OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrsiine tiskovine

% 72752
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JANUARY 2, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 1
JVOVI GROBOn
ANTON PEVEC
Po daljšem bolehanju je umrl v Glenville bolnišnici Anton Pevec, star 63 let, stanujoč na 1095 Addison Rd. Doma je bil iz vasi Mala Loka pri Trebnjem, odkoder je prišel v Ameriko pred 39 leti. Delal je 35 let pri Columbia Vise Mfg. Co. Bil je član društva Slovenec, št. 1 SDZ, in društva Cleveland, št. 126 SNPJ.
Tukaj zapušča soprogo Frances, rojeno Darovec, dva sina, Rev. Edward, ki je kaplan pri fari sv. Marije v Elyria, Ohio, in korp. William, ki se nahaja pri marinih, dve hčeri, Mrs. Helen Jerše in Dorothy, vnuke in več drugih sorodnikov. V starem kraju pa zapušča dva brata, Jo-sepha in Louisa. Pogreb se vrši v petek zjutraj iz Zakrajškove-ga pogrebnega zavoda ob 10. uri v cerkev sv. Vida ob 10.30 uri in
nato na pokopališče Calvary.
*
JOSEPHINE SKEDEL
Po dolgotrajni in mučni bolezni je preminila na svojem domu poznana Josephine Skedel, rojena Gregorič, stara 63 let. Stanovala je na 1230 E. 168 St. Doma je bila iz vasi Mihovica št 12, fai-a tifc. Jernej na Dolenjskem, kjer zapušča sestro Frances Pavlik in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 38 let in je bila članica društva Kras, št. 8 SDZ; društva Waterloo Grove, št. 110 WC, in podružnice št. 10 SZZ.
Tukaj zapušča soproga Joseph St., doma iz vasi Mihovo, fara St. Jernej na Dolenjskem, sinova Joseph ml., ki vodi gaso-linsko postajo na E. 140 St., in Henry, hčer Mrs. Dorothy Cece-lič, ki se nahaja v Phoenix, Arizona, pet vnukov, sestro Mrs. Mary Klemenčič in več sorodnikov. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 in nato na
pokopališče Calvary.
*
CATHERINE KAVANAUGH
Staršem Bernard in Magdali-ne Kavanaugh, stanujoči na 29601 Sylvan Dr., Willowick, O., je preminila v Painesville bolnišnici štiii dni stara hčerka Catherine. Poleg staršev zapušča več sorodnikov. Pogreb se Vrši v četrtek popoldne iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., na pokopališče Calvary.
*
ISADORE STOJKOVICH
Preminil je Isadore Stojko-^ich, star 77 let, stanujoč na 1390 E. 52 St. Doma je bil od Karlovca na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1900. Bil je član društva sv. Josip, št. 99 HBZ.
Tukaj zapušča soprogo Cath-^Hne, pet otrok: Mrs. Mary ^chuty, Nicholas, Joseph, Steve ^ Josephine, štiri vnuke: Mrs. ^^ry Snable, Mrs. Eleanor Dob-Allan Vnuka
druge sorodnike. Pogreb se v petek zjutraj ob 9.30 uri Golubovega pogrebnega za-v cerkev sv. Pavla ter nato ^ Pokopališče Calvary.
(Dalje na 4. strani)
Stalinova poslanica Japoncem
TOKIO, 1. januarja—Sovjetski diktator Stalin je poslal potom japonske časopisne agencije "Kyodo" novoletni pozdrav japonskemu ljudstvu, v katerem je izrazil svoje globoko čustvovanje za resen položaj, v katerem se nahaja japonski narod po krivdi tujih okupatorjev. To je prvi slučaj po končani zadnji svetovni vojni, da je diktator Stalin poslal posebno poslanico japonskemu ljudstvu. V poslanici pravi nadalje Sta- ~	" ~	Z ;
Iranske gospodarske težkoče
lin, da želi Japoncem uspeha v njihovem boju za svobodo. Tudi sovjetsko ljudstvo je imelo zunanje okupatorje in radi tega popolnoma razume težave Japoncev, katere težave so imeli Japonci radi tuje okupacije. Sovjetsko ljudstvo zato globoko sočustvuje z japonskim, verjame pa tudi, da bo japonsko ljudstvo dobilo svojo neodvisnost in se postavilo na noge, kakor je to storilo sovjetsko ljudstvo.
V pozdrav na japonske delavce imenuje Stalin napore japonskega delavskega razreda—borbo za mir. Stalin upa, da se bodo japonski delavci rešili more brezposelnosti, nizkih plač in draginje življenjskih potrebščin.
Stalin se je posebej obrnil tudi na japonske kmete in jih pozval na borbo zoper visoke davke in izraža upanje, da bodo tudi ti kmetje osvobojeni.
Stalin pa ni pozabil ostalih razredov japonske družbe in jih pozval na borbo za mir, jih podžgal na delo v znanosti in umetnosti in na obnovo domačega gospodarstva.
Časopisna agencija "Kyodo," ki je objavila to Stalinovo poslanico, javlja japonski javnosti, da se je obrnila na ameriškega predsednika Trumana, na britanskega ministrskega predsednika Churchilla in predsednika Indije Nehruja za novoletne poslanice japonskem ljudstvu. Agencija trdi, da od Churchilla, kakor tudi od Trumana ni dobila nobenega odgovora, voditelj Indije Nehru pa je pisal, da bo poslal posebno poslanico kasneje.
Stalin, ki je bil z Japonsko proti koncu zadnje vojne v vojnam stanju, vali krivdo japonske gospodarske situacije na tuje okupatorje, s katerimi izrazi misli v prvi vrsti na Ameriko. Stalin še ni sklenil poSebne mirovne pogodbe z Japonsko, ker je odklonil svoj podpis na pogodbi z Japonsko, ki je bila sklenje-' na v San Franciscu. Sovjetska zveza ima na Japonskem posebno komisijo, ki pa nima značaja poslaništva. Ce bi prišlo do mirovne pogodbe med Japonsko in Rusijo, bi se obnovili redni diplomatski odnosa j i med obema državama.
TEHERAN, 1. januarja — Iranska vlada sije zastavila za leto 1952 svoj cilj, da okrepi trgovske zveze s Sovjetsko zvezo. Izdelala je podrobni načrt, kako pospešiti trgovino s sosedo Rusijo.
V notranjem gospodarstvu upa vlada, da bo prišla do dohodkov in tako delno prebrodila krizo s posameznimi gospodarskimi ukrepi. Eden takih ukrepov je prepoved potovanja v tujino.
Vlada se boji, da bi bogati Irančani odnesli svoje premoženje iz države in to v strahu, ker pričakujejo notranje gospodarske zmešnjave. Formalno je vlada opravičila ta sklep s tem, da ni na razpolago deviz, to je denarja, ki bi se nakazal v inozemstvu.
MESTO MLADINE
FORT FRANCES, Ont., 1. januarja—To mestece ima 8,114 prebivalstva. Od teh je 3,000 takih, ki imajo 19 let ali so še mlajši. Več kot dobra tretjina celokupnega prebivalstva pripada mladini. To sliko je pokazalo zadnje štetje in se je mesta prijel priimek—mesto mladine.
LETO 1952 JE PRESTOPNO: PREDNOSTI SAMIC
Kakih 6,000,000 samic v Zedinjenih državah pričakuje, da bo imeio v letu 1952 srečo, da bo našlo fanta in moža. Njihova poklicna zveza jim svetuje, da naj gredo ali v Detroit ali v San Francisco, ker S(? najlažje dobijo moški. Najmanj porok je v Bostonu, Atlanti, Richmondu in Philadelphiji.
