TRGOVSKI LIST Časopis asa trgovino, Irtdustrifo In obrt, ■krofinina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za »/* leta 90 Din, za ‘/< leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravnižtvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-89. Leto XVI._______________________________ davek *ux Pogled v bodočnost, ki ga odkriva sedanja, že skoraj nejenljiva gospodarska stiska, je vse prej ko razveseljiv. Dohodek od lesa je padel na eno tretjino, denarni trg je omajan do skrajnosti, premogovna kriza grozi postati še ostrejša, trgovina in obrt zastajata, da je povečanje brezposelnosti skoraj neizogibno. Samo pozdraviti je, če se pri takšni perspektivi trudi banovinski svet, da s posebnim bednostnim fondom pravočasno prepreči posledice na-rastle brezposelnosti in če skuša z novimi dohodki omogočiti banovini sredstva, da bo mogla zadostiti svoji socijalni nalogi tudi v najtežji uri. Bednostni fond je potreben že kot varnostna zaklopka, da ne naraste napetost v preveliki meri in zato ne moremo ugovarjati ustanovitvi takšnega fonda, pa čeprav se zavedamo, da bo njegovo breme zopet v največji meri padlo le na gospodarske kroge. Če pa ne more biti nobenega ugovora Pr°ti ustanovitvi bednostnega fonda, potem je treba s tem večjim povdarkom zahtevati, da ne sme njegova ustanovitev v nobenem oziru škodovati produkciji, zlasti pa ne povzročiti novega zastoja v gospodarstvu, ker bi se na ta način število onih bednikov, ki so brez posla, le še povečalo. Med predlogi o novih virih za ustanovitev bednostnega fonda pa so nekateri, ki absolutno morajo škodovati gospodarstvu. Omenjamo tu predvsem davek na obresti hranilnih vlog. Odveč je govoriti o težkem stanju, v katero so zašli brez izjeme vsi naši denarni zavodi, ker so pričeli ljudje dvigati svoje hranilne vloge. Po vrsti vsi naši denarni zavodi trpe od težke nelikvidnosti, kar zopet povzroča, da je kredit skoraj prenehal. če pa ni kredita, je zastoj v gospodarstvu neizogiben, kar nam dogodki potrjujejo vsak dan znova. Dviganje hranilnih vlog je morda najtežje zlo v današnjih Časih, vsled česar kar avtomatično postaja glavna naloga skrb, da se vloge zopet pri-čno stekati v denarne zavode. Z vsemi sredstvi bi bito zato potrebno prepričati ljudi o velikih koristih, ki jih donaša nalaganje denarja v hranilnice. Nobenega truda se ne bi smeli ustrašiti, samo da bi nalaganje denarja postalo zopet privlačno. Na eni gjrani bi bilo treba z državnimi in drugimi jamstvi čim bolj povdariti varnost v hranilnicah naloženega denarja, na drugi strani pa še z drugimi ugodnostmi dokazi, kako mnogo na boljšem je oni, ki ima denar v hranilnici, ko oni, ki ga hrani doma. „ Temu elementarnemu pogoju za zboljšanje razmer na denarnem trgu pa nasprotje predlog, da se uvede davek na obresti hranilnih vlog. Je sicer navidezno ta predlog zelo priporočljiv, ker je lahko izvedljiv ‘n ker zadene le gospodarsko močnejše sloje, za kar bi se mogli smatrati oni, ki nnajo naložen denar v hranilnicah. Toda v praksi je stvar čisto drugačna. Nihče na n? vlaga denarja v hranilnice zato, ? ' Plačeval višje davke. In če bo videl \ a®a e.j’ ^asti v današnji nelikvidnosti enarnih zayodOV) da je njegovo varčevanje nagrajeno s tem, da mora p]agatj l je davke, potem bo pač vse storil, da um prej dvigne svoj denar iz hranilnice. ^ davki se pac ne more propagirati varčevanje! Ta resnica ne bi smela biti pozabljena zlasti v sedanjih Časih, ko itak ne vlagajo ljudje denarja v hranilnice. Ali naj se mar s posebnim davkom na vloge ljudem vzame sploh vsako veselje do vlaganja denarja v denarne zavode? Kako pa mislimo potem rešiti sedanjo finančno krizo? Treba najti zato že druge vire dohodkov, ,,,a , ° 'j1181 h°dnostni fond zadosti sredstev. davek na vloge mu teh virov ne more a i, ker bi se v tem primeru splošna gospodarska kriza le še povečala. o pa vendar ni m ne more biti namen bednostnega fonda. V Ljubljani, v soboto, dne 25. februarja 1933. štev. 24. Mislimo, da bo bednostni fond najbolje izpolnil svoj namen, če bo omogočil nova investicijska dela. Brezposelnost se le najbolje uničuje z zaposlenjem ljudi. V Nemčiji so v ta namen dali podjetjem, ki so nastavila nove ljudi, posebne davčne nagrade. Ali bi bilo to pri nas nemogoče? Na drugi strani je enako res, da se tudi