Stev. 230. Leto XI!. Maribor, torek 11. oktobra 1938 Jugoslavija pred volitvami Včeraj je bila beograjska vlada rekonstruirana, narodna skupščina razpuščena in razpisane so nove skupščinske volitve za nedelo 11. decembra — Volitve bodo po starem voliinem zakonu BEOGRAD, 11. oktobra. Včeraj od 17. do 18. je imel ministrski svet sejo Pod predsedstvom predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča. Na seji je bilo sklenjeno, da se predloži kr. namestništvu razpust Narodne skupščine ter razpis n(>vlh volitev. Seji sta prisostvovala tudi nova ministra Svetislav Hodžera in Ante M a š t r o v i č. BEOGRAD, 11. otkobra. V imenu Nj. Vel. kralja so kr. namestniki z ukazom °d 10. t. m. na predlog notranjega ministra ter po zaslišanju ministrskega sveta plenili, da se razpusti Narodna skupščina, ki je bila izvoljena 5. maja 1935. Vo-Htve narodnih poslancev bodo v vsej državi v nedeljo 11. decembra, po predpisih zakona o volitvah narodnih poslancev z dne 9. sept. 1931. Narodna skupščina, bo izvoljena 11. decembra, je sklicana na izredno zasedanje 16. januarja 1939. BEOGRAD, ll. oktobra. Na predlog notranjega ministra so kraljevi namestniki včeraj podpisali ukaz, s katerim se seje senata za letošnje leto zaključujejo 111 se senat sklicuje na izredno zasedanje dne 16. januarja 1939. BEOGRAD, ll. oktobra. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov sta bila včeraj postavljena: za ministra brez portfelja Svetislav Hodžera, od-^etnik in bivši narodni poslanec, za ministra za telesno vzgojo naroda Ante M a-* f o v i č, narodni poslanec. Oba ministra sta takoj prisegla. RAZPUŠČENA SKUPŠČINA MARIBOR, ll. oktobra. Dne 5. maja ®35 so bile volitve v Narodno skupščino, * Se bila včeraj z ukazom kr. namestni-.,°v razpuščena. Nosilci štirih državnih ,s* so bili Bogoljub Jevtič, dr. Vladko }ačck, Dimitrije Ljotič in Božidar Mak-*«novi6. Zavrnjeni pa sta bili listi prednika Jugoslovanske narodne stranke r0rbaši) Svetislava Hodžere, ki je bil I ®fal imenovan za ministra brez port-in voditelja socialistov dr. Živka o&aloviča. Glasovalo je v vsej državi w2%, v Sloveniji pa samo 46.96%. Po ■radnih podatkih je dobila lista Bogolju-,.a Jevtiča 1,746.982 glasov, opozicijska In? dr. Mačka pa 1,076.345. Listi Ljotlča t Maksimoviča nista dosegli potrebnega •‘cnika. Skupaj je bilo izvoljenih 370 rodnih poslancev, 303 na Jevtičev! in dr. Mačkovi. V Sloveniji je bilo iz-g J®n'h 29 poslancev. Razen odstopivše-g dr. Novačana, ki je postal konzul v **.riJU> 3o bilo do razpusta Narodne skup* ln° 10 poslancev JRZ, 10 jih je bilo neki, k*2*ran'li ali pa članov Delovnega ba> 8 pa jiii je ostalo pri JNS. SVETISLAV HODŽERA b-p^GRAD, 11. oktobra. Novi minister rol.* *n'ce Svetislav Hodžera je bil sk0 * V Nlšu 12> nov' ,888‘ VišSo trgov' Ben končal v Parizu, pravo pa v ra "radu. Bil je v svetovni vojni težko nik Po vo*ni hil diplomatski urad-neta nait0- 0t*vetn*k ter ponovno šef kabi-lt0v! nistrskega predsednika Petra Živ-t(e„ ca* 1931. je bil izvoljen za narodni st Pos,anca- Nekoč je pripadal radlkal-vil tk kot *K)SJa,lcc l>a Je 1. 1932. raz-U0 |.nfvl* •1’ristoteko akcijo«, imenovano je »Bristolu« v Beogradu, kjer se stanpt 3ia 1>arlamentarna opozicija. Se-I933 1 P!' rot^* zaželenih posledic. L. strank« u^tanov't Jugoslovansko narodno bij * i °',• SOustanoviteli Aerokluba io Časii!»y,°'!v,n 73 "fcRovepa dosmrtnega krat odlikovan. V V°,nah 16 bU tUd’ VCČ' BpnnnANTE MAŠTROVIC Za teles m Vr)' V' ol?t°bra. Novi minister v * <5 ieH„Vf;0l?',aroda ^nte M a š t r 0-’a 1898 v ? I)a!matinec. rojen 25. male koi?-,i ! a arskl* V Liiganu v Švici Se lehinfc ? 0 akade'««3o. Posvetil VCvn>K,,.in.trwvini' Pri Živko-f8, ^a levtiZ ! bil izv0,Jen za poslan- 1|e" kotnair. SH ie Wl l*vo- *ndfclinov|?a K prva, gliji izpremembe v vladi, ker so se po nekaterih vesteh z odslopivšim ministrom mornarice Duffom Cooperjem solidarizirali še štirje ministri: Stanlev, Elliott, Morrisson in lord Delaware. („1 Oeuvre“). Konsekventen politik Po vesteh francoskih listov je znani belgijski socialistični voditelj Vandervel-de v znak protesta izstopil iz stranke, ker sta belgijska vlada in socialnodemokratska stranka, katere član je predsednik vlade in zunanji minister Spaak, v češkoslovaški krizi zavzeli nevtralno stališče. Vprašanje štednje »Samouprava« piše, da je samo delna mobilizacija Francije stala 500 milijonov frankov dnevno, skupaj okoli 68 milijard. Ogromne vsote so porabile tudi Nemčija, Anglija in Italija ter vse manjše države, ki so bile tudi pripravljene. Edina država, k; ni mobilizirala niti enega vojaka in ki ni izgubila nič denarja, je bila Jugoslavija. To pa zato. ker je bila njena zunanja politiko tako vodena, da ni imela sovražnikov. Dovoljena In prepovedana mednarodnost Za kapitaliste ni narodnosti, ni državnih mej; imajo kartele, konzorcije, politične zveze in skupen sist boja proti delavstvu. Prava medna v solidar- nost je med njimi. Toda de avei ne smejo biti mednarodni, to je imeti zvez s sotrpini v drugih deželah ali po vsem svetu. To je za delavce narodno izdajstvo, čeprav so socialni interesi delavstva po vsem svetu enaki, kar se tiče boja za pravico. (»Delavska Politika«). Tudi Svetislav Popovič »Hrvatski Dnevnik« poroča, da je Milan Banič, ki je pripadal parlamentarni opoziciji, vstopil v JRZ. Prav tako se pripravlja, da gre v JRZ dr. Svetislav Popovič iz Zemuna, ki je bil do zadnjega eden izmed voditeljev JNS. Same še lutri v sredo 12. do 10. ure dobite lahko še srečke drž. rair. Soterlje pri viru sreče POTNIK uradna potovalna pisarna in poobl. glavna kolektura PTUJ MARIBOR CELJE 1. žrebanje 12. oktobra 1938 Maribor, 11. oktobra. V ti lih angleških krogih, ki imajo od nekdaj odločilno besedo nad usodo imperija, si nasprotujeta v zadnjem času dve struji: ena, ki se boji nacionalnega socializma, in druga, ki se boji boljševizma. Eksponent prve struje je W. Churchill (svoičas je bil njen besednik A. Eden), a drugo strujo zastopa N. Chamberlain. Ta druga struja ima trenotno premoč in jo bo v teh krogih bržkone tudi obdržala. Kakšne pa so svetovnopolitične koncepcije teh dveh struj? Koncepcija Churchillove smeri lahko definiramo tako: ohranitev imperija, ohranitev posesti in svetovnopoiitičnih pozicij. Iz tega sledi obrambno stališče do totalitarnih sil. V dinamiki teh sistemov, ki morajo biti ekspanzivni, če nočejo propasti, vidijo pripadniki te struje ogroženost imperija. Na obrambo jih torej ne napeljuje ideološki moment, temveč pri-prosto in trezno spoznanje, da se ekspanzija teh sil ne bo ustavila pred mejami imperija, ker drugače sploh ne more, ker jo bo silila na to prej ali slej njena notranja zakonitost, ki ji je ' e »dinamika«. Potemtakem je le logično, da želijo pravočasno ustaviti ta razvoj! Zaradi tega je razumljivo str e te skupine v španskem vprašanju, st o ob anšlusu in končno ob nemško-čci'::oslovaškem sporu. V Sovjetski zvezi ta struja ne vidi nevarnosti, ali vsaj le podrejeno nevarnost: ideologije se angleškim konzervativcem tega kova ne zdijo nevarne, one se dajo kanalizirati, držati v šahu, paralizirati. Na drugi Strani po presojanju teh krogov ne more imeti Sovjetska zveza imperialističnih interesov. če bi se pa vendar enkrat pojavile take tendence, tedaj bi bilo še vedno dovolj časa, da se proti temu kaj ukrene. Skratka: sovražnik ni ta ali ona ideologija, ampak prav konkretna ekspanzijska nuja totalitarnih sil. Definirati drugo strujo, je nekoliko de-likatnejša stvar. Nemci so nekoč skovali izraz »periidni Albion<;. Danes bi se mogla tako izraziti druga stran, ne da bi s tem mnogo pretirala. Chamberlainova politika je bila od vsega začetka prijazna Rimu in Berlinu. Nikakor pa ne zaradi kake posebne simpatije do teh sil ali njih reprezentantov. Podlaga te politike je sledeči zelo priprosti račun, če bi v morebitnem bodočem konfliktu podlegla Nemčija, se ne bi dalo iz tega dejstva velifto profitirati: kaj bi se pa še dalo vzeti Nemčiji? Kar je bilo mogoče dobiti, je Anglija po svetovni vojni že dobila... Poteg