Svetujejo tudi, naj bi se oživotvorili privilegiji samic, ki so bili uzakonjeni leta 1288 na Škotskem. Vsaka samica je imela po tem privilegiju v prestopnem letu pravico, da ogovori moškega, katerega ima rada. Če bi ta odklonil, da. jo vzame za ženo, se kaznuje z denarno kaznijo funta šterlinga. Taki moški je bil prost kazni le, če je dokazal, da je bil že ogovorjen po drugi. Moški, ki bi odbil tako «amico, pa naj bi se nadalje oprostil le, ako bi ji podaril svileno obleko!
SENATOR GRE MED LJUDSTVO
RIM, 1. januarja — Demokratski senator Enzo Gasperi se je odločil, da bo spopolnil svoje stike z volilci. Njegov urad bo spremenil v potujočo pisarno. V ta namen je preuredil priklopni voz v pisarno in sije dal namestiti vanj neki nastavek iz opeke kot mizo. Ta priklopni voz, bo priključil svojemu osebnemu avtomobilu in potoval med volilce vsako soboto, da bo slišal njihove predloge in pritožbe.
Kako gleda organizirano delavstvo Amerike na probleme leta
1952
Bilanca razdivjanega Atlantika
LONDON, 1. januarja — Viharji, ki so divjali ob zapadno-evropski obali zadnje štiri dni, so bili najhujši v zadnjih 50 letih. Podivjano morje se je poleglo in v kolikor je bilo mogoče ugotoviti, je vsled viharjev prišlo ob življenje 63 oseb, 18 pa jih pogrešajo.
Vetrovi so divjali s hitrostjo 100 milj na uro. Tri večje ladje so bile potopljene. Mnogo ladij ni moglo prispeti v določena pristanišča. Ribiške ladje so bile razbite, poškodovane ali zgnetene na kup v posameznih pristaniščih. Škoda, nastala vsled vi harjev, se ceni samo v Veliki Britaniji na več stotisoč dolarjev.
Smrtne žrtve objokujejo vse zapadno-evropske obalne države, katere so utrpele tudi veliko materialno škodo. Nemci so izgubili eno tovorno ladjo, enako Nizozemci in Norvežani.
Kot smo že poročali, je vihar zajel tudi ameriško ladjo "Flying Enterprise," ki je obtičala ob južno irski obali. Ladjo je zapustilo vse potništvo, kakor tudi posadka razen kapitana. Ladji je prišla na pomoč ameriška transportna ladja "Greeley." Najbolj prizadeti državi sta bili Velika Britanija in Španija.
Slavnostna otvoritev podružnice slovenske posojilnice St. Clair Savings and Loan Co.
in Kenneth, dva Charlotte in Frank
Jugoslovanske unije in AFL
NEW York, l. januarja — Matthew Woll, predsednik odbora za mednarodne odnošaje pri AFL, je izjavil, da bo ta organizacija nasprotovala temu, da bi se jugoslovanske delavske unije sprejele v Mednarodno zvezo svobodnih delavskih unij, ker delavske organizacije v Jugoslaviji niso svobodne, temveč se še vedno nahajajo pod kontrolo vlade, oziroma komunistične stranke, ki je edina priznana stranka v državi.
Woll pa je v tej zvezi poudaril, da to ne pomeni, da AFL nasprotuje temu, da bi Amerika še nedalje nudila gospodarsko pomoč vladi maršala Tito v njegovi opoziciji zoper sovjetski imperializem. V tem pogledu se ne da zanikati, je dejal Woll, da zadržanje Jugoslavije predstavlja doprinos za mir nied narodi.
Paul J. Schneller
Ob 35-letnici ustanovitve slovenske posojilnice St. Clair Savings & Loan Co., ki je v tej dobi postala ena vodilnih bančnih institucij med našim narodom, bo družba otvorila na 5. januarja svojo podružnico v sredi razvijajoče se nove naselbine v prijaznem Euclidu, kjer se tudi naši ljudje v vedno večjem številu naseljujejo. Nahajala se bo na 813 E. 185 St.
To bančTio podjetje se je za-počelo 8. decembra 1916 leta, ko je Paul Schneller, oč^ sedanjega tajnika-blagajnika St. Clair Savings & Loan Co., s skupino podjetnih mož v naselbini, ustanovil in inkorporiral inštitucijo.
Štirje izmed direktorjev in članov, ki so bili pri ustanovitvi, je ostalo skozi vsa leta aktivnih pri St. Clair Savings. Omenjeni štirje so: Joseph Plevnik, ki predseduje podjetju že nad 30 let; dr. F. J. Kern, ki je podpredsednik in direktor; Math Braidech in Joseph Smrekar, oba direktorja.
Omenjeni štirje, Mr. Schneller in drugi imajo zaslugo, da se je ustanovilo St. Clair Savings
družbo, katere prvotno bivališče je bilo na 6313 St. Clair Ave., nekaj vrat od sedanjega glavnega urada te družbe.
Leta 1922 je družba zgradila svoje lastno poslopje, v katerem se posojilnica sedaj nahaja, -na 6235 St. Clair Ave.
Uradništvo in osobje tega bančnega podjetja se je ob vsaki priliko osebno zainteresiralo v pomoč in dobrobit svojih vlagateljev in onih, ki so pri podjetju iskali posojila na vknjižbo. Radi tega je banka uživala splošen ugled v naselbini in je stalno rasla. Leta 1937 je vladna kor poracija Federal Savings & Loan Insurance Corporation za-sigurala vse hranilne vloge in sleherna vloga do vsote $10,000 je sedaj zasigurana po tej vladni agenciji.
BO PODPIRALO NAPORE ZA OBRAMBO IN MIR, A ZAHTEVA PRAVIČNE MEZDE IN CENE
Ameriško delavstvo upa, da bodo prišli v novi kongres in na predsedniško mesto taki ljudje, ki bodo naklonjeni delavskim interesom, miru na Koreji, pravični mezdi in kontroli cen. Ameriško delavstvo pa je pripravljeno od svoje strani, da sodeluje pri produkciji, ki je potrebna za narodno obrambo in stavi svoje moči vladi na razpolago, so izjavili zastopniki AFL in CIO, ko so izražali svoje poglede na politiko ameriškega delavstva v letu 1952.
Ameriško delavstvo se bo brigalo v letu 1952, kaj bo s tremi glavnimi problemi: z mezdami,
s cenami in z vojno. Glede mezd bo moralo prehoditi še trda pota, predno bo prišlo do mezd, ki bodo odgovarjale sedanjemu standardu življenja. Delavstvo se bo borilo, da bodo dobile nove že sklenjene mezdne pogodbe v posameznih industrijah odobren je od strani urada za stabilizacijo mezd.
Delavstvo poživlja zvezno vlado, da mora nekaj storiti v vprašanju pravičnih mezd in v vprašanju brezposelnosti, ki nastaja vsled prehoda iz civilne v vojno industrijo. Delavstvo upa, da se bo klanje na Koreji prenehalo in ne bo nadaljnega krvoprelitja.
Pripravljeno je, da gre z vlado v njenem oboroževalnem programu, kakor je to storilo v zadnji svetovni vojni. Vlada pa bo odgovorna za posledice, ki bodo gotovo nastale, če ne bo znala najti pravilnega razmerja med civilno in vojno industrijo, premeščanjem delavstva iz stroke v stroko, zaposlenostjo in nezaposlenostjo.
Delavstvo se bo bolj zanimalo za predsedniške volitve leta 1952
LITVINOV UMRL V MOSKVI
MOSKVA, 1. januarja—Bivši sovjetski zunanji minister Lit-vinov je umrl v 75. letu svoje starosti. Litvinov je važen za Ameriko, ker je vodil leta 1933 pogajanja, ki so se ^zaključila s tem, da je Amerika priznala Sovjetsko zvezi in tudi sklenila z njo trgovsko pogodbo.