danes ustvarjajo nova premoženja, toda ne v vrstah starih vlagateljev hranilnih vlog, iker ti so že žrtve današnje stiske. V teh novih premoženjih bi moral biti tudi glavni vir dohodkov za bednostni fond. In končno še nekaj: Brez dvoma je, da je še polno del, za katera bi tudi zasebniki dali denar, ker je njih rentabilnost evidentna. Treba pogledati samo v seznam predmetov, ki jih uvažamo in ki so neobhodno potrebni, a ki bi jih mogli izdelovati doma. Zakaj se ne bi s posebnimi ugodnostmi zagotovila rentabilnost takšnih podjetij takoj skraja? Še dolgo niso izčrpane vse možnosti za nove, zaslužke, zato je delo za uveljavljenjem teh možnosti gospodarsko delo v najodličnejšem smislu besede. Teh možnosti naj tudi uveljavi v čim večji meri bednostni fond, ki bo potem blagoslov za deželo, ker bo iz bednih brezposelnih ustvaril delavne in ustvarjajoče ljudi. Zato pa tudi mislimo, da bolj ko bednostni fond, bi služil blagru ljudstva investicijski fond in uresničenje tega fonda nas gotovo in sigurno povede iz krize. Vlovi ch/iini ptavcini tovzna eaa V našem časopisju so v preteklem tednu pod naslovom »Fakturna podsodnost in novi civilni pravdni red« bila dana trgovcem pojasnila o spremembah, ki bodo nastopile s 1. aprilom t. 1. po novem civilnem pravdnem postopniku glede dogovora v pod« odnesti. S pojasnili so bila dana tudi točna in jasna navodila glede formalnih izjav, po katerih se naj pogodniiki podvržejo določenemu sodišču. Razen tega so bili dani še nadaljnji primerni in pravilni nasveti za post; panje s fakturami, ki še ne bodo zapadle do 31. marca t. 1. in za, nove sklepe. Glede na določbe § 85 novega postopni-ka pa bi bilo ta izvajanja dopolniti še sledeče. Določba § 85 novega postopnika je nekakšna izjema (od pravila, povdarjenega na podlagi § 104 nov. postopnika. Po prvem odstavku § 85 se mora namreč sporazum strank glede kraja, kjer naj dolžnik (poznejši toženec) pogodbo izpolni, z listino dokazati, po drugem odstavku pa je med osebami, ki izvršujejo trgovinski obrt, treba na pismeni naročilnici, ki jo je nanočitelj podpisal, izrečnega zaznamba, da se mora plačati kupnina za naročeno blago v določenem kraju in da se sme v tem kraju tudi vtoževati. Tudi na ta način more torej trgovec-prodajalec doseči podsodnost sedišča na sedežu svoje trgovine. Vse to se pa ne tiče trgovcev, ki so dogovorili, podsodnost borznega razsodišča. Za te je še vedno v veljavi pravilnik, ki določa v § 4, točki 3, to-le: »Obe stranki se morata podrediti reševanju borznega razsodišča s pismeno pogodbo ali že ob sklepanju pogodbe ali pa vsaj pred izvajanjem posla; protokolirani trgovci in borzni člani so podrejeni borzne mu razsodišču že s tem, da so brez ugovora sprejeli sklepno pismo, ki določa, da se morajo razsojati spori iz doitičnega posla pred razsodiščem Ljubljanske borze.« Kakor v novem postopniku, tako je tudi po tej določbi za podsodnost v prvi vrsti torej merodajna pismena pogodba, ki vse buje določbo, da se obe stranki iz navedenega posla podredita reševanju borznega razsodišča. Pri tej priliki je morda na me stu pripomba, da ob pravilni razlagi te de ločbe ne zadostuje, če je zaznamek o pod-sodnosti: »ob sporu se podvržeta za ta posel obe stranki podsodnosti borznega razsodišča v Ljubljani« sprejet na čelo listine ali ob strani besedila ali šele pod podpisi strank. Zaznamek mora biti sprejet naravnost v besedilo naročilnice, ker je sicer ob event. ugovorih smatrati, da podsodnost ni dogovorjena. Na drug način ,pa je moči ustanoviti podsodnost borznega razsodišča s tem, da sprej. me protokolirani trgovec brez ugovora sklepno pismo, v katerem je določba, da sodi spore iz dotičnega posla razsodišče Ljubljanske borze. To se godi zlasti tedaj, kadar kupec pismeno naroči blago, prodajalec pa potrdi naročilo in zaeno napiše navedeni zaznamek o podsodnosti. N. pr.: »zahvalim se za naročilo ter pošiljam fakturo pod ./. Spore iz tega posla bo reševalo razsodišče Ljubljanske borze.