S‘r H k • 1 ; •:v>; B zato Kasilo DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA Številka 44 — L ito XXII — 12. november 1983 Sergej Kraigher v Iskri De lana aže-: of ate-jem fon-3ina odi' ajal' veZ' e za isti-,bne 8*5 It Član predsedstva SFRJ Sergej Kraigherje skupaj s predsednikom republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo Erikom Vrenkom in sekretarjem predsedstva MK ZKS Ljubljana Iztokom VVinklerjem v četrtek, 3. novembra, obiskal našo enovito delovno organizacijo Iskro-Delto. ^den so delavci te naše DO po- delo in snovanje Iskre-Delte. Poudaril Hi, 'L DO poseje seznanili ugledne goste s svojo IceZ i()Vno organizacijo in njenimi pro-M so jim najprej praktično poka-tekatere svoje izredne dosežke s r°čja računalništva. Strokovnjaki i6 Delte so namreč »dešifrirali« sapi posnetek naše Slovenije, na ka-^ so v štirih barvah vidna mesta, je> doline, gozdovi, hribi. Združene (aVe Amerike so namreč odstopile Pski magnetni posnetek za 500 do-P- Strokovnjaki Iskre Delte pa so v štirinajstih dneh razvili svoj lastni pam za »dešifriranje« posnetka in 1° Prihranili pol milijona dolarjev, 'Or takšen posnetek v resnici stane Peda veliko časa, saj so Američani da bo trajalo nekaj let preden P baši strokovnjaki takšen posnetek 0 tej praktični in dokaj zanimivi ptavitvi konkretne rabfe in uporabe palnikov, so predstavniki .Iskre !% direktor Janez Škrubej s sode-j9 'n predsednik KPO SOZD Iskra 1 s Lasič podrobneje seznanili Ser-pKraigherja in sodelavce s stanjem ^ Delta in SOZD Iskra. , nez Škrubej je v ugodni predstavi-s'ra Delte najprej povedal, da v tej P ti Iskrini delovni organizaciji Poje delo in sredstva trenutno 836 3ycev, izmed katerih jih kar 200 kot C|alistov dela v razvoju ter pri tem ..pril, da so prav ti strokovnjaki naj-i*''n najdragoccnejši kapital njihove Vne organizacije, tem je v nadaljevanju poudaril dno som :nih dili- nas • do iivo tin- 'je, da mu je všeč, ker ima Iskra Delta svoj razvojni koncept, ki je v polnem soglasju s političnimi usmeritvami dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Popolnoma se je strinjal z zagnanostjo njihovih strokovnjakov, z računanjem na lastne sile in nikakršnim čakanjem na čas, ko bodo znani pogoji gospodarjenja. »Ne le poslovni interes, temveč tudi patriotična dolžnost je interesno vključevanje' v tehnično tehnološki razvoj, v odpravo praznine v našem razvoju — tako da bi se jugoslovansko gospodar- V nadaljevanju je opozoril, da kriterijem sodelovanja s tujimi partnerji, ki so v stabilizacijskem programu, nihče ne oporeka, čeprav jih bo težavno izvajati. Zato je, po njegovem mnenju, potrebno sleherno pogodbo o nakupu licence oceniti na podlagi veljavnih pravil. Te pogodbe pa ne smejo omejevati naših organizacij združenega dela, tako v samoupravljanju kot pri njihovem lastnem razvoju, pri izbiri partnerjev in nastopanju na tujih tržiščih, pri čemer pa je seveda potrebno in tudi nujno določiti rok trajanja tovrstnih licenčnih pogodb. Ob licenčnih pogodbah je Kraigher zlasti poudaril, da je nujno izvleči se tudi iz tistih gospodarskih težav, ki jim botrujejo tudi takšne, za nas neenakopravne pogodbe. Zato moramo terjati revizijo vseh takšnih pogodb, pri čemer moramo uveljaviti družbeni nadzor nad njimi v skladu z razvojnimi cilji. pri.. “■skr, a Delta vzdržuje in servisira kar Afecf demonstracijo dosedanjih dosežkov. Iskra-Delta je za letos planirala izdelavo 500 kosov računalniškega si-s,enia Delta—Partner, od katerih jih je 300 na voljo za domače tržišče, 200 ^ namenjeno izvozu na konvertibilno tržišče. Za prihodnje leto načrtujejo Proizvodnjo 3000 »Partnerjev«, izmed katerih bi jih 2000 prodali doma, l00O pa izvozili. ■kted pomembnimi dosežki letošnjega leta so nedvomno izdelava Deltine računalniške opreme za beograjsko univerzo, skupaj s TAM so ustvarili la- jeveda odločili tudi v SOZD Iskra, prav tako pa tudi v poslovni skupnosti nex in hrvaški INA. edJiJ6’ i en0j® ,ga fe' Vse to jasno kaže, da je Iskra Delta sposobna danes zgraditi in uvesti raču-Icoflj ? Eniške sisteme v vse veje gospodarstva, bank in uprave. Zgoraj navedeni Iju*. Podatki in dejstva najbolje pričajo o tem. iblj$ tih? večj3 računalnikov po vsej Jugoslaviji in eč f 'II *eit- v 9 mesecih na njih opravili i ko!6' >000 intervencij, me ‘i’ intervencije bi bilo mogoče bi, 3?’ ^JŠati za polovico, če bi serviserji stvo tudi po tej plati postavilo na lastne noge na podlagi stvarnih možnosti, ki jih imamo« je poudaril Sergej Kraigher. Sergej Kraigher je tudi ovrgel mne-Inje nekaterih, da je naša tehnološka jodvisnost pri licencah in skupnih vlaganjih zelo velika in da smo tod zelo globoko zabredli, kajti analize nasprotno kažejo, da temu ni tako hudo. Tuji partnerji so namreč sprevideli, da z jugoslovanskimi organizacijami združenega dela ne bodo mogli več sodelovati v smislu, da so le-te »molzne krave«, pač pa bodo" morali pristati na enakopravnejše sodelovanje, če bodo želeli ostati na jugoslovanskem tržišču, ki je za njih še kako pomembno. Prepočasi se, po njegovih besedah, uveljavlja pri nas tudi spoznanje, da je potrebno rezultate znanstVeno-razi-skovalhega dela hitreje - aplicirati v praksi, tudi zato, da bi zagotovili dohodek za poglabljanje in razvoj znanstve- , (Nadaljevanje na 2. strani) jefl’1)0 iV iz^Nstev' Ker pa je ne samo v celotni Iskri dobili v Iskri minimalno Delti TOZD TERMINALI fev j.;ri tem ie omenil, da velika ame- h* računalniška tvrdka CDC iztrži ...................... centra E 238 s Ci ‘fv r tli «,?.kar milijardo dolarjev na račun j^ajprej se želimo potrditi na tujem J'u»« je poudaril Janez Škrubej,« da »do e ?’ k' proizvajajo v svetu računalni-temi družbami poslovno sodelu-0 in se dogovarjamo na enakopravni to pa je možno zato, ker so se te »I,*6 Prepričale v naše znanje in spo- potem tudi v Jugoslaviji nekateri i verni Tomaži« dojeli, da naše znanje , [e manjše od znanja nadnacionalnih Strokovnjaki TOZD Terminali so razvili funkcijsko bogatejšo in kvalitetnejšo poljsko telefonsko centralo TC 12. V bistvu gre za modernizirano izvedbo centrale PTC 10, ki je bila v proizvodnji že doslej, vendar ni več ustrezala potrebam in zahtevam tujega trga. Nova centrala TC 12 ima poleg govorne in pozivne dvanajst naročniških sekcij, kar omogoča kapaciteto dvanaj- stih priključkov. Pozivna in naročniške sekcije so povezane s centralo prek konektorjev, zato je zamenjava enostavna. Centrala omogoča, šest istočasnih zvez. Dva priključka sta prirejena za povezavo na avtomatsko telefonsko centralo.' S paralelno vključitvijo dveh central TC 12 lahko priključimo maksimalno šestindvajset naročnikov, saj je eno od obeh pozivnih enot možno nadomestiti z dvema naročniškima. ^osti. | °ncept proizvodnje naših računal-; ?v Delta je usmerjen na osvajanje jn komponent proizvodnega proce-raziskav in razvoja, prek načrto-Ja tehnologije, šolanja delavcev, do podnje v ožjem smislu ter vzdrže-Ja računalniških sistemov in pomoči li°vih uporabnikov. Sodelujemo tudi godnimi slovenskimi in drugimi ju-°vanskimi organizacijami združenj dela,« je ob koncu obširne prod-itve Iskre Delte dejal uglednim go-111 Janez Škrubej. ^ :t8ej Kraigher je pazljivo in z zani-»Jem poslušal izvajanja predstavni-. *skre-Delte in se je najprej zahvalil ako pregleden in nazoren vpogled v DOLGOROČNI PROGRAM EKONOMSKE STABILIZACIJE I. Izhodišča dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije Komisija za vprašanja ekonomske stabilizacije, ki jo je vodil član predsedstva SFRJ Sergej Kraigher in stajo oblikovala Zvezni družbeni svet za vprašanja družbene ureditve in Zvezni družbeni svet za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko je po izredno delovnem in daljšem obdobju sprejela 19. aprila 1982 »Izhodišča dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije« kot svojevrsten program za njeno nadaljnje delo. Hkrati pa so se pripravljali tudi posamezni deli programa kot tako imenovani separati, ki so jih pripravili ob sodelovanju mnogih znanstvenih, strokovnih in drugih javnih delavcev iz vse države in zdaj je to delo, zaključeno in zaokroženo, pred nami. V nekaj nadaljevanjih