KER NI DOBIL IZPLAČANEGA ČEKA
MEMPHIS, Tenn., 30. decembra — Uradniku, ki izplačuje čeke v banki, je bil predložen ček za $75 v izplačilo. Uradnik je odklonil izplačati gotovino, kjer je sumil, da je ček ponarjen. Do-nositelj čeka je ček zmašil v usta in ga pogoltnil!
Vodstvo posojilnice St. Clair Savings je vedno vodilo podjetje konservativno, vzorno in previdno. Z vlogarni tako razpolago, da ima vedno razpoložljiva sredstva na rokah za izplačitev hranilnih vlog in za posojevanje na domove. Rezervni sklad banke je na zelo dobri podlagi.
Tekom 35 let obstoja St. Clair Savings, se je podjetja poslužilo nad 9,000 družin, in sicer naj si bo v svrho hranitve ali financiranja za novo hišo ali pri prekupu posestva.
Nad 16,000 vlagateljev ima ta posojilnica, kar znači obseg upoštevanja, ki ga podjetje uživa.
Prebivalci v okolici obeh uradov St. Clair Savings & Loan Co. so vabljeni, da se odslej poslužujejo tega bančnega podjetja v sledečih ozirih: za hranilne vloge, hranitev po pošti, hranitev v božičnem klubu, posojila
813 East 185th Street
na vknjižbe pri nakupu, gradnji ali prenavljanju hiše, potoni rednega posojila, F.H.A. ali G.L; prepisih posestev, plačitev utili-tetnih vlog, in varnostnih shramb.
Novo podružnico na E. 185 St. bo vodil tajnik-blagajnik Paul J. Schneller. Njegovi pomočniki bodo Paul J. Hribar, ki se nahaja že pet let v službi posojilnice kot uradnik v posojilnem oddelku, in Edward C. Knuth, tudi uradnik v posojilnem oddelku, ki se je preje nahajal 23 let pri Cleveland Graphite Bronze Co., kot predsednik kreditne unije. Mirko Burja ima v oskrbi ocenjevanje posestev in pregled istih pri določanju posojil.
Urad na St. Clair Ave. bo pod nadzorstvom Anthony C. Kro-mer, kateremu bo v pomoč Stan Zupan s polnim štabom drugega osobja.
Ob 35-letnici St. Clair Savings & Loan Co. bo vodstvo podarilo vsakemu novemu vlagatelju, ki bo pričel hranilno vlogo z $50 ali več, krasno darilo. To darilo se bo delilo skozi celi mesec januar. Tudi za vse dosedanje vlagatelje, ki imajo hranilne vloge $50 ali več, bo na razpolago lepo darilo.
kot se je do sedaj. Delavstvo je prepričano, da bo znalo streti in odvrniti komunistično tiranijo, kakor je znalo zlomiti nacistične in fašistične tirane. V tem pogledu bo ameriško delavstvo nastopalo enako enotno, kakor je nastopalo v zadnji vojni. Sovjetski komunistični imperializem je sovražnik št. 1, ki ga je ustaviti, ker sicer ne bo miru. Zato pa naj se uredijo mezdni odnošaji tako, da bo delavec pri svojem delu lahko miren.
Važna seja št. 1 Prog. Slov.
članice krožka št. 1 Progresivnih Slovenk so vabljene, da se gotovo udeleže redne seje v četrtek zvečer ob 7.30 uri v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Na dnevnem redu bodo nujne zadeve, po seji, ako bo čas dopuščal, bo pa Joseph Žele kazal slike, ki jih je posnel ob priliki zadnjega bazarja.
Gostilničar oropan
Prošli petek so trije roparji, ki so bili našemljeni kot policaji, oropali gostilničarja Victor j a Zaletla, stanujočega na 564 Babbitt Rd. v Euclidu, ko se je vra-i čal z banke na E. 125 St. in St. Clair Ave. z denarjem za izme\ njavanje plačilnih čekov. Vzeli,, so mu vsoto $2,233. Zaletel ima^ gostilno, znano kot Nineteenth-Hole Grill, na 356 Eddy Rd.
NOVI KORAKI JUGOSLAVIJE ZA ZBLIŽAN JE Z ZAPADOM
BEOGRAD, 1. januarja — Jugoslovanska vlada je pi-ed par dnevi naznanila devaluacijo dinarja, s katerim seje razmerje 50 dinarjev za dolar spremenilo na 300 dinarjev. S tem ukrepom bodo povečane prilike za trgovino z državami Zapada in zbito bo dno denarnemu črnemu trgu v Jugoslaviji.
Nadalje se poroča, da so že več tednov v teku neuradni pogovori glede možnosti, da se povabi inozemski kapital, ki naj bi napravil investicije v jugoslovanskih rudnikih in morda tudi pri drugih podjetjih. Ti razgovori se vršijo z odobritvijo najvišjih vladnih, gospodarskih krogov, med ostalim ministra rud-ništva Svetozarja Vukmanovica, kije eden najožjih sodelavcev ministrskega predsednika Tita.
Istočasno se poroča iz Zagreba, da je tamošnji časopis "Vjes-nik," obelodanil, da kolektivne kmetije na Hrvatskem zelo počasi vršijo obvezno oddajo koruznega pridelka. Omenjeni list poroča, da bi se imelo dnevno
oddati 80 do 100 vagonov koruze, na 22. in 23. decembra pa je bilo dejansko oddanih samo dobre 4 in pol vagone koruze. Polne oddaje ni izvršila niti ena kolektiva na Hrvatskem, piše list, ki poudarja, da tu gre za protest kmetov proti sistemu cen, ki da je še vedno neugoden, navzlic temu, da ga je vlada nedavno preuredila.
V LETU 1952 NE BO VOJNE, PRAVI TITO
Ameriška časniška agencija INS javlja iz Pariza, da je maršal Tito v izključnem intervjuvu z zastopnikom dotične agencije v Beogradu podal napoved, da bo svetovni mir v letu 1952 ostal ohranjen, ako bodo narodi, ki stremijo za mirom, ostali trdni in združeni proti možnim agresorjem.
Tito je med ostalim apeliral na zapadne zaveznike, da še nadalje rešujejo mednarodne spore potom ,organizacije Združenih narodov.
I 'fl
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
2. januarja 1952
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. «231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
'	SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$8.50 . 5.00 , 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 . 6.00 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, unda- the Act of Congress of March 3. 1879.
104
Prošnja in poziv
Zadnja konvencija Prog. Slovenk Amerike je med drugim razmotrivala o bodočnosti in o nalogah naših narodnih domov v Ameriki. Sprejele smo tozadevno resolucijo in danes ob zaključku leta—pred letnimi konferen cami teh naših narodnih ustanov se obračamo na zborujoče direktorje in društva delničarje in posameznike, da med drugim vzamejo v pretres važno vprašanje kulturnega in vzgojnega dela v naših domovih.
Ni namen Prog. Slovenk, bodisi narekovati ali kritizirati, temveč zgolj prijateljsko opozoriti, da če želimo dati našim naselbinam, naši mladini in naši novi domovini tem več dobrih in odgovornih državljanov, ki bodo znali vplesti naše lepe slovenske karakteristike, naše navade, običaje, našo pridnost, podjetnost tem lepše in v tem boljši harmoniji z življenjem drugih narodov, ki tvorijo in razvijajo to svojevrstno kulturo in civilizacijo v Ameriki, mora mo najti pota in sredstva nanovo oživeti in razširiti življenje naših kulturnih skupin, in jim nuditi čim več opore in ugodnosti. V ta namen naj se ustanovijo kjerkoli mogoče tečaji slovenskega jezika, petja, telovadbe, dramatike, gospodinjstva, prve pomoči v nesreči, itd. Obstoječim skupinam, kot čitalnicam, pevskim in dramskim društvom naj se da, a ko le mogoče, posebne ugodnosti, da se jim lajša njih breme. Tudi naj se na teh zborovanjih poziva navzoče k večjemu zanimanju za naše knjige, naše časopise in prikazuje njih važnost za naše življenje—ker le če oživimo naše zanimanje sedaj, nam je vsem skupaj zasiguran na-daljni obstoj, napredek in uspeh.