« če kupec ne ugovarja, je smatrati podsodnost za do govorjeno. Nobenih sprememb in nobenih težav torej ni po novem postopniku za trgovce, ki so doslej načelno ali vsaj večinoma dogovarjali s svojimi kupci-trgovoi pristojnost borznega razsodišča v Ljubljani. V tej zvezi moramo pa dodati še eno pojasnilo, katero bodo gotovo vsi naši gospodarski krogi brez izjeme z zadoščenjem pozdravili. Zakon o naknadnih in izrednih kreditih za leto 1932/33 z veljavnostjo z dne 26. decembra 1932 je bil namreč povišal državne takse za sodbe borznih razsodišč od 1 % na 3%, kar je značilo občutno povišanje dTžav-ne pristojbine. , Upoštevajoč dalekosežnost te zakonske določbe so vse domače borze predočile merodajnim faktorjem škodo, ki jo bo s tem utrpelo celokupno naše gospodarstvo, posebno pa trgovina, ter si prizadevale, da dosežejo omiljenje. Kakor je razvidno iz naših dnevnikov, prizadevanje borznih uprav ni bilo brezuspešno. V novih finančnih amandmanih je namreč g. finančni minister uvrstil tudi določbo, da stopi za sodišča vseh vrst ter za borzna sodišča s 1. aprilom t. 1. v veljavo zakon o sodnih taksah, s čimer se s tem dnem državna taksa za sodbe borznih razsodišč ponovno zniža od 3% na 1%, torej izenači s takso, predvideno za redna sodišča. S tem uspehom je — nadejamo se — ustreženo v obilni meri našim gospodarskim krogom in prepričani smo, da se bodo še bolj ko doslej posluževali borznega razsodišča kot svoje izključno stanovske ustanove. Tajništvo Ljubljanske borze. v Haše tuiatve v Španiji O tem, tudi za naše gospodarske kroge tako aktualnem vprašanju, piše beograjski »Trgovinski Glasnik« to-le: Že štiri meseci so minuli, odkar je španska vlada blokirala znatne terjatve naših izvoznikov. Povod za ta korak španske vlade so bile naše devizne omejitve, ki so onemogočile španskim izvoznikom, da bi prišli do svojega denarja. Španske terjatve so bile postavljene na račun začasno vezanih dinarjev in tako so dosegle po zatrjevanju interesentov vsoto dveh milijonov dinarjev. Španija je nato sredi oktobra odgovorila z blokiranjem terjatev naših izvoznikov. Za dva milijona španskih terjatev, ki smo jih vezali, je z&mrzlo v Španiji okoli 25 milijonov dinarjev naših podjetij, predvsem lesnih. Škoda od te situacije je brez dvoma edino na naši strani. Kajti s 25 milijoni naših terjatev je španska vlada zagotovila kritje za španske upnike, poleg tega pa še zadržala desetkrat tako veliko vsoto, od katere ima koristi že1 štiri mesece, ne da bi jii bilo treba plačati kakoršnihkoli obresti. Kar pa je najtežje v tej situaciji je to, da so vsled blokiranja zamrzle nele na'še terjatve, temveč je tudi prenehala vsa trgovina s Španijo. Vsled pomanjkanja potrebnega sporazuma ne morejo priti niti španski izvozniki do denarja, ki jim ga dolgujejo naši uvozniki, niti ne morejo priti do svojega denarja naši izvozniki. Plačilni promet s Španijo je prenehal, vsled česar je postalo nemogoče še naprej vršiti trgovske transakcije s Španijo. V podobni situaciji s Španijo ise je nahajala koncem preteklega leta Češkoslovaška. Toda ona se je začela brez obotavljanja pogajati s špansko vlado in dosegla sporazum o vzajemnem deblokiranju, to je o osvoboditvi vezanih terjatev. Tako je odpravila veliko oviro za trgovino s Španijo. Tudi z naše strani se je v novembru lanskega leta predlagalo, da se izvede medsebojno debloikiranje terjatev in s tem uredi trgovski promet s Španijo. Toda od takrat so minili že trije meseci in ni še nič doseženo. Imobilizirani kapitali naših izvoznikov še niso osvobojeni in vsa trgovina s Španijo je zašla v nerešljiv položaj. Mislimo, da je skrajni čas, da se napravi temu konec, da ne bi bil naš izvoz izpostavljen še večjim in nenadomestljivim izgubam. Mora se čim prej urediti plačilni promet s Španijo in ustvariti možnost za obnovo kupčije s to deželo. Devizne omejitve ne obstoje v Španiji, vsaj ne v oni •meri, da bi se zunanja trgovina tako preprečevala ko v deželah srednje Evrope. Zato mislimo, da bo tem lažje doseči soglasje s špansko vlado, če se seveda z naše strani dajo gotove garancije glede odobritve transfera španskim izvoznikom. S tem se postavlja vprašanje v zvezi z našo devizno politiko, ki smo se ga dotaknila prejšnji mesec, ko smo govorili o plačilnem prometu s tujino. Mi smo takrat zahtevali, da se izvzamejo iz splošnega deviznega režima države, s katerimi imamo aktivno trgovinsko bilanco, oziroma da se vsaj dovoli neovirano odobravanje transfera za države, če njih transfer ne presega naših terjatev iz teh držav. Zadoistuje le bežen pogled na našo trgovinsko bilanco s Španijo, da se prepričamo, da klirinški