te Nemčiji in Italiji naklonjeni politiki smo pa mogli zasledovati še nekaj zanimivega. To je sistematično odrivanje Francije od nekdanjega vodilnega položaja v Evropi, sistematično oslablje-nje francoskih pozicij na kontinentu, priklenitev Franciqe na vrvco angleške zunanje politike. To daje mnogo misliti! Kako bi bilo z novimi dobički, tam, kjer se lahko še najdejo možnosti za dobiček? Francija lahko odda še neizmerno mnogo... Zaskrbljenost, ki veje iz izjav vodilnih francoskih politikov v zvezi s Chain berlainoviini podvigi, je tudi zelo značilna. To je eden odločilnih momentov v angleški' politiki, ki jo dela Chamberlain. Drugi moment je strah pred boljševizmom. Dokler zaupa prva struja tradicionalni angleški spretnosti v paraliziranju nevarnih ideologij, vidi druga struja razširjanju vplivne sfere Sovjetske zveze in razširjanju boljševiške ideologije največjo nevarnost za imperij. Tudi če bi prej navedeni račun ne bil pravilen, še vedno sc izplača v sporazumu s totalitarnimi silami zavirati sovjetski vpliv. In Če se temu protivi napredna Francija, jo je treba pač prisiliti k politiki, ki ji prostovoljno ne bi hotela slediti. To pa se je Chamberlainu doslej posrečilo v poln meji. Kakšen bo konec pesmi? Treba je po čakati. Toda ne v brezdelju. Mi moramo natančno analizirati in odtehtati igro sil v Evropi in na celi zemeljski krogli (poleg tu obravnavanega vprašanja jih je še mnogo, ki jih moramo preiskovati) in sc potruditi, da konsolidiramo kolikor je mo goče naše lastne razmere, da bomo pri pravljeni za vsak primer. Najbližja bodoč nost nam bo pokazala, kakšne možnosti imamo za prispevanje svojega deleža razvoju k - pravici in resnici. o Politični atentat v Sofiji UMOR ŠEFA BOLGARSKEGA GENERA LNEGA ŠTABA. — OBNOVLJENO GIBANJE EKSTREMNIH NACIONALISTIČNIH STRUJ. SOFIJA, 11. oktobra. Včeraj ob 14. uri je pred vojnim ministrstvom v Sofiji ustrelil rezervni major Stojan Josifov načelnika bolgarskega generalnega štaba, generala Pejeva, nevarno ranil njegovega pobočnika polkovnika Stojanova in ustrelil nato še sebe. Ta atentat, ki je po več letih miru v Bolgariji prvi, je vzbudil po vsej Sofiji in državi veliko vznemirjenje. Ozadje atentata je po zanesljivih informacijah, ki je vzdržujejo kljub drugačnim prvotnim uradnim navedbam, političnega značaja in je v zvezi z obnovljenim gibanjem makedonstvujočih ter drugih nacionalističnih gibanj, ki so jih obudili k življenju evropski dogodki zadnjega časa. Vsa ta gibanja nastopajo proti sedanjemu režimu in terjajo revizijo mirovnih pogodb v smislu bolgarskih nacionalnih zahtev. SOFIJA, 11. oktobra. Polkovnik Stojanov, ki je bil pri včerajšnjem atentatu na generala Pejeva smrtno nevarno ra- njen, je v bolnišnici umrl. Atentator je streljai nanj zato, ker se je postavil pred generala Pejeva in ga hotel zaščititi s svojim telesom. Car Boris, ki se je po atentatu takoj vrnil z Varne v Sofijo, jo je danes zopet zr.pustil. SOFIJA. 11. oktobra. Avala. Atentator na generala Pejeva, ki leži v brezupnem stanju v bolnišnici, se je sinoči toliko zavedel, da je izpovedal, da je izvršil atentat po naročilu za 20.0^ dr. Silex piše v »Deutsche AllgemeW Zeitung« o novi češkoslovaški in pr* ’ da se v Nemčiji vsi čudijo, s ksi®11 energijo se je nova vlada vrgla na r . organizacijo države. Ta energija za*L> vse naše priznanje. Nova češkoslovas bo imela lepo bodočnost. Važne so Pj* vsem njene gospodarske zveze z čijo. Volitev prezidenta ČSR ‘v. 11. oktobra. Reuter p°r°e Vse. češkoslovaške parlamenta! skupine so razpravljale včeraj o vpr šanju novega predsednika repubU Po določbah češkoslovaške ustano se mora izvršiti volitev čim prej- . glavni odbor praškega parlamenta J. sklenil .da je lo vprašanje sedaj n‘} nujnejše. Palestina v plamenu sovraŠ*** JERUZALEM, 11. oktobra. V P*j£ stini postaja položaj čezdalje bolj g pet. Uboji, atentati in napadi se vr drug za drugim. Včeraj je bilo^ tih 6 oseb, od teh 3 Arabci in 3 Pri Cirktonu Jakovu je ekspodira . tovornem avtomobilu peklenski s s0 in nevarno ranil 8 2idov. V JeminU Arabci požgali okoli -10 hiš, pri ^ razdrli železniško progo in povzro ^ iztirjenjc nekega tovornega vlak^0gj razen tega so bili izvršeni tudi ‘ drugi napadi. Javna varnost je.lveS ogrožena, da je ustavljen skoraj fe0. osebni promet. Visoki palestinski misar se vrne iz Londona v Jeruzai. jutri, v sredo. Vojaške čete, ki g0 napravijo v Palestini končno re» že na poti. JERUZALEM, 11. oktobra. Pri vcer šnjih bojih z vstaši je bilo ubitih 11/A cev. Ranjen jc bil tudi neki auglešk1 c nik. ______ »ZMAGOSt &VČEVA PLEMENITOS1^ BURGOS, 11. oktobra. General F** jc izjavil, da upa, da mu bodo zcla3’^0, je poslal 10.000 italijanskih voiako mov, priznali pravice vojskujoče sCJjgoO ke. Barcelona, pravi Franco, ima ^0-tujcev v svojih vrstah, pa jih n.°Cpfan-slati domov. Med republikansko in jrt covo Španijo ni mogoče P9m‘r^vdaj° Franco zahteva, da se republikanci ge brez nadaljnjega ter računajo san na to, kar se imenuje »zmagovalčev menitost«. je BARCELONA, 11. oktobra. Vla izjavila, da je vsak čas pripravljena v jeti internacionalno komisijo in slala domov vse prostovoljce. PROTI EMIGRANTOM- e PRAGA, 11. oktobra. Listi stranke so složno nastopili Pr°‘l. jetju nemških in židovskih t’1" tov iz sudetsko-neniŠkih krajev- r/r emigrantom naj se ne dovoli n p0-poslilev ne izvrševanje svobodo klicev. Borza. Curili, ncvi*®‘ U. oktobra- Beograd 10, Pariz 11.80, London New York 110, Milano 23.1 Jj 1.76, Praga 15.075. - o, ** Oblačno, deloma nekoliko deževij ^ gorah hladneje, potem zopet jasn pleje. Joviče Kaico sanirati težke komunalne in sosoodarske razmere v Ptuju? VSA ZADNJA LETA PTUJ VSESTRANSKO NAZADUJE. — ZAHTEVE OBČINE ZA SANACIJO Dejstvo je, da nekoč tako slavni Ptuj danes ne napreduje več, ampak celo nazaduje. Zaradi težkih gospodarskih prilik, ki so izmed slovenskih avtonomnih mest v Ptuju najbolj občutne, ne moremo naprej. Ni vodovoda, odgovarjajočega mostu čez Dravo in poštenih cestišč itd. Vsega tega se tudi Ptuj zaveda, saj leži v arhivih na kilograme načrtov o mostu, vodovodu, kanalizaciji in cestiščih. Neštetokrat se je že Ptuj obrnil na merodajna mesta s prošnjami za kredit in podporo. Bi! pa vselej zavrnjen. Ni se upoštevalo, da pomeni Ptuj na naši severni meji obrambni zid slovenske narodnosti. Sam Ptuj je gospodarsko prešibek, da bi se obremeni! z javnimi deli, zato mora pri svojih proračunih vedno upoštevati načelo štednje. Da tukajšnje prebivalstvo ne Prenese povišanja javnih dajatev, je dokaz dejstvo, da je bilo v preteklem letu v območju mesta 178 sodnih dražb premičnin in 303 dražb vsled davčnih zaostankov. Zanimivo pa je, da je proračun mest-ne občine znašal pred 30 leti okoli 15 ftilij. din, danes pa le 3 milij. din in to na območju razširjene občine. Sanacijo težkih gospodarskih razmer v Ptuju je treba iskati pred vsem v tem, da država in banovina vrneta od dohodkov, k' jih tukajšnje prebivalstvo v obliki davkov, trošarin, taks itd. plačuje, v eni ali 'frugi obliki, da zamore realizirati načrte. Ptujski davkoplačevalci prispevajo babini na dokladah k direktnim davkom ktno okoli 600.000 din, na banovinski tfošarini na vino in žganje najmanj 150 tisoč din, prispevek za bednostni fond znaša iz Ptuja letno okoli 70.000 din, ba-npvitvske takse in druge trošarine 80.000 'tln, tako da znaščf prispevek banovini iz testnega področja najmanj 900.000 din 'e*no in še več, če upoštevamo, da mest-na elektrarna plača letno državne in ba-n°vmske trošarine okoli 126.000 din. Več ali manj je isto tudi z javnimi investicijami države za ptujsko področje, ki doslej še ni sprejelo nobenega deleža. Potrebe Ptuja so številne in neodložljive. Vprašanje zgradbe vodovoda in kanalizacije ni mogoče premakniti z mrtve točke, ker občina sama nima finančne možnosti, da bi ta načrt izvedla. Kljub lOletnemu prizadevanju ni bilo dosedaj mogoče odpraviti neznosnega stanja glede odvajanja odpadnih vod iz banovinske bolnišnice in hiralnice, ki ne širijo samo neznosen smrad, marveč predstavljajo tudi resno nevarnost za zdravje. Gimnazijsko poslopje ne odgovarja svojemu namenu. Dovozno cesto h kolodvoru in vsaj del banvinsjdh cest v mestnem območju bi bilo treba tlakovati. Stanje državne ceste je tako, da onemogoča avtomobilski promet. Zato zahteva občina sledeče: 1. Področje ptujske mestne občine naj se izloči iz kompetence sreskega cestnega odbora in naj mestna občina sama prevzame njegove naloge za svoje področje. S tem bi bil pridobljen letni znesek 200.000 Din, s katerim bi bilo mogoče izboljšati nevzdržno stanje cest. 2. Delež, ki ga sprejema občina Ptuj na dohodkih banovine, bi se z ozirom na veliko število brezposelnih vsled ukinitve obrata Petovije in z ozirom na sedanje potrebe mesta moral povečati. 3. Ptuj nima v ban skem svetu nobenega zastopnika; mestna občina naj zahteva svojega zastopnika, ki bo obveščal banovino o ptujskih potrebah. 4. Občina naj zahteva, da se spričo tolikega prometa modernizira drž. cesta Maribor—Ptuj—Čakovec obenem z gradbo novega mostu preko Drave. 5. Občina naj se oprosti obveznosti, ki jih je država v zadnjih letih naložila, ki pa po svoji naravi ne spadajo v krog občinskih obveznosti. Zanimive so ugotovitve, da je odšel v petek zvečer pokojni Tratnik ob 10. iz neke gostilne v Levcu in da je takoj za njim odšel po izpovedi prič iz gostilne tudi brezposelni delavec Špajzer Ivan, ki je v gostilni popival in prodajal tam gostom neki cepin za dva dinarja ter se razburjal, ko nikdo tega ni hotel kupiti. Naslednje dopoldne pa je Špajzer izginil in kakor je dognano ,si je sposodil od nekega mehanika kolo in sc najbrže odpeljal po Savinjski dolini. Policija je izdala za njim tiralico. Je majhne postave in sub, star 27 let ter že dalj časa brez dela. Oblasti pa poizvedujejo tudi v druge smeri. Srbkinja dala svoje premoženje katoliški cerkvi V Glini je umrla 76 letna bogata vdova Milka Mudrinic. Svoje precej lepo premoženje je v oporoki razdelila med razne dobrodelne, kulturne in narodne ustanove. Zanimivo pa je, da je lep del premoženja kot pravoslavna vernica namenila katoliški cerkvi. Tri hiše v Solčavi zgorele V noči na ponedeljek je v Solčavi, v prijazni letoviščarski vasi v Savinjski dolini, izbruhnil požar, ki je upepelil tri domačije posestnikov Poličnik. Gasilci, ki so prišli na pomoč, so imeli mnogo truda, da so ogenj lokalizirali, ker je bila nevarnost, da pogori cela Solčava. Škoda je ogromna. Požar so povzročili neprevidni prenočevala, ki so v hlevu kadili. o. Za novega spomeniškega konservatorja je bil imenovan univ. prof. dr. France Mesesnel, ki je že prevzel posle od dosedanjega konservatorja univ. prof. dr. Steleta. o. Predavanje o naših državnopravnih starinah je imel v Ljubljani ravnatelj dr. Mal. Predavatelj je posegel daleč nazaj v našo domačo zgodovino in orisal slovensko državnopravno življenje v davni preteklosti našega naroda. o. Tramvajsko progo v Ljubljani bodo podaljšali do Rakovnika, kar bo koristilo pri tem pa prišla na sled velikim poneverbam, ki jih polagoma še odkriva. Do sedaj manjka okrog 65.000'— din denarja izseljencev in sezonskih dc-lavcev. — Kapetanovic je sedaj v preiskovalnem zaporu v Murski Soboli. o. Blizu Varaždina sta se ustrelila dva Ljubljančana. 261etni absolvent višje mornariške šole Franc Podobnik in brivec Hinko Kirinič. V poslovilnem pismu pravita, da sta beračila, kljub temu pa nista mogla živeti, krasti pa nista hotela. c. Velika narodna kmetsko mladinska manifestacija v Celju za nedeljo, 16. okt., odpovedana. c. Nesreče. Pri polaganju cementnih cevi je padel in si nalomil rebra delavec Verbek Ivan iz Zavodne; z voza je padel posestnik Otorepec Janez iz Sv. Ane pri Pristavi in sc poškodoval po glavi, rokah in nogah. c. Strelske tekme preložene. Tekmovanje strelskih družin, ki je bilo napovedano za to nedeljo, je preloženo na 23. 1. m. Pričetek ob 8. na strelišču v Pečovniku. c. Vlomljeno je bilo v vežo hiše dr. Negrija, odkoder je vdrl tat v mlekarno in železnino. c. še ograjo na Slari grad! V notranjosti gradu so zgrajene ob steni stopnice od tal do vrha. Čimpreje pa naj se zgradi ob stopnicah še ograja, kajti vzpenjajo se prav visoko in kdor bi padel v globino, bi se prav gotovo ubil. c. Nesreča. Včeraj zvečer so prepeljali reševalci v celjsko bolnišnico gozdnega delavca Peška Marka iz Grač-nice pri Rimskih Toplicah. V tem kraju se vrste nesreče delavcev, ki so zaposleni pri tovarni za lesene pod-pelnike, vse prepogosto. p. S svojo surovostjo se je izkazal najemnik Horvat Štefan iz Dražene pri Ptuju. Ker je čisto zanemaril najeto zemljo, je gospodarica Vinko Marija naprosila svojo sorodnico Mesarič Ano, da ii pomaga pri delu. To pa je divjaškega najemnika tako zagrabilo, da je Ano vrgel v klet in jo bil do nezavesti. Par dni je bilo njeno življenje na kocki. Ima tri male otroke, mož pa kuje v fužinah v Tržiču. Dne 12 t. m. se prične novo kolo DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE. Kdor Se nima srečke, se naj obrne nemudoma in zaupljivo na naio hifto sreče In pooblaičeno glavno kolekturo Jutri je žrebanje 1 bančno poslovalnico BEZJAK, MARIBOR, Gosposka ulica 25. Hitite, da ne bo prekasno! Skrbi in težave Celja Celje polaga največ pažnje na tujski Promet, saj ima zavidanja vreden položaj Savinji, ob robu krasne Savinjske do-‘ne in ob vznožju strmega hribovja. Pa aJ. ko izgleda, da je narava te svoje da-v°Ve zaman poklonila našemu mestu. Sa-'nja že davno ni več tako bistra in tujci sc Pohajajo več tako pogosto k nam, da ve ®k°pljejo v reki, ki skriva v sebi tople jrelce. Da bi se to spet uredilo, se je po-a deputacija tujsko-prometnega od-k.ra v Ljubljano, toda vrnila sc je s ta-'n uspehom, da je ves odbor demisio- recTr venc*ar sc 130 moral° nekaj na-v . ^a mesto ne bo ostalo brez kopeli bil ° vodi... Onesnaževanje reke je j,..3. ena izmed redkih zadev, ki je vzne-I| a vse prebivalstvo. Wi električne ure imamo in Celjani ne '“Jaio več tako pogosto službe in vla-tak xak°r PreK ko so kazale javne ure že e raz!ike, da je še kolporterje ujezilo in so klicali: »Vse celjske ure stojijo!« V spomin na te čase kaže ura na Marijini cerkvi noč in dan točno. Most preko Savinje so spet malo zakrpali, pa upamo, da ga bo kmalu odnesla Savinja in bomo dobili novega ob železniškem tiru. Kako bo z novo sodno palačo, tega pa meščani ne vedo. Zdaj je s koli podprta stara grofija, toda če bodo ti koli prenesli potres — tega nihče ne ve. Pa je še mnogo drugih skrbi in potreb, ki romajo v liste, v pisarne in v koše. Tako pomanjkanje prostora v gimnaziji, neprijazni in natrpani prostori na občini in policiji, blat ne ceste ... Preko Glavnega trga ne smejo več motorna vozila in par konj ne sme več vleči po mostu po več voz. To sta res dve pridobitvi, toda zaslug za take in slične zadeve nima nobeden, le napaka bi bila, če bi to že ne bilo urejeno. Qrm°ž je dobil novo vinsko r klet tor *H-.arsk° društvo v Ormožu si je hm, ■ . zac*ružno klet, opremljeno z So i?|UrU . *U0(lcrniini napravami. Klet katoi V01^* s Pri“erno slovesnostjo, &ki 1Prisostvovali razni gospodaričin,,0 "'ki- Nova klet pomeni za tiobif Jt\ vinogradništvo veliko pri-°hw°V nie-i so betonske cisterne, °koUCo£ s steklom- Prostora ima za , 1,1 vina- Cisterne je izde- vr.dka Miovič iz Maribora. Zacini*, PodPrla banovina in s'rslvo za kmetijstvo. Kdo je umoril Tratnika v Celju? Včeraj smo poročali, da so našli kamenarji v Levcu ob Savinji naplavljeno truplo prodajalca lesene robe Jakoba Tratnika iz Osence in da gre najbrže za umor. To je danes dokazano. Našli so sc sledovi borbe, ki ji ni bil nihče priča in katere potek bo mogel opisati le morilec. Na grmu, v bližini katerega je bil pokojnik ubit, so visele ovijalke na noge, čevlje pa je zločinec odnesel. Včeraj dopoldne je obdukcija dognala, da so bile prizadejane Tratniku s topim predmetom težke rane, od katerih je bila že prva smrtna. zlasti rakovniškim romarjem. Progo gradijo zelo naglo in bo kmalu gotova. o. V Ormožu se je pripetila prometna nesreča g. Martinu Školibru, posestniku iz Pušinec. Vozil je v nedeljo iz svojega vinograda manjšo družbo proti domu. Za ■njim privozi avto dr. Brodarja iz Ormoža ter po neprevidnosti prevrne voz g. Školibra v obcestni jarek. Padec je prizadejal g. Školibru posledice, da je moral iskati zdravniško pomoč v bolnišnici. Njegova gospa ima poškodbe lažjega značaja. o. Ponarejevalniea denarja v hotelu. V nekem ptujskem hotelu so orožniki presenetili družbo ponarejevalcev 500 dinarskih bankovcev. Dočim so drugi pobegnili, so orožniki aretirali kolovodjo, 30-letnega Avgusta Dornika iz Celja. Zaplenili so opalograf, 10 negativov 500 dinarskih bankovcev, dve kopiji in mnogo kemikalij ter ponarejevalskih priprav. o. Dva Ljubljančana skočila pod vlak. Za Kolinsko tovarno je skočil pod vlak 16!etni dijak srednje tehnične šole Anton Dolničar, ki ga je lokomotiva usmrtila. Za Mladiko pa je brzovlak povozil 251et-nega zasebnega uradnika Stanislava Ježa, ki je bil tudi takoj mrtev. o. Velike poneverbe na pošli v Prosenjakovcih. 