Vsem našim narodnim domovom širom Amerike želimo v zvezi s tem opozorilom čimveč uspeha zlasti pa na polju vzgoje in prosvete, kar tvori podlago vsemu drugemu. Ustanovi Slovenskemu Delavskemu Domu v Clevelandu, ki proslavlja baš te dni srebrni jubilej pa izrekamo naše iskrene čestitke!
S povezanostjo našega naprednega časopisja, podpornih organizacij, narodnih domov in prosvetnih društev, bomo v stanu premostiti vse težave in ustvariti še marsikaj, kar bo v korist bodočim generacijam.
Naše delo ni nikdar končano. Vedno moramo iskati in najti nova pota in ustvarjati nova dela—to je življenje— to je napredek!
VSEM SREČNO, ZDRAVO, USPEŠNO NOVO LETO!
O VZGOJI KMEČKIH DEKLET
Ljubljana, dne 19. novembra '51 Draga urednica!
Nedavno sem potovala po naši lepi dravski dolini v smeri od Dravograda proti Mariboru, mimo Vuzenice, kjer gradimo veliko hidrocentralo, po dolini, ki popotnika neprestano opozarja na bogastvo našega pohorskega lesa. Potovala sem z Meto Koširjevo, ki jo nekatere med va mi že poznate. Najin cilj je bila med drugim tudi Kmetijsko^go-spodinjska šola v Marenbergu, ki je v letnem dvorcu nekdanjih grofov. Romantično grajska poslopje, ki je starejšega kova in je obkroženo z mogočnimi starimi hojkami, stoji nekoliko vstran; letni dvorec pa je mo-derneje urejen in obkroža ga krasen park s cvetličnimi gredami, z brezami, z iglastim drevjem, ne manjka mu seveda tudi velik vodnjak, pa tihi kotički s klopicami, kjer so si včasih grajske gospodične in njihovi ljubimci govorili zaljubljene besede.
Zdaj je v tem poslopju Kme-tijako-gospodinjska šola, namenjena kmečkim dekletom, da se nauče vsega, kar jim je potrebno za bodočnost, ko bodo gospodinjile—pa tudi gospodarile — na svojih domačijah ali v zadrugi, ko bodo matere in vzgojiteljice svojih otrok. Pa ne samo to. šola s svojim učnim načrtom skrbi tudi za to, da bodo ta dekleta prenesla prosveto, hi-gijeno, stanovanjsko kulturo, znanje o negi in vzgoji otroka—
na vso vas, da bodo tudi vaščani imeli kaj od tega, da se je njihovo dekle šolalo.
V stari Jugoslaviji je bilo tako, da so lahko šla v takšno šolo, ki so bile v rokah nun (reda) le bogatejša dekleta, ki so se hotela naučiti dobrega gospodinjstva za svoje lastne potrebe. Zdaj pa obiskujejo šolo predvsem tista dekleta, ki so takšnega značaja, da želijo posredovati svoje znanje tudi drugim v vasi ali zadrugi.
Prijazna učiteljica nama je o šoli in dekletih povedala vse, kar sva si z Meto želeli.
Dosedaj je šola živela v precejšnji meri od proračunskih sredstev za prosveto, dekleta sama pa so prispevale manjši del stroškov. Od sedaj naprej, v novem finančnem sistemu, ko postavljamo vse na lastno gospodarsko osnovo, pa se mora šola vzdrževati sama. To ima zelo dobro stran: starši deklet—pa tudi dekleta sama—čutijo mnogo večjo odgovornost do šolanja. Človek je žc tako ustvarjen, da mu ni mnogo mar tisto, za kar se brigajo namesto njega drugi, v našem primeru država. Čuti se razbremenjenega in njegova odgovornost se manjša. Uprava šole in dekleta so ukrenile že marsikaj koristnega, odkar se zavedajo, da bo uspeh šole odvisen predvsem od njih samih.
Z državnim pesestvom v Marenbergu, ki' mu primanjkuje (Dalje na 3. strani)
URADNA PRILOGA PROGRESIVNIH SLOVENK
Nas Progresivni čebelnjak
Poročila o delu, načrtih in uspehih naših krožkov
(Vsi prispevki morajo bili v uradu urednice Mrs. Mary Ivanusch, R.F.D. 1, Chardon, Ohio najkasneje do 15. v mesecu.)
ŽALOSTNA VEST
Strabane, P a.—Sporočiti imam žalostno novico, da je krožek št. 16 Progresivnih Slovenk izgubil zvesto članico, Louise Kocian. Umrla je nenadoma 6. decembra ob 6. uri zvečer. Stara je bila komaj 57 let. Naš krožek, h kateremu je pripadala od ustanovitve istega, ji Je podaril v spomin krasno košaro rdečih nageljnov, povezanih z rdečo pentljo.
Istotako smo jo članice, vsaka z rdečim nageljnom v roki, spremile k zadnjem počitku, katere smo ob zaključku poslovilnega govora, katerega je naša predsednica tako ganljivo prečitala, položile na krsto preminule. Nobeno oko ni ostalo suho ob tem ginljivem prizoru.
Članice bomo pokojno zelo težko pogrešale, ker je bUa vesele narave in nas je vedno zabavala s svojimi šalami.
Družini pokojne Lojzke izrekam v imenu krožka najglobo-kejše sožalje.
Progresivnim Slovenkam in vsem našim prijateljem pa želim in kličem: Srečno in prosperitet-no Novo leto!
Mary Nagode.
LE TAKO SLOŽNO NAPREJ!
West Allis, Wis.—Leto se že nagiblje k zatonu. In kako hitro je minulo! Vkljub temu, da je naše življenje neprestana borba, beži čas neizmerno hitro.
Naše progresivne članice so kot čebelice. To se je pokazalo na naši zadnji domači zabavi. Pogrešale smo pa našo predsednico, Anno Markel, katera se je šla gret v Florido.
V	preteklem letu smo zopet naredile veliko dobrega, pa naj bo za tukaj ali ono stran morja. Prihodnje leto nas zopet čaka več dela in eno od teh je, da bomo proslavljale pet-letnico obstanka našega krožka, če bomo složne in vkup držale še za naprej, kakor smo v preteklosti, je uspeh zagotovljen, ker v slogi se premosti vse zapreke.
V	prošlem letu so nam umrle tri članice. Te so: Mary Hofer, Julia Povse in Antonija Trkaj. Zadnji dve sta preminuli kar v enem mesecu, kar je hud udarec za družine in ravno tako za nas, posebno če izgubimo dobro in zvesto članico. Vsem trem—blag spomin!
Kajpak smo nadomestile izgubo takoj z novimi članicami, tako da držimo krožek pri enakem številu. Za prihodnje leto bi priporočala, da bi vsaka članica poskušala dobiti vsaj po eno članico. (Hej, to bi bilo nekaj izvrstnega !)
Sprožene ideje Progresivnih Slovenk so vse v korist in izobrazbo napredne žene.
Želela bi tudi, da bi vse ti-ste^ ki ste zaostale s članarino, isto poravnale. Mnogo članic mogoče se ne ve, da je glasom pravil tajnica odgovorna, oziroma primorana po treh mesecih neplacitve članico suspendirati.