bomo skušali iz te obsežne materije, ki jo je pripravila tako imenovana Kraigherjeva komisija, izluščiti teme, probleme in nakazane rešitve, ki so zlasti pomembne za Iskro kot celoto, saj zadeva stabilizacija prav našo SOZD enako pereče kot našo celotno družbo v njenem naporu, da bi se ekonomsko stabilizirala in na višji, kvalitetnejši ravni krenila dalje. Poglavitni cilj »Izhodišč dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije«, kot zgoščenega uvoda v celotno problematiko naše stabilizacije, je vsekakor opredelitev enotnega pristopa k izdelavi programa ekonomske stabilizacije v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih ter njihovih organih in z njihovo pomočjo preseganje različnih razlagi izvajanju^iaše ustave in zakona o združenem delu. Izhodišča sama po sebi ne vsebujejo kakšnih novih družbenopolitičnih in družbenoekonomsih opredelitev in stališč glede na Ustavo SFRJ in zakon o združenem delu. Zato pa Izhodišča predstavljajo celovito, konsistentno, sicer zgoščeno, hkrati pa tudi dovolj razčlenjeno sintezo ocen, stališč in opredelitev o vseh najbolj bistvenih, ključnih vprašanjih in dilemah v zvezi s protislovnimi družbenimi pojavi in težnjami v naši družbi in v njenem dinamičnem razvoju, do katerih je prihajalo in prihaja prav v boju za uveljavljanje in uresničevanje ustave in zakona o združenem delu na podlagi izkušenj iz naše družbene prakse ter iz dinamičnega družbenoekonomskega in splošnega družbenega-razvoja. Iz izhodišč dalje izhaja, da je trajna rešitev in porok za stabilen, hkrati pa tudi nemoten dinamični razvoj lahko, samo uresničevanje in neprestana krepitev, v naši družbeni praksi, temeljnega proizvodnega odnosa, v katerem delavec obvladuje družbeni kapital in Zaključno delo na poljski centrali TC Z enostavno zamenjavo lahko uporabljamo ročni ali električni generator. Telefonski del centrale je izveden z indukcijsko tuljavico in mikrofonskim ojačevalcem. To omogoča priključitev ročne ali flaglavne slušalke z uporabo enega samega pretvornika, t.j. SL 6. Pri gradnji centrale so uporabljeni moderni miniaturni elementi. Sama centrala tehta 13 kg, z dodatno opremo za nošenje in s slušalko pa 16 kg. Opisane tehnične lastnosti uvrščajo centralo TC 12 med konkurenčne izdelke na svetovnem trgu, kar odpira nove možnosti našemu izvozu. dohodek ter o njem odloča v vseh fazah in prvinah družbene reprodukcije in v družbi kot celoti. Pri tem je zlasti odločilnega pomena odločanje delavcev temeljnih organizacij združenega dela o dohodku v vseh oblikah dohodkovnega povezovanja in povsod, kjer se o njem odloča, o pogojih njegovega pridobivanja in razporejanja in o upravljanju z njim. Izhodišča prav tako poudarjajo dejstvo, da je reševanje zaostrenih sprotnih in najtežjih problemov v strukturi našega gospodarstva in v razvoju naše družbe po eni strani, in uveljavljanje, krepitev in poglabljanje temeljitega, samoupravnega proizvodnega odnosa in položaja delavca v naši družbi po drugi strani, ena sama, nedeljiva dialektična celota. Dalje kažejo Izhodišča na bistvene značilnosti samoupravnega družbenega planiranja in funkcije planov posameznih družbenopolitičih skupnosti. Opozarjajo na funkcije in odgovornosti države in državnih organov pri zagotavljanju in poglabljanju samoupravnega položaja delavca in njegove zaščite pred delovanjem državnega in skupin-skolastninskega monopola pri upravljanju z družbenimi sredstvi. Na teh temeljih dajejo Izhodišča odgovor na dileme o mestu in vlogi nacionalnih gospodarstev in o njihovi domnevni nezdružljivosti s funkcijami in razvojem enotnega jugoslovanskega trga. Na teh temeljih Izhodišča opredeljujejo tildi sistem samoupravnega družbenega planiranja in funkcijo planov posameznih samoupravnih subjektov oziroma družbenopolitičnih skupnosti. Dalje Izhodišča vztrajajo pri dejstvu, naj državni organi tako v federaciji kot tudi v republikah, pokrajinah in občinah oziroma mestih in regionalnih skupnostih pustijo dovolj močno materialno podlago in manevrski prostor za polno uveljavitev takega po.ožaja in vloge samoupravljavcev, samoupravnih organizacij in skupnosti in njihovih organov, da bodo le-ti lahko sami neposredno prevzeli polno odgovornost za svoje odločitve in da se bodo lahko sami spoprijeli s problemi svojega in skupnega ekonomskega razvoja in izpolnjevanjem svojih družbenih nalog. Izhajajoč iz potrebe, da delavci obvladajo celotno delo, Izhodišča opozarjajo, da je treba v politiki in sistemu cen, pa tudi v dfužbeni kontroli cen dosledno, pa čeprav postopno, zagotoviti bistveno: da v skladu s pogoji na trgu, na domačem in tujem, odloča o cenah vsaka organizacija združenega dela sama ali sporazumno in v dogovoru z drugimi organizacijami združenega dela, ob preprečevanju kartelnega in monopolnega določanja cen. V Izhodiščih je za Iskro kot celoto še posebej pomembno in aktualno tisto poglavje Izhodišč, ki govori o vključevanju v mednarodno delitev dela. Tu je zapisano, da se je pri nas le s težavo uveljavilo spoznanje o pravem pomenu vključevanja v mednarodno delitev dela, ali preprosteje povedano, v izvoz. K. Mohar ' (Nadaljevanje na 2. strani) Sergej Kraigher v Iskri Delti Gostje prihajajo v Iskro Delto. (Nadaljevanje s 1. strani) n o-raziskovalnega dela. Po njegovem mnenju nam ne manjka znanja in tudi ne zaostajamo za drugimi, zato je treba znanje hitreje razvijati in se med seboj povezovati. Za uresničevanje usmeritev iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, je dejal Sergej Kraigher ., so odgovorni delavski sveti in družbenopolitične organizacije v organizacijah združenega dela. Te so odgovorne tudi za strokovno in siceršnjo usposob-ljenqst kadrov, pa tudi za ustanovitev TOZD, če so, in to velja tudi za enovito DO kot je Iskra Delta, izpolnjeni vsi pogoji za to. Pomembno je, da so delavci seznanjeni z rezultati poslovne politike, da se pri dohodku in pri osebnih dohodkih poznajo rezultati takšnih ali drugačnih odločitev. To je prava ekonomska kontrola, obenem pa spodbuda za nove ideje, načrte, poslovne in podjetniške poteze. Pomemben je tudi položaj strokovnih služb, ki so formalnopravno odgovorne za predlaganje odločitev delavskim svetom; ponudile naj bi jih v več variantah in ne le v eni sami. Ob koncu svojega izvajanja je Sergej Kraigher poudaril, da je zelo pomemb-‘no, če bi se v Jugoslaviji poenotili glede razvoja računalništva, če so pogoji za to pa bi veljalo razmisliti tudi o zakonski ureditvi tega vprašanja. In ne navsezadnje je tudi potrebno, po njegovih zaključnih besedah, premagati uravnilovko in strokovnjake, ki so se potrdili, nagraditi ne glede na sprejete »plafo- ne<<- D.Ž. KOORDINACIJSKI SVET ZSMS SOZD ISKRA Priprave na programsko volilno komisijo Glede pravilnika, ki so ga v nekaterih delovnih organizacijah resno obravnavali, zaenkrat še ni mogoče izreči »zadnje besede«; zbrane so bile pripombe in oblikovana komisija, ki jih bo uskladila s pravilnikom in izdelala čistopis dokumenta. Poenoteni pravilnik bo prav gotovo dobrodošla podlaga za obnovitev obstoječih pravilnikov v marsikaterem delovnem okolju. Za programsko volilno konferenco mladine' Iskre, ki naj bi bila v skladnz dogovorom, sprejetim na tem sestanku, predvidoma v januarju prihodnjega leta, bo treba pripraviti nekaj temeljnih gradiv. Po izkušnjah iz preteklih let bo tudi za to konferenco pripravljen bilten s poročili o delovanju vseh (ah vsaj večine) koordinacijskih svetov ZSMS. Ta poročila so predsedniki seveda dolžni sestaviti in jih tudi pravočasno — do sredine decembra —dostaviti predsednici KS ZSMS Janji Žlebnikovi. Do konca decembra bo sklican tudi nadzorni odbor, tako da bo pred pričetkom konference delo, ki ga je prej možno opraviti, tudi zaključeno. Sicer pa naj bi bila tokratna konferenca povezana z delovno vsebino širšega pomena. Vzporedno naj bi bil namreč pripravljen seminar, na katerem bi se mladi seznanih z aktualnimi temami — poslovanjem Iskre itd. Konferenca sama pa naj bi bila predvsem namenjena referatom o vprašanjih, ki so v posameznih delovnih organizacijah najbolj pereča ah značilna. Na konferenci bo izvoljeno