obračun ne odgovarja dejanskim odnošajem. Naš izvoz v Španijo je znašal leta 1930 70 milijonov dinarjev, uvoz iz Španije pa 8-4 milijone, leta 1931 je znašal naš izvoz 68,3 milijone, naš uvoz pa 6'5 milijonov, leta 1932 pa smo izvozili blaga za 37-2 milijonov, uvozili iz Španije pa za 6\5 milijonov Din. Izvozili smo torej redno 6 do lOkrat toliko, kakor pa smo uvozili. Z ozirom na omejeno vrsto predmetov, ki jih moremo uvoziti iz Španije, sploh ni pričakovati, da bi se moglo to razmerje popraviti v korist Španije. To preprečujejo že ovire, ki nastajajo ‘iz same gospodarske strukture obeh držav. Posledica klininga zato ne bi bila povečanje našega uvoza iz Španije, temveč samo zmanjšanje našega izvoza v Španijo. Ta rezultat pa bi bil v nasprotju z 'interesi obeh držav. Španija kupuje znatno več blaga od nas nego mi od nje, ker moremo prodajati Španiji blaga, ki ga potrebuje, po ugodnih cenah, dočim nam more Španija nuditi le malo, nam potrebnega blaga. Na vsak način pa je treba posvetiti vprašanju naših trgovinskih odnošajev s Španijo in plačilnemu prometu z njo več pažnje. Zlasti pa je sklenitev sporazuma s Španijo ena najbolj nujnih potreb. PRESELITEV GLAVNE CARINARNICE V LJUBLJANI. Trgovci, obrtniki in industrijalci se ob- veščajo, da se je Glavna carinarnica v Ljubljani preselila dne 20. februarja 1933. v novo uradno poslopje na Vilharjevi cesti, kjer tudi že posluje. Carinska skladišča ostanejo začasno še na starem mestu. p— JfadoHfč nast tcQ0vu*e> med gospo- dacsUo- Uriozo- Med vsemi panogami gospodarske delavnosti ima trgovina prav posebno stališče. Ne proizvaja v ožjem smislu dobrin, ampak posreduje med producentom in konsumen-tom. Na videz izgloda trgovina kot zelo lahek posel. — Potrebno je samo poceni kupiti blago v krajih, kjer ga je v izobilju in ga dražje prodati tam, kjer obstoja potreba — in>je dobra kup. dosežena, kakor mislijo nekateri. V resnici pa je radi velike konkurence in radi kompliciranosti gospodarskega procesa trgovina ena najtežjih pridobitnih panog. Zaradi svojega izjemnega stališča kaže trgovina tudi v konjunkturnem valovanju neke posebnosti. Ze pred približno 30 leti je Harvardski komite zapazil, da stoji trgovina (business) po svojih konjunkturnih fazah pred fazami kredita (money), od katerega je produkcija, t. j. industrija odvisna. Na drugi strani pa zaostaja trgovina v konjunkturni fazi za spekulacijo. Tako n. pr. si slede časovno v konjunkturnem valu naslednje faze: 1. vzgon, ,2. napetost, 3. kriza. 'Tečaji efektov (spekulacija) dosežejo maksimum že ob času vzgona; cene v trgovini dosežejo maksimum šele ob času napetosti in končno doseže obrestna mera svoj maksimum šele ob času krize. Novejše krize, zlasti sodobna, so prinesle neke spremembe, ki vzbujajo veliko zanimanje nacionalnih ekonomov. Kljub temu pa kaže statistika OUZD-a v Ljubljani, da je začela padati zaposlenost v trgovini že v sredini leta 1929, dočim so začele industrije ustavljati oziroma omejevati obratovanje in reducirati delavstvo šele v sredini leta 1930. Ta objektivna statistična ugotovitev je neprecenljive vrednosti, ker nam omogoča slutnjo gospodarskih kriz v bližnji bodočnosti. Sledeča števila in grafikon nam kažejo (Po statistiki OUZD-a v Ljubljani.) veličino zaposlenosti v trgovini od sredine leta 1926 do januarja 1933. Razvoj trgovine o Dravski banovim. Število tguarouan^ cev 5.5 00 5.000 •ftSoo H000 35 00 / 's, Število zavarovan, cev 5.500 54)0O <♦500 «*ooo 3 500 ^ 2} £ S O) O) 0> (n ISl N »o m »n. . • • » • £ 5 9 * I Število zaposlencev v tr-Datum govini, zavarovanih pri OUZD-u v Ljubljani 30. junija 1926 5193 30. junija 1927 5656 30. junija 1928 5626 30. junija 1929 5803 30. junija 1930 5238 30. junija 1931 4799 30. junija 1932 4256 julija 1932 4235 avgusta 1932 4232 septembra 1932 4191 oktobra 1932 4196 novembra 1932 4187 decembra 1932 4118 januarja 1933 3956 Do sredine 1929 je trgovina napredovala. Naslednja tri leta, t. j. do sredine 1932 je rapidno padala letno za okroglo 500 zavarovanih uslužbencev ali za približno 10%. Od sredine 1932 do konca 1932 kaže trgovina skoraj stacionaren (nekoliko padajoč) razvoj. V januarju 1933 je zopet nekoliko padla. Najbrž© bo ta padec vsaj deloma se-zijskega značaja. Celoten padec od sredine 1929 pa do januarja 1933 znaša 1847 zaposlencev