Bolne so sledeče članice: Louise Loncher, Jennie Jurkov-šek in Louise Grichar. članice ste prošene, da jih obiščete. Ni prijetno biti priklenjena na bolniško postelj, posebno težko je za agilne, ki progrešajo prijateljice.
H koncu želim vsem krožkom srečno Novo leto in obilo uspeha, pa najsibo na prosvetnem ali progresivnem polju—kakor tudi članicam!
Za krožek št. 8:
Mary Kramer, tajnica.
NOV GROB
Oglesby, 111.—Z žalostnim srcem sporočam, da smo dne 11. decembra spremile k zadnjemu počitku našo zvesto in dobro članico, Katarino Verderbar. Pokojna je bila stara 66 let, rojena pri Podmelcu na Primorskem. Tu zapušča moža, George Verderbarja. Bila je že dalj časa rahlega zdravja, toda ona se ni podala. Bila je vesele in koraj-žne narave. Zelo rada se je udeleževala krožkovih sej in večkrat kaj prinesla s smehljajem na obrazu in nas presenetila.
Draga sestra, zelo Te bomo pogrešale na naših sejah in vseh priredbah. Vedno si bUa z nami. Ti si prestala trnjevo življenje, nas pa še čaka. Zapustila si naš krožek z lepimi spomini. Počivaj v miru v hladni ameriški zemlji!
Članicam krožka želim srečno ter zdravo leto 1952! Ravno tako ostalim krožkom Progresivnih Slovenk Amerike!
Za krožek št. 15.
Christine Nadvesnik, tajnica.
POROČILO KROŽKA ŠT. 1
Cleveland-Collinwood, Ohio— Udeležba na glavni letni seji je bila precej povoljna. Kakor je tajnica že objavila, smo zadnji mesec poslale blaga v vrednosti $400 na razne šole in zavode v domovino. Precejšen del te vsote smo nabrale od prodajnih znamk, drugo pa od naših priredb. Z napetostjo smo tudi pričakovale rezultata od našega bazarja. No, popolen uspeh! Kar očarane smo bile. Zato smo tudi precej sklenile, da v prihodnjem letu zopet priredimo bazar in to zadnjo soboto v novembru. Hvala vam vsem, katere ste kaj pomagale, bodisi z delom ali darovi. Seveda vse priznanje gre odboru, ker odbor je tista sila, ki dela, prigovarja in vleče.
Za pobijanje raka smo odobrile $25 in istotako $25 za proučevanje in pomoč v slučajih otroške paralize. Kakor vidite, podpiramo tudi domače ustanove.
No, zdaj smo pa na volitvah odbora! Kakor je navada povsod, imamo tudi pri nas težko-če, ker vse se opravičujejo—bodisi, da ni časa ali pa bolezen.
Naš odbor za leto 1952 je sledeč: Anna Zaje, predsednica; Frances Henikman, podpredsednica; fheresa Gorjanc, zapisni-karica; nadzorni odbor: Frances Francelj, Rose Paulin in Rose Sanabor. Prosvetni odbor: Antonija Tomle, Berta Dovgan in A. Princ. Za SNPJ farmo : 'An-tonia Tomle in Frances Henikman. Za SANS: Josephine Vesel. Za dramsko društvo Anton Verovšek: Mary Pieman. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu, glavna letna seja pa drugo soboto v decembru.
Kakor razvidite iz imenika, naš odbor še ni popolen, ker qa-ša dosedanja tajnica ni mogla še nadalje prevzeti. Zato vas vabim, da se prav vse udeležite prihodnje seje.
Zdaj pa vam želim vsem srečno in veselo Novo leto 1952! Da bi še naprej delale roka v roki z našim započetim delom Ti, draga urednica pa mi kar nič ne zameri, ker ti bom delala preglavice še v prihodnjem letu. (Take "preglavice" so vedno dobrodošle! Op. ured.)
Mary Mezgec, poročevalka.
(Dalje na 3. strani) ^
Ali greste s Progresivnimi v
Jugoslavijo?
!'.Velik izlet prihodnjo pomlad!!
NAJNOVEJŠE O IZLETU
Dandanes potuje več ljudi, kot kdaj preje—zato je absolut no potrebno, da se prijavite sedaj, če želite dobiti sigurno rezervacijo za potovanje v Jugoslavijo z izletno skupino Progre sivnih Slovenk Amerike prihod njo spomlad.
Vsled številnih prijav in povpraševanj, se nam je posrečilo dobiti sedaj poleg 28. maja in 18. junija še 6., in 24.<naja in sicer pod pogojem, da morajo biti rezervacije za slednje prijavljene nemudoma in sicer s 15. januarjem 1952 ali pa bomo morale odpovedati imenovanim datumom, nakar mnogim ne bo mogoče iti z nami.
Ne glede katerikoli izmed omenjenih datumov si izberete, ste lahko sigurni, da boste imeli prijetno družbo in vsestransko dobro postrežbo. Neglede, s katero skupino boste šle, bomo imele vse urejeno, da bomo ime le več skupnih izletov po Jugoslaviji potem, ko bodo vse članice in prijatelji dospeli tja. Ta ko bortio imele vse priliko obiskati in videti razne zanimivosti skupno, kar pomeni obilo zabave, razvedrila in izrednih ugodnosti.
Na vprašanje glede otrok naznanjamo sledeče: Vsi otroci nad 12 letom starosti morajo plačati celotni vozni listek.
Ne moremo dovolj močno poudarjati, da napravite vašo rezervacijo takoj, če želite iti z našo skupino. Povejte tudi, koliko časa nameravate ostati tam, da bomo vedele napraviti rezervacijo za potovanje nazaj.
Z vsako rezervacijo zahteva potna agencija najmanj $100 vplačila za vsako osebo. Če vas je pet, ki nameravate iti, morate poslati $500 z rezervacijo, itd.— s tem si zasigurate gotov prostor.
Denarna nakaznica ali ček naj bo izdana na ime: Progresivne Slovenke Amerike (Progressive Slovene Women of America).
Ne odlašajte, storite vse potrebno sedaj, da ne boste razočarani. Da ne boste rekle, da vas nismo svarile, kako važno je poslati prijave sedaj.
Napravite tudi takoj, čim nam pošljete rezervacijo, prošnjo za U. S. potni list, za katerega pišite na Passport Division of the State Department, Washington, D. C., ali se obrnite na klerka kateregakoli zveznega distriktnega sodišča, ki poskrbi nedržavljanorti za državljanske papirje. (Clerk of U. S. District or 3tate Court).
Josie Zakrajšek.
Zapisnik popoldanskega zborovanja pete redne konvencije Progresivnih Slovenk
20. MAJA 1951
Konvenčna predsednica Agnes Zalokar odpre zborovanje ob 2.45 popoldne. Mary Chehan priporoča, da se odškoduje Prosvetni odbor, kateri je izvršil toliko plemenitega dela in sicer predsednici in tajnici po 10 dolarjev, blagajničarki in ostalim članicam odbora po pet dolarjev. To pač ni plača, saj delo izvršeno po Prosvetnem odboru se plačati ne da, temveč je samo naše iskreno priznanje za njih veliko delo. Sestra Vidmar predlaga malo boljšo odškodnino, sestra Minka Alesh pa stavi pro-tipredlog, da se sprejme priporočilo sestre Chehan. Razvije se živahna razprava, nakar sestra Mary Vidmar umakne svoj predlog. Proti predlog sestre Alesh sprejet z 24 glasovi.
Sestra predsednica imenuje sestro Mary Vidrich, da pobira naročila za konvenčne slike in priporoča, naj se naše žene in dekleta naročijo na revijo "Naša žena," katero izdajajo napredne žene nove Jugoslavije. Naročila prejema sestra Mary Bo-zich.