tudi novo vodstvo Iskrine mladine. Na sestanku je tekla beseda tudi o delovanju MPO »99d«; enotno je bilo sklenjeno, da je treba delo teh skupin popestriti v vseh Iskrinih okoljih. Mladina je sopodpisnik samoupravnega sporazuma SOZD Iskra o kadrovski politiki: na nedavnem sestanku je dobila pooblastilo za podpis tega mja Zli sporazuma predsednica Janja Žlebnik. S. Fleischman TOZD ELEKTROAKUSTIKA, SEŽANA Boljša prihodnost je naša s I upn a želje! Poslovanje sežanskega tozda je že nekaj časa med zaskrbljujočimi vprašanji v Široki potrošnji. Dolgoletna usmerjenost na domači trg pomeni v sedanjem trenutku hudo breme, ki pa se ga bodo morali delavci tega kolektiva odločno lotiti. Kako? Colja: »V sežanskem prostoru o mobilnosti kadrov skoraj ni mogoče govoriti. Poklici, kakršne potrebujemo tu, v Iskri, skoraj ne pridejo v poštev v nobeni drugi sežanski organizaciji. Iz naše tovarne je možna domala ena sama pot — v prekvalifikacijo. Vendar pa nam ni do tega, saj bodo lepši jutri gradili z močmi, kakršne imamo. Nikogar ne bomo odpuščali, pač pa bomo skušah narediti red in vzpostaviti drugačne od- Kakšni bodo ukrepi znotraj temeljne organizacije? Bodo potrebne programske spremembe? Colja: »Najverjetneje ne, saj imamo dober proizvodni program, ki pa ga bomo morah okviriti v trdnejšo realizacijo. Imamo izvozni del programa, transformatorje, ki bodo morah devizno pokrivati temeljno organizacijo. Imamo pa tudi program elektroaku-stičnih naprav, ki so sicer v sedanjem trenutku zanimive zlasti za domači trg, pa bomo tudi to poskusili spremeniti. Osnova vseh posegov pa bodo spremembe v makro in mikroorganizirano Novo ime Iskre v Sežani »V naši temeljni organizaciji združuje delo nekaj manj kot 500 delavk in delavcev. Prištejmo jim še družinske člane, pa dobimo dokaz, daje v sežanski občini vsak dvajseti prebivalec posredno ali neposredno povezan — če ne celo odvisen — od Iskre. Zato mora biti interes družbenopolitične skupnosti enak našemu: s skupnimi močmi moramo premagati sedanje gospodarske težave in se povzpeti na zeleno vejo,« nam je v začetku pogovora dejal novi direktor sežanske temeljne organizacije GVIDO COLJA. O dejavnostih, ki so temeljno organizacijo Iskre v Sežani vse bolj ločevala od dolgoletnega imena (Tovarna radijskih sprejemnikov) smo večkrat pisali. Proizvodnja radijskih sprejemnikov, ki je bila v prvih letih obstoja te tovarne res glavnina proizvodnega programa, ne namreč že prešla v manjšino — močnejši so postali deleži elektroakushčnih naprav in transformatorske dejavnosti. Zato so se delavci te temeljne organizacije odločili za novo ime, ki je od 26. oktobra naprej tudi pravno veljavno. Novo ime Iskre v Sežani je: Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov »Široka potrošnja«, n.sol.o. Škofja Loka, Titov trg 3/a,— TOZD Tovarna elektroakustičnih naprav in transformatorjev »Elektroa-kustika«, n.sub.o. Sežana, Partizanska cesta 82 11111! : Gvido Colja. Sestanek predsedstva koordinacijskega sveta ZSMS SOZD Iskra v Ljubljani, 3. novembra, je bil v prvi vrsti namenjen dvema osrednjima poglavjema: obravnavanju tipskega pravilnika o stanovanjskih zadevah in pripravam na bližnjo programsko volilno konferenco mladine sozda Iskra. Prvo poglavje sodi v okvir nalog, ki so bile za letošnje obdobje določene na lanski programski konferenci, drugo poglavje pa bo programsko — in v precejšnji meri tudi kadrovsko — določalo delo mladine v prihodnjem in kasnejših letih. DO KONDENZATORJI—SEMIČ Rezultati 8-ihesečnega poslovanja Po posameznih TOZD pa so videti rezultati osemmesečnega poslovanja takole: TOZD Elektronski kondenzatorji je z 327.971.872 dinarji realizacije izpolnil svoj letni plan proizvodnje 63%. TOZD Energetski kondenzatorji je proizvedel za 255.611.559 dinarjev blaga in tako izpolnil svoj letni plan proizvodnje z 52%, medtem ko je TOZD Mehanski deli in naprave za ek- Izhodišča dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije sti tozda. Za začetek bomo skrčih število sektorjev, dah več poudarka razvojnemu delu, na trdne temelje moramo postaviti vodenje proizvodnje. Doseči bomo morah, da ljudje, ki naj bi bili zadolženi za snovanje programov, naše bodočnosti, ne bodo preobremenjeni z reševanjem trivialnih vsakdanjih težav. Na vseh področjih bomo poskušali delo kar najbolj racionalizirati. Za začetek bomo poskušah razčistiti vprašanje zalog, kjer se prav gotovo skriva precej notranjih rezerv.« To bo začetni poseg v nov način financiranja proizvodnega procesa, napoved bitke dosedanji praksi poslovanja brez lastnih sredstev? Colja: »Začetni, pa upajmo, da ne tudi zadnji. Obremenitve pri poslovanju s skromnim deležem lastnih sredstev postajajo prehude, zato bomo morah na novo pot, s planiranjem na trdnejših osnovah«. V Iskro ste prišli iz ljubljanskega Litostroja, odkoder prinašate tudi nemalo izkušenj. Jih boste v Iskra vnesli kot nov, »litostrojski duh«? Colja: »Nekaj že, saj prihajam iz organizacije, v kateri smo si že nabrali izkušnje z, npr. razvidom del in nalog. To se bo gotovo poznalo tudi pri delu v Iskri!« Sami ste si verjetno postavili rok v katerem nameravate tovarno usmeriti, na novo pot, v zanesljivejše poslovanje? Colja: »Upam, da nam bo to uspelo v dveh, največ treh letih«. Stane Fleischman V mesecu avgustu so v DO Kondenzatorji Semič proizvedli za 95.585.311 dinarjev blaga, v celotnem obdobju januar-avgust letošnjega leta pa je proizvodnja dosegla vrednost 725.316.255 dinarjev, kar predstavlja 58% letnega plana proizvodnje. Uresničevanje tega je bilo doslej bolj izraz nuje, kot pa organska potreba rasti in razvoja. Ta potreba je bolj temeljila na političnih premisah, zato ni bilo ustreznih, vsestranskih ukrepov za njeno realizacijo. Ni bilo ukrepov, da bi postala takšna usmeritev realna in uresničljiva. V nasprotju s tem je notranje razmerje ekonomskih pogojev in odnosov, prevladujočih v razvoju gospodarstva, spodbujalo k avtarkiji ter visoki in neredko prohibitivni zaščiti domače proizvodnje, ki je bila tako poudarjena, da ni vzpodbujala notranjega razvoja, temveč je ustvarjala takšne pogoje, danibilo čutiti vpliva tujih ekonomij na domačem trgu, dopuščala je nižjo produktivnost jn učinkovitost, počasi je osvajala sodobne oblike gospodarjenja in moderno tehnologijo ter malo in ne-, smotrno izkoriščala razpoložljive vire. (Nadaljevanje s 1.straI^ pustno pa je skrajno liberalistično W povati licence, ne da bi imeli svojest j legije tehnološkega razvoja, ne da ustrezno razvijali domače znanos11 _ tehnologije, ne da bi bogatih tudi a3 %e. tehno*0' In? Vi, daljnjega razvoja prenesene tehno gije. Tuje družbe so si začele tneo J očal0 Na 'lnen bojno deliti naš trg, s čimer povzrv ■ .-.v, odbojnost med domačimi proizvai . Tki Nav lini "odn ci, včasih pa tudi arbitriranje med nj . Naša znanost je zlasti na posantez področjih že dala pomembne rezulta Razpolagamo s pomembnim znan5'' Tale nim potencialom, ki mu združeno d itre<, lahko zastavlja še večje zahteve. Zato mora program dolgoročnes bilizacije začrtati konkretne sme(n 'ilna Kal Na razvoj znanosti, določiti njej0. J inl mesto in določiti, kako jo obravna , ro ati nrprinnst taki nreailiza / lili Nadaljnji hitrejši in vsestranski razvoj ekonomskih odnosov s tujino je poglavitnega pomena za našo državo. Ta se mora glede na svojo velikost in družbene razmere, usmeriti v izvoz in najširše gospodarsko sodelovanje z drugimi gospodarstvi. S tern je najtesneje povezan tudi naš tehnološki in tehnični razvoj. Uporabljali smo in moramo še naprej uporabljati vse dosežke znanosti, tehnike in tehnologije na svetu, ki so nam dostopni. O tem, da je prenos teh dosežkov v državo potreben tudi v prihodnje, ni dvoma. Nedo- ter dati prednost taki orgar proizvodnje, ki postavlja iniciativ0 . fe interes delavcev na prvo mesto-izhaja iz položaja delavcev v organ' -cijah združenega dela in naši drujj sicer zahteva po učinkovitosti v poS^j vanju ne bo imela prave utemeljen° mitu i iv uzvz miviu pi ct v v u j . -*** Mirno lahko rečemo, da je tudi p "Veg magovanje regionalnih omejiteV. meja družbenopolitičnih skupn°stl za krepitev enotnega jugoslovan .skeg3 trga eden bistvenih elementov zna0' stveno, tehnično in tehnološko sd delo- vanje na dolgoročni podlagi in nje tehničnega in tehnološkega predka čez regionalne meje in Pp£ sterno prodajo proizvedel za 20.817.846 dinarjev blaga in tako izpolnil svoj letni plan s 56%. TozdEOM pa je s proizvodnjo v višini 151.914.978 dinarjev izpolnil svoj letni načrt s 57%. Avgusta letos so v Semiču izvozih za 569.111 dolarjev blaga. Celoten izvoz za prvih osem mesecev letošnjega leta pa znaša 4.455.262 dolarjev, kar predstavlja 52% letnega plana izvoza. V istem obdobju so na konvertibilno tržišče izvozili za 2.702.641 dolarjev, kar je 41% letnega plana konvertibilnega izvoza. Na klirinško območje pa so v istem obdobju osmih mesecev izvozih za 1.752.621 dolarjev blaga, kar pomeni kar 86% izpolnitev letnega plana izvoza na to območje. Uvozne številke pa kažejo v osmih mesecih naslednjo podobo: nepo- sredno so v DO Kondenzatorji uvozili za 1.719.000 dolarjev, kar predstavlja 38% letnega plana uvoza. Š konvertibilnega območja ' so uvozili za 1.623.000 dolarjev ali 38% letnega plaha, medtem ko so s klirinškega območja uvozih za 96.000 dolarjev, kar predstavlja 50% letnega plana uvoza s tega območja. Pri teh številkah velja še opozoriti, da so v Semiču dobili za 699.748 dolarjev uvoznega materiala s konvertibilnega območja v predelavo od drugih organizacij združenega dela. Finančni rezultati pa kažejo, da so v avgustu letos v Semiču ustvarili celoten prihodek v višini 191.229.889 dinarjev, medtem ko so v celotnem obdobju januar — avgust ustvarili celoten prihodek v višini 1.318.491.990 dinarjev ali 69% letnega plana celotnega priho^ Pri tem so materialni strosk! doseg« j,, šino 739.502.199 dinarjev ali 72% A nega plana, stroški amortizacije Paj* znašali 67.110.215 dinarjev ali 0-,u.K znašati b/.iiu.zio Omarjev ^ , letnega plana. Tako so skupaj -Ir,: Ijena sredstva dosegla vlSl 3 ;,J!( 806.612.414 dinarjev ali 72% M™ ./J Zavoljo hitrejšega naraščanja škov od celotnega prihodka so zato beležih nekoliko nižje, doseganje.,.^ hodka. Dohodek so uresničili v dstavti3 511.879.575 dinarjev, kar prei 65% letnega plana. Obveznosti iz dohodka so v oseflj01^ sečnem obdobju dosegle ^ v 208.360.331 dinarjev in so nara: skladu z rastjo dohodka. To se oCj4j tildi na doseganju čistega dohodka,^ je v obdobju januar-avgust zna 303.519.244 dinarjev ali 65% le«166 plana čistega dohodka. Del čistega dohodka, nam0'1^. osebnim dohodkom, je v obravna nem obdobju dosegel viS ea 'lij. 213.620.034 dinarjev ali 63% letnčg ietn plana. Kljub vsem tem, razmeroma dobj® številkam, pa bo potrebno za izpolni . letošnjega letnega piana v Semiču v‘ .. žiti še dodatne napore. Zato so v okoljih že sprejeli ustrezne ukrep6-. naj bi pripomogli k boljšemu dosegati in planskemu izpolnjevanju proizv0 , o nje, zlasti pa še k izvozu, ki je f stenena nuja sleherne proizvodnjev , danjem trenutku. D- f0ce no '»cen £ Na! > ?ic enn0 :e% Prer 11% > s Njo [Post [°Vn Ndc so Posel bbl In Po tdu ^n, ‘loir )vtor JlZpr eti= 6|etn; N m Nk Nin ;e Kc Ra :n< no *isk Kd strok lalce zdel Potrebe po sodelavcih Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dola in naloge v Iskri, teko.** redno delo kot ia sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravne^ sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti rte moremo zagotoviti ustreznega dela tar tiste, ki želijo menjati deio, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodilu* in vodstvena dala in naloge. V glasilu, ki izhaja ob patkih bomo objavili vsa potret*' ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka. Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubti*" na, E-11, telefon 213-213, int. 21-25. RAZPIS: ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO LJUBLJANA, TOZD TOVARNA ORODIJ LJUBLJANA, Stegne 15 Delavski svetiaspisuje dela in naloge vodje finančno-računovodskega sektorja Pogoja: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj. Poleg z zakonom določenih in zgoraj navedenih pogojev bomo pri izbiri upošteva11 tudi celovitost strokovnih znanj in osebnostnih vrlin in sposobnosti po družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin-Dela in haloge razpisujemo za 4-letni mandat. Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandida 1 pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v kadrovsko službo na gornji naslov z oznak »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 1^ dneh po sprejemu sklepa o imenovanju na delavskem sfretu TOZD. 1. Kontrolorja Pogoji: višja ali srednja izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri k°n' troli orodij, poskusno delo 90 dni, osebni dohodek od 23.000,00 do 27.000,00 č,n' 2. Brusilca za pioščinsko brušenje Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 60 iinl’ osebni dohodek do 28.900,00 din. . Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandid« pošljejo v 15 dneh po objavi v kadrovsko službo na gornji naslov. Kandidate boni° izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Niča Ndi, lavni Ka «o$t? Pn X % firče tvj, 'ati 2 iOVo >jt Mi % ">ve >b, Mai Sed, Prav Tehnološki dan Iskre Pomembnost tehnoloških rešitev, ki so v skladu z zahtevami trga, domačega in tujega, prihaja v tem stabilizacijskem obdobju vse bolj do izraza. Da je temu res tako dokazuje tudi odločitev SOZD Iskra, da organizira prvi tehnološki dan Iskre. Ker bi radi o zamisli posredovali nekaj več novic tudi našim bralcem, smo se za razgovor obrnili na Milana Slokana, ki nam je rad odgovarjal. stran ,o kn-estra; da } kkri pripravljamo tehnološki dan *n *>0 or8an*ziran ta 1eds6" ročaj0 . i. ynem posvetovanju o razvojno inova-:va4, ™i problematiki v SOZD Iskra na-■'i1';h Cravamo v novi dvorani PPG v Ljub-ieznl>i prirediti ultate nstvc' odel° ,esta' ernicč . ,------ sredi decembra 1983 ^dnevno srečanje tehnologov in ra-^Jalcev pod nazivom »Tehnološki dan ’kre<$, ki naj bi postal tudi tradicio- 'jda vsakoletna prireditev. ______________________ jkakšen je torej namen te prireditve? a srečanju bomo prikazali dosežke DO AVTOELEKTRIKA nava|! v izadJ^i ivo " tO: 111 aniza; lružbl’ posl0" lo, .nos11’ li Pre' jsti •' iskeg3 znan- ^ 'a osnovi pobude Franca Jana na številki 3-83, ki je že izšla, z dopisi vsem DO in osebno prek predstavnikov DO v iniciativnem odboru za organizacijo Tehnološkega dneva, prek članov ustreznih kolegijev in projektnih tea-mov za strateške razvojne programe ter z obvestili v glasilui Iskra in v glasilih DO. Prek glasila Iskra torej vabimo razvojne in tehnološke delavce Iskre ter vse delovne organizacije v Iskri, da čimprej prijavijo teme za posterje in razpravo o plenarnih temah. Hkrati seveda pričakujemo prijavo posterjev od naših kolegov v raziskovalnih inštitutih, ki delajo na nalogah za Iskro. • Glavni namen te prireditve je torej? Tehnološki dan Iskre naj služi za boljše medsebojno spoznavanje problematike, s katero se ukvarjajo razvijalci in proizvajalci — tehnologi v celotnem kolektivu SOZD Iskra ter neposredno strokovno razpravo med njimi. Zato naj bi člani KPO DO, zadolženi za program, RR dejavnost in tehnologijo, poskrbeli za ustrezno aktivno udeležbo svojih delavcev na Tehnološkem dnevu Iskre in s lem za ustrezen prikaz tehnološke problematike v svojih DO. Mak rli\gti j informacije o novih (mehanskih, jjj ^cesnih, montažnih, kontrolnih itd.) j„ hologijah in robotizaciji proizvod--- £— skratka o vsem, kar prispeva k ^enitvi proizvodnje, zvišanju kako-r'i in zanesljivosti izdelkov ter pove- lj, 'lu konkurenčne sposobnosti Iskre JJla in na tujem. Kakšne naj bi bile nosilne teme tega, ^ega srečanja? V plenarnem delu bomo organizirali ■jdeP rdiva- a na-regrf :tnega str0-toz3' ie tor. visim ;tavlia mntf' višin0 čalevtre snjel1 nav3' dšin° . Pravo o treh, za vse delovne organi-:,c'je pomembnih temah: Sodobne , nologije montaže elementov in 5'JI Osvajanje domače tehnološke ‘Pri Uni pme in Naloge tehnologije ob uva- )u sistema IS 900. Zaskrbljujoči devet mesečni rezultati Čeprav je do konca leta le še dober mesec in pol ne bo napak, če pogledamo in se seznanimo z rezultati poslovanja, ki smo jih dosegli v devetih mesecih lelos v novogoriški Iskri Avtoelektriki. Res, da smo o njih razpravljali na predsedstvu konference osnovnih organizacij sindikata, na delavskih svetih in na zborih, vendar ne bo odveč, če o njih spregovorimo tudi v našem glasilu. Rezultati niso vzpodbudni, celo precej slabši so od polletnih. Ko smo delali polletni obračun, smo za tretji kvartal take rezultate sicer pričakovali, saj so ti meseci čas dopustov, v tem času kar nekam ohromi izvoz, več izpadov v proizvodnji je zaradi pomanjkanja materiala itd. Kljub vsemu pa je še dovolj časa, da to zaskrbljujoče stanje spremenimo, saj so za to možnosti in pogoji. n ž' Jendar Pa bomo v tem okviru uredili I3, Ui neke mere živo razstavo. S postavi- co panelov, na katerih bo mesto za Mterje«, bomo dali Iskrinim stro-i- itVniak°m in delovnim organizacijam ' t- ,r delavcem raziskovalnih organizacij, % 'c . s° Iskrini pogodbeni partnerji mož-' L ,°st za prikaz njihovih sedanjih do-i/*<0V ’n izkušeni s kratkimi opisi, sli-K*’ ^ in diagrami. V plenarnem delu yif„a nato organizirali razpravo o poteznih tehnoloških področjih, ki jih do obravnavali posterji, s tem, da bo sebni poročevalec kratko povzel jMematiko in pričel razpravo, bt okvirni razpored? Jo otvoritvenem delu bosta na spo-, du dve plenarni temi (vsaka po pri-tf10 eno uro), nato bo sledil približno ^oinpol urni odmor, v katerem bodo torji pri posterjih na razpolago za Pravo; po odmoru bo na sporedu C’raZa Plenarna tema ter povzetki pro-■' n diatike, ki jo bodo prikazovali potil, z razpravo. Zaključni del bi se l Cel približno ob 14. uri ter bi v njem tn e ^atko povzeli izkušnje prve izvedbe i Citološkega dne Iskre in zbrali predle za naslednjo izvedbo. Koliko obiskovalcev pričakujete? Računamo, da bo udeležencev pri- 'ližtio 150—200, prikaze pa si bo ver- ibiiC nitcv lev? „1.° ogledalo še večje število drugih Hovalcev. Kdo pravzaprav pripravlja to priredi- tvlo- vseh te,13 rVOO' uevetčlanski iniciativni odbor iz vrst Jokovnjakov — tehnologov in razvi-™cev DO in SOZD Iskra, ki je že pričel 'eksi' »v, VS6' ^oskrbel bo za ustrezno usmeritev in ). £ edbo Tehnološkega dneva, vendar jf-akuje ustrezne sugestije in predloge • di od članov PK za raziskovalno de- lavnost. Kako bodo obveščali Iskrino jav-6o$t? S Pfek Tehnološkega biltena Iskre v PROIZVODNJA Le-.la je le za 4 odstotke večja, kot v istem obdobju lanskega leta, letni plan pa je bi! dosežen 66-odstotno. Že sedaj je realno pričakovati, da letnega plana ne bomo v celoti dosegli, saj se tudi v zadnjem kvartalu bistvenega izboljšanja na področju oskrbljenosti z materiali ni nadejati. Tudi dosežena vrednost proizvodnje je bila v tem obravnavanem kvartalu v vseh TOZD manjša od proizvodnje v prvih dveh kvartalih, kar je značilno za tretji kvartal, saj je to čas, v katerem zaposleni izkoristijo večino dopusta. Letni plan proizvodnje je najslabše dosežen v tovarni malih zaganjalnikov, kjer je tudi vrednost proizvodnje dosežene letos manjša od proizvodnje prvih devetih mesecev lani. Nizko izpolnjevanje plana je bilo tudi v tovarni žarnic — 61% ter v tovarni generatorjev in elektronike — 63%. Več kot četrtino plana pa so dosegli v tolminski Iskri — 78%. Osnovni razlog za slabo realizacijo plana, ki ga navajajo vse TOZD je pomanjkanje materiala, ki je zaradi specifičnosti proizvodnje prizadelo nekatere TOZD manj, nekatere več. Bovška Iskra je proizvodnjo prilagajala prodajnim možnostim, ker je na domačem trgu v celoti izpadla prodaja za prvo vgradnjo, pa tudi prodaja za druge vgradnjo je padla za več kot 50 odstotkov. V tej TOZD so plan dosegli 70%. Tovarna velikih zaganjalnikov je dosegla plan proizvodnje 70%, Komenska Iskra pa 72%. Tovarna delovnih sredstev je proizvodne zmogljivosti usmerjala v dokončanje orodij za izdelavo družine zaganjalnikov AZF, dokončanje orodja za alternator AAG in izdelavo naprave za kontrolo malih zaganjalnikov. V oddelku vzdrževanje je bila dokončana naprava za impregniran je rotorjev velikih zaganjalnikov ter razna druga dela. V tej TOZD je bilo v tretjem kvartalu letos delo normirano, to pa je vplivalo na bistveno skrajšanje rokov izdelave orodij. Delo po normi bodo v TOZD DBS postopoma uvedli povsod, kjer bo možno količino dela izmeriti in čas vnaprej predvideti. PRODAJA Vrednostni podatki o prodaji kažejo, da na tem področju planske naloge izpolnjujemo. Izpolnitev letnega plana s 74% v prvih devetih mesečih, ki zajemajo tudi julij in avgust, ko zaradi dopustov pri naših kupcih in pri nas prodaja praviloma izpad nivoja doseženega v ostalih mesecih, pomeni realno možnost, da bo do konca leta plan prodaje nekoliko presežen. Ta predvidevanja pa bodo uresničena le, če bo proizvodnja uspela izdelati potrebne količine izdelkov. Dobra realizacija letnega plana prodaje na domačem trgu je dosežena pri prodaji izdelkov za prvo vgradnjo, pri prodaji za drugo vgradnjo pa predvsem zaradi premajhne proizvodnje dosegamo letni plan nekoliko slabše — 72%. Pri prodaji rezervnih delov je čutiti na trgu pomanjkanje predvsem sklopk, stikal, regulatorjev itd., to pa zato, ker smo avtomobilski in motorni industriji zaradi poslovne morale in sprejetih obveznosti dobavljali potrebne količine naših izdelkov, čeprav je prodaja v drugo vgradnjo, kratkoročno gledano, bolj donosna. Glede na odločitev, ki je v sedanji situaciji nujna, da ima izvoz na konvertibilno tržišče absolutno prednost ocenjujemo, da bo zadovoljevanje domačih kupcev prve in druge vgradnje slabše kot v preteklih mesecih letošnjega leta. Letni plan izvoza, ki znaša 14,3 milijona dolarjev je dosežen 60%. Večji izpad izvoza je bil v prvih dveh mesecih letos predvsem zaradi izpada naročil alternatorjev iz ZDA in Italije (Nadaljevanje na 4. strani) Onim ŽtfEBvr »Nasvidenje, tovariši, v Beogradu!« V tem boju srbsko ljudstvo ni T^evalo svojih sil, svojih otrok in svoje J1’ temveč še naprej velja, da je srbski (od svobodoljuben narod, ki zna tudi umi-. 1 za svojo svobodo. (Ploskanje.) Ko pa Vorim o tem, da danes lahko z vsem zau-G1 icm gledamo v našo prihodnost moram v Jeg drugega reči tudi: kakor ste nekoč bili Coogradu in ste gledali beograjsko čaršijo .velikosrbsko gospodo, tako bomo jutri, v j 0°°dni Srbiji, Srbiji svobodne bratske fe-Crativne demokratične Jugoslavije zopet ^dali to mesto in želel bi, da bi tja prišel ' tovariš Tito in da bi tam imeli tretji in dokončni sestanek AVNOJ, na katerem bomo dokončno rešili vsa vprašanja naše nove bratske skupnosti... In prav monarhija je bila ta ovira, ta mrena, ki je zaslepljevala zaostale množice, predvsem kmete, da skoznje niso videli veličine bratstva, da niso videli temeljnih pogojev za bratsko skupnost naših dežel in naših narodov, da niso videli pravice vseh narodov do enakopravnosti. Ko pa je odstranjena ta mrena in so razbite vse ovire, tedajtni ničesar več na naši poti in ob koncu našega zasedanja lahko damo naši prihodnji skupnosti obliko in vsebino. Zato je prav srbski narod posebno hvaležen tovarišu Titu. (Ploskanje.) In ne samo, da drugi narodi zahtevajo svoje pravice, te zahteva tudi naš srbski narod, ki je tovarišu Titu dolžan zahvalo, da je na ozemlju Srbije začel svoj boj proti okupatorjem in poveljeval partizanskim odredom Srbije. (Burno ploskanje.) Predsedujoči: Besedo dajem tovarišu Josipa Jerasu, profesorju in svetniku iz Ljubljane, prostovoljcu srbske vojske v prvi svetovni vojni. (Burno ploskanje.) Josip Jeras (Slovenija): Tovariši in tovarišice delegati, v prvi svetovni vojni sem bi! kot slovenski prostovoljec v srbski vojski. Nas, to je tedanje jugoslovanske napredne pro-' gresivne mladince pred prvo svetovno vojno so v odločen boj popeljali ideali, da bi razbili gnilo avstroogrsko monarhijo, da bi osvobodili vse južne Slovane in jih združili s Srbijo v trdno svobodno demokratično državo. Po zmagi zavezniškega orožja leta 1918, h kateri so mnogo prispevali poleg srbske vojske tudi jugoslovanski vojni prostovoljci, smo videli, da so razni vojni dobičkarji, zabušanti in druge propalice izkoristili ideale vojnih prostovoljcev in srbskih vojakov za svoje osebne, egoistične namene — borce pa so potisnili ob stran. Vsi mi vojaki in vojni prostovoljci smo bili prevarani v svojih idealih, za katere smo se borili. Narodnoosvobodilna vojska jugoslovanskih narodov se danes bije za popolno zmago resnične svobode in za dokončno zmago prostovoljcev iz prve svetovne vojne. Tega se mi slovenski vojni prostovoljci iz prve svetovne vojne, povsem zavedamo in čisto pravilno razumemo sedanji čas, s tem Obiskali so iskro V drugi polovici oktobra je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprta razstava »Znanost, tehnika in ekonomika Beloruske SSR«. Pripravljena je bila v znamenju prijateljstva in vzajemnosti sodelovanja med Belorusko sovjetsko socialistično republiko in SR Slovenijo, ki se razvija na mnogih področjih v okviru celotnega sodelovanja med ZSSR in SFRJ. To priložnost so prireditelji razstave izkoristili za navezovanje tesnejših stikov s predstavniki slovenskega gospodarstva. Tako je beloruska delegacija, ki jo je vodil Leonid Semjonovič Firisanov, namestnik predsednika sveta ministrov Beloruske SSR, prispela tudi na obisk v Iskro Teletna-tiko. Glavni direktor DO Bojan Klemenčič je gostom razkazal proizvodnjo telekomunikacij, potlej pa se je z njimi zadržal v daljšem razgovoru o"možnostih poglobitve gospodarskega sodelovanja med Iskro in beloruskimi partnerji. V mesecu oktobru je bila na obisku v Sloveniji TV ekipa DLR Koreje. Pri nas se je mudila kot gost RTV Ljubljana in je pripravljala serijo oddaj, v katerih bo korejskemu občinstvu med drugim pokazala tudi rezultate, ki smo jih dosegli pri razvoju socialističnega samoupravljanja, stopnjo gospodarskega razvoja Jugoslavije in kraje, ki jih je leta 1975 obiskal Kirn II Sung, generalni sekretar CK delavske partije in predsednik DLR Koreje. Gb isti priložnosti je obiskal Iskro Im Dong Cju, član politbiroja CK delavske partije in podpredsednik DLR Koreje. Zato je korejska TV ekipa, ki se je odpravila po zgodovinski poti, prispela tudi v Iskro Telematiko. Delovni utrip, življenje in samoupravljanje naše delovne organizacije in širše Iskre so korejskim televizijcem predstavili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in delavskega sveta DO, član KPO SOZD Iskra Pavle Gantar in nekateri delavci iz neposredne proizvodnje. Konec oktobra sta bila na obisku v Telematiki Julka Žibert, predsednica republiškega komiteja za promet in zveze in Miloš Mitič, predsednik poslovodnega odbora ZO PIT' Slovenije. V avli Telematike na Laborah sta ju sprejela glavni direktor DO Bojan Klemenčič in direktor komerciale Ludvik Kuhar. Skupaj so si ogledali našo proizvodnjo, nato pa so se zadržali v razgovoru o sedanjem stanju na področju telekomunikacijske infrastrukture v Sloveniji in o možnostih za njen nadaljnji razvoj. K MOHAR pa tudi našo domovinsko dolžnost. Kot predsednik slovenskih vojnih prostovoljcev in kot njihov predstavnik na tem zborovanju lahko na tem veličastnem zasedanju z zadovoljstvom povem, da je 95 % prostovoljcev vključenih v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. (Ploskanje). Ko to izjavljam, štejem za svojo dolžnost, a s tega mesta v imenu slovenskih prosto-aljcev iz prve svetovne vojne, ki smo pro-ovoljci tudi v tej osvobodilni vojni, počastim >omin vseh tovarišev, ki so doslej žrtvovali vljenje za našo osvoboditev v sedanji svobodilni vojni. (Vzkliki: Slava jim!) Vsi ti ragi tovariši in druge žrtve iz vse Jugosla-ije so in bodo svetal zgled in hkrati spod- iHfl v nflšpm narinlininm hrtin m cvrihrvlrv Leta 1918, ko je bratska Rusija z zmagovito revolucijo vkorakala v novo lepše življenje, tedaj smo mi Slovenci, Hrvati in Srbi težili k združitvi, k enotnosti. Sedanja osvobodilna vojna združuje vse jugoslovanske narode v močno skupnost in vsi prelivamo kri za resnično svobodo, za svobodo vseh narodov Jugoslavije. Zato nam je porok naša junaška narodnoosvobodilna vojska, ki jo prav tako sestavljajo sami prostovoljci in ki jo vodi naš dragi komandant tovariš Tito, v katerega vsi popolnoma zaupamo. (Burno ploskanje.) Tovariško pozdravljam to veličastno zasedanje AVNOJ, pozdravljam junaško Narodnoosvobodilno vojsko in partizanske odrede Jugoslavije z vrhovnim komandantom tovarišem Titom na čelu (Burno ploskanje.) Predsedujoči: Besedo ima tovariš Hadži- mehmed Mujkič, učitelj verouka in svetnik iz Kotor Varoša. (Ploskanje.) Hadžimehmed Mujkič (Bosna): Jaz kot Musliman najostreje obsojam ustaške in četniške zločine, ki jih počenjajo nad našim življenjem, posebno muslimanskim. Jaz, glejte, tudi sam sem duhovnik, mislim, da je dolžnost vseh duhovnikov, da gredo z narodom v boj proti sovražnikom in domačim izdajalcem, kajti za naše ljudstvo je rešitev samo v slogi in bratstvu. Zato mislim, da je dolžnost vseh nas, da strnemo svoje vrste in se borimo za pravice ljudstva. Ponosen sem na naše uspehe, na naše zmage nad Italijani in Nemci, blizu pa je tudi dan, ko bo konec vseh klavcev in ustašev, ker jih bodo naši junaški borci uničili. Pozdravljam referat našega vodje, tovariša Tita (ploskanje), ki je največji zaščitnik ne samo muslimanskega življa temveč tudi Srbov in Hrvatov pred četniškimi in usta-škimi klikami in pred italijanskim in nemškim okupatorjem. (Ploskanje.) Živel AVNOJ! (Vzkliki: Živel! ploskanje.) Predsedujoči: Besedo dajem tovarišu Edvardu Kocbeku, profesorju in svetniku iz Slovenije. (Tu naj pripomnimo, da je Kocbek v svojih spominih, konkretno v knjigi Listina, za 30. november 1943. zapisal: »Prav zdajle, ko si to zapisujem, mi je stenograf izročil besedilo (mojega) govora. Ker sem z drugimi Slovenci govoril slovensko, stenograf pa verjetno sploh ni prav nič vešč svojega opravila, mi ga je tako izmaličil, da ga nisem mogel Zaskrbljujoči devet mesečni rezultati in rezervnih delov iz programa TOZD VT in Egipta. V prvegr polletju so bila tudi manjša naročila od predvidenih iz Sovjetske zveze in od naših tradicionalnih kupcev prve vgradnje;. Peugeot, Simca, Citroen. K vsem tem izpadom so svoj delež prispevale tudi manjše dobave vžigalnih tuljav firmi Lucas, na kar je vplivala nerešena cenovna problematika. Kljub naštetim težavam pa so pokazatelji v zadnjem kvartalu nekoliko ra-zveseljivejši in če ne bo večjih izpadov proizvodnje, so realne možnosti, da bomo letni plan izvoza dosegli. (Nadaljevanje s 3. strani) REZULTATI Celotni prihodek po plačani realizaciji, ki smo ga dosegli v devetih mesecih letos, je za 35% večji od lanskega glede na plan pa je dosežen 77%. Najslabši poslovni rezultati so zabeležili v tovarni malih zaganjalnikov. Obračun 9-me-sečnega poslovanja prikazuje 30 milijonov izgube. Celotni prihodek te TOZD je le za 11 % večji od lanskega, dohodek jeza 1 % manjši in čisti dohodek za 44% manjši od lanskega v obravnavanem obdobju. Kljub izgubi pa stanje ni brezupno, saj je prav v tem zadnjem kvartalu predvideno poveča- Glavni direktor Peter Mivšek na predsedstvu konference sindikata o predvidevanjih pri ocenjevanju gospodarjenja do konca leta:. »Kljub nekoliko slabšim rezultatom, ki so bili izkazani ob devetmesečju, lahko zremo v prihodnjost z optimizmom. Glede naročil nismo v skrbeh, saj imamo izdelke praktično razprodane, zadnji meseci leta so za Avtoelektriko meseci izvoza. Osnovni problem pa je še vedno oskrba z repromateriali, zato moramo temu področju posvetiti še večjo pozornost kot doslej. Če bomo to dosegli, če se bo vsak posameznik angažiral, obnašal disciplinirano, racionalno trošil material, poskrbel za kvaliteto in kvantiteto, bo rezultat našega dela in poslovanja ob zaključku leta bistveno boljši«. Magnetni vžigalnik iz tolminske Iskre. OO — AVTOMATIKA nje prodaje predvsem v izvoz, to pa bi se moralo odraziti tudi v doseženih rezultatih zadnjega tromesečja, oziroma celega leta. Tovarna velikih zaganjalnikov je dosegla boljše rezultate kot lani in je razporedila v poslovni sklad 41% več kot lani in več kot je bilo predvideno v planskih načrtih. Po razporeditvi sredstev za osebne dohodke, stanovanjski del skfcida skupne porabe in rezervnega sklada, v tovarni generatorjev in elektronike ni ostalo sredstev za razporeditev v poslovni sklad. V tovarni vžigalnih tuljav in v tovarni žarnic je doseženi čisti dohodek zadoščal le za kritje osebnih dohodkov. V .TOZD AET je čisti dohodek zadoščal za pokrivanje osebnih . dohodkov, nekaj so razporedili v stanovanjski del skupne porabe in nekaj v rezervni sklad. Glede na obseg poslovanja je zadovoljiv rezultat dosegla tovarna odlitkov Komen, v TOZD DES so preostanek sredstev po kritju osebnih dohodkov vložili v rezervni sklad, v TOZD Inštitut in TOZD Komerciala pa v poslovni sklad. Do konca leta je predvidena znatno večja prodaja kot v preteklih mesecih. Še posebej je predvsem dohodkovno, predvideno povečanje izvoza na konvertibilno tržišče, ki se bo odrazilo tudi po dohodkovnih rezultatih. Realizacijo predvidene povečane prodaje lahko ogrozi le premajhna proizvodnja. In da bi v sedanjih pogojih, ko je kritična oskrbljenost z repromateriali glavna prepreka za doseganje količin zagotovili izpolnjevanje planov proizvodnje, bodo v vseh TOZD izdelali akcijske programe. Še aktivneje kot doslej pa se bodo vključili v reševanje materialne problematike najodgovornejši delavci v TOZD in delovni organizaciji. M.R. jih velik izkoristek in majhne dimenzije. Grajeni so modularno — v treh dimenzijah in prirejeni za montažd v sistem ES 902. Na čelni plošči sta nameščena potenciometer za nastavitev izhodne napetosti in tokovne omejitve, stikalo za vklop napajalnika, merilne sponke za merjenje izhodne napetosti ter svetleča dioda za signalizacijo delovanja napajalnika. Novi modulni napajalniki Ko smo ob 20-letnici novomeške TOZD Napajalne naprave konec preteklega leta zapisali, da se intenzivno razvojno delo v smeri zagotavljanja visoke kakovosti in sodobnih naprav in sistemov šele začenja, niso bile to samo besede. Osnovno usmeritev razvojnega dela za program napajalnih naprav temelji na povečanju gostote moči na prostorsko enoto, večjo miniaturizacijo in povečanje izkoristka napajalnih naprav in sistemov. Z uporabo mikrora-čunalniškega nadzora in regulacije napajalnih sistemov pa zagotovitev optimalnega pretoka energije med izvorom in porabnikom ter veliko univerzalnost elektronskih postopkov. Prvi rezultati so tu. Vtični konektorji za priključitev so nameščeni na zadnji strani. Za bremenski tok 30 A in 50 A sta priključka izvedena z vijačnimi spoji.Izdelani so za enosmerne vhodne napetosti 220, 110, 60,48 in 24 V; izmenične , napetosti so standardne: 5, 12, 15, in 24 V. Ker •so izhodi napajalnikov galvansko ločeni lahko v napajalnih sistemih vodimo pozitivne in negativne napetosti. Celotna družina napajalnikov obsega V razvojnem oddelku za napajalne naprave — TOZD Razvojni institut na Tržaški v Ljubljani so v letošnjem letu zaključili razvoj modulnih napajalnikov iz standardne matrične družine, ki je potekala v dveh fazah. Najprej so bili razviti napajalniki na 2 E formatu (1981—1982), nato pa na 1 F formatu (1982-83) ter napajalnik z več izhodnimi napetostmi. Ker je družina grajena zelo univerzalno, so možne te izpeljanke za posebne aplikacije, v kolikor bo to tržno zanimivo. Napajalniki iz standardne matrične družine so izdelani v visoko frekvenčni tranzistorski stikalni tehniki. Odlikuje okrog 300 različnih modulov. Za izhodne moči od 25 do 100 W so izdelani na enojnem formatu Evropa, za moči od 50 do 250 W pa na dvojnem Evropa formatu. Širina modulov je odvisna od moči in znaša od 60dol80 mm. Napajalnike uporabljajo za napajanje v telekomunikacijski, računalniški, merilni, krmilni in regulacijski tehniki/ Namenjeni so za napajanje sistemov, kjer je zahtevana visoka zanesljivost ter sta omejeni teža in dimenzija prostora. kot tudi v izvozu zelo velika. Tre % |-.| poteka faza vpeljave v proizvodi f'i | gram TOZD Napajalne napra prihodnjem letu pa bodo v razve ipgjh radi vedno večje potrebe po mi ■ ■ rizaciji zaokrožili družino moi^ napajalnikov z razvojem komjC Q napajalnih blokov do moči 25 W rektno vgradnjo na tiskana vezji Nekaj predstavnikov družine dulnih napajalnikov je bilo razst nih tudi na letošnjem sejmu Eh nike v Ljubljani SVl dr Zaradi sodobne gradnje je možnost uporabe tovrstnih napajalnikov v Iskri TOZD MONTAŽA ELEKTROMOTORJEV, SP. IDRIJA ce s ti oc ck To mi cinik Z lastnim znanjem do najboljših rešitev V Iskrini montaži električnih motorjev v Spodnji Idriji že nekaj časa uspešno obratujejo trakovi, na katerih teče proizvodnja statorjev kompresor-skega motorja. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi teh trakov zasnovali in naredili sami delavci te tovarne. Skupina inovatorjev iz Iskre je za inovacijo »Ureditev linije za izdelavo statorjev kompresorskega motorja« pred kratkim prejela tudi posebno nagrado Občinske raziskovalne skupnosti Idrija. Inovacijo so zasnovali Vinko Lapajne, Franc Jereb, Franc Mlakar, Ivan Simonič in Živko Makuc. »Ko smo leta 1981 uvozili nove viso-koavtomatizirane stroje za proizvodnjo kompresorskih motorjev, smo se odločili, da bomo linijo oz trak naredili sami in skušali odpraviti slabe strani »klasičnega« tekočega traku, kakršen je bil predviden k omenjenim strojem, prihranili pa smo tudi nekaj deviznih sredstev,« pravi eden izmed inovatorjev Živko Makuc. Linija za proizvodnjo statorjev presorskega motorja. skr Osnovno zamisel smo dobili v Dan-fossovi tovarni v ZRN. Naš namen je bil predvsem odpraviti nehumane značilnosti tekočega traku in zastoje, ki lahko nastajajo med posameznimi deli delovnega procesa. To nam je v glavnem tudi uspelo, saj je trak tako urejen, da lahko med posameznimi fazami nastajajo manjše zaloge in da posamezni delavec za krajši čas lahko celo zapusti svoje delovno mesto, ne da bi prekinil celotno proizvodnjo. Posamezni delavci niso med seboj neposredno odvisni, tako da je možnost medfaznih zastojev bistveno manjša.« 'Linija je tako oblikovana, da so obremenitve skladneje porazdeljene, statorjev pa ni treba dvigati, saj drsijo po drsni ploskvi. To pa pomeni prihranek energije in bistveno zmanjšuje možnost raznih telesnih okvar in bolezni. Poseben razdelilnik omogoča, da pride k posameznim delavcem v obdelavo enako število statorjev, doseganje ali nedoseganje norme pa je bolj odvisno od vsakega posameznika, medtem ko na sodelavce to ne vpliva. Rezultat omenjenih izboljšav pa je bistveno večja produktivnost, kot na »klasičnem« tekočem traku. Ocenjujejo, da je ureditev linij kompresorskega motorja povečala produktivnost za približno 25 odstotkov, čeprav je naj več ja pridobitev te inovacije humanizacija dela. Po novem načinu tečejo statorji po traku na posebnih podstavkih, kar omogoča boljši tran- sport in čisto ter s tem tudi kakovos ri , delkov. "N* Po besedah Živka Makuca je bik ureditvi linij največ težav z nab Vt opreme ter s praktičnimi rešitvami * * katerih zamisli, zlasti pri razmejit" posamezna delovna mesta. »Trak s urejevali postopno, najprej smo redili manjšo linijo, nato pa smo te šitve in izkušnje prenesli na večje. 1 katere naše rešitve uporabljajo celj Danfossovi tovarni, kjer smo, kol rečeno mi dobili osnovno idejo.« Ta inovacija pa še ni povsemlconi pQ na, saj so si zamislili, da bi na posaiff la v nih delovnih mestih naredili nekaki pUsl silose, ki bi omogočili bistveno en S1 Čanje medfaznih zalog, kar pomeni' ir0Ci bi lahko uvedli individualne non1 f __ povečali produktivnost, še zmanji1 jja j zastoje in ustvarili pogoje za dos^lehtr nejše nagrajevanje po delu in zabijač daljno humanizacijo dela. . čata Sicer pa v idrijski Iskri to ni ltan uspešno izpeljana inovacija: Naspi0 Pom posvečajo inovacijski dejavnosti vl,6 Ijuje kolektivu vedno več pozornosti in * tept segajo tudi določene rezultate, čepr*» rt ti še niso takšni, kot si jih želijo. Tto Prel je povedati, da gre za mlad kolekti1'.1 pa j da se je inovacijska dejavnostrazmaM1 _ šele v zadnjem času. V prihodnje naj0 ifye tovrstno dejavnost še bolj vzpodbuja sten tako da bi dosegli željeno množičn0! lici, in tudi kakovost predlaganih inova^ ttru' in izboljšav. . Ahc D. Bal^1 spoznati. Prepisujem si ga v dnevnik, kakor sem si ga obnovil.« In po tej Kocbekovi verziji vključujemo njegov govor v zapisnik II. zasedanja AVNOJ) Edvard Kocbek (Slovenija): V tej slovesni noči mi dovolite, tovariši in tovarišice, da se tudi jaz oglasim s svojo mislijo. Ob referatu tovariša Tita jo izrekam posebno razgiban, saj dobro čutim, da sem del zgodovinske sile, v kateri so povezane vse sestavine, ki zagotavljajo uspeh in veličino. Uspeh je v tem, da se je naš upor razvil v največjo protifašistično silo sredi zasedene Evrope, veličina pa je v tem, da moramo južnoslovanski narodi že med krvavim uporom odločati o prvih oblikah svoje politične usode. Hkratnost obojnih naporov je značilna za naš osvobodilni boj. Vrh vsega pa moremo gigantske napore za svobodo in družbeno pravico določneje lokalizirati v našem življenjskem prostoru in jih videti kristalizirane prav v vrhovnem poveljniku Titu, hrabrem vojaku in nadarjenem političnem delavcu. Izjavljam, da z odobravanjem sprejemam njegovo poročilo. pred vami, sta omogočili dve dejstvi poveza- -nost slovenskega naroda in povezanost vseh jugoslovanskih narodov. Toda ta povezanost, tovariši in tovarišice, hoče priti nocoj v meni še do jasnejše podobe. Ko mi gre za to, da bi pokazal na bližino med našimi narodi, na čudež, ki se je zgodil, ko si po strašnih dogodkih, ki so se zgodili pred dvema letoma, Srbi in Hrvatje znova podajajo roko in nastaja novo razmerje med Srbi in Makedonci in med Hrvati in Slovenci, hočem povedati, da je počelo novega človeškega združevanja med nami navzoče v izredni moralni moči, kakor smo jo doživeli 4 v obrambi in uporu. Kot Slovenec izjavljam, da pod novim človeškim združevanjem ne mislim le na dejstvo, da je Osvobodilna fronta združila osemnajst političnih in nazorskih skupin, temveč dejstvo, da so se v oboroženem uporu zoper smrtnega sovražnika zbrali najhrabrejši in najpožrtvoval-nejši Slovenci, pripadniki raznih stanov, nosilci različnih izkušenj in prijiričanj, zbrali zato, ker jih je prepajal enoten človeški zanos. To poročilo je izraz premišljeno voden osvobodilnega gibanja, kakor zajema, narode: v njem se v enaki meri javljata m in dejanje, odpor in napad, narodnostni družbena kretnja, osvobajanje posame; ka, naroda in družbe. Mnogovrstna jugo: vija je po dveh letih junaškega boja z( njena bolj kakor kdaj prej. Šele zdaj ustvarja pravo jugoslovanstvo: skla mnogovrstnosti. Šele zdaj, ko naši nar postajajo suvereni, začenjajo spošto1 drug drugega. To, da morem nocoj govc Enotno podobo je v malem nudila še prav posebej naša mnogovrstna delegacija, ko je odšla na pot, da se snide z vami, dragi tovariši. Predstavljala je kaj pisano družbo: drug za drugim smo šli vojak in civilist, aktivist in partizan, za delavcem je šel kmet, za slikarjem zdravnik, za pesnikom duhovnik. Šli smo skozi nenehne nevarnosti, kilometer za kilometrom, podnevi in ponoči, edinstveno poslanstvo slovenskega ljudstva. Z nami je potoval ves narotf, vsa njegova zgodovina, vse izkušnje, vsi njegovi sveti cilji, z nami je potoval narodni genij. Moje oči so videle nad kolono pomenljiv žar, pred nami je šla svetla podoba kakor v Blokovi pesmi. Svetla sila, ki nas krepi in drži, tovariši in tovarišice, je naše skupno in junaško prebujena človeška moč. Človekove moči pa ne vidimo le v zunanji silovitosti, pač pa tudi v notranji zmogljivosti. Zmožnost, ki smo jo pokazali, in žrtve, ki smo jih dali, so nas storile za gospodarja nad življenjem in zemljo. Naša moč prihaja iz doživljanja svobode, ki . more premagati sleherno nasilje. Enotnost slovenskega naroda je zgrajena na globljih temeljih kakor samo na snovnih in idejnih osnovah, utemeljena je na moralni sili. Svojo bojno skupnost smo doživeli kot skupno potrebo po človečnosti. Samo tako se je moglo zgoditi, da so se v najtežji uri slovenske zgodovine srečali in povezali ljudje, ki ne predstavljajo le koalicije strank, temveč reševalce človeka. V Sloveniji sodelujejo pripadniki dveh morda duhovno najrazličnejših nazorov, komunisti in katoličani. Treba se je zavedati, tovariši in tovarišice, velikanskega pomena človeškosti, ki druži katoličane in'komuniste, ko sodelujejo danes prav v Sloveniji, na meji med vzhodom in zahodom. V tem dejstvu ne vidimo le poroštva za moč in stalnost osvobojene Slovenije in za učinkovitost nove državne ideje, pač pa tudi poroštvo za pravilno ustvarjanje nove Evrope sploh. S čvrsto evangeljsko vero in z zaupanjem v tovarišijo hočemo slovenski kristjani sodelovati v reševanju vseh političnih, družbenih in moralnih vprašanj slovenstva. Odločili smo se, da gremo v iskanju dosledno do vseh pravih, resničnih rešitev, do nove družbe in do novega človeka. Slovenski kristjani morejo z večino ljudstva postati stebri nove slovenske družbe, sonosilci nove narodne politike, soustvarjalci nove življenjske resnice. Potrebno je le, da ostanemo drug drugemu zvesti, da premagamo račune in ozire. V tem duhu se slovenski kristjani klanjamo duhu nove Jugoslavije in s posebnim zadovoljstvom pozdravljamo delo AVNOJ in skupnega poveljnika tovariša Tita! (Burno ploskanje.) Predsedujoči: Zadnji govornik v razpravi o referatu tovariša Tita bo tovariš dr. Vlado Bakarič, svetnik iz Hrvatske. (Ploskanje.) Dr. Vladimir Bakarič (Hrvatska): Odposlanci, mi odposlanci iz Hrvatske, ki smo bili na prvem zasedanju AVNOJ, smo zelo veseli, da na to drugo zasedanje prihajamo v drugačnem položaju. Na prvem zasedanju smo bili bolj predstavniki srbskega odporniškega gibanja na Hrvatskem kot pa predstavniki narodnoosvobodilnega gibanja Hrvatske. Danes so se te razmere spremenile. Danes hrvatske množice v vsej Hrvatski sodelujejo v narodnoosvobodilnem gibanju. Danes lahko rečemo, da tudi hrvatski narod stopa v vrsto narodov, ki so s svojo borbo v tej vojni pridobili pravico, da sami odločajo o svoji usodi. In kot predstavnik narodnoosvobodilnega gibanja Hrvatske lahko tukaj rečem, da je hrvatski narod krenil po poti, po kateri so šli vsi narodi Jugoslavije, po poti, ki nam jo je pokazal tovariš Tito. Hrvatski narod vidi v svojem boju poroštvo za boljšo in srečnejšo prihodnost. Nima nobene zveze z NDH. Napačno je, tovariši, im ju ti, taci ni vatoivi iiai uu u v u i ‘ata doziranje surovin iz silosov in te-e ^anje po fiksnih recepturah pred vsto-aSP , jtirn surovin v mešalec. Sistem zadovo-‘ v j,, Me zahtevo po najmanj 30 fiksnih re-xin ^Pturah s po največ 32 komponentami CtV recePtur'- Vnos podatkov —t"v’ Vnos podatkov poteka tieko tastature, shranjevanje receptur k 'ji ^ je na disketah 'an n — krmilno avtomatiko v elektronski , n8g|, ^edbi s krmilnim sistemom PA 30. Si-huJ.!, s|em prejema informacije o stanju po-:icncj Jtijskih, nivojskih, končnih stikal in °v Sgo, jih obdeluje in nato preko svojih Shodov upravlja izvršne elemente v procesu. Povezan je s komandnim pultom, preko katerega lahko vplivamo na sam tehnološki proces in vršimo nadzor nad izvajanjem posameznih krmilnih funkcij v procesu. Krmilna logika je grajena softwar-sko, kar omogoča kasnejše sprefminjanje in dopolnjevanje programa — nadzdrni sistem, ki omogoča zahtevano statistiko, registracijo in prikazovanje željenih podatkov na ekranu in vnos receptur. Z investitorjem smo se hkrati dogovorili in sklenili dodatno pogodbo za dobavo dveh mostnih tehtnic RT 211 v elektronski izvedbi, ki bosta funkcionalno povezani v celotni sistem avtomatizacije. Tako bo preko vhodnih tehtnic omogočeno tehtanje sprejetih količin surovin, pri izhodu pa tehtanje gotovih proizvodov. Tehtnici sta povezani z mikroračunalniškim sistemom, s čimer je uporabniku nuden stalen nad- , Pred nedavnim podpisana pogodba o kooperacijski proizvodnji servomotorjev —podpisala aio zahodnonemško podjetje Indramat in Iskrina temeljna organizacija Tovarna elektromo-se' n-V ‘n SosP°dinjskih aparatov iz Železnikov —predstavlja trden temelj za prodor najzahtev-r Iskrinih elektromotorjev v svet. Osnova za podpis pogodbe je bilo dokazano lastno znu-oVi te iz Železnikov, kjer so že razvili lastne servomolorje. Enega izsicer številne družine smo po-0 jjj , neH med preizkušanjem v laboratoriju. Gre za izmenični servomotor, ki bo podobno kol ostali > :0o li k 'ij ti, ta 3 5] It K »l si it : ti »t is »1 «1 Ik st sc it H «i t It 6 ) le ki -t t So h ki |te Ir ic k k k it S m I 'ti 'i ) '0 !t> P k