ali približno 30%. Zboljšanja trgovine, oziroma gospodarstva vobče, statistika OUZD-a \ Ljubljani za enkrat še ne obeta. P^i/eČCi*t{C M Ut ffiesO’ Poročali smo že, da je nemška vlada znatno povečala carino na uvoz žive živine, mesa in masti. Povečanje je zelo znatno in sicer se je carina povečala: 1. za govejo živino od '27 na 50 imark za 100 kg žive teže, 2* za ovoe cd 22‘50 na 45 mark za 100 kg žive teže, 3. iza svinje od 50 na 100 inark za 100 kg žive teže in 4. za vse tri vrste mesa od dosedanjih 45, 60 in 120 mark na 100, 150 in 280 mark za 100 kg. . Carine so se povečale torej za dvakratni zfiesek. V uradni utemeljitvi se pravi, da ima to povišanje samo ta namen, da P^e-pieči uvoz mesa in živine, ki je Nemčiji nepotrebna. Dejansko pa so nove carine pri današnjih cenah, absolutno prohibitiv-ne. Ker je nemški uvoz mesa malenkosten, ne bo povišanje carin povzročilo povišanja oen na domačem trgu. Za ceno je merodajna vedno večja disharmonija med rastočo domačo proizvodnjo in vedno manjšo potrošnjo, ker je tudi kupna moč prebivalstva vedno manjša. Z isto uredbo je bila povečana tudi carina na mast in sicer od 10 mark (po nem-ško-švedski trgovinski pogodbi) oziroma od 12-50 mark po avtonomni carinski tarifi na 50 mark za 100 kilogramov. IV Nemčijo je 'bilo leta 1931 uvoženo masti za okroglo 80 milijonov mark in sicer skoraj tri četrtine iz Združenih držav Severne Amerike. Ameriška mast je služila prehrani širokih slojev ljudstva. Podražitev masti vsled višje carine bo povečala konzum umetne masti. Vsled povišane carine 'bi se podražil kilogram masti za 40 fenigov (skoraj 9 dinarjev), vsled česar bi uvoz tuje masti postal dejansko nemogoč. Istočasno s povečanjem normalne carine na mast je ostala neizpremenjena postavka 10 mark za 100 kg masti, ki se uporablja za izdelovanje margarina. Iz tega bi se moglo sklepati, da bo vendarle obveljalo obvezno mešanje sirovega masla z margarino, pa čeprav je nastal proti temu mešanju v narodu tako silen odpor, da je morala Sehleicherjeva vlada uredbo o mešanju preklicati. iNove carine so stopile v veljava dne 15. t. m., isti dan, ko je potekla nemško-švedska trgovinska pogodba, kar dokazuje, da bo nemška vlada v vprašanju povišanja carine na mast nedostopna za koncesije uvoznim državam. žveua tcyovsUik zduvUhi v Jugoslaviji Akcija za ustanovitev zveze srbskih trgovskih združenj napreduje. Pred kratkim se je v ta namen vršila v Skoplju konferenca skopljanskega združenja s predsednikom Srbskega trgovskega združenja v Beogradu, Nedeljkom Savičem. Konferenci je predsedoval predsednik skopljanskega združenja Dimitrije Bojagjijevič. V daljšem govoru je razložil pomen vsedržavne organizacije trgovskih združenj Nedeljko Savič. Ta organizacija bi morata biti ustanovljena že pred 14 leti. Ce bi že takrat to storili, bi bila prihranjena našemu gospodarstvu, zlasti pa trgovini, marsikatera bridka izkušnja. Trgovci iz vseh delov naše države preživljajo iste težkoče in imajo iste želje in zahteve. Ce nismo ustanovili vsedržavne organizacije že pred 14 leti, pa se ne pravd, da bi bilo to danes že prepozno. Nasprotno je sedaj ustanovitev takšne organizacije tem boilj potrebna. Ce tega ne storimo, bomo morali I prenašati še večje težave. Naj se ne motijo tisti, ki so danes še finančno močni, da jim takšne organizacije ni potreba. Danes pridejo kot prvi na vrsto res le finančno sla-bejši, toda za njimi bodo prišli tudi drugi in na konec tudi finančno močni. Nato je govoril Nedeljko Savič o potrebi skupnega glasila in toplo priporočil trgovcem, da bi 'bili vsi brez izjeme naročeni na »Trgovinski glasnik«. Koncem svojega govora je izjavil Nedeljko Savič, da je Srbsko trgovsko združenje v Beogradu že sestavilo pravila Zveze in bodo ta pravila v kratkem predložena skopijanskemu združenju v odobritev. V imenu skopljanskih trgovcev je nato izjavil Gjorgje Dimitrijevič, da je misel o ustanovitvi Zveze trgovskih združenj pri skopljanskih trgovcih že dozorela in da so že izvršene vse priprave za ustanovitev najprej banovinske zveze, ki bi potem pristopila k centralni zvezi v Beogradu. Pričakovati je torej, da pride v kratkem do zveze vseh srbskih trgovskih združenj, dočim za ustanovitev vsedržavne zveze še ni podana prava inicijatiiva. Uprava združenja trgovcev za mesto Celje razglaša, da sta v smislu člena 40. pravil sklepni račun za leto 1932 in proračun za leto 1933 vsem članom na vpogled v pisarni združenja Celje, Razlagova ulica št. 8 in sicer od 27. februarja 1983 do vštevši 13. marca 1933. Mednarodni borzni indeks Vsled napete politične situacije in novih polomov bank v Ameriki je vladalo na vseh svetovnih borzah v preteklem tednu | slabo razpoloženje. Le v Berlinu so se dvignili tečaji za malenkost. Gibanje indeksa kaže jasno ta tabela: 1.1. 