Članice,, oziroma delegatinje krožka št. 3 vprašujejo, zakaj so bile prikrajšane na nagradi v zadnji članski kampanji. Želijo, da se glavni odbor drži sklepov, katere sprejema na svojih sejah. Glavna tajnica po-jasnuje, da jim je manjkala še ena prosilka, da bi dosegle prvo nagrado. Prva nagrada ni bila izplačana, ker ni noben krožek dosegel določenega števila. Delegatinje krožka št. 3, se zadovoljijo z pojasnilom sestre tajnice.
Sprejet je tudi predlog, da za prihodnjo konvencijo glavni odbor imenuje posebne odbore izmed delegatinj, kateri se snidejo z izvršnim odborom pred začetkom konvencije in se tako pripravi vse potrebno za gladek potek konvenčnega zborovanja. Dodatek k predlogif; da se po-
vabi tudi tri zunanje glavne od-bornice na sestanek.
Izvršnemu odboru se priporoča, ako je mogoče, da posreduje pri poštni upravi za znižanje poštnine na pošiljke namenjene v staro domovino. Se bo skušalo to storiti.
Dobile smo vabilo, da se organiziramo in pripravimo izlet v našo lepo prerojeno rojstna domovino za prihodnje leto. Zagotovljeno nam je, da nam bo vlada nove Jugoslavije v vseh ozi-rih naklonjena. Sestra Marion Bashel stavi predlog, da napravimo izlet drugo leto meseca maja, in sicer takoj po našem praznovanju "Progresivnega dneva." Takoj naj se podvzame korake in dobi vse potrebne informacije. Predlog sestre Bashel podpiran in z odobravanjem sprejet.
Preide se na volitve glavnega odbora in izvoljene so sledeče delegatinje:
Izvršni odbor; Cecilija Šubel, predsednica; Marian Bashel, prva podpredsednica; Frances Vider, druga podpredsednica; Theresa Grzel, tretja podpredsednica; Josephine Zakrajšek, tajnica; Marie Zakrajšek, bla-gajničarka; Theresa Gorjanc, zapisnikarica; Mary Vidrich, Ivanka Shiffrer, Mary Vidmar, Mary Andreas, Edith Žele, nadzorni odbor; Viktorija Poljšak, Mary Dodič, Frances Julialya, Frances Gorshe, Mary Chehan, prosvetni odbor; Josephine Tratnik, Jennie Skuk, Helen Mi-kuš, relifni odbor; Mary Ivanusch, urednica.
Vsem uradnicam so bile plače povišane, a naša urednica je sprejela svoj urad pod pogojem, da ji ostane stara plača in to je 10 dolarjev mesečno. Predsednica se ji zahvali in pravi, da je s tem pokazala iskreno zavednost. Delegatinje so ji navdušeno pritrdile !
(Dalje na 3. strani)
Novo leto
VAŽNO ZA KROŽKE
S prvim januarjem, 1952 imajo glasom novih pravil, vsi krožki poslati po 30 centov, za vsako članico na glavni urad tajnice. Nekateri krožki so to izvajali že sedaj in se jih to opozorilo ne tiče.
Članice ste prošene, da sodelujete tozadevno s tajnico vaših krožkov. Z dobro voljo in čutom za skupnost stopajmo v Novo leto, v katerem hočemo in moramo izvesti čim več in tem boljših programov za medsebojno pomoč, izobrazbo in tudi zabavo.
JoHie Zakrajšek.
POZOR, ČLANICEI
Ali imate članarino pri vašemu krožku plačano za ta mesec?
Ako ne, vai prosimo, da to storite na prihodnji seji, da boste deležne vseh ugodnosti, katere jamči naia organizacija.
Svet stoji na pragu Novega leta. Kaj bo prineslo vam ali meni? Kako bo uplivalo na naša življenja? To so razne stvari, ki nam prihajajo na misel, ko gre staro leto- v pozabijenost. Edino kar moremo storiti, da z vso skromnostjo sprejememo vse in gremo vsikdar naprej.
Leto je vaše in moje, v kolikor smo ga pripravljene napraviti našega. Vsaki izmed nas prinaša nove odgovornosti in nove prilike, pomagati drugim v naše lastno zadovoljstvo. Nič ne vemo, kaj imamo pričakovati v prihodnjih mesecih, toda z upanjem in zaupanjem, z dobroto in usmiljenjem v naših srcih, se nimamo ničesar bati.
Glejmo, da bomo kos nalogam današnjih težavnih dni in da bomo storile naš delež, kot zveste državljanke; glejmo, da sprejmemo vse prilike vodstva v zavesti, da so naši talenti potrebni, neglede na to, če so veliki ali majhni.
Kjer smo nudile lansko leto pomoč eni osebi, glejmo, da bo naš privilegij dati pomoč dvema v tekočem letu; kjer smo razveselile z našo besedo eno osebo, pomnožimo širjenje dobre volje stokratno v novem letu.
Cenimo vse dobre stvari, ki smo jih bile deležne in glejmo, da bomo usmerile vse naše delovanje v tem novem letu tako, da bodo imeli koristi oni, ki pridejo za nami. Zakon življenja je pač tak, da moramo zaslužiti karkoli prejmemo in če hočemo v resnici zadovoljno novo leto, moramo zanje tudi delati.
Upam, da bo letošnje novo leto zadovoljno za vse naše čla-
nice in za vse, čigar sreča je odvisna od njih; naj bo vaše življenje polno zadovoljstva, zdravja in uspeha sedaj in vedno!
Josie Zakrajšek.
Čas beži in tako je tudi leto 1951 prišlo do konca. Kakšno je bilo 1951? Prav dobro in plodo-vito, vsaj za Progresivne Slovenke Amerike!
Članice vseh krožkov delajo kot čebelice, da jačijo svoje blagajne in s tem denarjem zopet ustvarjajo nova dela na dobrodelnem polju. V letu 1951 so poslali naši krožki na stotine paketov v našo rojstno domovino—-raznim šolam, bolnišnicam, itd. je res, da delo ustvarja, česar smo Progresivne Slovenke vajene. Prav srečne smo, da imamo toliko dobrih in pridnih članic, ki se počutijo istotako srečne in zadovoljne, da morejo izvrševati poleg svojega dela še druga dobra dela.
Članice našega Prosvetnega odbora sedaj že drugo leto vodijo kampanjo za zbiranje sredstev, s katerimi nabavijo in odpošiljajo razne učne knjige in revijo v Slovenijo. Kampanja se nadaljuje, ker tozadevne prošnje še vedno prihajajo.
Ko ob koncu leta 1951 pogledamo nazaj skozi leto, vidimo kulturne predstave, čajanke, bazarje, družinske večere, šivalne sestanke, itd., smo lahko vso srečne in zadovoljne, da je bilo delo dobro izvršeno.
Pozdrav vsem članicam in narodu, ki je vedno sodeloval z nami in nam iiomagal, da so bili vsi naši projekti uspešni.
Srečno novo leto 1952!
Cecilia Šubel.
ENAKOPRAVNOST
" STRAN 3
Official Page Progressive Slovene Women of America
Our Work Our Plans
p. S. W. A. NEWS — CIRCLE NO. 9 REPORTS
Chicago, 111. — Some thirty stout hearts braved the elements of a Chicago blizzard to attend our yearly meeting on Friday, December 14th. A third of them were from the immediate neighborhood, the others from the suburbs and the north side. It took some of us 2% hours to get to the Center, but we made it.
A letter of thanks written by the children of šola "Podzemelj Gradec," was the result of many a smile, especially the sad fact that "bonboni" we send disappear only too fast. Mary Udo-vich's nephew Metod Plut is their school teacher. Six more parcels, a total of 115 pounds, were packed and mailed to the schools and institutions in Slovenia. The contents of four of the parcels were donations of fancy work, yarns, threads, and 60 pounds of candy, the circle paying only postage.