25. avgusta jc pogodbeni poštar v Prosenjakovcih Kapetanovic Nikola, imel nesrečo s svojim avtom, s katerim je prevažal pošto in potnike. Pri Murski Soboti jc vinjen zavozil na rob ceste in zadel v drog. Vsled poškodbe v motorju je avto zgorel. Bil pa je dobro zavarovan. Orožništvo je stvar prijavilo, ker da je nameraval z nesrečo oškodovati zavarovalnico. Slo je še dalje in poštna direkcija je odkrila malomarnosti v administraciji, p. Dobrodelno delo. Letos so se ptujski skavti odločili, da bodo s svojim delom podpirali revne Haložane. Namesto da bi dijakinje po sobotnih večerih razprodajale svojo lenobo in prikupljivost, pletejo sedaj jopice za haloške raztrgan-ce. Želimo, da bi njihovo delo želo mnogo sadov in da bi vzbudilo še več takih vzgledov v Ptuju. n. Split je dobil novega župana. Za novega župana v Splitu ie bil imenovan odvetnik dr. Vlada Matošič. n. Na Hrvatskem bo z uredbo notranjega ministra organiziran nov Okučanski s'rez. n. Naše poslaništvo v Čilu. Za izrednega poslanika in opolnomočenega ministra v Santiagu v Čilu je imenovan generalni konzul dr. Filip Dobrečič. n Sarajevski Sokoli so se do I. 1941 odrekli alkoholnim pijačam, kavi iu kockanju in psovanju, da s tem počaste spomin pokojnega kralja. »Ali si že plačal?« »Ne, in ti?« »Tudi ne!« »No, potem pa lahko kar Skrivnosten stref v gozdu NABIRALEC GOB S PRESTRELJENIM TREBUHOM V GOZDU — KDO JE NEZNANI NAPADALEC? Ko je včeraj zjutraj peljal neki posestnik iz Hoč z enovprežnim vozom skozi dobrovski gozd, je slišal hropenje in ječanje. Šel je pogledat v smeri, od koder je prihajal glas in našel je na tleh moža, ki je ležal v krvi. Takoj ga je naložil na voz in ga odpeljal v Dobrovce, kjer so ljudje nudili ranjencu prvo pomoč, nakar so ga proti poldnevu prepeljali v mariborsko bolnišnico. Tam so izvedeli, da je ranjenec 491etn: Franc Polko iz Studencev pri Mariboru. Imel je še toliko moči, da je vsaj nekaj povedal o dogodku. Polko je nabiral v dobrovskem gozdu gobe. Ko se je zmračilo, se je pred njim pojavil neznan moški, ki ga je ustrelil z lovsko puško. Šibre so mu razmesarile trebuh in ves spodnji del telesa. Zgrudil se je in ležal v gozdu do jutra, ko ga je našel omenjeni posestnik in ga spravil v bolnišnico. Zdravniki so moža takoj operirali, vendar so ga šibre tako poškodovale, da je le malo upanja, da bi okreval. O dogodku so bili obveščeni orožniki, ki so uvedli preiskavo. Ugotovili bodo, kdo je skrivnostni napadalec in zakaj je streljal na nabiralca gob. v stiskalnici odkril in ga odnesel. Namesto denarja je v skati ji našel listek, na katerem mu tal sporoča, da sc naj oškodovani zglasi pri njegovi materi, ki mu bo denar vrnila. Tatvine je osumljen Špindlerjev hlapec Martin V., ki je pred dnevi zapustil službo in neznanokam izginil. Svengali spreobrača neverne Tomaže Z NEVERJETNO JASNOSTJO VAM POVE, KAKŠNI STE IN KAJ VAM ŽIVLJENJE OBETA V BODOČNOSTI Neveren Tomaž sem, pravim okultistu Svengaliju, ko mi pripoveduje o svojih zanimivih uspehih v tujini. Zato me povabi na neko zasebno seanso, ki jo je sinoči priredil g. Svengali za izbrano družbo. Vse sem osebno dobro poznal. Znana mi je bila njihova preteklost in vedel sem tudi, kakega značaja so. Zato sem bil vesel, ko sem bil povabljen na zanimivo prireditev poizkusov okultnih ved, psihografologije in telepatije, kajti vedel sem, da bom lahko ugotovil, koliko so Svengalijeve izjave in napovedi točne. Zbrani smo. Vsak izmed nas je napisal na list papirja svoje ime in rojstni datum. Vsi nestrpno pričakujemo, g. Svengali se zresni, zbere misli in že gleda skozi povečalno steklo moj podpis. Par trenutkov tišine. G. Svengali me pogleda in govori. Presenečen sem ostrmel, kajti povedal mi je vse tako točno, lahko rečem, z 90 odst. zanesljivostjo, vse važnejše doživljaje moje preteklosti. Ostali v moji družbi so s presenečenjem ugotovili, da je tudi vse poteze mojega značaja povsem natančno orisal. Kakor meni, je g. Svengali uganil tudi vsem ostalim. Povedal je iz življenja posameznikov take dogodke, ki smo se jih vsi spominjali in morali smo našemu okultnemu znanstveniku samo čestitati k njegovim sposobnostim na polju okultizma, psihografologije, telepatije in jasnovidnosti. Tudi za njegove nasvete glede zdravja, službenih odnosov in naše bodočnosti smo mu hvaležni in se bomo po njih ravnali, ker smo prepričani, da je Svengalijeva prognoza zanesljiva. Tako je na podlagi fotografij točno opisal značaje nam znanih ljudi, ki jih še nikoli ni videl. Seansa je bila končana in nevernih Tomažev ni bilo več, kajti vsi smo se sami prepričali o Svengalijevih sposobnostih in bomo njegove napovedi kontrolirali. Po seansi nam je g. Svengali pripodoval o zanimivih dogodkih, ki jih je doživel na svojih večerih v letošnji sezoni. Značilen primer njegove sposobnosti na polju jasnovidnosti je oni z Raba. Neka ugledna dama potoži g. Svengaliju, da je izginil njen briljantni prstan. Svengaii se zamisli in ji pove, da je iz Zagreba, da je onega dne, ko je pogrešila prstan, kupovala v neki zagrebški trgovini rokavice. Pri tem ji je padel prstan z roke. Svetoval je dami, naj se zglasi v trgovini. In res. Tam je dobila svoj dragoceni prstan. Svengali ima sto takih primerov. O mnogih zelo zanimivih bo govoril na svojih seansah v Grajskem kinu pred večerno predstavo, kjer bo gostoval do vključno 13. oktobra. V hotelu »Zamorec« pa bo na željo analiziral rokopise. Nastopil bo tudi pri obeh kinomatinejah. —ig. Frančiškanska ura in mariborski obrtniki Ure na frančiškanski cerkvi so brez kazalcev. Župnijska uprava se je odločila za. popravilo kazal. Slikarska oziroma pleskarska dela je dobil — kipar iz Celja. Mariborski obrtniki se takemu postopanju župnišča čudijo, ker kipar ni upravičen prevzeti pleskarskih del, poleg tega pa je v Mariboru dovolj pleskarjev, ki morajo plačevati cerkveni davek in bi radi prevzeli delo pri prepleskanju kazal na frančiškanski cerkvi. Nedavno je celo neki tukajšnji pleskar stavil ponudbo z nižjim proračunom, pa je bil zavrnjen. Zaklad v stiskalnici Posestnik in zidar Ivan Špindler iz Vinarij v Krčevini je shranil vse svoje prihranke v pločevinasto škat-1 jo, to pa skril v stiskalnico. V škatlji je bilo 3500 dinarjev. Ko je Špindler hotel plačati neke račune, je prestrašen opazil, da je nekdo njegov zaklad RAZKOŠNA RAZSVETLJAVA IN TRG POD KOSTANJI. Iz vrst Mariborčanov z desnega brega smo prejeli: Podeželan, ki leto dni ni bil v Mariboru, oni dan Glavnega trga skoraj ni spoznal. Zdi se mu, da je postal vse preveč razsvetljen. Ko dospe ta možakar na naš živilski trg, se zopet ne spozna. Zmajuje z glavo, češ, da to nikakor ne gre skupaj: Razkošje z razsvetljavo in živalski trg pod kostanji in po deh. Najprej skrb za želodec in zdravje! Ker še ni izgledov za ustanovitev osrednje tržnice,želijo Mariborčani z desnega brega, da jim mesto tam uredi vsaj zasilno tržnico, ki bo služila mag-dalenskemu predmestju. m Iz kaznilniške službe. Minister pravde je iz mariborske kaznilnice premestil knjigovodjo Juga Andreja v Sremsko Mi-trovico, od tam pa knjigovodjo Laziča Gjorgja v Maribor. m. Framska dekleta se pripravljajo za »Pohorski dan«. Prireditveno vodstvo »Pohorskega dne« ima polne roke dela in so priprave v polnem teku. Veliko skrb za to važno pohorsko prireditev so pokazala framska dekleta, ki so sestavila program za pohorsko rajanje. Priredila bodo pravo pohorsko trgatev, skrivajo pa še več presenečenj za 30. oktober. Z davčne uprave. Davčna uprava za mesto Maribor sporoča, da je 1. oktobra zapadel v plačilo zadnji četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice. Prvega novembra pa zapade v plačilo drugi polletni obrok zemljarine. Davčni zavezanci splošnega davka na poslovni promet, ki plačujejo davek po knjigi vpravljenega prometa, morajo predložiti prijave in plačati ustrezni davek za tretje četrtletje najkasneje do 30. t. m. m. Pobeglega dečka so prijeli v Nemčiji. Pred 14 dnevi je z doma pobegnil 161etni Oton Donža iz Maribora. Odšel je peš v bivšo Avstrijo, kjer je pri nekem kmetu delal. Prijeli pa so ga orožniki in ga izročili našim oblastim, te pa njegovi materi v Mariboru. m. Ukradeni dokumenti. Tukajšnji trgovec s pisalnimi stroji Ivan Karbeutz je prijavil policiji, da mu je nekdo iz avtomobila ukrade! dokumente, in sicer triptih ter avtomobilsko vozovnico. Ukradena mu je tudi torbica z orodjem za popravilo pisalnih strojev. Kdor prinese dokumente na policijo, dobi primerno nagrado. m. Lažni dcklriški kontrolor. Včeraj je prišel v stanovanje upokojencg profesorja Gabrijela Majcna v vV1 nerjevi ulici 1 v Krčevini moza' srednjih let in se predstavil za kon r° lorja mestnega elektriškega podjc p. Motal se je okoli števcev in pi'e8e doval žarnice. Ko pa se je profeso Majcen za hip odstranil iz sobe, J ..kontrolor” izginil, z njim pa tu pozlačena profesorjeva očala. m. Zlato zapestno uro je nek«® ukradel ravnateljici „Vesne‘‘ ^ar'J Rapočevi, ko je prodajala grozdje ® priliki Grozdnega - ledna. Oškodovan je za 2000 dinarjev. m. 12 kg bakrene žice je neznanec ukradel trgovskemu potniku Edvar Rokovniku iz Cvetlične ulice. m. S kolom napaden. Ko se j« ^ letni delavec Rudolf Orgl ponoči vra čal v Spodnjo Dobravo, ga je naPaC?n starejši moški in ga s kolom P° na tla. Dobil je hude poškodbe glavi in rokah. m. Kolesarjeva nesreča. V Košakih 1 neki avtomobilist podrl poštarja Anton šuniana od Sv. Marjete ob Pesnici, . se je s kolesom peljal v Maribor. Dotl_ je zelo nevarne poškodbe na obeh n°' gah. m. S hleva je padel v Pragerske^ 471etni telegrafist državnih železnic Vtf' tor Ogrinc. Pri padcu je dobil veliko f®' no na glavi, poškodovani pa ima th® obe roki. Ponesrečenca so prepeljali mariborsko bolnišnico. * Ure popravlja odlično in POcetllu daje jamstvo za vsako uro delavnica 1 Iger jev sin, Maribor. Gosposka 15. ^ * Grajski kino »Zdravnik iz strash. Pri večerni predstavi nastop SvenS® pri normalni vstopnini. * že jutri 12. oktobra bo izžreban bitek od din 400.000. Hitite in kupite srečo pri viru sreče: Putnlku, Mariu Celje, Ptuj. Nočna lekarniška služba: Magdale ska lekarna, Kralja Petra trg 3, te’ 22-70; Dvorna lekarna pri Sv. Aren > Glavni trg 20, tel. 20-05. Mariborsko gledališče . Torek, U. okt., ob 20. uri „HudiO® učenec". Red A. Sreda, 12. okt.: Zaprto. ^at Četrtek, 13. okt., ob 20. uri: hočete". Red B. ^ Mariborska opera pripravlja kot P glasbeno predstavo te sezone °p®drjh »Boccaccio«.' V tem na svetovnih 0“ , znanem delu Dalmatinca Franceta ^ Suppeja nastopi prvič novi tenor An Manoševski. ] romana slavnega češkega p|isa e % Pred koncem sadne sezone IZKUŠNJE IN NAUKI ZA SADJARJE IN SADNE TRGOVCE. Polagoma se bližamo koncu sadne sezone. Ob tem času dosega zrelost vse sadje in tako bo olajšano delo tudi sadnim kontrolorjem, ki so često prihajali v zadrego glede ugotovitev izven našega sadnega izbora še razširjenih sadnih sort, kakor tudi glede ugotovitve »predpisanega« roka zrelosti. Znano je, da je sadna letina letos s i 1-”o skopa. Tako je v Sloveniji bila naklonjena samo štirim srezom: Maribor fevi breg, Gornjigrad, Dravograd in Radovljica. Enako in še bolj skopa je bila sadna letina v ostalih sadnih pokrajinah naše in ostalih balkanskih držav. Severne iz zahodne evropske države pa so letos tako rekoč brez sadja, kar je dalo na-s:-i sadjarjem in sadnim trgovcem več ko dovoli upanja, da bo letošnja sadna trgovina nad vsemi v prejšnjih letih. In resnično, v tej meri se je pričetkoma tudi Pokazala, kajti za rano sadje je sadjar dobil 3 din in še več za 1 kg. Nekako sredi septembra pa je cena začela rapidno padati. Slišali smo razne vzroke: padec klirinške marke, nedo-spetje deviznih dovoljenj in podobno. Končno je tudi nastopilo kritično medna-r°dno stanje po celi Evropi, s tem v 2vezi pomanjkanje vagonov in mimogrede^ izvozno-prometni zastoj. Hudomušni so trdili, da bo našim izvoznikom vsak taka ovira še najbrž dobrodošla, in sicer za navijanje cen — navzdol. No, ce pogledamo na sedanje sadne cene. bi skoraj tem hudomušnežem morali dati ®rav. Cene sedanjim poznim jabolkom, *valitativno mnogo zgodnje sadje prekašajočim, bodisi po okusu, aromi, traj-5J°sti in uporabljivosti, so 2 din, izvzem-j’1 kanadke, ki so pa 2 din 50 p kg. Toda e kanadke morajo biti gladke kože, ve-l!te- sploh prvovrstne, kar je pač vSe prav, a cena 2 din 50 p ustreza ko-^aj drugo — ali tretjevrstnemu sadju, v Od poznega sadja še v glavnem čaka-^ na prodajo mošanckarice in bobovci. rve je po večini otepel z drevja vihar n dež zadnjih dni, boljše se drže na drekih še bobovci. Kako bo s cenami teh, 'e doslej ni znano. Toda sedaj k izkuš-'lam in naukom, tokrat le k nekaterim! v Prvi vrsti moramo pripisati vsfrke-u kolikor toliko jasno mislečemu Sadarju, k} VCi revno je letošnja letina azdeljena po naših pokrajinah in drža-ah, da ne 1TI0re ve5 slepo verjeti sta-naših sadnih cen. V »Večerniku* dne '•sept. t. !. $mo SjCer čitali odgovor sad-’ izvoznikov na članek z dne 31. avg. J •’ v katerem člankar izvoznikar narava toliko in toliko čistega dobička pri * sadja, kar je gotovo pretirano. Ven-a^ vemo na drugi strani. Drugi, že v početku sadne sezone vidni napačni pojav je bilo veliko število sadnih nakupovalcev — mešetarjev, da celo: »nadmešetarjev« in »podmešetarjev«. Vsi so morali zaslužiti in vsi seve na račun producenta. Tretji nezdrav pojav: ustvarjala se je nakupovalna sadjarska zadruga in res pričela malo delovati in morda je res nagnala v začetku sadne cene kvišku. Toda kmalu je utihnila in sadje baje celo ponujala sadnim trgovcem. Prizadeti osnovalci te zadruge imajo na vesti, da so našega itak po polomljenih bivših zadrugah zadružno malovernega kmeta v tej malovernosti še bolj utrdili. Da, tako je. kdor misli, da je zadrugo mogoče tako ustanavljati kot druga društva, kdor gradi zadruge le na omejene osebnosti na polit, stranke itd. Graditelji zadr. naj bodo izkušeni zadrugarji, oni in vsi člani pa zadružno vzgojeni, iskreni in pošteni zadružniki! Vem, da izvozniki ne gledajo prijazno na te zadruge, toda prej ali slej bo zadružništvo edino izhodišče in reševališče gospodarskega življenja tudi na kmetih, čeprav spričo prej navedenih pojavov še ne v doglednem času. Vem pa tudi, da se bo dal najti ugoden stik med zadrugami in sadnimi trgovci in vobče menim, da med sadjarji in izvozniki mora priti do skupnega delovanja, čegar vrhovni pogoj je: medsebojna iskrenost! Končno: slišimo, da sadni izvoj otežujejo Prizad, Narodna banka, železniška uprav itd. Naj bo, verjamemo, samo damo na dejstva. Nikoli in nikjer pa ne slišimo, kakšne cene nudi tuji kupec, koliko so faktični stroški in za tem dobički izvoznikov! Tudi izvoznikom je le pri-voščti dobiček, seve v izmeri zaslužka! V tem tiči zajec, okoli te tajnosti se prav za prav v glavnem love sadjarji, ki morda in prav zaradi te vedno jim »zaprte knjige« precenjujejo dobičke izvoznikov. Sadjarjevi računi so odkriti, pozna jih tudi sadni trgovec, drugače pa je z izvoznikovimi. In če je tako, ni medsebojnega zaupanja, ki ga omogoči le star trgovski rek: Odkriti računi, dobri prijatelji! da. g. V novo palačo se je včeraj vselila Poštna hranilnica v Beogradu. Palača, ki so jo gradili nad 3 leta, je veljala 58 milijonov din ter je zelo razkošna. g. Industrijci hočejo biti sami. Ko je obiskal trgovinski minister zagrebško združenje industrijcev, so mu le-ti predlagali, naj bi se za industrijce osnovala samostojna zbornica, da bi se tako interesi industrije še prav posebej zavarovali. Minister je na predlog ugodno reagiral ter je zato pričakovati, da bodo dobili hrvatski industrijci lastno zbornico. g. Gospodarska pogajanja med Jugoslavijo in Nemčijo so se v Beogradu že pričela. Izgledi so dobri. Bonna porožilm Devize. Ljubljana. Amsterdam 2377.16 —2391.75, Berlin 1750.52—1764.40, Bruselj 738.95—744.01, Curih 996.45—1003.52, London 208.86—210.91, New York 4341.01 —4377.32, Pariz 116.62—118.06. Praga 149.44—150.55, Trst 229.34—232.43. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: Vojna šk. 465—468, 4% agrarji 58—62, 4% sev. agrarji 60 bl„ 6% beg. obv. 90—91.50, 6% dalm. agrarji 90 bi., 7% inv. pos. 96.50—97.50, 7% Blair 92.25—92.75, 8% Blair 97.50—98.50. Delnice: Trbovlje 200 bL, Narodna šumska 20 bi., Jadranska 350 d. Soort Trije novi damski rekordi v Beogradu V nedeljo se je vršilo v Beogradu damsko juniorsko lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo mesta Beograda in Beogr. podzveze ter za pokal Milovana Jakšiča. V vseh disciplinah so bile jako interesantne borbe, doseženi so bili tudi trije rezultati, ki so boljši od državnega rekorda: Seleskovičeva je pretekla 50 m v času 7.2 sek. ter je v daljino z mesta skočila 2.10 m, Štefanova pa je pri skoku v višino '»rez zaleta dosegla višino 97 cm. Obe lahkoatletinji sta članici lahkoatletskega odseka SK Jugoslavije. sadja da naročila 3o, 12 tujine spet močno narašča So.Cer|e pa — padajo! To je abotno pomisleka vreden pojav! — HmeHsko tržišče Žalec, 11. okt. Tekom preteklega tedna se je povpraševanje po blagu z vsakim dnem bolj dvigalo. Kupčija je sedaj zelo trdna. Blago prvovrstne kvalitete še vedno pridobiva na ceni, ker so producenti čedalje bolj rezervirani in trdno držijo blago. Zaloge so se precej izpraznile, tako da menda ne presegajo več 500 stotov. Za dobro blago sc je cena povzpela že čez 30 din. g. Sejmi 12. oktobra: Ptuj. Ceiie, Trbovlje, Teharje in Semič. s. Kolesarstvo. Na dirkališču Miramare v Zagrebu so se vršila v nedeljo kolesarska tekmovanja, ki so se končala z zmago Prosenika in Pokupca. V finalu seniorjev na 5 krogov je sigurno zmagal Prosenik (Gradj.) z 200 m v 16.2, drugi je Pokupec. V jubilejni dirki v spomin Fr. Gregla. 10 krogov, je zmagal Prosenik z 21 točkami, drugi je Penčev (Orao). Najinteresantnejša točka je bila dirka z motorno zaprego na 20 krogov (15.000 m). Zmagal je Pokupec (HKB Zagreb), ki je imel vozača Šoštariča, s časom 16:17.4, drugi je Prosenik z vozačem Štrbanom, ki je zaostal za polovico kroga. Tekmovanjem je prisostvovalo okoli 2000 gledalcev. s. Na listi strelcev v tekmah za državno prvenstvo vodi po odigranem šestem kolu Aca Petrovič (Jugoslavija) z 8 goli, slede mu Glišovič (BSK) s 7, Lešnik (Gradj. Z.), Kacijan (Hašk) in Matošič II. (Hajduk) s 6, Božovič (BSK), Wolf! (Gradj. Z.), Pavletič (Slavija V.) in Če-merikič (Gradj. S.) s 4 goli itd. s. Zagreb—Beograd. Medmestna nogometna tekma med enajstoricama Zagreba in Beograda se bo odigrala v nedeljo, 16. t. m., v Zagrebu. s. Plavanje. Plavalno tekmovanje med damskima reprezentancama Danske in Holandske v Kopenhagnu se je končalo v razmerju 40:31 za Dansko. Danske plavalke so v štafeti 4X100 m, crawl, postavile nov svetovni rekord v času 4:27.6. Tekmovale so v štafeti: Arndt, Kraft. Ove-Petersen, Hveger. Desetkratna svet. rek. Hvegerjeva ni izpolnila pričakovanj, v cravvlu na 100 m io je porazila Ilolatidka van Veen z 1:06.1. s. Pri pacifiškem teniškem prvenstvu je v semifinalu izvrstni Avstralec Hop-man porazil nerazpoloženega svetovnega prvaka Budgea s 6:2, 5:7, 6:1. s. Italijanski maratonski prvak je postal v tekmovanjih pri Capri Fr. Rocca-to iz Turina s časom 2 uri 41:36.6. s. Letonci so najeli kot lahkoatletske trenerje tri znane rekorderje, Finca Nut-mija in Jarvinena ter Norvežana Hoffa. s. Tekme Gradjanski—Ferencvaros ne bo. Gradjanski in Ferencvaros sta se pogajala za odigranje prijateljske tekme dne 30. t. m. v Zagrebu. Ker pa bo isti dan reprezentančna tekma Jugoslavije proti Madžarski ali kateremu drugemu nasprotniku, pri čemer bi bilo angažiranih več igralcev Gradianskega, so se pogajanja prekinila, ker ni izgledov za uspešen zaključek. Hašk se pogaja s Hunga-rijo, ki pa zahteva za gostovanje v Zagrebu samo din 55.000, in to kljub zadnjemu porazu 0:5. s. Starostna meja za angleške nogometne sodnike. Angleška nogometna zveza je sklenila, da tekem ne smejo voditi sodniki, ki so prekoračili 50. leto starosti, stranski sodniki pa ne smejo biti starejši od 40 let. Ta odredba je bila izdana zato, da se tudi mlajšim sodnikom omogoči, da pridejo na vrsto. s. Tiskarski škrat nam je včeraj v poročilo o dvomatchu Concordia—repr. Celja vtihotapil v odstavek o teku na 400 metrov napačno vrstico: s popravkom se glasi odstavek tako: 400 m: 1. Pie-teršek (Ce) 52.1, 2. Urbančič (Ce) 52.7. Sah š. Pri 41. švicarskem turnirju v Bazlu je 12 udeležencev. Med znanimi čitamo imena: dr. M. Henneberger, Naegeli, Grob, Johner, Gygli; nadalje Burghold, Gliiss, Staehelin, Meyer, W. Henneberger, Frauenfelder in Ormond. Zadnja dva sta novi nadi švicarskega šaha. . Daljica Marija romunska; 46 fyadie htojepa w£jen§a Va A^lauk' Poglavar hlevov, je bil čisto tvarna poja- Pied **d° pr' n^em ^ doseči, mu je moral svoie svojo željo ravno v narobe smislu, kajti ta jeH-,,Vrstri* rnož- v ostalem podčastnik, je bil kaj svo-jeKiaven človek. auski fKS:'na* ITied služabništvom je bil Meister, osen-neža ie asf|e'a.n’ Svojevrstni, rdeči obraz tega poseb-stva 'v ?-'a' vedno neki nedoločljivi izraz zadovolj- diskretnVCItZena usta so se zc*e'a pri KOVOrieniu ne* *,r>sane 3’-- pa v resnici Meister ni bil. Imel je pre- var je v°C.''• t(?P llos‘ fdeče maroge po obrazu in brado, hotnih 'ZC,aja,o, da je ljubil pijačo, to tolažnico sla- vedao3^ ^ Pr'P°vedoval o odkritjih in junaštvih, in zbiral staraj noveP odkril ali storil. Posebno rad je itricl svoie 'n s P°r,ost)m razkazoval. Hojo je O sr^Jn"10 '-11 0c' ^asa do časa je postal uporen. M je verin«'1 ? ime' kastelan vedno slabo mnenje in Vsakdan io ,.rf! Zoževal. Obtožbe so bile sploh tako slirb in hii ; j Morila ga ie pač neka kronična šen tenor h. h-i 00 prepričai'> da je zgrešil poklic. Kak-Za,'eniarii in t post:i' s svojim glasom! Toda ta glas je ka napaki v,0 le.l3‘*a P° njegovem mnenju tista veli-Javnika J°i J,e stori'- Cesto se je postavil sredi yerdijeve"-n "rt !tero l*med arij. posebno često iz kretnjami li*,. u^ rja«. ^etie je spremljal z velikimi bile po njegovi sodbi pri tem neobhod- no potrebne. »O ti moja duša, o ti moja sreča...« se je razlegalo v sočni dan izpred gradu. Mama se je smejala iz vsega srca in tudi mi smo se le s težavo vzdržali ... Vse to je že daleč, daleč v preteklosti, v času, ko se nam je življenje zdelo še lahko in nam je v resnici tudi bilo. Meistrovo zaničevanje ljudi je dobilo počasi oblike bolne prepirljivosti. Svetle maroge na nosu in licih so se razširile čez ves njegov obraz, ljubezen do pijače je naraščala v enakem razmerju, kakor je ginila ona do ljudi, in arije so onemele. Njegova življenjska družica je bila revna žrtev možakarjevih razočaranj nad življenjem brez pevske slave. Nehala je verjeti v njegove talente in spoznala, da bi bilo vendarle bolje, ako bi se bila poročila s kakim »navadnim smrtnikom«. Odkar se zavedam, imam posebno veselje graditi male hiše in koče. Na razpolago sem imela velike palače, gradove in vile, vendar sem se raje zatekala v male zgradbe, v katerih se je izživljala moja domišljija in je bilo ustreženo mojemu »gnezdnemu nagonu«. To veselje do gradnje je izviralo tudi iz želje po uveljavljanju lastnega okusa. Pozneje so pokazali enako veselje moji otroci, ki so se odkrito radovali mojih stavb. Rosenausko kočo sva zgradili jaz in Di.:ky z Meistrovo pomočjo. Sestajala se je v glavnem iz velike stare, že črvive omare, kateri je Meister napravil streho in obesil na njo tudi zvonec. Na koncu vrvi, ki je visela od zvonca, je bila v znak sreče obešena podkev. Pobarvali sve jo zeleno in na vrata naslikali veliko . deče srce. Ker nisve bili pri tem delu z Ducky dovolj spretni, se nama je barva razlila in nastalo je krvaveče srce. Tudi ostale dele sve okrasili z ornamenti, kakršne sve videli na kmečkem pohištvu. Ko pa je bila koča postavljena, se je prvo navdušenje umaknilo vprašanju: >Kaj sedaj?« Stali sve tedaj ob koncu otroške dobe in na pragu dozorevanja. Zato to vprašanje: »Kaj sedaj?« Treba bi bilo, da bi se življenje ustavilo, obstalo in ostalo otroško. Toda ta želja je bila neuresničljiva... Ako se hočem spomniti tudi koburškrh prijateljic, moram omeniti najprej Greto Gazertovo. Bila je prav za prav Sandrina tovarišica pri igranju. Premajhna še, da bi se bila mogla vključiti v -»srčno zvezo« svojih dveh starejših sestric, si je morala poiskati Sandra tovarišico zunaj gradu. Gretka je bila vzor otroka germanskega plemena. Okrogla, rdeča, modrooka in svetlo plavolasa, krepka, skromna in malo tudi pusta. Prišla je prvič v družbi lepo počesanega jančka z rožnatimi pentljami. Bila sta si simpatično podobna in sta spadala drug k drugemu. Gretkina mati, okrogla, rdeča, počasna, vsa in v celoti predpodoba svoje hčerke, jima je sledila z malo zadrego na obrazu. Gospa zdravstvena svetnica je bila točno taka mati, kakršno je Gretka potrebovala. Njena hiša je bila med najbolj gostoljubnimi v mestu. Nikjer ni bilo tako dobrih keksov in kolačev ter tako okusnih krogov, kakor pri njej. Toda gospod Gazert je bil tudi mojster pri izdelovanju raznih rezbarij, vžganih podob in drugih takih nsnstnij. Gretka nam je postala kmalu nenadomestljiva i« je ostala več let naša prijateljica. Bila je vedno čvestk in molčeča, požrtvovalna in skromna, delavna in vztrajna, skratka: vzor najboljše prijateljice. Zal ji rivljenje vsega tega ni poplačalo po zaslugi. V svetovni vojni je izgubila moža in doživela težke udarce usode. Toda svojim dobrim vzorom je ostala vedno zvesta. S sodišča ■BOHMia Sodna razprava na KoroSki cesti Aprila lansko leto je šofer Ivan F r u-n e a podrl s tovornim avtom na Koroški cesti Toplakovega otroka. Dva ali trije otroci so se igrali pred stopniščem hiše nasproti Strme ulice ter se zagnali čez cesto, ko je prevozil od policijske stražnice na Koroški cesti Slugov tovorni avto. K nesreči se je nahajal nekoliko pred Kranjčevo trgovino neki voz, da je opazil šofer otroke šele v zadnjem času. — Obremenjuje ga, da bi vozil preveč levo; dočim on trdi, da je okrenil na levo zato, ker bi drugače povozil otroka. Tako ga je pa samo težje poškodoval. Na sodni razpravi, ki se je vršila febr. letos, je bil Frunen oproščen. Državno pravdništvo pa se ni strinjalo z razsodbo; prijavilo je priziv proti oprostitvi ter zahtevalo ogled na licu mesta. Apelacij-sko sodišče je prizivu ugodilo. Tako se je vršila razprava na licu mesta na Koroški cesti. Razpravo je vodil senatni predsednik dr. Čemer, obtožnico je zastopal drž. tožilec dr. Dev; otrokove starše in obtoženca pa sta zastopala odvetnika dr. Pichler in dr. Juvan. Zaslišanih je bilo mnogo prič, ki so deloma videle, kako je šofer zadel otroka. Sosedje in mimoidoči so se za redko razpravo na Koroški cesti zelo zanimali. Po sodnem ogledu je bila razprava za nedoločen čas preložena. Zanimivosti Lov na žirafe KAKO ŽIRAFE ŽIVIJO IN KAKO JIH LOVIJO. V drvarnice Je vlamljal. Josip Neubauer je bil že večkrat kaznovan in potlej zaprt. Star je 38 let, a ga Se kazni niso spametovale. Marca letos je odnesel iz neke drvarnice par čevljev, potlej pa še isti mesec iz neke druge drvarnice za 15 din premoga. Ko je pomagal nekje seliti, si je dal na stran 8-literski emajlirani lonec, kotel za kuhanlje, zaboj starih knjig, preprogo itd., kar je pač bilo za odnesti. Ukradel je nadalje 5 vreč naža-ganih bukovih drv. Zadnjič je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih pravic za 2 leti. Neubauerja so pripeljali pred sodnike iz zaporov, kjer preseda neko prejšnjo kazen. Sodniki so mu združili prejšnjo in sedanjo kazen, tako da je dobil skupaj 8 mesecev strogega zapora. V poljskem literarno-znanstvenem časopisu »Kuryer literacko-naukowy« opisuje napeto in zanimivo neki zdravnik lov na žirafe, ki se ga je udeležil v Afriki. — Žirafe spadajo med najstarejše živali afriških step. To so nedolžne živalce, katerih edina krivda je ta, da povzročajo škodo pri telegrafskih in telefonskih napeljavah. Samo z dovoljenjem krajevnih uradov in samo z znatno vsoto denarja dovolijo oblasti ustreliti največ eno teh živali. Samo zaradi teh modrih odredb lahko pogosto »srečate« v Afriki žirafo. Če se vozite z avtom, lahko vidite njihove velike črede, kako obirajo vrhove dreves. Toda približati se jim je zelo težko, kajti živali imajo dovršen vid in s svoje višine vidijo daleč naokoli, — črede žiraf se mudijo po stepah z listnatim drevjem, manj pa samo na travnatih stepah. Krasen pogled nudijo boji žirafjih samcev, ki pa vplivajo zaradi naglega obračanja dolgega vratu tudi smeŠTio. Z drugimi vrstami stepnih živali živijo žirafe v prav dobri skladnosti, zlasti z gazelami. Večkrat pa se pasejo skupaj tudi z velikimi čredami živine, z ovcami in kozami, ki pripadajo zamorskim plemenom. Zanimiv je lov žiraf, ki ga prirejajo za zoološke vrtove. Za lov žiraf je potrebno ograditi velik del z drevjem porastlega sveta z bodikavo žico, visoko poltretji meter. Za mlade žirafe, ki jih želijo uloviti, pa pripravijo kravje mleko v sodih za bencin. Žirafe se lovijo izključno na konju v najhujšem diru. Lovec je obo- rožen z dolgim kijem, ki se končuje z dolgim jermenom. Ko lovci zasledijo primerno čredo žiraf, začnejo z lovom takoj po sončnem vzhodu. Ko se jezdeci previdno dovolj približajo, zdirjajo nenadoma proti pre- Ieto je zbral najsiromašnejše dijake, 1 jih je na svoje stroške do kraja izso Tako je spravil do službe 60 revežev, ki so danes zdravniki, advokati, cas.,. ki, profesorji, učitelji in uradniki. ^ njegovi varovanci so g. Pavloviču o zlati poroki hvaležno čestitali. 1 mož potrebuje tudi Slovenija. X Kongres nudistov se je vršil pre dnevi v Ameriki. Udeležilo se ga je 200 delegatov. Za predsednika je bil 11 senečeno bežečim živalim. Lovci iščejo j voljen neki duhovnik, ki je v svojem predvsem mlade žirafe, kajti samo take voru poudarjal, da se mora nudizem smejo loviti. Ko se ji dovolj približajo, jo j bolj razširiti. Kongres je imel tudi sv senzacijo: predstavnike angleškega prisilijo, da se ustavi, in v tem trenutku lovec razjaha in vrže žirafi laso okrog vratu. Žival se še dolgo skuša osvoboditi in lovce stane mnogo truda, preden jo premagajo. Potem pridejo za lovci tovorni avtomobili s kletkami, visokimi pet metrov, in lovci z velikim trudom naložijo ujete žirafe. Skozi vrata pomoli žirafa najprej vrat, potem pa z največjim trudom še noge, nato pa lovci porinejo celo žival v kletko. Včasih je nalaganje žiraf v kletke zelo nevarno; neštetokrat se je že zgodilo, da je žirafa smrtno ranila kakega lovca z udarcem zadnjih nog, ki se jih poslužuje v obrambi. Ko jo trpajo v kletko, je žival zelo pogumna; njena naravna plahost se je zopet polasti šele, ko je že v kletki. V ujetništvu se žirafa kmalu navadi na drugo hrano kakor jo je uživala v svobodi. Z veliko slastjo je zeleno koruzo in pije juho iz koruzne moke ter mleko. Kmalu se tudi navadi na ljudi, ki se jim približa sama, če jo pokličejo. Kasneje jih prepeljejo v pristnišča in naložijo na ladje. Potovanje po morju prenašajo žirafe dobro in zoološki vrtovi jih dobivajo navadno v odličnem stanju. Znamke, ki so povzročile volne Sokolstvo Leto dni sokolskega dela v Celju V Narodnem domu je bil občni zbor Sokola-matice, ki ga je otvoril starešina br. Milko Hrašovec. — Vse leto je poteklo v pripravah za vse-sokolski zlet v Pragi, ki so se ga Celjani udeležili in se tam tudi izka zali. Ves potek zleta in sprejem v Pragi je jasno pričal, na čigavi strani so naši Sokoli; vez. ki spaja češkoslo vaške Sokole z nami je takšna, da je ne more nihče razbiti. — Mnogo dela je vložilo društvo tudi v priprave za zlet celjske župe, ki je bil mobilizacija celjskih Sokolov. Pripravili so se tudi za proslavo 20-letnice naše svobode, vendar pa niso mogli te obletnice proslaviti, kakor so želeli. Zato so lepo proslavili rojstni dan našega mladega kralja. Podpore je sprejelo društvo od občine ‘2.000 dinarjev, od banovine pa nič. — Sledila so poročila vseh odbornikov, ki kažejo številčni in moralni napredek sokolstva v Celju. Ob volitvah pa so člani prav kritično pogledali v svoje vrste in posebno sestre so se izkazale v živahni debati o delu v prednjaškem zboru. V novi odbor so izvoljeni za starešino br. Hrašovec, za podstarešino br. Nendl Alojz, za blagajnika br. Cokan, za tajnika br. Hočevar, za načelnika br. Burja Stane in za načelnico sestra Lojk Mimica. V zadnjih desetletjih so izzvale mnoge nerodne risane znamke vojne nevarnosti. Pravi povod paragvajsko-bolivijskega boja za Gran Chaco je bila — znamka. Paraguay je izdala 1. 1927. znamko, na kateri je bilo narisano, da pripada Cha-co-Boreal paragvajski državi. Na to izzivanje je odgovorila Bolivija z izdajo znamke, na kateri je bilo napisano »Cha-co-BoIiviano«. Ti dve znamki sta izzvali vojno, ki se je končala 1. 1935. z zmago Paraguaja. Malokomu je tudi znano, da je znamka povzročila in odločila gradnjo Panamskega prekopa. Nikaragua je hotela, da bi bil kanal izpeljan po njenem ozemlju, znamki je bil namreč močno podoben kolosalni svinji. Indijci so se čutili užaljene in organizirali so oborožen upor, zaradi katerega je teklo precej krvi, preden je bil zatrt. Zadnje čase se je pojavilo napeto razpoloženje med Nikaraguo in Hondurasom. Vzrok je zopet serija letalskih znamk. Seveda — ameriške države so danes razumne. Ostajajo samo pri papirnatih protestih. svetovnega tiska, ki so se po svoji doi nosti udeležili kongresa kot opazova < so udeleženci nasilno slekli do gole K že, da se za časa zborovanja v dvora ne bi razlikovali od drugih. X Človek dvakrat umre. Po raz'.sk°‘ vanjih znanega ameriškega biologa • A. Carrela, ki je skupaj z Lindbergh0 skonstruiral umetno srce, obstaja srn iz dveh stadijev. Normalna smrt vsaj " ga poedinca nastopa s prenehanjem “ lovanja srca, lokalna smrt pa je v bist smrt posameznih organov. Ta pa ne j’ stopa istočasno z normalno smrtjo, organi navadno delujejo še nekaj časa P ustavitvi srca. Ledvice n. pr. živijo delujejo še celo uro po »splošni« SIT1 X Po 500 letih se je rodilo žensko dej® v neki angleški plemiški rodbini, ki vsa ta dolga stoletja živi na nekem ° ku in se je ohranjala samo po mo= potomcih. Pred petsto leti je umrla 1 dnja ženska članica tega rodu. X 75-letnica pivnika mineva jesen. Predmet, ki ga uporabljamo vs dan. so čisto slučajno »iznašli« 1. 186'3-neki londonski tovarni papirja, kjer iz nepazljivosti napravili pri izdelavi P pirja neko napako in je bil papir za P* sanje neuporabljiv. Do tega časa s0JiPs;) rabljali namesto pivnika — pesek, Ki ga sipali na popisan papir. X Cerkvena svečanost za rešitev P jancev se je vršila nedavno v nekem 1,1 stu na Angleškem. Takšne molitve za P jance izvirajo še iz 1. 1706.. ustanovi' v. VARAŽDINSKI UČITELJ IZŠOLAL 60 TUJIH OTROK NA LASTNE STROŠKE .......... Upokojeni varaždinski učitelj Mihovil Kolumbija pa'je zopet želela'da bi vodii Pavlovič je slavil zlato poroko. Tej sve- _ _ ( . , _-l! * _ - 1 » Z -j. I« 1-v po njeni zemlji m je v podkrepitev svoje zahteve navedla dejstvo, da bi dejav- nost ognjenikov v Nikaragui ogražala varnost preliva. Nikaragua je pobijala to trditev z ugotovitvijo, da so njeni ognjeniki že davno ugasli. Nekega dne pa je odkril inženir gradbene komisije nikara-guansko znamko, ki je predstavljala izbruh ognjenika Momotombo in zaradi njegove aktivnosti popolnoma uničeno pokrajino. Ta znamka je bila izdana, da bi z dobičkom nudili pomoč obubožanemu prebivalstvu uničene pokrajine. Inženir je pisal vsem ameriškim senatorjem in na vsako pismo nalepil to znamko. In želja Nikarague je bila odklonjena... Haiti in San Domingo, ki ju je netočno narisana meja na znamki privedla v vojno napetost, sta sklenila še pred izbruhom sovražnosti mir in ga potrdila z izdajo pravilno risanih znamk. Mnogo krvi je stala slaba risba neke indijske znamke. »Modra znamka s slonom« je razburila verske fanatike v Indiji. Slon na tej X Zaradi Cczar]evega izreka »Kocka ie padla« je bil aretiran v Pragi nemški književnik in novinar Theodor Wagner. Ves čas razpleta sudetske krize so ga imele oblasti v zaporu. Radio Sreda, 12. oktobra. Liubljana, 12 Kmečki trio. — 18 Mladinska ura. — 20 Plesna glasba. — 21 Verdijeva opera »Moč usode«, prenos Iz Turina. — Beograd, 12 Opoldanski kon' cert. — 17.20 Koncert. — 20 Zabavni ve čer. — 22 Napovedi, poročila, večerna glasba. — Sofija, 19.15 Wagnerjeva opera »Tannhauser«. — Lllle PTT., 20.30 Musorgskega opera »Boris Godunov«. — Milano, 21 Verdijeva opera »Moč usode«, prenos iz Turina. — Varšava, 19 Lehar-jev večer. čanosti je poleg njegovih šestih otrok prisostvovalo še do 60 tujcev. Vsi pa so bili kakor ena družina, saj jim je slavljenec bil krušni oče. Pavlovič je za časa svojega službovanja kot učitelj imel za dijake vedno odprte roke. Vsako jih je neki krčmar, ki je imel v SVOJI krčmi dovolj prilike, spoznati naira^ nejše »vrste« pijancev in težke Pos'e pijančevanja. Ta krčmar je pred sV . smrtjo določil precejšnjo vsoto de«a za cerkveni fond, s pomočjo ^atere2a naj bi se vsako leto vršile molitve ^ rešitev duš tistih, ki so predani alkon ,sti<> na sebi proučevati trpljenje bolnikov, Ženih s to boleznijo. Na svetovnem i'.g gresu zdravnikov v Kairu je do za^c0 podrobnosti poročal, kako se je v ' X Namenoma se ie okužil z gobavo- neki egiptski zdravnik, da bi moge* Razno NOVO PRESENEČENJE nudi svojim strankam česalni salon za dame M. Fetlich-Frankheim. 1708 PRISTNE KRAJNSKE KLOBASE zopet dnevno sveže na zalogi. Z. Anderle, Maribor, Gosposka 20. 1674 Stanovanje Lepo parketirano in na novo urejeno STANOVANJE z 4 sobami, kuhinjo in sobo za služkinjo v Razlagovi ul. št. 24. visokopritllčno, v bližini kolodvora, se takoj odda. Najemnina din 1000 mesečno. Vprašati pri tv. Opekarna Lajteršberg, Košaki pri Mariboru. Tel. 20-18. ____________ 1678____________ ENOSOBNO STANOVANJE se odda. Obrežna cesta 13» Studenci. 1834 Odda se v novi hiši OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom. Metelkova 53, magd. o-kraj. 1836 OPREMLJENA SOBA se odda tako! gospodu v Dal matinski ulici 25. 1841 Prodam SPALNICA z 1 posteljo ugodno na prodaj. Naslov v upravi. 1829 razvijala ta strašna bolezen. Lokal Prodam malo rabljen PIANINO Panzer konstrukcija. Sodna ul. 25-111. 12. 1837 MOČNE TRANSPORTNE POLOVNJAKE proda Gnilšek. Razlagova ul. št. 25. 1844 Službo iiie DVA MALA LOKALA a 250 din in trisobno s™ d, vanje 650 din oddam* ^33 vanjska 49. Zgublieno ZGUBIL SEM PROME KNJIŽICO do od lenarškega omniB^^ Maribora, št. mogri iu št. šasije 9124. P°stennagr» ditelj naj jo vrne P™ « v di v pisarni dr. uor ^ Sv. Lenartu. PRIDNO DEKLE vajeno priproste kuhe, želi službe k mali dobri družini. Naslov v upravi. 1830 Službo dobi SLUŽKINJA ki zna kuhati in govori nemški, se takoj sprejme proti dobri plači. Pobrežje. Zrkovska C. 32. 1827 Stanovanje Išie SOBA IN KUHINJA se oddata 1. novembra na zaikonca brez otrok. Sokolska 39. Studenci. 1842 SOBO meblovano, sončno in cisto, iščem s 15. t. m. Ponudbe pod »Cisto« na upravo lista. 1831 v najvecji izbi1"1 Tekstilana Budefeldt Maribor, GosposJ«^- Izdaj., in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ^ opr^e Veliu ua mesec prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. UrednlStvo In uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon ureetms št. 25-67. Poštni čekovni račun št. 11.409.