28.1. 4.2. 11.2 1933 58-2 27-8 60-6 29-8 30-8 10-2 42-9 36-1 54-4 36-4 1929 102-6 113-6 156-8 133-8 104-5 109-5 101-0 91-4 106-3 137-3 1933 56-7 27-2 61-5 302 30-2 9-6 42-2 36-1 54-2 34-0 1933 57-2 28-4 62-4 31-5 30-5 9-2 42-9 36-1 54-1 34-0 18. 2. 1933 55-2 28-8 59-4 30-6 30-3 8-9 42-5 35-7 53-0 32-2 dtagoutti Blagovni trg je v zadnjem tednu oživljen, kar je tem važnejše, ker so cene ostale na isti višini 93-1. Kovine so od junija 1932. = 100, 13. februarja 1933 (98-6), 20. t. m. dosegle spet 99*2. Žito od 77-9 (2. 12. 1932) dne 13. t. m. 87-9, 20. t. m. 87-3. Tekstilije enako 96-2, 96 4, 95-3. Živalske masti 112-6, 101-3, 99-7. Petrolej 89-2, 87-0, 84-8. Kolonialno blago 93-9, 98-2, 99'3. Kavčuk 105-2, 97-6, 110-5. Železo in premog 109-2, 104-2, 106-3. Kože 111-6, 112-7, 112-7. Skupaj 93-1, pri čemer so se posebno utrdile kovine (svinec, kositer in srebro), riž, čaj, kavčuk in železo; v žitu rž. Tekstilije in olja pa so nekoliko v zastoju. 12.12.1927 100 % London Berlin Pariz Bruselj Amsterdam Stockholm Cuiih Dunaj Praga New York Mednarodni borzni indeks (po tečajih desetih svetovnih borz), ki je znašal pred-prejšnji teden še 38-6% v primeri z indeksom v 1. 1927., je v preteklem tednu padel na 37-7% in s tem dosegel najnižjo točko v letošnjem letu. PRVI UMETNI DEŽ V JUGOSLAVIJI V Čibu v Vojvodini je te dni padal prvi umetni dež. Veleposestnik Dundjerski je namreč naročil v Nemčiji stroje za umetni dež in z njimi je namočil dva jutra zemlje 5 milimetrov globoko. &4VdU Senat je v načelu odobril novi volilni zakon. Nastas Petrovič, bivši minister in politik, ki je svoje dni povzročil mnogo razburjenja v javnosti, je umrl v Beogradu. Jugoslovanska grafična in etnografična razstava bo otvorjena v Saarbriickenu. Reden zračni promet Pariz — Beograd — Bukarešta se prične dne 1. marca. Vozni red se izve v vsakem poštnem uradu. Največja jugoslovanska jadrnica »Sveti Nikola« z nosnostjo 750 ton se je vsled viharja v Sredozemskem morju potopila. Podpisan je bil dopolnilni dogovor k belgijsko-jugoslovanski konvenciji o ureditvi trgovskih dolgov med obema državama na podlagi kompenzacij. Proračun subotiške občine izkazuje 32-7 milijonov Din izdatkov in 23"9 milijonov dinarjev dohodkov. Primanjkljaj se bo kril s 53°/o občinsko doklado. Tudi trgovci z mešanim blagom v Zagrebu zahtevajo svojo posebno zbornico. Ideja ločenih zbornic bo tako kmalu postala smešna. Sarajevska »Večerna pošta« je prenehala izhajati. Večerna pošta je bil dnevnik in je izhajal deset let. Del hirtenberškega orožja je že bil poslan nazaj v Italijo ter bo v kratkem vrnjeno vse orožje. Da je Avstrija izpolnila zahteve francosko-angleške note, bo dokazala s carinskimi certifikati o vrnjenem orožju. Rumunska vlada bo odpravila obsedno stanje, ki je bilo proglašeno vsled delavskih nemirov. Na predsednika Roosevelta je bil poizkusen nov atentat. Pravočasno pa so na poštnem uradu našli bombo v zaboju, kd je bil naslovljen na Roosevelta. Predsednik Roosevelt je imel s francoskim veleposlanikom dailjši razgovor o fran-cosko-ameriškem sodelovanju na svetovni gospodarski konferenci, zlasti z ozirom na vprašanje vojnih dolgov. Francoski senat je odobril 10% znižanje parlamentarnih dnevnic, znižanje števila aktivnih oficirjev za 5000 in števila vojaških konj za 10.000. S plebiscitom bodo dne 19. marca glasovali na Portugalskem o novi ustavi. Sovjetska vlada je prepustila nemški državni banki izkoriščanje nekaterih zlatih rudnikov v Sibiriji in Uralu, da se na ta način plačajo nemške dobave Rusiji. Davek na avtomobile bodo znižali v Nemčiji, da se s tem pomaga avtomobilski industriji. Velika eksplozija je bila v šangaju. 