A contribution of $50 was approved for Enakopravnost. Beginning with January 1st the payment of dues to the supreme office will be increased 5 cents to help defray the cost of our paper. Circle No. 9 will not increase the dues of the membership. Dues will remain the same, the circle absorbing the slight added expense.
John Hujan, our star of "Trije vaški svetniki," has been operated on and is critically ill at Columbus Hospital. We wish him a speedy recovery. Anna Terdin's husband, Joe passed away on Tuesday, December 11th. To Anna we extend our deepest sympathy.
Fiances and John Rak have purchased a home in Berwyn. Fran is as happy as a lark in her new nest. A little bird tells us, that the new home Dorothy and Frank Sodnik are building
should be ready for occupancy by March. We already knew that Dots was full of vim and vitality, now she has that added something—must be due to sheer happiness. To both couples we wish continued happiness and good luck.
Th» officers for the year 1952 will remain the same as heretofore. All the old standbys were drafted, elections were over in record time. Louise Muha will replace Minka Alesh on the auditing Committee.
Frances Golden, our new member donated a Christmas center piece and Anna P^ Krasna some cute knicknacks and two poem books. Once again we managed to turn the above objects into cash for the circle's treasury. Mary Udovich gave us a cash donation of $2 and a large cake, while Mary Andres donated two cakes. Agnes Jure-cic mailed in $3 and Jennie Stirn $1.50. Hvala lepa, ladies, now we ask you, how could we raise your dues, when you all do more than your share?!
About 60% of the members
of the cast of "Vdova RošUnka" were in attendance at the Christmas Party held after the meeting. Gifts were passed out to all. The gift grab bag relay always provides fun, and the refreshments hit the spot.
Deposits are being received from persons who plan to make the trip to Jugoslavia next May and June. Josie and Andrew Po-tochnik and Louise and Frank Muha have turned in deposits. Helen Vicich plans to mail hers in within a few days. Others who are interested should plan now. You have a choice of two sailing dates.
In my last article I stated that the Pomožni odbor would ship a box car load of flour to Preme, Bistrica. I now find that my information was incorrect. This area was so badly stricken and the need is so great, that this odbor will render all assistance possible, not only in shipments of flour but also other merchandise. They intend to continue their good work. All contributions, whether large or small, will be gratefully accepted. Send yours to Joe Pu-gelj, 15300 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio, today!
Frances Stark secretary.
Zapisnik popoldanskega zborovanja pete redne konvencije Progresivnih Slovenk
(Nadaljevanje z 2. strani)
WANTED PEN PALS OF SLOVENIA
Attention
High School Students!
The principal of Economic High School of Maribor, dr. Danilo Pozar and the teacher of English, Ivan Sumljak have addressed to the Progressive Slovene Women of America (Book Campaign Committee) a letter, asking us to send them addresses of our American high school students, who would wish to correspond with their students in the English language. We believe that there are among our young American Slovenes many who will respond to this request. This exchange of letters will aid the students of English in Slovenia in their studies. It will also be a source of inspiration!
So please, won't you send us you^r name and address and join the Pen Pals of Slovenia. Our young members are urged to call attention to this project their high school friends, brothers or sisters. You may send the addresses to the editor: Mrs. Mary Ivanusch, R.F.D. No. 1, Chardon, Ohio, or directly to the: Ekonomska srednja sola, Zrinskega 1, Maribor, Jugoslavija (dr. Danilo Pozar).
The above school is also thanking ua for the "Geo-gra])hic Magazine," the subscription of which has been renewed for another year through the Book Campaign of the Progressive Slovene Women.
Predsednica pozove izvoljene uradnice, naj vstanejo in se tako predstavijo zborovalkam. Zbornica da polno zaupnico staremu odboru.
Sestra Zalokar nato predstavi agilno sestro Dorothy Sod-nikar, predsednico prosvetnega odbora krožka št. 9, katera se zahvali za pozornost in pozdravi delegatinje.
Konvenčna predsednica Agnes Zalokar pravi, da je to druga konvencija, katero je vodila ona zopet brez konvenčnega opravil-nika, kar je mučno, dela slab vtis in zavlačuje se tudi konven-čno delo. Želi, da glavna tajnica pripravi opravilnik za prihodnjo konvencijo. Glavna tajnica Za-krajšek pravi, da je opravilnik tiskan v pravilih in misli, da to zadostuje, saj se je zborovanje vršilo v lepem redu. Sestra Zalokar ponovno poudarja, da se delo zavlačuje in želi, da se to izvrši na prihodnji konvenciji. Stavljen je predlog in podpiran, da glavna tajnica preskrbi kon-venčni opravilnik za prihodnjo zborovanje. Odobreno soglasno.
Predložene so sledeče resolucije :
RESOLUCIJA, za nabavo zdravniških potrebščin, predložena po krožku št. 9. Chicago 111.;
Znano nam je, da se nova Jugoslavija silno prizadeva, da vzgoji nov kader zdravnikov in zdravnic, katere zelo potrebuje, da potom njih vzgoji zdrav narod, kar je prvi predpogoj vsake države.
Osebno je mnogih znano, s kakšnim pomanjkanjem raznih potrebščin se bori ljubljanska medicinska fakulteta, a kljub temu so do sedaj dosegli lepe uspehe. Ti uspehi bi bili veliko večji, ako bi medicinci imeli na razpolago pri študiranju razne inštrumente in pripomočke, katerih do sedaj država ni mogla nabaviti.
Zato zbor "Progresivnih Slovenk," zborujoč dne 19. in 20. maja v Clevelandu, Ohio, da se nalaga bodočemu izvršnemu odboru "Progresivnih Slovenk," da podvzame akcijo za zbiranje prispevkov, s katerimi naj se nabavi v kolikor bodo sredstva dopuščala, najbolj nujne potrebne stvari.
Zbor se v polni meri zaveda, da so napredni Slovenci do sedaj radodarno prispevali v razne svrhe in upamo, da se tudi temu
apelu ne bodo odrekli, posebno, ker se gre za nabavo medicinskih potrebščin, s katerimi bomo največ koristili.
Sprejeto na seji krožka št. 9 Progresivnih Slovenk, dne 13. aprila 1951—Chicago, 111,
Za odbor:
Frances Vider, predsednica;
Frances Stark, tajnica in blagajničarka.
To resolucijo se da relifne-mu odboru, da jo izboči Slovensko ameriškemu narodnemu svetu (SANS), ker je ta pomoč v njih področju.
Smisel ostalih resolucij:
RESOLUCIJA, da poleg ohranitve in poglobitve prijateljskih vezi z ženami v domovini in proučevanju njih življenja in razmer, posvetimo svoj čas in energijo tudi splošnemu življenju v naši neposredni okolici tu doma, z obiskovanjem drugin narodnostnih skupin, raznih javnih ustanov, šol, čitalnic, muzejev, tovarn, parkov, farm, bolnic, sirotišnic, letališč, otroških zavodov, umobolnic itd., motreč in preučujoč vse z objektivnega vidika in željo ustvariti večje razumevanje, povezanost in harmonijo v naši okolici, mestu in deželi.
RESOLUCIJA, v smislu, katere proučujemo ameriške organizacije, ki delujejo za upo-stavitev miru in sožitja med narodi sveta in se pridružimo eventualno skupini, ki je v skladu z našimi tozadevnimi naziranji, ki so: da se vojne in tiranije vseh vrst in razmer in da hrepenenje po miru, žene celega sveta, podkrepimo z dejanji—z aktualno, to se pravi, dejansko pomočjo zaostalim in v pomanjkanju živečim narodom. Vse zlo in bolezni so po našem prepričanju posledica človekove zaslepljenosti. Naše naziranje je, da se mora torej d6ma in po svetu uvajati več pravičnosti in resničnega človekoljubja potom vseh razpoložljivih sredstev. Lačnim več kruha, izobrazbe in prilik za podvig na višine, ki je vredna človeka in civilizacije.
