, povzročajo prejšnje eksplozije jedrnih o-rožij še sedaj zaradi izžarevanja težke posledice, ki se odražajo na zdravju prebivalstva tamkajšnjih krajev. Izžarevanje namreč povzroča rane na koži, zastruplja hrano, rastlinstvo in tudi stanovanja. Ta novi dokument o številnih težkih posledicah, ki nastajajo po poizkusih z jedrnim orožjem, je sedaj pred skrbniškim svetom, ki ga mora proučiti in na temelju dokazov izvajati ustrezne zaključke Toda. kot je znano, je skrbniški svet o vprašanju nadaljevanja jedrnih poizkusov na tihomorskih otočjih še razpravljal. Po dolgih razpravah je omenjeni svet z večino glasov dovolil ZDA, da na področju tihomorskih otokov, ki so pod skrbništvom Združenih narodov, svoje poizkuse nadaljujejo- Indijski predstavnik Krišna Menon je tedaj poudaril izreden ’ pomen tega izredno težkega vprašanja in njegove morebitne politične posledice za človeštvo in je zato izjavil, da ZDA nimajo pravice vršiti poizkusov na ozemlju, ki je pod skrbništvom te svetovne organizacije Predstavnik ZDA pa je svoje stališče branil s trditvijo da ZDA nimajo nikjer pnmernega kraja, kjer naj bi izvajali svoje poizkuse. Očitno je, da ni v današnjin mednarodnih pogojih nikakega argumenta, s katerim bi lahko prepričljivo mogli zagovarjali nadaljevanje poizkusov jedrskih orožij, saj bi to v nobenem primeru ne moglo pripomoči k miru in varnosti, ker ie v popolnem nasprotju z napori za dosego mednarodnega zaupanja in predvsem za dosego zaupanja med velikimi siiami. Zaradi tega bi moral novi dokument o posledicah jodrnih poizkusov na tihomorskih otočjih biti nova spodbuda za nadaljnje iskanje mednarodnega dogovora za prenehanje s takimi poizkusi, Ker pa je ta dokument sedaj v razpravi pred enim izmed važnih organov Združenih narodov, bi bilo zelo koristno, da bi tako ta dokument, kot tudi drugi podobni dokumenti bili mnogo bolj razširjeni med javnost in da o , njih razpravlja ne le celotna organizacija Združenih narodov, ampak čim širša svetovna javnost. To bi namreč prav gotovo pripomoglo k temu, da bi prišlo čim prej do pozitivne rešitve vprašanja v zvezi s pokkusi jedrnega o‘-rožja, kar bi vsaj posredno pr pomoglo tudi k rešitvi še širšega vprašanja, namreč k rešitvi vprašanja razorožitve, ki je prav gotovo trenutno eno najvažnejših vprašanj v svetu. Ce k temu dokumentu dodamo še misli, ki so jih prikazali v svojem uradnem poročilu britanski strokovnjaki, ki so rekli, da se glede posledic jedrnih poizkusov ne morejo dokončno izreči, ker da znanost še vedno tava v mraku, potem je zares že skrajni čas. da se s temi pogubnimi puizkusi dejansko preneha, Funkcionar indonezijskega ministrstva za verska vprašanja je opozoril vernike, da ie vzdrževanje 2 žena — miselnost teh ljudi, je Evropejcem kar se da tuja — dražje kot ene same, zato jim je svetoval, naj dobro razmislijo o svojih finančnih zmogljivostih, preden se odločijo za drugo ženo. V govoru muslimanskim ženam je omenil kot pogost vziok za ločitev zakonske zveze tudi to, da si mnogi možje ne morejo privoščiti razkošja, da bi imeli po več žena, zato se ločijo in si obdržijo eno samo. To pomeni, je dejal zastopnik ministrstva, da mnogoženstvo ni priporočljivo, sicer pa tudi ni pravilno, kajti Islam ne dovoljuje več žena če mož nima dovolj sredstev, da bi jih vzdrževal. Kitajska restavracija v Zagrebu - Po vsej verjetnosti bodo v kratkem odprli v Zagrebu kitajsko restavracijo. Okrajni ljudski odbor že proučuje predlog kitajskega veleposlaništva, da bi odprli kitajsko narodno restavracijo. Ce bo odbor ta predlog sprejel in našel v mestu ustrezne prostore, bodo Zagrebčani imeli še eno prijetno in hkrati za naše razmere nenavadno restavracijo. Po dosedanjih načrtih bo nudila le kitajske jedi in pijače, vsi uslužbenci, tako kuharji kakor natakarji, pa bodo Kitajci, ki 'bodo oblečeni v narodne noše. Tudi uprava Zagrebškega velesejma je prejela pred kratkim podobno ponudbo, ki jo je poslalo neko madžarsko gostinsko podjetje. Četrtkov kotiček • Žena • otrok • dom • gospodinjstvo • moda ČIM VEČ SONCA, TODA Z DOLOČENO DOZO OPREZNOSTI Kako se bomo sončili da nam ne bo škodovalo Toplo sonce nas spet vabi, da' se naužijemo njegovih žarkov. Za naše telo so najvažnejši ultravijolični žarki. Poleg teh žarkov oddaja sonce še toplotne in svetlobne žarke. Prah nad našimi mesti ultravijolične žarke v veliki meri vsrka, tako da jih do kože. 'ki je .njihov sprejemnik, ne pride veliko. V koži se pod njihovimi vplivi tvorijo zadostne količine vitamina D. najvažnejšega činilelja proti rahitisu, kapilare v koži se razširjajo, tako da je ta veliko bolje preskrbljena. Enako se zviša preosnova kože in vsega ostalega telesa. Pretirano in nepravilno son čenje pa skriva v sebi številne nevarnosli. Najbolj neposredna nevarnost nepremišljenega izpostavljanja direktnim sončnim žarkom je nevarnost opeklin. Koža postane v takih primerih v nekaj urah po sončenju rdeča, otekla in boleča. V težjih primerih do bimo mraženje po telesu in pravo vročino. V milejših primerih se koža po nekaj dneh olušči, v težjih pa se na njej narede mehurji, ki se pri neprevidnosti lahko naslednje dni zagnojijo. V obeh jirime-rih je spodnja «nova» kožica na sončne žarke še posebno občutljiva, tako da moramo s sončenjem naslednje dni popolnoma prenehati. Proti .sončnim opeklinam se bomo najbolje zavarovali s tem. da bomo to naravno obsevanje z ultravijoličnimi žarki v začetku pravilno dozirali. Že po naravi tetnnopolti ljudje smejo začeti z dalj časa trajajočim senčenjem, svetlo, posebno pa rdečelasi z belo, občutljivo kožo pa naj prično z nekaj minutnim sončenjem, ki naj ga vsak da,n stopnjujejo za deset minut. Dobro je začeti sončenje takrat, ko sonce ni najmočnejše. Insolacija ni namreč vedno enaka. Odvisna je od čistosti ozračja, od ure dneva, to je od položaja sonca na nebu in od oblačnosti neba. Najmočnejša je insolacija med 10 uro dopoldni in drViS° uro popoldmn V tem času je najbolje, da se začetniki umaknejo s senčne pripeke in da ta čas raje porabijo za delo ali pa za počitek v senci. Za začetek sončenja tu-,di raje izberimo na pol oblačen dan. Paziti pa moramo, da ■nas ne bo premotilo megleno motno ozračje. Kožo zavarujemo pred sončenjem z mastno kremo, najbolje je čisto oljčno olje. ki mu pri zdravi koži lahko primešamo četrt ribjega, če nas ne moti duh. Med sončenjem se zlasti v začetku obračamo na vse strani, tako da nac bodo žarki dosegli enakomerno. Ce smo pa soncu ze prvič izpostavljepi več kot bi smeli, si najbolj izpostavljena mesta (obraz in ramena) namažimo s kremo, ki ne prepušča ultravijoličnih žarkov, ali jih vsaj v zadostni meri zadržuje. Tudi sulfamidna krema nam v nujnem primeru lahko Buče v omaki Buče, sol, kumina, S dkg olju 7 dkg moke, paprika, 5 dkg sladkorja Jedilne buče olupimo, jih zribamo, nato osolimo, potresemo s kumino in poškropimo s kisom ter pustimo, da stoje nekaj časa. Medtem zarumenimo na vročem olju sladkor, mu prideneino dobro ožete buče ter jih dušimo, da se zmehčajo. Potresemo jih še z moko. nazadnje še s papriko, vse skupaj zalijemo z vodo ali juho in dobro prevremo. .mm / » Lahka, mladostna in hkrati pi interna za vsako priložnost, seveda le za poletne dni za prvo silo pomaga. Ker so rame res najbolj izpostavljene, obraz je sredi poletja že kolikor toliko vajen sonca, je dober način tudi ta, da ši pokrijemo rame s tanko ruto, otrokom pa lahko zavežemo okoli vratu poseben, velik, v ta namen ukrojen ovratnik, ki bo ščitil občutljivo kožo ramen pred opeklinami. Tako opremljeni lahko breskrbno hodimo po soncu, kajti skrivati se mu ni vedno lahko, posebno ce smo si ga v dolgi hladni pomladi z.e zelo zaželeli. Ce boste ultravijolične žarke pravilno in le postopoma puščali do kože, se vam bo pigment (kožno barvilo) v njej pravilno stvarjal, tako da nas bo lahko pozneje zaščitil pred premočnimi žarki. Tudi kozmetični efekt takega načina sončenja bo zadovoljiv. Tudi oči si pri močnem soncu raje zaščitimo s temnimi očali, lase pa najbolje z velikim lahkim slamnikom, ki bo metal senco tudi na obraz ali celo na rame. Od premočnih žarkov se nam lahko vname veznica očesa, lasje pa postanejo suhi in krhki. Tudi koža sama se pri nepravilni dozaži sončenja preveč izsuši, tako da tega ne moremo več nadomestiti z mastnimi kremami in da prične pokati. Zdaj pa si oglejmo še toplotne 'žarke sonca. Marsikdo je že sam skusil, da ga je pri močnem sončenju pričela boleti glava. Zlasti če v bližini ni bilo vode, ali pa ni bilo leže na tleh. zlasti če se mtd- priložnosti, da bi se bil ohladil v vodi. V tem pogledu je škodljivo zlasti težko delo, ki ga opravljamo izpostavljeni soncu, ali pa če se sončimo Enostavna, okusna in vsekakor primerna obleka za vroče poletje tem ne premikamo. Težko delo že samo dviga vročino ▼ telesu. l'ri nepremičnem leja* nju na tleh, pa se zaradi izparevanja teiesa nabira okoli telesa, zlasti okoli glave, plast vročega vlažnega zraka, ki nam povzroča glavobol če a* ne sončarice. Za vse te nepravilnosti je 'najboljše zdravilo mirno senčnato mesto in hladna pijača. Izogibajmo se torej dolgega poležavanja na soncu. Sončne žarke uživajmo raje med lahno aktivnostjo. Vmes večkrat vključimo tudi vodne in zrai’ ne kopeli. Marsikdo še ne pozna blagodejnega vpliva zračnih kopeli. Na lahko oblečeni se izprehajajmo, delamo ali pa telovadimo v osvežujočem zraku senčnatih mest. Tak način priporočajo zdravniki posebno slabotnim in nervoznim ljudem. Vodne kopeli, ki se jim nikakor ne bomo odrekli, naj ne bodo predolge, zlasti ,ne pri ljudeh, ki jo ,-phi in izčrpani. Le kratke kopeli pri takih organizmih delujejo osvežujoče, dolge pa nas še bolj izčrpajo. Taki ljudje naj vodne kopeli uporabljajo le kot vmesno osvežitev, in naj se ne lotevajo dolgih plavalnih tur. V morske« vodo ne bomo hodili, kadar se ne počutimo dobro in po obilnem kosilu. V rečnih vodah pa se skriva več nevarnosM. Pozorni bodimo na vrtince in druga nevarna mesta. RAVNANJE Z ELEKTRIČNIM TOKOM IN PLINOM V GOSPODINJSTVU Da se nevarnosti ognemo jo moramo dob Neka švedska zavarovalna družba je ugotovila, da je več r.tzgod v gospodinjstvu, kakor na prometnih ulicah. Kako je prišla do take ugotovitve? Ne da bi izbirala je iz svoje kartotek« zahtev za zavarovalnine izvlekla 600 listov in med temi ni bilo nič manj kot 340 primerov nezgod v stanovanju oziroma v gospodinjstvu. Seveda te ugotovitve ni mogoče posplošiti, ker ie še zmerom večje število nezgod na cestah kakor pri gospodinjskem delu na sploh. Toda kolikim tragičnim primerom bi se lahko izognili, če bi bili bolj pazljivi! Večkrat beremo v časopisih, da ie otrok padel v vrelo vodo, da je mlada deklica pila strup iz neprevidnosti, da je dekle pri čiščenju padlo z okna, da je tega ali onega zadušil plin ali ubil električni tok. Da se jim lahko izognemi. moramo nevarnosti poznati. Med pogostimi vzroki nesreč v gospodinjstvu je nepravilno ravnanje z elektriko in električnimi napravami. Vzlic temo da pogosto beremo o takih nesrečah in veljajo o tem rtrogi varnostni predpisi, neprevidno ravnamo z aparati, s pokvarjenimi stikali ali električnimi vodi, zraven pa si mislimo, da se ne bo nič zgodilo. Tako se tudi zgodi, da na pr. pozimi zaspimo z vključeno ogrevalno blazino, da odhajamo zdoma, ne da bi izklopili električni likalnik aii zaprli pipo na plinskem cevovodu. Kako se zavarujemo pred škodo in nesrečo? Nikoli ne uporabljajmo pokvarjenih dovodnih žic, stikal ali vtikal: prav tako teh pokvarjenih predmetov nestrokovno ne popravljajmo. Nikoli se ne smemo z mokrimi rokami dotikati električnih aparatov. Smrtno nevarno je, če sedimo v kadi in hočemo vključiti električni gielec. Prav tako je nevarno, čp imamo okovane čevlje, pa stojimo na mokrih kuhinjskih tleh in se hočemo dotakniti elektVičnega stikala. Nikoli se hkrati ne dotikajmo dveh električnih aparatov, rta pr. telefona in grelca ali radijskega sprejemnika in žarnice ali vključenega električnega kuhalnika in vodovoda. Nikoji ne menjajmo žarnic, če nismo prej izklopili toka. Najbolj varno je. če odvijemo glavno varovalko. Radijski sprejemnik izklopimo, če se bliža nevihta. Ce gremo za dalj časa od doma, vzemimo električna vtikala iz stikal. Ce v kakem električnem aparatu prasketa, nekaj ni v redu. Aparat takoj izklopimo in nesimo k strokovnjaku. Prav tako kakor z elektriko, moramo znati ravnati tudi s plinom. Zato; nikoli ne pojdimo spat, dokler ne zapremo plinske pipe (glavne in vseh priključnih); nikoli ne odhajajmo z doma, če kuhamo na plinskem štedilniku. Jed začne vreti, prekipi, voda pogasi ogenj, plin pa uha-ha dalje; nikoli ne prižigajmo vžigalic v prostoru, kjer diši po plinu: nikoli iz varčnosti ne uporabljajmo po- kvarjene plinske cevi. Ce uhaja plin obvestimo plinarno. V gospodinjstvu lahko preprečimo še celo vrsto nesreč, če smo pazljivi. Samo nekaj primerov: Radi bi očistili stropno svetilko; prek mize in stola položimo desko. Takale naprava ni nič prida in se nam podere mimogrede. Nevarno je, če se preveč sklanjamo skozi okna. Pokvarjena kuhinjska posoda ali pribor povzroča nevarno rano in zastrupitev. Večkrat se je že primerile, da je gospodinja nesla iz kuhinje lonec vrele vode, vrata je odprla s komolcem, nasproti ji je pritekel otrok in nesreča je bila tu. Naj bi vrata prej odpria na stežaj pa bi se ognila ne-: reči. Kolikokrat se iz same površnosti pripeti nesreča! Tla pred kurjeno pečjo niso zavarovana: drobec gorečega oglja lahko povzroči požar ali vsaj grdo ožganino v podu. Ali: tla dobro naloščimo, pa premalo zdrgnemo s krpo in s>o prav pripravna, da nam spodrsne na njih. Res je, da se vse take in podobne nesreče in nezgode ne končajo s smrtjo, z zlomom, z ranami alj podobno- Gre zato, da se jim z malo truda in pazljivosti sploh izognemo. V vsakem gospodinjstvu je dovolj težav in neprijetnosti, ki se jim , je težko ogniti; zato glejmo, da se izognemo vsaj vsem tistim malim in velikim, katerim se lahko, če le malo pazimo, če smo le malo pozorni in skrbni. Mali Ljudmili so vrnili zdravje Ko otrok shodi, je po navadi v družini nekakšno družinsko slavje, saj prvi sicer negotovi kur eki j,omenijo ren-darle dogodek v razvoju otroka. Ni pa bilo tako pri družini Kalc v Barkovljuh spomladi leta 1952. Ko je namreč njihova Ljudmila začela ubirati prve korake, so starši z grozo apolonih, da je pohabljena. Takoj so jo odnesli tla pregled, kjer so zdravniki ugotovili izpah v kolkih. Po mnenju zdravnikov nuj bi bilo to zgodilo ze ob rojstvu uh celo prej. In tega dne je začela dolga in mučna pot male I.judmile in njenih star šen od ustanove do ustanovi v Trstu in celo v Bologni. Po dolgih devetih mesecih številnih poizkusov, so zilrar niki dvignili roke, češ da ni p omoči, Kljnb temu so dali še medlo upanje z izjavo, naj se otrok za mesec dni odpočije, da bodo potem videli, kaj se da napraviti, . , * Samo ob seti je razumljiva da se starši s lent-niso,mogli sprijazniti, ker niso mogli dojeti, da bi morala njihova mala Ljiidihila ostati za vse življenje pohabljena. Poizkusili so srečo v Ljubljani. Tam so otroka takoj sprejeli na orto pedsko kliniko. Ugotovili so napako in začeli z zdravljenjem. Zdravljenje je bilo zelo dolgo, saj je . trajalo tri leta in pol. Pri tem moramo omeniti še to, da je mala Ljudmila verjetno zaradi prejšnjih dolgih naporov pri zdravljenju tako ošibelu, da je. zbolela tudi na pljučih. In tako se je zdruvljenje še zavleklo in mala Ljudmila je zamenjala ljubljansko ortopedsko kliniko z bolnišnico v Sv. Petru pri Gorici in na Stari gon. Kot smo že rekli, je zdravljenje trajalo tri leta in pol. Toda pred desetimi dnevi se je Ljudmila vrnilu k staršem in ko smo jo obiskali, smo kar obstali, ko smo videli, kako povsem normalno hodi pa čeprav je trenutno še nekoliko negotova, saj je bila tri leta in pol dobesedno priklenjena na posteljo. Vtem ko smo se pogovarjali s starši, je nastal na dvorišču vrišč: Prijateljice malt Ljudmile to presrečne zavriskale,, ko so Ljudmilo videle, kako je kar stekla po dvorišč u. Samo ob sebi se razume velika sreča starsev in odveč bi bilo poudarjati, kako so hvaležni zdravnikom, ki tu LJUDMILA KALC je spet doma med svojimi rešili zdravje njihovemu otroku. O tem nam pričajo tudi številni obiski njihovih sosedov, ki stalno prihajajo občudoval malo Ljudmilo, za katero so- bili že prepričani, dl bo večni pohabljenec, ki jo pu danes vidijo vso gibčno in zdravo, enako njenim prijateljicam VPRAŠANJE NAPELJAVE VODOVODA NA OSL.AVJK IM V ST. MAVER Prebivalci želijo, da zavlačevanje kot je bilo s Štandrežem V poletnih mesecih mora dovažati županstvo vodo s cisternami ali pa jo hodijo iskat k Soči vaščani, da napojijo živino Pred meseci je po dolgih odlašanjih mestni občinski odbor predložil občinskemu svetu predlog za napeljavo kmečkega vodovoda na Oslavje in v St. Maver. Vest je briško prebivalstvo sprejelo z zadovoljstvom, ker vidi, da se le s tem še za en korak pribP-žala uresničitvi njihova zahteva ki jo je svetovalec tov. Bogomil Pavlin odločno podpiral v občinskem svetu. Vendar pa jih pri tem spremlja velika mera dvomov v hitro rešitev vprašanja, ker jim je predobro znan prece-dens s Štandrežem, kjer so se morali prebivalci dolgo let boriti, da so jim napeljali vodo vsaj po glavnih poteh. Znano je, da je štandreška občina pred svojo spojitvijo z mest- no občino pod fašizmom nakupila cevi. da bi si postavila vodovod; kljub temu so morali v Standrežu dolga leta čakati in odločno nastopati, preden so se jim zahteve izpolnile. Zaradi tega obstajajo med Brici upravičeni sumi, da tul^ pri njih ne bo šlo tako hitro, kot si želijo in da bodo še dolgo čakali preden se bo pričelo z začetnimi deli. Ce upoštevamo, da je predviden za izvedbo načrta precejšen državni prispevek, ker gre za kmečki vodovod, in če k temu dodamo, da prebivalci O-slavja in St. Mavra nimajo od občinske uprave nobene take ugodnosti, kot jih imajo meščani, čeprav prav tako plačujejo davke, tedaj se z iz- Obsojeni tat se iz goriških zaporov obrača na državnega pravdnika v Vidmu Orodje za popravilo šNa nih strojev, zaradi kalereqa je bi! obsojen, češ da mu je služilo za vlamjanje ko‘es, naj bi mu poklonil državni pravdmk Kot smo poročali pretekli |jajo znano »gubanco« in vino . _ . . i _ __ u A i,,, d i n u Ir, 09 fe trjev teden, je goriški pretor obsodil na 6 mesecev zapora 52-letnega Giuseppa Tomasija iz Vidma zaradi poskusa tatvine kolesa in raznih predmetov, ki naj bi Tomasiju služili za vlamljanje ključavnic pri kolesih. | Le na procesu je Tomasi za-eval, da ni predmetov potreboval za tatvino koles, am-P&k .za popravilo raznih ši-v&nih in pisalnih strojev. Včeraj pa se je zvedelo, da je obsojeni Tomasi, ki sedi v zaporih v Ul. Barzellini. naslovil na državnega pravdnika dr. Franza v Vidmu pismo, s katerim ga obvešča, da po krivičnem sedi v zaporu. Tomasija naj bi namreč po izpolnitvi neke kazni, zaradi katere je presedel več časa v videmskih zaporih, februarja meseca lanskega leta sprejel v avdienco sam državni pravdnik kot predsednik patronata izpuščenih obsojencev. Ker je o Tomasiju prejel dobra poročila, je zanj preskrbel tudi potreben material. ki bi mu moral služiti pri izvrševanju poklica, za katerega je bil Tomasi izvež-ban. Zdi se, da je Tomasi izpolnil obljubo, dano državnemu tožilcu in opravljal v podarjenim orodjem razna popravila na šivalnih in pisalnih strojih. z v Gorici pa so ga obdolžili, da je hotel ukrasti kolo Luciane Faccini in da je ome-njerte predmete, ki mu jih je darpval državni pravdnik iz Vidma, uporabljal za vlamljanje koles. Takrat policija in goriška sodnija nista vedeli odkod Tomasiju ti predmeti. Sodnija bo morala celo zadevo najbrž še enkrat podrobno preiskati in ugotoviti. ali je hotel Tomasi s podarjenim orodjem pošteno služiti denar ali pa je podlegel zlim izkumjavam in znova začel krasti. IZ ST. PETRA OB NADIŽI Pri Sv. Hvtimi bodo ohnnvili v Pred dnevi se je v Sv. Kvi-rinu pri Spetru ob Nadiži sestal poseben odbor, ki bo pripravil vse potrebno za obnovitev tradicionalne domače «šagre», ki pride vsako leto na prvo nedeljo v avgustu. Na omenjeni #šagri» proda- imenovano «čividir)», ki ga pridelajo v domačem kraju. Od vseh strani pridejo izletniki, ki jih domačini raci pogostijo. Vsekakor je iniciativa za obnovitev tradicionalne «šagre» hvale vredna. Upamo, da bo tudi vreme naklonjeno in da bo prvo nedeljo v avgustu pri Sv. Kvirinu vre polno ljudi. Mogočen žerjar na Korzu še vedno koplje temelje nebotičniku Na Kdrzu Italia prav v bližin: pokrajinske palače že drugi mesec pripravljajo temelje za devetnadstropno palačo, ki bo prvi goriški nebotičnik. Palača bo last Donati-ja, znanega lastnika stanovanjskih poslopij v Ul. Ascoli. Impozantna zgradba na Korzu Italia, ki bo v ugled in okras mestu zahteva vsekakor solidnih temeljev, na katerih bo stalo devet nadstropij. Velikanski žerjav je že mesec dn: stalno na delu, dviga ;n prenaša v žrelu zemljo, ki ju izkopljejo iz dna, tako da o-la;fa delo graditeljem, ki bi že'eli še pred zimo palačo postaviti pod streho. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Kor-zo Verdi 27 - tel. 28-79. Vozni red vlakov ODHODI PROTI TRSTfJ: 0.13 (D), 6.01 (Al, 6.56 (A), 7.40 (D), 8.12 (A), 9.20 (D), 10.54 (D), 13.55 (A), 15.49 (A), 17.16 ,vino. Upoštevajoč navedene razloge menimo, da bi moralo županstvo napraviti vse, da se prepreči ponavljanje štandre-škega primera, predvsem pa da se prepreči nadaljnje pomanjkanje vode v teh vaseh. Sladkor in kava za Gorico in Sovodnje Včeraj se je pričelo razdeljevanje sladkorja in kave v prosti coni za potrošnike iz goriške in Eovodenjske občine. Sladkor: 1 kg na osebo na odrezek št. 11; kava: 250 g surove ali 200 g pražene kave na osebo na odrezek št. 12. Razdeljevanje se zaključi 31. t.m. Igrišče za kotalkarje v dolini Koma Županstvo sporoča, da je terasa za kotalkanje v dolini Kerna na razpolago vsak dan od 8. do 22. ure. Po tej uri jo morajo obiskovalci zapustiti. Obenem opozarja, da je ne : ■F-** VII. ETAPA TOIIRA; LORIENT-ANGERS 244 KM Vendar je tudi Fantini zmagal Walkowiak nova rumena majica Darrigade je proti pričakovanju močno zaostal, ker se je v prejšnjih etapah preveč izčrpal - Izboljšan plasma italijanskih dirkačev 'VATERPOLO PRED OLIMPIADO RESNE PRIPRAVE RUSOV ki- imajo jeklene kotalke, ker preveč poškodujejo cementna igrišče. desne noge. Pridržali so ga v bolnišnici in računajo, da bo ozdravel v 10 dneh. V Kobaridu bo še letos začela obratovati nova mlekarna Stroški za poslopje in številne stroje bodo znašali 220 milijonov din - Dnevno bo predelala 15.000 I mleka V veliki sirarni in mlekarni v Kobaridu so te dni začeli montirati stroje. Del strojnih potrebščin so uvozili, mnoge dele pa so izdelala domača podjetja. Hkrati zaključujejo tudi gradbena dela. ki so vezana na montažo strojev. Nova mlekarna v Kobaridu, ki bo med najmodernejšimi v državi, bo začela obratovati še to leto. in sicer najpozneje novembra meseca. Dnevno bo lahko predelala do 15 tisoč litrov mleka; toliko znašajo normalne razpoložljive količine mleka na področju kobariške in bovške občine. Sedaj predelujejo mleko v zastarelih in primitivno o-premljenih vaških mlekarnah, ki so stare povprečno od 60 do 70 let. Poslej bodo le-te preuredili v zbiralnice mleka. Nova mlekarna v Kobaridu bo stala okrog 220 milijonov dinarjev. jih je zalotil v nagobčnika. mestu brez NI bilo hudega Po torkovem ukislem» vre-menu se je včeraj popoldne vreme docela «skisalo». Nebo je nenadoma postalo temno kot jeseni in pričelo groziti s hudim neurjem. Popihal 'ie tudi močan veter, ki je dvignil oblake prahu, kajti dežja zadnje dni v Gorici nismo imeli v omembe vrednih količinah. Kazalo je, da bomo dočakali hudo nevihto. Jz Brd so prihajali odmevi izstreljenih granat, ki so jih kmetje spuščali proti grozečim obla kom, da bi preprečili uničenje pridelka. V mestu razen nekaj milimetrov dežja ni bilo hujšega; det je padal vetrom ter opral ceste in nekoliko ohladil ozračje. Globe v juniju V preteklem mesecu so mestni stražniki zabeležili skupno 275 glob. Največ oseb je bilo kaznovanih zaradi prekrška mestnega prometnega pravilnika, in sicer 206; ostale globe io tako razdeljene: cestna policija je kaznovala 10 oseb, poljski stražniki 15, mestna policija 39. Zaradi prekrška pravilnika na pse in urnika trgovskih obratov so bile kaz-novane še 4 osebe. V juniju je občinski konjederec zajel skupno 15 psov, ki — KINO — CORSO. 16.30: »Zenska, potrebno zlo», J. Harris in L. Harwey. VERDI. 17.00: «Puščica v pe sku», S. Hayden, v barvah. CENTRALE. 17.00: »Dekle Ul. Veneto«, A. M. Moneta Caglio in C. Giustini: ob 21.15: »Odnehaš ali nadaljuješ?«. VITTOR1A. 17.00: »Neznanec na mojih vratih«, Mac Do-nald in P. Medina; ob 21.15: «Odnehaš ali hadaljuješ?«. MODERNO. 17.00: «Mali steklar«; ob 21.15: »Odnehaš ali nadaljuješ?«. ANGERS, 11. — Končno je prišla zmaga tudi za Fantini-ja. Po smoli v St. Maloju in po nezgodi zaradi defekta v včerajšnji etapi je Fantini dosegel zmago na današnji, doslej najdaljši etapi (264 km) od Lorienta do Angersa. Ta etapa je prinesla tudi italijanskemu moštvu etapno zmago. Splošna klasifikacija je ponovno doživela znatno spremembo, kajti Darrigade, ki je ime; še včeraj toliko prednosti, da se je zdelo skoraj nemogoče, da bi mu kdo lahko odvzel prvo mesto pred gorskimi etapami, je danes toliko zaostal, da mu je zasedel prvo mesto Walkowiak. ki je bil včeraj dobrih 7 minut za Darriga- Vrstni red na cilju VII. etape Lorient - Angers (244 kina: 1. Fantini 5.59’2#'\ povprečno 40.792 km; 2. Voorting, 3. Van der Brekel, 4. Bauvin, 5. De Smet, 6. Padovan, 7. Hin-sen, 8. Caput, 9. Dolhats, 10. Wagtmans, 11. Rafti, Coletto, Monti, Defilippis, Adriaens-sens, Janssens. Pianezzi; 32. Darrigade 18'06”; 33 Poblet, 34. Ockers, 35. De Groot, 36. Hassenforder; 37. ostali dirkači v skupini v kateri so tudi Italijani Conterno, Fornara. Giudici in Nencini, vsi s časom Darrigada. Splošna klasifikacija po VII. etapi: 1. Walkosviak 37.47’29”; 2. Picot 1’22"; 3. Scodeller 2'53”; 4. Voorting 5’07"; 5. Lauredi 700”; 6. VVagtmans 10’28”; 7. De Smet 10’38”; *• Darrigade 1L28”; 9. Bauvin 12’3l"; 10. Adriaenssens 15’19”; 11. Padovan 15’59”; 12. De Groot; 13. Van der Pluytn; 14. Barbosa: 15. Vlaeven; 16. Beufteuil; 17. Caput; 18. Monti 2l)’3l”; 19. Privat; 20. Robinson; 21. Tho-min; 22. Defilippis 27’1”; 23. Siguenza; 24. Coletto; 25. Baf-fi 39’28”; 26. Mahe; 28. Poblet; 29. Ockers; 30. De Bruyne; 31. Janssens; 36. Fantini 34'29”; 37. Fornara 34’34”; 50, Nencini 42’56”: 59. Conterno 45'57”; 92. Giudici 56’55”. KLASIFIKACIJA MOŠTEV — etapna — 1. Italija (Fantini, Padovan, Monti) 17.57 00”; 2. Holandska (Voorting. Van De Brekel, Hinsen) 17.57’30”; 3. Zahod (Caput, Picot, Thomin); Severovzhod - center (VValko vviak, Scodeller, Anzile); Ju- govzhod (Dolhats, Gay, Sab-badini); Belgija (De Smet, Janssens, Adrianssens) 17.58'; 7. Jugovzhod (Lauredi, Dotto, Chaussabel), Ile (iguenza, Škerl, Barone) 18.06’46”; 9. Francija (Bauvin, Darrigade, Barbotin), Švica (Pianezzi, Arnold, Frei) 1S.35'32”; 11. Španija (Bahamontes, Botelta, Bo-ver); Luksemburg - mešano (Bolzan, Ernzer, Gaul) 18.54' in 18”. FANTINI: zmaga v tretjem poskusu (22.), ki so bili včeraj na 27., 34. in 49. mestu. Tudi danes je v Lorientu še vedno startalo 108 dirkačev, kar pomeni, da že nekaj dni nihče ni odstopil ali prepozno privozil na, cilj, da hi bil izločen. Naj kar sedaj omenimo. da jil) je tudi v Angers danes prispelo v redu vseh 108. Start* je razmeroma zgodaj: ob 9.30. Vreme je bilo lepo, ozračje pa nekoliko manj soparno kot prejšnje dni. Dirkači začno takoj voziti zelo hitro in povprečna hitrost še narašča. Pri 35. km pobegne 14 dirkačev, med katerimi so Coletto, Brankart, Wagt-mans in De Smet. Za temi pobegne še druga skupinica, medtem ko se glavna skupina razpotegne v dolgo gosjo vrsto. Skupini na čelu se pridružijo še drugi dirkači: Fornara, Defilippis, Mahe, Forestier, Bauvin, De Groot, Darrigade, Rolland. Ockers, Lauredi in Gaul. Ti so pritegnili za seboj še ostale dirkače, tako da se nekje po 90. kilometru zopet vsa skupina združi. Toda kmalu za tem sledi nov napad. Pobegne 13 dirkačev, med katerimi so Fantini, Baffi in Defilippis. Kar kmalu se tem pridružijo drugi, med katerimi so Walkowiak, Padovan. Monti, Coletto, Voorting, Lau- redi in teko dalje. Pri 125. kilometru je 31 dirkačev 4' pred ostalimi tekmovalci. V sprednji skupini je samo en član francoskega moštva, Bauvin; očitno je, da gre dirkačem za to, da bi zadali poraz francoskemu mošlvu. Pri 160. km se razmak poveča na 5’55". Nekateri dirkači francoskega moštva so poskušali, da bi zmanjšali ta razmak, vendar so opustili namero, Ker niso našli podpore pri drugih dirkačih', ki so imeli svoje tovariše v ospred ju. Pri 183. km ima prednja skupina 11’40” prednosti pred glavnino. Pri tem je Walko-wiak, najbolje plasirani med pobeglimi, praktično že rumena majica. Toda prednost prve skupine se ne zmanjša, temveč nasprotno še narašča, tako da znaša na cilju 19’. Videti je, da ne kaže delati nikakih prognoz, kajti vsaka etapa prinaša znatne spremembe in tudi presenečenja. Po vsem. kar se je doslej pokazalo, je težko govoriti o favoritih. Prav tako ni mogoče soditi o nadaljnjem razvoju Tou-ra po sedanjih velikih zaostankih nekaterih dirkačev. Značilno je, da so današnjo zelo dolgo etapo dirkači v prvi skupini prevozili z zelo visokim povprečjem: 40.142 km. Jutrišnja etapa, ki bo privedla v La Rochelle. je dolga 180 km, a naslednja, ki se bo končala v Bordeauxu, pa bo zopet dolga: 219 km. In šele v soboto čaka dirkače prvi dan počitka. k\ ga bodo prebili v Bordeauxu. G ASTON CHARPENTIER Ob zadnjem gostovanju v Jugoslaviji je vodja sovjetskih vaterpolistov Andrej Kistkov-ski v razgovoru s časnikarji povedal tudi sledeče: «Vaterpolo je v Sovjetski zvezi v zadnjih letih doživel veliko priljubljenost, saj ga igrajo v vseh 16 republikah. Najboljša moštva so v Moskvi, Leningradu, Kijevu, Bakuju in Tbilisiju. Najbolj je razširjen vaterpolo med šolsko mladino, saj imajo srednješolci, pa tudi študentje na univerzah, v vseh večjih mestih svoje šolske ekipe, ponekod celo moštva posameznih razredov. Najboljši ekipi Sovjetske zveze sta trenutno moštvo Sovjet- LAHKA ATLETIKA V Erivanu je dosegel metalec krogle Ovsepjan z daljavo 17.28 m nov rekord Sovjetske zveze. Ovsepjan se je odlikoval z zelo izenačenimi meti, saj ie kar petkrat sunil kroglo preko 17 m. * * * / V Bolgariji je državna reprezentančna štafeta na 4x100 m postavila nov državni,, pgj kord s čf som 41.9; nadalje je postavil nov državni rekord Todorov v metu krogle s 16.48 m. BOKSARSKA PRIREDITEV V MILANU dom. Izkazalo se je, da je Darrigade v prejšnjih etapah čezmerno trosil svoje moči. Danes je italijansko moštvo izvedlo inteligenten skupni napad. V skupini, ki je prva prispela na cilj, je bilo kar 6 Italijanov. Fa.ntiniju je za zmago poleg njegove izredne sposobnosti v končnih sprintih gotovo koristila tudi pomoč petih tovarišev iz njegovega moštva: Padovana, Baf-fija, Coletta, Montija tn De-filippisa. Po tej etapi so se nekateri od italijanskih dirkačev pomaknili na znatno boljša mesta v skupni oceni; to velja zlasti za Padovana (11.), Montija (18.) in Defilippisa Duilio Loi je zmagal toda Van Kleveren se je poškodoval mo na plavanje in preplavajo reprezentanti 3 do 4000 m dnevno, Ko so ga vprašali, kaj sodi o olimpiadi v Melbournu, je dejal: «0 tem je danes še težko govoriti, saj smo se prav .na turnirju v Neaplju prepričali, da je mnogo moštev, ki so med seboj zelo izenačena. Med te moramo poleg Madžarske in Jugoslavije šteti se Italijo in Nemčijo, pa tudi Romuni so se v zadnjem letu zelo popravili. Kdor bo prišel v Melbourne z najboljšo kondicijo in taktiko, zlasti pa najboljšimi živci, ta bo olimpijski zmagovalec.« VITALIJ USAKOV, bivši sovjetski in evropski rekorder na 100, 200 in 400 metrov prosto, je sedaj trener sovjetske reprezentance vaterpola ske armade in pa moskovski Dinamo. Č) tem, kakšne pogoje imajo sovjetski reprezentanti za trening in kako se pripravljajo, je Kistovski dejal: «V Moskvi imamo 5 zimskih bazenov, od teh je eden olimpijskih dimenzij in vsi ti bazeni služijo izrecno športnim namenom ali eolskemu pouku. Reprezentante imamo večji de! iz Moskve, le dva sta iz Leningrada in se reprezentanca že od meseca februarja skupno pripravlja za olimpijske igre. V ekipi imamo zelo hitre plavalce, saj sta n. pr. oba krilca Kurenoj in Breus tekmovalca, ki plavata pod 59 sekund na 100 m prosto. V treningu naše reprezentance ni nobenih skrivnosti, treniramo pač tako. kot vsa ostala moštva. Veliko važnost polaga- Kitajci in Indonezijci pridejo v Jugoslavijo Upravni odbor Nogometne zveze Jugoslavije je sprejel nedavno predlog Nogometne zveze Kitajske in Indonezije, da bi nogometaši teh dveh dežel gostovali kot. reprezentanca v Jugoslaviji. Kitajski nogometaši bodo najprej gostoval’ v Sovjetski zvezi., nato pa bodo v začetku avgusta prispeli v Jugoslavijo. Prvo tekmo bi kot kitajska reprezentanca igrali v Beogradu 9. avgusta, nato pa so določeni še trije nastopi in sicer 12. , avgusta v Sarajevu, 13. avgusta v SpUtu in 19. avgusta v Ljubljani. V vseh teh treh me-.tih bi proti kitajski reprezentanci igrale mestne ali pa republiške reprezentance. Nogometaši Indonezije bodo prišli v Jugoslavijo v prvi polovici septembra in bodo igrali 9. septembra v Beogradu proti reprezentanci Jugoslavije, 12. ali 13. septembra pa bodo nastopili v Zagrebu. Odgovorni ureonuc STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst [p.tiii kiim v Šheilnjii predvaja danes 12. t.. m. ob 18.30 in ob 20.30 na prostem Libertas film: Otok strasti Od 21. do 22. ure televizijski prenos »ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ?« MILAN, 11. — Zaradi grozečega vremena ni prišlo na današnjo boksarsko prireditev na Vigorelliju posebno dosti ljudi. Do zadnjega trenutka se je računalo z možnostjo, da se prireditev odpove, končno pa so se prireditelji le ojunačili. zaupajoč v srečo, to se pravi, da bo vreme vzdržalo. Prva sta nastopila Pozzali (mušja kategorija) iz Cremo-ne ter Francoz Smit, ki je nastopil namesto Spanca Alva-reza. Italijan je bil skozi vseh osem rund v prednosti in je zlasti v 5. in 6. rundi Francoza krepko pretresel. Potem sta nastopila bivši evropski prvak kategorije vvel-ter Dione (Francija) ter aspirant za ta naslov Garbelli iz Milana. V desetih rundah je zmagal Garbelli. Tretji dvoboj se, je končal v 6. rundi, ko je sodnik prisodil zmago Festucciju iz. Rima nad Holandcem Jansenom zaradi diskvalifikacije. Kljub slabemu vremenu se je doslej nabralo okrog 10.000 gledalcev. Začne se glavni dvoboj večera med Duiliom Lo-lem, pretendentom za naslov svetovnega prvaka lahke kategorije, ter Holandcem Van Kleverenom. V začetku ima pobudo Holandec, toda Loi dobro odgovarja. Borba je lepa in Van Kleveren se odlikuje kot odličen boksar. Toda v 5. rundi Holandec pade in se udari v desno koleno. Loi mu da časa, da se oddahne, toda potem ga napade in ga s krepkim levim udarcem v čeljust pošlje na tla. Van Kleveren se zopet dvigne, toda očitno je, da ga koleno boli in ovira pri borbi. Ko ga Loi zopet napade in Holandec spet spo-dr-ne in pade, je dvoboja konec. Van Kleveren je namreč odstopil. Gledalcem je bilo zelo žal zaradi neprijetne nezgode, ki je zadela Holandca, kajti dvoboj je bi! vse doslej zelo zanimiv. Tttm na C predvaja danes 12. t. m. z začetkom ob 18. uri in ob 20.30 na prostem film: Lepotice na kopanju ESTHER mm RED SKEUON BASIL flATHBONE- BILL G00VWIM ETREL SMITH-JEANP0RTER CARLOS RAMIREZ HARRY JAMES MA6HI duJA2L-* HflfN TOBMSt XAYIER CUGAT ČEOJtGE STDNCT Od 21. do 22. ure bo nov televizijski aparat 27 palcev znamke AUTOVOX od tvrdke Radio Sossi predvajal « ODNEHA5- ALI NADALJUJEŠ?« ooooooaooooooooooooooaooooooooooooooooooooooooooooooooooooaooooooooaoooooooooooooooooooosooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^ooooooooooaoooooooo.-ioosocoaooonoooooooooaoooooo IVAN TA VITA VITAE MEAE » (Zgodovinska podoba) — Vpili so, da naj pove, kje so vaščani, da je vas tako prazna, ali ničesar niso spravili iz nje nego: devetdeset let sem stara, devetdeset. Pustili so jo končno v miru ter stopali dalje po vasi. Hudobna usoda je privabila v tistem hipu mladega petelina izza ogla. Nenavaden hrup je vzbudil radovednost v njem; obstal je na oglu, sukal glavico ter bistro pogledoval zdaj s tem, zdaj z onim očescem po železnih možeh. V edinem očesu se je zaiskrila radost surovemu vojščaku, lahno in brez zračnega šuma je povzdignil ostro orožje, katero se je potem žvi-žgaje zabliskalo ter s prečudno spretnostjo odbilo glavico radovedni živali, »Nekaj bo vendarle!« tulil je četi vodnik, brisaje meč ob zeleno rušo pri poti. Vsi drugi pa so s strastjo planili po zadetem petelinu, ki je s perutmi krčevito bil po zemlji, nekolikokrat se preobrnil ter mrtev obležal. Takoj je izginil v vojaško bisago. »Ali nisi pravil, Jaka, da prebiva tu nekovo luteransko prase pri polnem koritu?« vprašal je enooki, potem ko se je bil pomiril hrup, povzročen po petelinovem obglavljenju, »Ne-kakov Čudež, dejal si?« Oglasil se je naš znanec, Pešarjev Jaka: »Cude mu pravijo, ne Čudež! Ali svoje ostroge ti zastavim, da sedi mož na polnih vrečicah, in marsikak beneški cekin si dolgočasi pod njegovo streho, samo Bog ve, kje. Ce mu prenjemo klet, prišlo bo kaj na dan. prišlo!« In Jaka je stopal po tem tako trdo, da so mu velikan- ske ostroge mogočno rožljale ob nogah. »Santa Maria!« razvnel se je enooki, «in ti praviš, da je ta človek luteran?« «Lazil je pač za Kupljenikom, in tudi s Kosmovim Jurijem so ga videli v pogorju«, odgovoril je Jaka. »Santa Trinidad!« zakričal je oni ter lomil španšVno. »Dobro, da ni katoličan! A kje je to zlato gnezdo? Ze davno bi ga bili morali izprazniti!« Cudž je bil tedaj premožen vaščan. Njegova hiša je stala v bregu nasproti mež-nariji. Potok je tekel vmes, in šibka brv je držala ravno na tem mestu čez njega. Tudi ta k°ča je bila vestno zaprta, ali lehan dim, vijoč se izpod strehe, je pričal, da niso vsi prebivalci zdoma. Pred zatvorjenimi vrati je obstalo oboroženo krdelo. Enooki je potolkel z mečevim ročajem po vratih. «Senjor Čudež«, kričal je pri tem, »prijatelji vas iščejo. Dobri prijatelji, carram-ba!» Nikdo se ni oglasil iz koče. »Kaj, ti nečeš odpreti?« jezil se je vojak, »a vendar smo voljni s teboj Lutra moliti! — Odprimo si sami!« S helebardami in meči so izpodnesli slana vrata ter s-hrupom in krikom vlomili v vežo. Nekaj časa so se čuli sami koraki po stopnicah navzgor hitečih. Potem je zatulil nekdo in zazvenelo ie o-rožje, V tistem hipu je prihitela zadaj iz hiše plaha deklica ter jokaje letela po dvorišču proti brvi. Pri tej se je ustavila ter klicala: »Oče, oče!« Tačas se je prikazal . pri sprednjih vratih naš enooki znanec. Ječal je in roko je tiščal na globoko rano, katero je iztaknil v koči. Kri mu je lila po obleki ter v lužah ostajala za njim, ko se je opotekal po plani proti vodi. »Madonna!« kričal je, »da je moral ravno mene zadeti ta pes! Madonna Santa, zadel me je do živega!« »In žejen bom moral u- mreti!« je vzdihnil. S kalnimi očmi se je vlekel pioti potoku. Dospevšega na prod so zapustile iroči, in padel je na trebun po zemlji ter obležal. Tedaj je prišla zadaj iz hiše še druga oseba. Bil je starec, s sivimi lasmi, ali ostrega pogleda. Klical je prekletstvo na svoje preganjalce ter pestil levo roko. V desnici pa je držal dolg meč, od katerega so padale rdeče kaplje! Z zobmi je škripal, korakajoč proti brvi, ter zdaj in zdaj obstajal in s svetopisemskimi zabavljicami ob-suval svoje napastnike. Prekoračil je s svojo hčerjo tanko brv. Tudi vojaki so prihrumeli na dan ter kričali in kleli. Spustili so se v tek proti brvi. Ali v tistem Jlipu je posegla višja moč med preganjane in preganjalce! V trenutku je nastala sko-ro ponočna tema in črni oblaki so prepregli čez in,čez neba obok. Zatulil je vihar in bliskoma napolnil vso dolino z grozonosnimi svojimi močmi. Skoro do tal je vil vrhove drevesom, da so bolestno ječala debla. Odkrival je strehe pri kočah ter vil v visokih stebrih prah proti višinam. Po zraku je mrgolelo listja in slame, vmes pa so frfotale plahe ptice ter v svojem strahu razbijale si glave ob stenah in deblih. Po cerkvenih oknih se je nabralo vse črno perutnine; koprneči golobje in predrzne vrane so se pritiskale k zidu in, če je viharja šum utihnil, zadonelo je otožno kričanje preplašenih ptic. Pretrgali so se črni oblaki, in takoj se je izpreme-nilo obnebje v žareče žrelo, ki je metalo iz sebe gorečih strel na stotine. Dol in goro pretresal grom; in do osrčja je trepetala zemlja pod neskončnimi udarci razburjene-nega neba. Ulila se je ploha ter usula toča, ki je takoj oklestila drevje. Struga v potoku se je v hipu napolnila; rumeni valovi so odpluli onemoglega Vojaka na produ, odnesli brv in kmalu se-zali do hiš, v breg odmaknjenih. Ze je donašala voda različna orodja, lesovja, oblačila, in pri cerkvenih stopnicah se je ujelo napeto truplo mrtvega živinčeta, ki so ga Bog ve kje pod goro na paši zajela vodovja. In še vedno je lilo iz oblakov, in voda je naraščala više in više. Vmes je divjal grom ul strele so švigale. Staro lipo sredi vasi je razkrojil blisk, da se je dvignila iz korenin ter padla po vodi. Okrog nje so pričeli valovi neutrudljivo svoje delovanje in kmalu so jo drviii s sabo. Po opravljeni sveti maši je hitela pobožna četa z Gore. Ali kamorkoli so se obračali pogledi — povsod se je kazalo jezero v dolu, in izmed umazane vode so se videle koče kakor mali črni otoki. To je bila največja povodenj, o kateri ve pripovedovati poljanski spomin, IV. Stari Cude je stopil s svojo hčerjo v mežnarijo. Sovražil je to poslopje in sovražil tudi stanovalce v njem. Ali- danes je moral iskati zavetja pod katoliško to streho, ker so mu vsako drugo pot zapirale togotne vode! Pri vežnem pragu je obstal ter brez groze zrl v razburjeno prirodo. »Bog je nama priskočil v pomoč!« vzkliknil je — »ter z vodami pokončal Egipčane, ki so preganjali božje hlapce!« In z živo zadovoljnostjo je opazoval ranjenega vojaka pri vodi. «Potisnil sem mu železo dn živega!« dejal je radostno. «In zdaj ne more vstati!« »Vzela ga bo voda«, iz-pregovorilo je dekle, »Ali bi se mu ne moglo pomagati?« «Pomagati?» zatogotil, se je starec. »Ali misliš, da bi Bog ne bil mogel pomagati, če je hotel izvleči onemogle Egipčane iz morja! Pa Bog ni hotel, in hvala mu, če pokonča tudi tega grešnika!« Mrzla voda, ki mu je pljuskala okrog telesa, povrnila je zavest ranjenemu vojaku. Počasi se je poskušal vzpeti ter s kalnimi pogledi obračal se po svojih tovariših. Ali ti so bili že davno odrinili ter pobegnili v breg in pustili njega brez pomoči. Zavedel se je nevarnosti in postavil se končno na slabotne noge. Pripodila pa se je silnejša voda ter mu izpod-nesla stopalo. Z rokami je mahal po zraku, potem pa se zvrnil v hladni grob, ki Se je za večno zaprl nad njim. »Zdaj je izginil v peklenski prepad!« vpil je starec v veži. «Poglej, dekle, mogočno božjo roko! Hotel je pravičnega Jurija potisniti v jamo, v kateri se je zdaj sam zadušil! Aleluja! Da bi tako poginili vsi papisti!« Odprl je vrata iz veže ter stopil v nizko sobo. Tu je sedel pri mizi Carolus Kosem. Pred njim je ležala knjiga, ali njemu je bil za- tisnil nedeljski mir trudne oči, da je zadremal. Slonel je ob steni ter spal v sredi viharjev. Na bledem obrazu so se mu kazale še vedno črte tistih bolečin, in roka, katero je bil položil po mizi, bila je suha in drobna kakor otrokova. Tisti pa, ki mu je s smrtonosnim orožjem hote! pokončati življenje, stal je zdaj pred njim in brez usmiljenja zrl mu na upadlo lice in na globoko pod čelo vdrte oči, »Prebudi se, častilec Balov!« zakričal je v luteranski svoji ošabnosti ter treščil meč po mizi, da je zažven-ketalo po vsej sobi. Prebudil se je mladenič ter prestrašen skušal vstati izza mize. Zapustile pa so ga onemogle moči in zgrudil se je na klop. Trudni pogledi so se mu uprli na orožje, ležeče pred njim. «Meč je krvav«! izprego-voril je tiho. «Da, da!« odgovoril je oni, «orožje svetega evangelija je to, in danes se ni prvič napilo krivoverske krvi!« Glasno se je smejal ter sovražno gledal na bolnika pred sabo. Tudi le-ta je dvignil- oči proti njemu, in zrla sta si nekaj časa oko v oko. (Nadaljevanj« tlediJt