80 delavcev je bilo ubitih, nad 100 pa težko ranjenih. II. (socijalistična) in III. (komunisti* čna) internacijonala se pogajata v Curibu o skupnem nastopu proti fašizmu. V Italiji je bilo brezposelnih Kuncem januarja 1,225.470, oseb, od katerih je bilo 290.000 žen. 2400 avtomobilov je bilo ukradenih lani v Nemčiji, ne da bi mogla policija prijeti tatove. . Stanovanjskih hiš j® bilo zgrajenih v Pragi v letih 1921 do 1930: 344.479. Socijalni demokrati ne bi nasprotovali zopetni uvedbi monarhije na Bavarskem, ker so prepričani, da bi bila s tem fašistična diktatura preprečena. Belgijski vladi je izrekla zaupnico poslanska zbornica s 94 proti 76 glasovom. Internacionalizacijo civilnega letalstva je predlagala Francija na razorožitveni konferenci. Ustanovila bi se splošna mednarodna letalska družba pod pokroviteljstvom Društva narodov in ta družba bi vršila ves letalski promet. Več držav se je izjavilo za ta načrt. Nemci so predložili svoj razorožitveni načrt, čegar glavna misel je, da se prične v prvi vrsti znižanje oboroževanja močno oboroženih držav. VPRAŠANJE KMETSKIH DOLGOV V ČEŠKOSLOVAŠKI Češkoslovaški pravosodni minister je predložil proračunskemu odboru senata dva zakonska načrta o olajšanju plačevanja kmetskih dolgov. Po prvem načrtu bi se za neko dobo odložilo plačevanje obresti, po drugem načrtu pa bi bile eksekucije kmetskih posestev prepovedane. Senatni odbor pa je oba predloga odklonil, ker bi mogla škodovati kreditnemu sistemu. Naročil je ministru, da izdela nov načrt, ki ne sme ogrožati kredita. Ali ne bi mogli tudi pri nas veljati ti oziri na kredit? >BUDDHA< TRADEMARK 99 BUDDHA“ čajne mešanice so najboljše TEA IMPORT, LJUBLJANA Telefon 26-26 Večna pot 15 Telefon 26-26 UPSK1 POMLADANSKI VE1ESEJEM 1933 AA Začetek dne 5. marca AA Vse informacije dale L I P S K I S E|M S K I URAD ali častni zastopnik IIG. G. TOillES, Ljubljana, Dvorakova ul. 3/11 Telefon 2762 DenacstM Francoski frank je najbolj varen — denar Med debato o finančni situaciji je izjavil v senatu predsednik vlade Daladier, da so gospodarske in finančne težave, ki so nastale vsled svetovne gospodarske krize, splošne in da mora Francoska kljub vsej ostrosti krize izjaviti, da je njen denar najbolj soliden denar na svetu, ker ima največje kritje. Z novim finančnim zakonom bo Francija dokazala svojo trdno voljo, da izvede finančno sanacijo države in s tem pomiri razburjene duhove. Svetovna kriza ne bo rešena, dokler se ne doseže sodelovanje vseh narodov. Francoska vlada ne bo prenehala delovati v tej smeri, s tem pa ni rečeno, da bi se uklonila pred kakršnimkoli izsiljevanjem. Gospodarska obnova sveta bo nastopila tem preje, čim prej se bodo narodi pričeli zavedati nujne Potrebe, da delajo solidarno. Ko je govoril Daladier o razorožitvenem vprašanju, je naglasil, da brez varnosti tudi ni mogoča razorožitev. BANCA D’ ITALIA Kljub rekordno povečanemu meničnemu portfeju se je zmanjšal čisti dobiček banke v letu 1932 od 77,8 na 52,8 milijonov lir. To znižanje ni nastalo samo vsled znižanja obrestne mere, temveč tudi vsled izgub, ki jih je doživela banka vsled padca funta. Od čistega dobička dobi država 13,87 milijonov lir. Dividenda je po zakonu določena do leta 1940 na 10 odstotkov. Vplačana delniška glavnica znaša 300 milijonov liiir in se bo od delnice plačalo 60 lir dividende. V posebni fond za izplačevanje dividende pride od čistega dobička 8,65 milijonov lir in bo s tem ta fond narastel na 164 milijonov lir. BANKE V DETROITU ZOPET POSLUJEJO Po vesteh iz Detroita so začeile banke zopet poslovati, toda ne več v starem obsegu. Od vlog izplačujejo samo 5°/o. Opaža pa se pomirjenje vlagateljev, ker ni naval na banke velik. Tudi v drugih državah so pričele banke zopet poslovati, toda le v omejenem obsegu. Schweizerischer Bankverein je kot prva švicarska velebanka objavila svoje poročilo za preteklo leto. Poročilo pravi, da se sicer vidijo nekateri znaki zboljšala. da pa kriza v Švici še ni dosegla naj-°ižje točke; kriza se je v Švici kasneje začela in se bo zato tudi kasneje nehala. Likvidnost švicarskega denarnega trga je zelo velika in ni trpela od odtoka tujega denarja. Kljub nekaterim izgubam razpolaga Švicarska z znatnimi rezervami, ki ji omogočajo, da obvlada položaj. — Brutto dobiček banke pri delniški glavnici 160 milijonov frankov znaša 39-19 proti 43-29 ro ijonom preciiani čisti dobiček se je zmzal od l3.63 y j 1931 na 1120 Din. Jajca: kokošja konzervirana 0-75—0-85, kokošja sveža 0-75—1, purja 1 Din komad. Kruh: beli 5, črni 4, koruzni 4-50, mlečni 6—7, polibeli 4-60, rženi 4 Din kg, žemlje kom1. 0-50, drobtine 5 Diin liter. Sočivje: cvetača domača kom. 3—6, inozemska 4—14, čebula kg 3—4, česen 8 do 10„ fižol domači, izluščen liter 2—3, hren kg 6—8, koleraba kom. 0-50—1-50, korenje kupček 1, krompir domači, pozni kg 1 do 1-50, krompir domači pozni mer. 5—6 ma-joran šop 0-50—1, motovilec kup 1, ohrovt kom. 1—2, pesa rdeča kup 1, peteršilj šop 0 50, por kos 0-50, radič domači kup 1, inozemski kg 16, redkev črna kom. 0-25—1, regrat kup 1, repa kisla kg 2, sveža kom. 0-25, salata endivija kom. 0-50—1-50, salata glavna, inozemska kg 9—16, špinača kup 1, zelena kom. 1—3, zelje kislo 4, zelje v glavah kom. 2—4, zelje rdeče kom. 2—3, solata inozemska kg 9—12 Din. Gobe suhe: 1 kg suhih gob 50—80 Din. Viktor Meden ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač. LJUBLJANA, Celovška cesta Stev. 10. Telefon 20-71. Telefon 20-71. Dne 1. marca t. 1. se bo vršila pri Inten-danturi Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave ca. 4000 ton premoga in ca. 4600 m* drv. Dne 3. aprila t. 1. se bo vršila pri Komandi III. armijske oblasti v Skoplju licitacija glede dobave 19.506 m3 drv; dne 2. marca t. 1. pa glede dobave 399 ton lignita in 576 ton premoga. Den 3. aprila t. 1. se bo vršila pri Komandi mornarice, ekonomski oddelek v Zemunu, licitacija glede dobave 13.000 komadov zimskih in letnih maj ter 16.000 parov bombažastih nogavic. Oddaja zavarovanja rudniških objektov in inventarja se bo vršila pri Upravi državnega rudnika v Zabukovci. Pismene ponudbe je predložiti do 8. marca t. 1. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. februarja t. 1. ponudbe glede dobave materijala za ločitev električnega omrežja, 100 kg steklarskega kita, 30 kg laka, 30 komadov čopičev in 100 kg krede. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Prodaja. Direkcija šum kr. Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 8. marca t. 1. ponudbe glede prodaje hrastovih pragov in lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1350 m telefonskega kabla ter raznega telefonskega in telegrafskega materijala. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). (Predmetni Oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. Sobota, dne 25. februarja: Dopust na Francoskem. Izven. Znatno znižane eene. Nedelja, dne 26. februarja: ob 15. urit Pastirček Peter. Mlad. predstava, ob 20. uri: Gospa ministrica. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20. uri. Sobota, dne 25. februarja: Faust. Gostuje basist Baklanov. Nedelja, dne 26. februarja: ob 15. uri: Balet P. in P. Mlakarja. Izven. Zn. cene. ob 20. uri; Blejski zvon. Izven POROČILO MESTNEGA TRŽNEGA NADZORSTVA 0 GIBANJU ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN Maribor, dne 15. februarja 1933. (Nadaljevanje.) Domači zajci: majhni 5—10, veliki 15 do 20 Din. Ribe: sladkovodne: 1 kg fogoši (smuči) 20—36, kečige 12, Ikarpi 10—16, ščuke 16 do 24; morske: bakalari 22, bairboni 22 do 26, brancini (ljubimi) 22—26, igle 24—26, jegulje 22—26, kalamaji 28—30, linje 26 do 30, lokarde (makrele) 24—28, orade 30 do 36, plavice 15—20, polenovke 20, rusi,kos 1—2, sardele 12—50, sairdine 10'—36, sardoni 10—16, siipe 20—22, slaniki kom. 3 automatični Moderni gasilni eparai Nepogrešljiv za gasilna oruštva, avtomobiliste, garaže, skladišča, tovarne, rudnike, gospodarstva, laboratorije itd. Pogasi trenutno ogenj, ne poškoduje pa pri tem ogroženih predmetov. Bliskovit in siguren učinek. Zahtevajte ponudbe! Češkoslovaški patentiran proizvod, o........ Patent “ J,,Boslavli»' MAURItE CERAR. Ljubljana, Bleiweisova cesta 16-11 UfMHrrriT«nni' Vabilo na XII. redno skupščino Združbe trgovcev, A. ŠARABONI priporoča Špecerijsko blatili, več vrst žganja, moko ter deželne pridelke. kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave e električnim obratom KUVERTA! UUBL1ANA TV0RNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Tovarna motvoza in vrvarna d- cL Grosuplje pri Ljubljani Motvoz Grosuplje doma£ slovenski izdelek -s- Svoji k svojim! Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. - Za Trgov*ko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK. Ljubljana