RESOLUCIJA, pozivajoč vse naše Narodne domove za poživitev kulturnega dela med našo ameriško mladino in sicer z izvolitvijo prosvetnih odborov z nalogo ustanavljati telovadne, folklorne (narodni plesi), pevske in dramske skupine, kakor tudi slovenske šole, oziroma razrede, s čemur bi zasigurali in podkrepili lasten obstoj in na-
predek, kakor tudi doprinesli svoj delež k razvijajoči se kulturi naše nove domovine Amerike.
RESOLUCIJA, izražajoč naše želje za obstanek in rast Združenih narodov in njih stremljenje za mir med narodi spojene z upanjem, da se isti s časom razvijejo v federacijo vseh narodov sveta—v en sam svet.
RESOLUCIJA, za sprejem zakona, ki bi nudil federalno pomoč javnim šolam, ki so zlasti zaostale in revne v gotovih naših državah.
RESOLUCIJA, odobravajoč sprejem tako zvanega Federal Health Program. Wagner-Mur-ray-Dingell Bili ah vladnega zdravstvenega zavarovanja glasom katerega bi bili zdravniški stroški in posluga dosegljiva sleherni družini in bolj enakomerno razdeljena širom dežele.
RESOLUCIJA, za proglasitev nove in času odgovarjajoče izjave naših načel v duhu liberalnih ameriških državljank, izra-žujoč nase gledanje, nase pojmovanje ameriške svobode in demokracije. Ta izjava naj da izraza mišljenju naših žen in deklet starejše kakor tudi mlajše generacije.
RESOLUCIJA, zahvaljujoč se vodstvu in direktorjem Ameriško-jugoslovanskega centra v Euclidu, Ohio, za vso nudeno gostoljubnost in vsestransko postrežbo in naklonjenost za časa naše pete redne konvencije. Naj vaš krasni Center živi in uspeva gospodarsko in predvsem kulturno! Nadalje se iskreno zahvaljujemo tudi uradnicam in članicam krožka št. 3 Progresivnih Slovenk, katere so imele v oskrbi vse delo zvezano z priredbami za časa našega zborovanja. Še enkrat prisrčna hvala!
Konvencjia Progresivnih Slovenk Amerike je poslala brzojavni pozdrav gospej Eleanor Roosevelt, članici komisije za
človeške pravice pri Združenih narodih. Apelirale smo na njo naj nadaljuje z prizadevanjem ohraniti mir, z odličnim in smo-ternim delom. Zlasti pa za odpravo razmer, ki rode totalitarizem, in z istim evenutalne vojne.
Pozdravi so bili poslani tudi predsedniku Zedinjenih držav Mr. Harry Truman-u in našemu governerju (Ohio) Mr. Frank J. Lauschetu.
Pozdravile smo tudi tovariši-co Vido Tomšič, glavno predsednico Anti Fašistične Angel-Jugoslaviji in tovarišico Angelco Ocepkovo, predsednike AFŽ Slovenije.
Predsednica konvencije se v imenu zborovalk zahvali resolu-cijskemu odboru za lep uspeh v tako kratkem času.
Prihodnja konvencija se bo vršila v mestu Clevelandu. Zborovalo se bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Prvo praznovanje "Progresivnega Dneva" se pa vrši prihodnje leto v mestu Chicago, 111., pod pokroviteljstvom krožka št. 9 Progresivnih Slovenk, in sicer prvo nedeljo v mesecu maju.
Za mladinski pevska zbor se zbornici zahvali sestra', Mary Vidrich za poklonjeni dar, predsednica pa ji čestita na delu, katerega vrši pri tem zboru. Zbornici je predstavljena Mrs. Frances Lukančič, zastopnica "Glas Naroda" in dopisovalka "Nove Dobe." Pozdravi navzoče in pravi, da se čudi našemu delu. Obljublja, da bo skušala ustanoviti krožek Progresivnih Slovenk v svojem okrožju. Z navdušenjem vzeto na znanje.
Konvenčna predsednica Agnes Zalokar se zahvali zborovalkam za lepo sodelovanje in jih poživlja, da čvrsto korakajo po poti, katero si je začrtala organizacija ameriških Progresivnih Slovenk.
Ob petju naše večno lepe narodne pesmi "Venček na glavi," zaključi predsednica Agnes Zalokar peto redno konvencijo Progresivnih Slovenk Amerike ob 4.30 popoldne.
Cecilija Subelj, predsednica; Josephine Tratnik, zapisnikarica
niči, hiši, v gospodarskih poslopjih, na vrtu, na njivah ter v hlevih državnega posestva v Ma-renbergu, ki je blizu šole. Pozimi so zaposlena s silosom, razkuževanjem semen, zimsko setvijo, toplimi gredami itd. Predavajo jim razni strokovnjaki: kmetice, pedagogi, zdravniki in drugi.
Pokazali so nama spalnice, ki so dekliško bele, snažne in ljubke. Pregrinjala in prešite odeje so si dekleta same sešile, zdaj si pripravljajo senčila za luči in zavese, da bo vse v enakem slogu. Za hodnik si bodo napravile preprogo iz odpadkov blaga, kakor jih delajo v Bosni. Iz ličja bodo spletle predpražnike, katerih bodo naredile več ter jih prodale. Tako si bodo znale pozneje tudi doma poceni in praktično urediti in polepšati stanovanja.
Dekleta imajo svoj pevski zbor in pojejo na raznih proslavah in prireditvah. Zberejo denar in gredo na izlete. Lani so bile na morju in Postojnski jami, so pred vhodom v jamo za-
pele delegatom iz 18 drugih držav, ki so prišli k nam na zborovanje Turistične mednarodne zveze. Zapele so "Gor čez izaro" in venček drugih narodnih. Doživele so navdušen aplavz.
Obiskujejo gledališče v Ljubljani in Mariboru, gredo na umetniške razstave, v muzeje.
Govorila sem z dekleti. Zelo so srečne, da so v tej šoli.
Ob zaključku naj povem še to, da imajo dekleta v svoji sredi Korošico Milko Vizer, ki je že drugo leto pri nas in bo po končani šoh sama vodila takšno šolo doma na Koroškem v Pli-berku.
V Mali Loki na Dolenjskem pa je z istim ciljem Slovenka, doma onstran Gorice.
Tako draga urednica, če se vam zdi, pa objavite te vrstice na strani Progresivnih Slovenk v Enakopravnosti. Gotovo bo zanimalo naše rojakinje, kako Jugoslavija skrbi za vzgojo kmečkih deklet. Iz srca mi pozdravite vse, ki jih poznam, pa tudi tiste, s katerimi žal nisem utegnila priti v stik.
Vaša Zima Vrščaj-Holy.
NAŠ PROGRESIVNI ČEBELNJAK
O VZGOJI KMEČKIH DEKLET
(Nadaljevanje z 2. strani)
delovne sile, so se zmenile, da bodo hodile delat, da si s tem prislužijo del hrane. Drugi del hrane bodo dali starši, saj ko so dekleta doma, tudi nekaj pojedo. Nekaj pa bodo prispevali tudi zadruge ali vas, od koder so dekleta prišla, saj bodo zadružniki oziroma vaščani imeli korist od njihovega znanja ter bodo zato temeljito premislili, ali bodo poslaH v šolo takšno dekle, ki jim bo pozneje v korist, ali pa kogarkoli. