110. številka. Izhaja vsak dan avreier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejem an za avstiijsko-ogerske dežele za vse leto 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vee leto is gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki\, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom račana Be po 10 kr. za meec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki nit j. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravnišvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ^Gledališka stolba". u p r a v n i S t v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz Rusije. 25. aprila st. st. [Izv. dop.] (Konec.) Ituski časniki risali so Bismarcka svojim čitateljem vselej takega, kakeršen je, in dvakrat se je čutil razžaljenega železni mož in njega „kolege" v Petrogradu morali so ga vzeti pod svojo zaščito, ki pa ni bila dosti trda, da bi je Katkov skozi, in skozi ne prestrelil. Zato pa se je „prijatelj Rusije", „der ehrliche Makler", kakor je sam sebe imenoval, vrgel zdaj na rusko diplomatijo in začel je glodati celo kosti pokojnega kneza GorČakova, češ, da ruski diplomati bili so krivi, da je Avstrija sela v Bosno in Hercegovino, ne pa Bismarck, in da so ruski diplomati dali Avstriji žeti na Balkanih to, kar je sejala in obdelala Rusija; on, Bismarck, da je čisto nedolžen kakor vselej, kajti on je bil le predsednik Berolinskega kongresa, le „ehrlicher Makler". In Berolinski kongres, slišite-li, hotela je sama Rusija, Bismarcku ga ni bilo treba. Upamo, da tudi ruski diplomati kaj povedo izza kulis in da ponudijo svetu nov dokaz, da je Bismarck od nekdaj rabil vsa sredstva, da bi dobil v svoje roke Evropo, da bi jo zvezal in igral ž njo, kakor mačka z mišjo; oni nam povedo, kako je prišlo, da je po zmagovalnem pohodu Rusije v Turčijo sodil Rusijo Bismarck. Kdo je njega sodil, ko je razbil v 186G. 1. ubogo Avstrijo in pet let pozneje Francijo? Da, veliko napako je tisti leti delala Rusija, in Bismarck, namestu da bi glodal kosti Gorčakova, naj bi hvalil Boga, da je takrat rusko vnanjo politiko vodil star človek, ki je k nesreči Rusije bil preveč popustljiv in po svojej starosti kratkoviden in zaupljiv. Kako je poslednji postopek Bismarcka povzdignil prijateljstvo Francozov k Rusiji, dokazuje nam sledeči dogodek. V departementu Seine et Mame bilo je nedavno učenje 7. dragonskega polka. Ruski polkovnik Puzirevski prosil je francoskega polkovnika Briet, da bi mu dovolil incognito biti navzočnim. Francoski poveljnik je bil vesel, ustreči ruskemu. No skoro so, ne glede na incognito, v polku uznali, da je navzoč r u s k i polkovnik ; takoj bo godci zaigrali „Bože carja hrani", in vsi častniki so se odkrili. Ruskega polkovnika je to ginulo do solz, in on je s svoje strani uverjal o prijateljstvu Rusije k Franciji, ko je godba zaigrala „Mar seilleBO". Drug dokaz Francoski časniki pritoževali so se, da v Rusijo telegrami hodijo čez Germanijo, kjer jih ali kontiskujo ali pa pristrižejo, tako da Rusi ne vedo, kaj se godi v Franciji. Takoj je minister objavil, da že od 1. 1872 francoski telegrami v Rusijo hodijo po kabelu Čez Kodanj (Kopenhagen.) V vsakej francoskej redakciji sedi sotrudnik Rus, ali pa Francoz, ki popolnem zna po ruski; povsod i na bulvarih se prodaja slika istinitega sedanjega voditelja ruske vnanje politike, g. Katkova in vsak čitajoč Francoz zna „Mosk. Vjedom.", ako-prem pod imenom „la gazette de Meur. Katkoff. Da, mnogo je pomogel „incident Schnaebela" k odkritju mislij in uakan nemškega kancelarja. Govore o miru, no ne; pozabite, da je Beacons-field tudi nekega prekrasnega večera v parlamentu govoril, da vojne vsaj dve leti še ne bo: drugi dati pa je bil objavljen manifest carja Aleksaudra II. o vojni s Turčijo. Nekaj bode! Krutorogov. Govor poslanca Šukljeja. v državnem zboru dne 9. maja 1887. Visoka zbornica! Sprva bil sem namenjen, da bodem pri tem naslovu državnega proračuna načr-tal sliko onih reform in izprememb, ki so nastale po sedanje učne uprave inicijativi, da bi je bil kolikor možno nepristransko, objektivno kritikoval. Toda, jaz jemljem v poštev tesno odmerjeni čas in ^djočil sem se samo za one točke, katerih pretre-4 sovanje se mi zdi neizogibno. Iz istega nagiba bodem nasproti izpeljavi prvega govornika v tej debati jako skromen. Kolikor možno, izogibal se bodem skušnjavi, da bi njegove argumente, katerih mnogo je jako dvomljive vrste, piesojeval glede notranje vrednosti. Polemičen bodem le ondi, kjer se polemiki izogibati ne more. Sedaj, gospoda, prestopivši k stvari, opomnim naprej, da bodem naše naučne uprave uspehe slikal s stvarnega, političnega in narodnega stališča. Glede stvarnega stališča izpovedati mi je takoj, da se strinjam s celo vrsto sedanjega naučnega ministra naredeb. Tako treba popolnem odobravati, da se je naučna uprava tako toplo zavzela za usodo suplentov, teh pravih robov (Penester) mej ufii-teljstvom. S tem poravnal se je vsaj deloma države star dolg nasproti jako častni in marljivi kategoriji državnih služnikov. Seveda, ako se pomisli, kako zlo je v pedagogičnem oziru vse suplentovanje, je takoj jasno, da tu ne zadostujejo paljativna sredstva. Zlasti bode treba ondi, kjer je veliko kvalinkovanih suplentov, napraviti novih mest „iw.tr a statum". Primeroma navajam gimnazijo Ljubljansko, ogromni zavod z več nego 800 učenci in kakor menim, sedaj z 19 razredi, z jako komplikovano sestavo in jako trudnim službovanjem. Na tem zavodu biva sedaj nič manj nego 13 popolnem usposobljenih suplentov. Temu odpomoglo se bode seveda le tedaj, ako se ustanovi še druga gimnazija. Ker je pa v tej zadevi še mnogo težav, naj le mimogrede opomnim, da bi po mojem mnenji za prvi hip zadostovalo, ko bi se na tem zavodu napravilo nekoliko učiteljskih mest „extra statum". Dovoljujem si, priporočati to zadevo naučni upravi. Dalje strinjam se s tem, da so se razpisala in začasno namestila mesta onih srednješolskih učiteljev, ki so okrajni šolski nadzorniki; s tem pridobiva šolsko nadzorstvo zlasti glede spontannosti. Da se je odpravila lokacija in da se hoče najnižja starost za ustop v srednje šole od devetega na deseto leto določiti, odobrava se v vseh stro-kovnjaških krogih. Isto tako z veseljem pozdravljam, da je naučno ministerstvo začelo srednješolske profesorje uporabljati v začasno službovanje. Nj. ekscelenca izrekla se je v budgetnem odseku, da se bode ta poskušnja nadaljevala. Jaz to popolnem odobravam, a izrekam nado, da se bode pri izboru sposobnih osob primerno oziralo na vse narodnosti. Sedaj pa, gospoda, pridem do naredbe, s katero Be nikakor ne strinjam. To je izredno zvišanje šolnine. To je naredba, katero moram tembolj obsojati, ker se je uvela, ne da bi se bilo oziralo na jako različne potrebe in razmere posamičnih dežel. Znam, da se skuša, to naredbo opravičevati s tiskalićnimi nagibi in razlogi, ki se izvajajo iz naučne politike. Pravi se, šolnina je pristojbina in kot taka opravičena. Priznavam, a prezirati se ne sme, da LISTEK. Mabel Vaughan. (Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—aki.) Trinajsto poglavje. (Dalje.) „ Nadejam se,u rekel je Dudley z glasom, ki jo nameraval nje gorečo navdušenost nekoliko ohladiti, „nadejam se, da pa vi ne doživete dneva, ko se ta toli slavljena zaveza poniža v vrsti narodov toli globoko, kot mi bojazen to napoveduje. Že delujejo snovi razrušenja in propada. Čudno je, s kakim slepim zaupanjem tako imenovani državniki skušajo s šopirnimi besedami ohraniti trhleuo poslopje narodovega blagostanja. Obrnivši se h gospodu, čegar zgovornost je bila Mabel toli navdušila, prosil ga je, naj mu reši one težavne in zamotane naloge v bodočnosti naše ljudovlade, nad katerimi navadni človeški razum obupuje in katere najboljše zmožnosti modrih mož v zadrego spravljajo. "Vprašanje je izvabilo odgovor, ki je zopet kra tek pa kaj živahen razgovor pouzročil. Obe stranki ste kaj spretno zagovarjali svoje stališče, posebno spretno pa Dudlev, ki je svojega nasprotnika glede na jasnost in bistroumnost svojih razlogov močno presegal. In razen Mabele so celo starejše in pre-vidniše glavice morale priznavati njegovo bojazen ; skoro so čutili, kako se je državno poslopje pod njih nogami majalo, ko se je Dudlev o bodoči nevarnosti izrekal. Vender ni bilo ne po njegovem vkusu, ne po njegovi previdnosti (poliey), da bi bil prepir dalje gonil. Dovolj mu je bilo, da je nekaj duhovitih mislij in besed spregovoril; potem pa je kaj uljudno in spretno odklonil nadaljevati pogovor, ki ni niti času niti kraju nikakor primeren; zato je celo svojemu nasprotniku prepustil veselje zadnje besede, ki se je glasila, da nikdo ne more naprej vedeti, kako se bodo te reči končale; da se gospoda Dudleva vprašanja pač ne dajo lehko rešiti, da pa sam, kot rečeno, popolno zaupa v skupni narod in na božjo previdnost, ki ga je doslej ohranjevala. „Gospod ima čudovito zaupanje na snovi, ki državo sestavljajo," rekel je Dudlev Bfabell, ko so vsi okrog mize se jeli zopet pogovarjati. „Podoba je, da se tudi na božjo previdnost močno zanaša. Kaj misli, da amerikanska republika v duševnem oziru presega izješčno (klasično) Grško in Rimsko, ali da je prvej namenjeno neprestano rasti, zadnjima pa je bilo usojeno poginiti?" Vprašanje je bilo navidezno ter je močno upli-valo na Mabelin razum; kajti bilo ni nikogar, ki bi jej bil pošepetal odgovor, da v krščanstvu naroda je pravo varstvo njegovih sinov in nada bodoče njegove slave. Čudno ni bilo, da so Dudleva obhajali hudi in žalostni dvoumi o slavni zmagi, katere kali je popolnem preziral. Oh, koliko je preziral na tem svetu, čegar umetnosti, znanosti, bogatstvo in ponos je toli občudoval! Kako uborni so vsi ti zakladi v primeri onemu biseru, ki ga je v zaupanji sebi samemu zaničeval. Pa ne dovolj, da je ta biser sam tako malo cenil, pomišljeval še tudi nikakor ni, drugo osobo oropati one otroške priprostosti in onega zaupanja, katero našo zemljo z nebeškim svitom obdaja in katero je najkrasniša dragotina v ženski nje kroni- In kaj naj bi jej za to povrnil V Naj jej nakopiči vse zaklade učenosti, naj jej izprazni vse bogate zaloge znanosti ali naj jej iz- Trgovska kriza na Siciliji je, kakor poročajo Italijan«)k I listi, jako resna. Preiskava je pokazala, da so se pri denarnem zavod« „Banca di Catania" godile velike goljufije in odrtije. Majhnim trgovcem je banka posojevala le proil nerazmerno velikim obrestim. „Unione* je objavila kopije pisem in računov, ki so se iz Sicilije poslali uredništvu, iz katerih se razvidi, da so veljavne osobe, mej njimi senatorji, visoki dostojanstveniki in župani pos^jevali denar proti 50% do 100% obrestim. Kriza je že dosegla vrhunec, zahteva se splošen večmesečen moratorij. Iz ltelg;i|e prihajajo izvestja o novih izgredih delavcev. V Lalouvieru w> anarhisti, oboroženi z revolverji in sekirami prisilili rudniške delavce ustaviti delo. Oblast.a se boje, da se bode štrajk razširil, ker anarhistični agitatorji močno ščujejo mej delavci. Angledka vlada poprosila je nemško za vse gradivo o zavarovanji delavcev, ki misli sama izdelati zakon o zavarovanji delavcev. Angleže je jako prestrašilo, da so se nakrat pogajanja afganske komisije pretrgala. Nadejali so se, da bodo po diplomatičnih zvijačah dosegli, da jim bode Rusija marsikaj prijenjala. Sicer se bodo sedaj diplomatična pogajanja nadaljevala neposredno mej obema vladama, toda ni pričakovati nobenega uspeha. Mej tem so pa Rusi pomnožili svoje vojske v s red njej Aziji in je dalje proti Afganistanu pomaknili. Dopisi. Tj Dunaju 13. maja. [Izv. dop.] Žalostne reči gode se v teh dneh na vseučilišči Dunajskem. Jeden profesor, Nemec, imel je toliko moštva, da se je javno oglasil proti nemškemu šovinizmu ter, naglašujoč pravicoljubje, govoril v gosposkej zbornici za znano jezikovno uredbo g. ministra Pražaka. Samo jeden del pristoječega jim prava dali so ž njo Čehom, a Nemci burijo in straše drug druzega, kakor bi se ves svet podiral. A osobito bdde jih v oči, da se je potegnol za svoje pošteno mnenje, katero res ni prepodobno mnenju Dunajskih žido-ljubnih „liberalcev*, da se je potegnol za svoje polteno mnenje tudi Nemec. Take lepe prilike akademični „buršitt, umeje se, nikakor neso Brneli zamuditi, da ne bi pokazali svojega jedino vzveličevalnega nemštva. Če jim je bil že sam Tomaščuk se svojim ultragermanskim govorom prekrotak in prenedolžen, da so ga zavr-noli z grobim pismom, kako ne bi se razjezili na Maassena, kateri je s svojim človekoljubjem drznol se braniti Čehe! In srde se mu grozno. Že tri dni vrše se ra pravnej fakulteti, na katerej uči-teljuje blagi ter obče priljubljeni profesor, gode se reči, kakeršne bi pristojale bolj neomikanim ZoHif-Kafrom nego bodočim čuvateljem prava in zakona. Zaman se trudi dekan, zaman rektor, da jih pregovori na mir in red. Osivelemu poštenjaku bati se je v besede pravem zmislu, da ne bi mu stvorili kako zlo, da ne bi ga telesno ranili. /fempora mutantur et nos mutamur in illis." Prošli so časi, ko so nemški akademiki v mladostnem oduševljenji borili se za ustavo. Sedaj teptajo jo z nogami: če človek ne bi imel svobodne besede v parlamentu, čemu li bi nam bila vsa ustava! Prošli so časi, ko je imelo nemško dijaštvo na velikih šolah v sebi moralno, narodno silo, ko so se borili za ideje, za vzvišene vzOre: mnogo mnogo pripomogli so, da se je Nemčija združila. Minola je ona zlata doba za nemško akademično mladež. Sedaj jih veseli le nered, „kraval" sam na sebi. A jedno besedo spregovorili bi o tej priliki slovenskemu dijaštvu. Nemška mladina išče svoje slave v krepkem in silnem glasu. Ti je ne posnemaš, i lepo j« to. A vender ne pozabi svoje naloge, ne pozabi v tujem svetu mile svoje domovine ; ne pusti, da ti ugasne v sHci blagi ogenj, žarna ljubezen za tvoj tužni narsd, nego goji jo, neguj jo. Ne kaži se, ne kriči, ne hromi, samo zaspi ne, nego pripravljaj se tihoy a skrbno za svoje bodoče zvanje! Shajaj se rada, razgovarjaj se, kako bi se pomagalo narodu, kateri pot nas privede v srečo in blaginjo, da ne bode, kadar stopiš dozorela v svet, nepotrebnih razporov, me j sobni h bojev, nego da stopiš v življenje z utrjenimi načeli z jasnim ciljem v prospeh nesrečnega a vrlega in blagega mm naroda ! h JPrimorJkegM 14. maja. (O interpela-ciji zastran višje državne obrtne šole v Trstu). Ta interpelacija je dobro došla in je tudi dovolj dobro utemeljena. Kar nam pa ne ugaja, je to, da pošteva sicer tudi Hrvate primorske, pa se vender izrecno ne potegne tudi za hrvaške učence ki bi utegnili obiskovati to šolo. Ta šola naj bo Slovencem in Srbohrvatom jednako pristopna, kakor Italijanom. Slovenska terminologija mora biti na tej šoli taka, da jo umejo vsi Jugoslovani. Slovenci najlaže dobe kruha na slovanskem jugu, in tu so izrazi v obilosti doma za vsako vrsto obrt-nije, ki se bo učila na višji državni obrtni Šoli v Trstu. Ves svet pozna že zdaj umetno obrtnijo, ki se izdeluje na Hrvatskem in Srbskem; tu je ročna ženska obrtnija že na stoletja stara. Ves svet občuduje ženska ročna dela Jugoslovanov, in kjer je tako delo, tam so tudi domači izrazi. Slovenci naj se poprimejo torej z veseljem in v občo korist jugoslovanske domače terminologije, s to pa se napravi pot do pouka tudi v hrvaško-srbščini, ki bo takoj umljiva tudi slovenskim učencem. S tem bi se dosegel jedno-ten pouk za vse Jugoslovane, ki bi obiskovali obrtno šolo v Trstu, in v tem bi se pokazalo ob jednem zadostno š te vilo slovanskih učencev, za katere bi se zahtevai popolnem slo v a n-sk i pouk. Proti tej logiki se država ne bo mogla upirati, in Italijani sami vender še ne bodo gospodarili nad državo, izpodkopavali tudi na to bolj gmotno stran državnega interesa. Torej jugoslovanskim učencem na bodoči državni ob rtni Tržaški šoli skupni slovanski pouk v popolni vsporecluosti ■ italijanskim. Drugače bodo zanašali slovanski učenci tuje izraze v domače kraje in tako tudi po tej poti tujčili slovanščino, kateri je italijanščina naj ne var niša. Ise ptujskega okraja 13. maja [Izv. dop.] Pomladanski izlet, kojega sta pretekli teden priredili okrajni učiteljski društvi iz Ormoža in Ptuja, se je na posebno čast osnovalcem vseskozi izvrstno obnesel. Kraj izleta bila je sv. Marjeta niže Ptuja na prekrasni ravnini, obdani z rodovitnim poljem orob-ljenim s prelepimi vinogradi Slovenskih goric in slovečih Haloz. Mili Bog je dal ugodno vreme iu tako je bilo navdušenje splošno. dobro organizovane srednje Sole, ne koristijo samo občinstvu. Ako ima davkoplačevalec to dobro, da pošilja svojo deco v tako državno, dobro upravljeno srednjo šolo, ima tudi država korist, ker se da teh zavodih vzgaja gradivo, sposobno za razne javne Blužbe in javne čine. Priznavati morem, da se mi je sosebrlo z ozl-rom na ničevost nagibov, navajanih s tiskaličnega stališča, nekako čudno zdelo, d) se je v b tulu etno m odseku tako tiho šlo mimo one točke* proračuna, ki v primeri z letom preteklim kaže največjo razliko. Pokritja naslov 10 kaže namreč iza 310.565 gld. več dohodkov. Komur je nejasno, od kod ti višji dohodki, poučita ga podrobni proračun in izvestje odsekovo, da se v tej vsoti že kaže upliv zvišane učnine. S fiskaličnega stališče torej, pravim, se stvar ne da braniti, kajti povišanje je previsoko in sploh ne gre, da bi se ustop v srednje šole s tiskalič nimi naredbami zaprl. Tu mi utegne gospod naučni minister ugovarjati: Gneča v srednje šole tako neizmerno narašča in nevarnost omikanega ali poluomikanega proletarijata se tako bliža, da smo primorani, s povišanjem učnine zajeziti gnečo. (Dalje Pfib.) Politični razgled. rtotraiiJc dežele. V Ljubljani 16. maja. Državni /bor snide se baje še po bin-koštih, ker do binkoštij ne bode mogel rešiti tudi najnujnejših stvarij, če tudi ima na dan po dve seji. Danes ali jutri bode og«»rt»ki niinister.ski predsednik odgovoril na interpelacijo Iranyi-jevo o predzgodovini bosenske okupacije, ki je poslednji čas toli hrupa napravila po evropskem časopisji. Najbrž Tisza ne bode nič novega povedal. Vuaiije države. liolgarwka regenta Stambulov in Mutkurov ostaneta dalje časa v Ruščuku, ker je Stambulov nekaj bolehen. — Novoimenovanim častnikom so priredili v četrtek banket v vojaški šoli, katerega so se udeležili vsi ministri. Miuisterski predsednik Radoslavov je napil novoimenovanim častnikom, poudarjajoč, da so prvi, katere so izučili samo bolgarski inštruktorji. ftrhttka miuisterska kriza je odstranjena. Miuisterski predsednik je umaknil ostavko, katero je bil dal v imenu vsega ministerstva ter vsi sedanji ministri ostanejo. Iliittki car je potrdil sklep ministerskega komiteta, da se v pribaltijskih gimnazijah in realkah s 1. avgustom upelje ruski poučni jezik. S tem je pa odločena tudi osoda nemškega vseučilišča v Derptu in politehniške šole v Rigi. Za dijake, ki se bodo v vseh predmetih na srednjih šolah poučevali v ruščini, bodo morali predavati tudi rusko na velikih šolah. „Nord" element u je vest, da bi se bila sklenila zveza mej lliiHi|o in Francijo. Car želi, da Rusija obrani svobodo dejanja. Francoski listi ugibljejo, kdo bode prevzel sestavo nove vlade, ako sedanje mini.^terstvo odstopi. Nekateri mislijo, da Frevcinet, drugi da Floquet. Poslednji bi uekda Rusiji ne bil po volji. Vsi so pa v tem jedini, da ostane še vojni minister Boulanger. Poslednji ima v zbornici mnogo nasprotnikov, pa je pri narodu tako priljubljen, da se ga ne upajo odstraniti. Mej poslanci se pa močno agituje proti budgetni komisiji. Zategadelj je tudi mogoče, da zbornica zavrže sklep budgetne komisije in vlada ostane. zajme izvore domišljije in razuma noter do dna; nikdar jej ne more zopet povrniti svetega veselja, ki iz ljubezni do vsakdanjih stvarij, iz udanosti k prirodi, iz vere in upanja na človeško krepost in božjo previdnost izvira. Štirnajsto poglavje. Oh! kako hudo, (,'e bogatih nad polno mlado blago srcu Začuti svoj prvi udarec! — No pozna &o ualoge, Katero je uči življenje, — da trpi in molči. Zopet je miuulo nekaj tednov. Radostni imenitni svet je po stan navadi radosten. Godba, smeh ples in novošegni lišp in blišč še zmiraj zlatijo zunanjo stran onih ljudij, kateri bijoče svoje srce s tenčico staro navadnih običajev zakrivajo ali pa svoje bolesti z videzno radostjo zagriujajo. Pred zelo kratkim časom Mabel še ni nosila take tenčice ter se ni ugibala pod takim bremenom. Nje gibanje je bilo svobodno, nje smijanje prirodno in nje srce lebko. A sedaj je vse drugako; Mabel ni več nobena izjema in kaj močno se je preinenila. Svet je morebiti ni odtegni sv..je udanosti, če prov je njego- vemu občudovanju primešane nekaj zavisti. Tudi zdravje jej ni spodkopano, če prav so rože nje lic nekoliko obledele; tudi se tega življenja ni presi-tila, kajti nov živelj, katerega je bolj vzvišen duh vsakdanjemu življenju udihoval, še ni izgubil prav nič svoje mičnosti. V kljubu temu se je nenadoma in čudovito preinenila nekdaj toli srečna, vesela in brezskrbna Mabel. Kratkovidni svet tega ne opazuje, celo ljubezen tega ne vidi, tudi nje srce komaj priznava, da je teško, a neizrečno breme tlači. In vender tega bremena upliv prešinja vse nje življenje ter gospoduje vsem nje mislim. Če prav je to breme drugim zakrito in če prav je je Mabel sama odbijala, tako vender nekaj doslej toli lehko-srčni Mabeli tlači njenega duha. Naj bode kar koli, nekaj je, kar jej dela teško srce, kajti nje radost, nekdaj tako prirodna, je sedaj le prisiljena in le prilična. Je nekaj vznemirja jočega, katero skrb in strah naznanja; je nekaj skrivnostnega, kajti nikomur je ne pove; Mabel ohranuje navidezno mirnost ter se ogiba vseh, ki jo bistro opazujejo. Tudi nje premenjene navade izdajajo primerno meno v nje čutih, razlogih in namenih. K zajutreku ne prihaja več pojoč veselo pesnico, tudi ne skaklja več z lehkimi nožicami k durim svoje tete, da bi jej radostna dobro jutro voščila, ampak ostaja v svojej sobi, zvesto posluša stopinje sorodnikov, ki se k zajutreku zbirajo, in sama prišedši ozira se prek mize z bistrimi očmi in skrbnim obrazom. Ko se zvečer vrača od veselic, katerih se z nadnavadno strastjo udeležuje, izpozablja baje na spanje, po katerem utrujena mladina navadno hrepeni; postrežnico poslovivši, koraka neredno po sobi gori in doli, zre po noči skozi okno ali pa prav tiho duri odprši hodi kot duh po hiši ter kuka skozi razpoke in ključavnice ; potem pa prestrašena po kakem šumu beži naglo v svojo sobo, obriše si morebiti solzo v očeh ter se uleže spat, svetinico pa še pusti goreti. V družbi večinoma res ne zapazujejo teh gostih znamenj, vender bistrim očem izdajajo vsaj oni skrivnostni strah, ki se v vse nje mišljenje upleta. Naglo zarudenje njenih lic, razdraženi o pogovoru ne-pomenljivih predmetih, živčno prestrašenje, če je nenadoma nagovorjena, neka prilična raztresenost, to vse pričuje, kar bi sedaj najrajša zakrivala. (Dalje prih.) Št. Marjeteko uerteljstvo je skrbelo za to, da 86 je okrasila šota izredno lepo in so zastave vabile goste iz raznih krajev. Ob 11. uri je bila v farni cerkvi slovesna maša, katero je služil domači gosp. župnik Jakob Trstenjak v prisotnosti mnogega občinstva. Učitelji so peli slovesno Miklošičevo mašo, v katero je poseben čveterospev uplel krasno ulogo. Po rhaši je bilo v šolskem poslopji, kjer je vsak došlec dobil iz nežnih rok krasn šopek cvetlic, društveno zbo rovanje, katerega se je udeležilo 41 učiteljev in učiteljic iz obeh okrajev, poleg zastopniki okrajnih in krajnih šolskih svetov, občinski župani in drugi odlični gostje. Po otvorenji Lborovanja pozdravi gosp. predsednik Ptujskega učiteljskega društva Fran Ži-her vse navzorne ter naznani dnevni red. Posebno omeniti je predavanje gosp. učitelja Božidara Wein-harda, ki je predaval o nDomoznanstvuu tako mično in popolno, da so mu vsi navzočni krepko odobravali. Predsednik se je govorniku posebno zahvalil. Ko so se rešile razne točke, sklenilo je učiteljstvo, da se gos. Jan Legu v Pragi, ljubitelju našega na-lega naroda za ustanovitev knjižnice za (našo mladino pošlje posebno priznanje. H koncu se predsednik zahvali vsem navzočni m za prisotnost ter sklene zborovanje s trikratnim „Živijou našemu milemu cesarju. Vsi zakličejo živio ter stoje pojo cesarsko pesen. Po zborovanji smo se preselili v prostore znanega rodoljuba gosp. Mikl-na, veleposestnika in trgovca, ki nas pozdravi s svojo obiteljo in godbo, Vsi prostori so bili okrašeni z zastavami, venci in domoljubuimi napisi. Navzočnih je bilo do €0 osob. Pred zasedanjem je bilo vseh prisotnih predstavljanje, katero je dobro izvršil g. Porekar. Mej obedom so bile razne napituice oblastvom, tovarištvu, Častiti mnogo zastopani duhovščini, nežnemu spolu, raznim gostom in prijateljem obeh društev. Urednik „Popotnika" iz Maribora g. M. Nerat bil je posebno nazdravljen. Mnogo gostov prišlo je iz Ptuja, Ormoža, Središča itd., kateri so komaj prostore dobili. Po pozdravu teh se začne splošna zabava s petjem in plesom, ki je trajal dolgo v noč. Posebno zahvalo zasluži mešani zbor iz Ptuja, ki se je izborno od likoval z narodnimi pesnimi. Naj bo tukaj vsem hvala in slava izrečena, ki so se udeležili tega izleta, ali na kak drugi na čin spomnili se gostov tega izleta. Žal nam je, da 8e nekateri ueso mogli udeležiti. Spominjali smo se jih. Posebno čast še gospodu Mikluu, njegovoj soprogi in sinu, ki so tako izborno stregli z dobro jedjo in pijačo za vse navzočne in nam okrasili njih prostore. Ta dan mi je in bo v vednem spominu. Na zdravje! in videnje! Narodnjak Domače stvari. — (Odlikovanje.) Gosp. Fran Lenček, veleposestnik na Blanci, dobil je na razstavi na Dunaji za razstavljena jabolka (voščenke) srebrno svetinjo. — (Poročil) se je danes gosp. Dr mota, c. kr. uradnik v finančnem ministerstvu, z gospodično M i lav č evo, hčerjo g. Milavca, gostilničarja in hišnega posestnika pri „Zlatom sodčeku". — Danes se je tudi poročil g. Fran R d g e r, trgovec v Mokronogu, z gospodično Marijo Kušliuovo iz Mokronoga. — (Gimnazija Ljubljanska) bode šolsko leto zaključila dne 0. julija. Takoj v isti dan prične ustna matura. — (Drobne vesti.) Dolenjsko pevsko društvo priredi dne 30. t. m. izlet v Žužemberk. Zlato poroko praznuje danes g. Jakob Mehora, posestnik in pek v Rudolfovem. — („Učiteljski Tovariš.) List za šolo in dom" ima v 10. številki nastopno vsebino: Učitelj sodnik. (Ivo od Nanosa.) — Zgodovina pedagogije. — Knjiga slovenska v XIX. veku. Iz šole za šolo. Vaja iz matematičnega zemljepisja. — Čisti jezik v šoli. — Slovenskomu pučkomu uči-teljstvu. — Književstvo. — Dopisi. (K preizskušnji učiteljske sposobnosti) so meseca maja t. 1. prišli ti-le gg. učitelji in gg. učiteljice: Črnologar Konrad, zač. učit. v Vel. Gabru; Gettvvert Vil., učit. na ev. šoli v Ljubljani; Hočevar Iv., zač. učit. na Jesenicah; Krauland Matej, učit. v Koprivniku; Krauland P., zač. učit. v Ovčjaku; Levstik Anton, zač. učitelj v Senožečah; LunaČek Aleksander, zač. učitelj v Srednji Vasi (v Bohinji); Marolt Fr., zač. učitelj v Blagovici; Mežan Mihael, zač. učitelj na Slapu; Moro Hugo, podučitelj v Šent-Mohorji na (Koroškem) Mulluer Evgen, zač. učitelj pri M. Dev. v Polji; Perko Jos., zač. učitelj v Šent. Mihelu pri Žužepl-berku; Potokar Alojzij, zač. učitelj v Cerknici; Reich Jos., zač. učitelj na Vinci; Rozman Ign., zač, učit. v Mošnjah ; Savrl Val., zač. učit. v Maihavu; Schmied F., zač. učit. v Žireh; Šober Ivan, zač učit. v Črmoš-njicah; Stampf Moric, učit. na meščanski šoli v Ftinfhaus-u pri Dunaji (za meščanske šole III. sku pine); Tomažič Ivan, zač. učitelj v Zalogu; Doli-nar Josipina, podučiteljica v Malestig-u pri Beljaku; Franko Viljemina, vrtnarica na c. kr. učiteljišči v Ljubljani; Ihan Gabrijela zač. učiteljica v Brežicah; Jankovič Frančiška, zač. učiteljica v Semiči; S. Mantuani Antonija, zač. učit. v Lichtenturnovi sirotišnici v Ljubljani; Podkrajšek Kornelija, za-sobnica (iz francoščine). Dopolnil je preizskušnjo g. Brzin Fr. iz krščanskega hauka. — (Prve letošnje češnje) doposlale so se pretekli teden iz Vipave na tukajšnji trg. — (O požari v Strohinji) se nam piše: Dne 13. t. m. ob 7. uri zvečer začelo je goreti pri kmetu Janezu Grašiči, po domače pri Lenček u številka 22 in sicer je ogenj nastal v drvih. Ker so v vasi razen dveh vse hiše lesene in s slamo krite, ker so zdržema postavljene, ker so po vrtih velike skladnice drv, ki jih je lanski sneg po gozden polomil in ker je sapa proti vasi pihala, je bilo bliskoma 29 popisnih Številk z vsemi gospodarskimi poslopji v ognji. Ljudje, ki so bili večinoma še v gozdu ali na polji, prihiteli so domov, a rešili so z največjim trudom in z nevarnostjo življenja jedva živino. Vse drugo morali so pustiti in zgorela jim je obleka, orodje, nekaterim celo denarji in hranil-nične knjižice. Pogorelei so večinoma zavarovani, a le za male zneske. Ker ubogi pogorelei nemajo strehe, ne obleke, ne živeža, ne orodja niti lesa za nove hiše, ker jim je sneg lansko zimo toliko dreves polomil, prosim že blagi in usmiljeni ljudje, da hudo prizadetim pogorelcem pomagajo. Dvojno da, kdor hitro da! — Na pogorišče so prihiteli gg. okrajni giavar, okrajni sodnik, župan, žandarmi in več gospode iz Kranja. Kranjska požarna bramba se je tudi tukaj prav hrabro in junaško obnašala in rešila hišo, ki je bila v središči ognja. Žal, da nam je vode primankovalo, sicer bi bili vrli gospodje iz Kranja, ki so jako hitro k nam prihiteli, gotovo še več rešili. Srčna hvala in vsa čast požarni brambi v Kranj i! — (Kam ni ški požar s ke mi j s keg a s t a-lišča). — Priprost kemijski račun nam pove, da nastane iz jednega kilograma žvepla blizu 700 litrov Ž v ep lene sokisline, onega nevarnega plina, pred katerim je v strahu bežalo prebivalstvo mestno. Ako smemo poročilom verjeti, ležalo je v shrambah blizu 30.000 kilogramov žvepla. Navadna multiplikacija nam dalje pove, da bi se iz tega zaklada za-moglo razviti 21,000.000 litrov otrovne kisline, reci: j edeni nd vaj set milijonov litrov. Račun velja za slučaj, daje toplina = 0° C, in zračni tlak = 760 mm. A lahko trdimo, da bi imela dušeča sapa poprečno temperaturo 30° C, kar je prej premalo, nego preveč. Zato bi se še bolj raztegnila ter imela nad 23,000.000 litrov prostornine. Žveplena sokislina je 2 2krat težja nego zrak in vsied tega bi se polegla po tleh. Ko bi stala dva metra visoko, bi zalija najvišjega moža. Pokrivala bi v tem slučaji blizu 11 600 kvadratnih metrov — tedaj razmerno jako majhen prostor krog goreče mase. Polumer dotičnega kroga bi meril le nekaj čez 61 metrov! Nevarnost v mestu po tem takem ni bila velika — ko bi kislina ostala skupaj in bi se ne pomešala z zrakom. V taki razredčeni obliki pa bi jo prepih gnal morebiti jako daleč in nevarnost otrovanja ljudi) in živalij bi ne bila mala. — Strašne pa bi bile posledice, ko bi zgorelo toliko žvepla, kakor ga je bilo po prvem poročilu naših listov v shiambi, namreč 10.0 0 0 ton! (tona = 1000 kg.) V tem slučaji bi se bilo razvilo skoro osem tisoč milijonov litrov kisline. Ulegla bi se proti jugu; ko bi ne našla nikakega zadržka, pokrivala bi dva metra na debelo polukrog, (na sever ne more vsled planin) imajoč nad poldrugi kilometer polu-mera! A ker pod Kamnikom ni na vse strani rav nine, temveč le proti Mengšu, morala bi kislina teči po raznih strugah, posebno pa proti jugu in tedaj bi gotovo mnogo dalje segala, nego poldrugi kilometer od pogorišča — Kake posledice ima dihanje žveplene sokisline, je znano. Okužena in zamorjena je v njej vsaka orgauična stvar. Tudi voda bi se je navzela (1 liter vode popije skoro 44 litrov kisline), nastala bi vodena žveplena sokislina v potokih. Pač tehtnih uzrokov dovolj delati z vsemi sredstvi oa to, da se v bodočnosti taka nevarnost temeljito prepreči. — (Iz Bolca:) se nam piše dne 15. t. m.: Imeli smo že prav toplo krasno vreme, narava bila je že razvita, kakor pri naših sodeželanih v ravnini, kar nam včeraj pobeli sneg vse naše mogočne vrhe in daleč doli proti dolini, kadar je naš možati Bombon le količkaj s snegom pokrit, je to znamenje, da je na Koroškem tudi in mnogo snega. In to je res, kajti kakor smo včeraj izvedeli, snežilo je pred-včeraj na Trbiži, kakor o Božiči in v kratkem ležalo je daleč na okolu za čevelj na debelo snega. Ravno tako bilo je v Rablu in na Predelu. Seveda sneg kmalu zgine, ni ga več, a spomin vender pusti. Ubogi kmet, vseh trpinov trpin! — (Dražba muricodolske govedi) bode dne 26, t. m. ob 3. uri popoludne na dvorišči pri ^Bavarskem dvoru". — (Nova pošta) otvorila bo je včeraj v Jurkloštru na Štajerskem. Zvezo bode imela z Laškim trgom po trikrat na teden. — (V morske ko peli v Gradeži) (Grado) vsprejme dotični odbor tudi letos 40 ubogih škro-fuloznih otrok iz Gorice in z Goriškega brezplačno. Roditelji ali varuhi, ki bi radi dosegli brezplačno mesto svoiim od 6 do 14 let starim otrokom, naj uložijo prošnje, pisane na imenovani odbor, pri svojem c. kr. okrajnem glavarstvu, v Gorici pa pri m stnem magistratu, v času od 15. maja do 10. junija. Prošnji naj se priloži zdravniško spričevalo, da je otrok bolan pa ozdravljiv, spričevalo o stavljenih kozah ter ubožni in rojstni list. Telegrami „Slovenskomu Narodu"; Dunaj 16. maja. Po dvadnevnem bivanji na graščini Peleš, odpotovala cesarica včeraj popoludne ob 4. uri. Kralj in kraljica spremljala jo do Predeala. Ob 51/« uri dospela v Braševo (Kronstadt), od koder se je čez pet minut zopet dalje odpeljala. Dunaj 16. maja. Najmlajša dvanajstletna hčerka ministerskega predsednika Taffea, kom-tesa Klementina, včeraj zvečer za škrlatico umrla. Jutri se bode truplo na tihem blagoslovilo ter prepeljalo v rodbinsko rakev Elli-schau na češkem. Peterburg" 16. maja. „Pravitejjstveni Vjestnik" naznanja, da so car, carica, prestolonaslednik in veliki knez Jurij včeraj odpotovali v južno Rusijo. Praga 15. maja. — Občni zbor banke „Slavijeu določil družbi sv. Cirila in Metoda in slovenskemu pisateljskemu društvu po dve sto goldinarjev podpore ter izbral dr. Josipa Srneca v Celji za poverjenika na mesto pokojnega Božidarja liajča. Berolin 15. maja. „Reichsanzeiger" objavlja državnega kancelarja naznanilo, da se bodo trdnjave Strassburg, Metz in Poznanj razširile. _______^««»___«^_«__-__. Grozna nesreča zadela je vas Strohinj, Pogorelo je 13. t. m. 29 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Ker pogorelei neso druzega rešili, kakor golo življenje, ker nemajo niti živeža, niti obleke, obračamo se do vseh znancev in do dobrotnikov s trdim zaupanjem, da ne bodo zaprli svojih src toliki nesreči nasproti, temveč pomagali usmiljenja vrednim pogorelcem. V Naklem dne 14. maja 1887. (L. S.) V. Korenčau, župan. Fran Pavlin, Fran Voglar, svetovalca. 1 Gospodje pevci Ljubljanske Či- '^1? talnice se prosijo, da gotovo pridejo iV'i| v polnem številu v torek h glavni § pevski skušnji. Odbor. „LJUBLJANSKI ZVON (isa—86) Htoji za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Tržne cene v Ljubljani dne 14 maja t. 1. fl. kr. Špeb povojen, kgr. 3- kr. Pšenica, hktl. . . . 731 — MS Bel, « • * 4 87 Surovo maslo, a — 951 Ječmen, 4155 Jajce, jedno .... —! 2j Oves, 292 Mleko, liter .... — H Ajda, m • • * 4 55 Goveje meso, kgr. — 64 ; Proso, Koruza, n • • • 4 87 Telečje ■ » — b0> ■ ♦ • 5 04 Svinjsko , „ — 58 Krompir, ti ' ' • 250 Koštrucovo | - — 36 Leda, a ta - — 60 Grah, H • • • 13 — — n Fižol, » • • t 1 - Seno, 100 kilo . . 2 85 Maslo, — Or Slama, „ , . . . 3 12 Mast, — J64 Drva trda, 4 □ metr. 6 20 Speh frišen, „ —160 „ mehka, . 4j — Meteorologično poročilo. S ( Q Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 14. maja. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 728*62 mm. 731*11 na. 732-83 ram. 6-8° C 7 4° C 90 C si. szh. si. szh. si. vzh. obl. obl. dež. 22 4 Onu dežja. 15. maja. j 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 734-55 mm. 734-43-ii. 735 17 m. 7-63C 170« C 11-6» C si. szh. si. szh. brezv. obl. d. jas. d.jas. 590 ■■. dežja { in toče.' nor malom. 81-40 8260 11250 9705 878-— 281 — 127 — gld ZDuLr^aJslsa, "borza dne 16. maja 1.1. (Izvirno telegrafičuo poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld Srebrna renta.....„ Zlata renta......„ 5% marčna renta .... „ Akcije narodne banke . . „ Kreditne akcije.....„ London........» Srebro........„ Napol........n C kr. cekini......„ Nemške marke.....■ 4°/o državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 100 „ Ogerska zlati* renta 4°/0...... OgerBka papirna renta S1 lt..... '»° o Itajerske zem'-išč. odvez, obli g.. . Dunava reg. srečke 5°/0 ■ • tf'd. Zemlj. obč. avstr. -I'/,0,,, zlati zaHt. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinaudove sev. železnice Kreditne srečke.....10U gld. Rudolfov« srečke.....10 Akcije aDglo-avatr. banke . . 120 „ Trammway-društ. vel). 170 gld. a. v. 10-05'/, - , 5-98 - „ 62-32«/, - , 250 gld. 128 gld. 165 101 87 105 116 126 100 174 18 102 226 danes 81 60 82-45 112-20 •h 705 880 — 281-20 127- 1005 V, 597 62-32«/, — kr. 75 „ 65 95 „ 50 25 Zahvala. Ker me je tako hudo zadela britka osoda, mi ni mogočo v tem žalostnem stanji vsem prijateljem in znancem drage pokojnice osobno se zahvaliti za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja mej boleznijo kakor tudi pri pogrebu, kakor tudi za mnoge darovane pomenljive vence, prosim tedaj tem potom vBprejeti mojo iskrenejšo zahvalo zlasti se čutim dolžnega, Rakeškim in Cerkniškim pevcem za ganljivo petje izreči najtoplejšo zahvalo. Na Rakeku v maji 1887. (3g7) Ivan vVallner. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze blagega sočutja ob bolezni in smrti prerane izgube ljubljenega, nepo-zabljivega soproga, oziroma svaka JOSIP-a KOLAR-ja, ključarja in posestnika v Planini za izkazano poslednjo Čast pri pogrebu, vsem sorodnikom in prijateljem, posebno pa odličnim gospem izrekam v imenu žalujoče soprogu najtoplejšo zahvalo Une dini 15. maja 1887. (374) Danilo Vulcsio. I.otorljne srečke 14. maja. Na Dunaji: 87, 34, 73, 58, 41. V Gradci: 13, 21, 62, 55, 67. Razpis služIle ohcinsteoa sluge. Pri Županstvu v Sevnici je izpraznjena služba občinskega sluge. Služba nastopi se a 1 julijem t. 1. Plača je za sedaj na mesec 15 gld., uradna obleka in za neoženjene tudi prosto stanovanje. Prosilci tej službi ne smejo biti nad 40 let stari, morajo biti vešči slovenskega jezika v govoru in pisavi ter nemškega v govoru. Prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico in spričali dosedanjega službovanja naj se do 1. junija t. !. tu sem predložijo. Bivši vojaki ali žandarji, ter prosilci samskega stanu imajo prednost. Županstvo Sevnica, dne 14. maja 1887. (372—1) Župan: Tinko jfletll«*. St. 2535. (351—3) v sklic ostalinskih upnikov. C. kr. okrajno sodišče v Velikih Laščah poziva vse upnike (verovnike), kateri imajo kaj terjati iz ostaline (zapuščine) dne 25. aprila 1887 z oporoko v Podturjaku umršega gospoda posestnika in trgovca Matije Kočevarja iz Podturjaka b. Št. 25, okraja Velike Lašče, naj se pri tem sodišči oglasijo, svoje iskovine napovedo in dokažejo, dne 8, Junija 1987 ali do te dobe svoje prošnje pismeno ulože, — sicer bi oni do ostaline, ako bi s poplačanjem naznanjenih terjatev pošla, ne imeli več nobene pravice, razen kolikor jim pristoji kaka zastavna pravica. C. kr. okrajno sodišče v Velikih Laščah, dne 3. maja 1887. Doktorja medi« mesto v trgu NmnrfJI pri Jel&ah (St. Dlarelii 1»et KrlachNtelu) na Dolenjem Štajerskem je izpraznjeno. Letne plače dobi GOO gld. za lečenje siromašnih ljudij iz okraja Šmarijskega, zraven je pa tudi še dovoljno privatnega in sodnijsko-lečniškega posla ter zaslužka. Kdor želi to službo dobiti, mora slovenski in nemški znati, pa svojo lekarnico imeti. Prošnje naj se pošljejo do konca junija ISH7 na odbor okrajnega zastopa, ki je tudi pripravljen ostale pogoje itd. naznaniti. Odbor okraj, zastopa v Šmariji pri Jelšah, dne 5. maja 1887. (361—1) Načelnik: Aiulerluk. rt«XXttXX»XXXXXXXXX MU'k a rs k« zadruga daje s tem ^ _ naznanilo, da more že postreči z ki se prodaja po sledeči ceni: S Namizni pretolsti sir I. vrste kilo gld. 1.— 5 „ tolsti „ II. „ „ „ —.80 ^ „ poltolsti „ III. ti n n —.60 6 Kupcem večjih množin dovoli se pri-2 merno znižana cena. X Prva mlekarska zadruga v a Ljubljani. n XXXXXXXXXXXXXXXXXX Učenca čvrstega, ki je dovršil 1. realko in je slovenščine in nemščine zmožen v govoru in pisavi, vsprejme takoj v trgovino z mešanim blagom . I <»**i|> BriiHN v Dolenjem Log«««!. (353—3) Ženitvena ponudba. GoBpod srednje starosti, mnogovrstno |izobražen, ki ima gotovega letnega dohodka do 3t'00 gld., v Trstu, želi se oženiti z gospodično, ki ima nekoliko tisoč gld. Z mu-zikaličnem izobražanjeuj ima prednost. Odgovori na ,.E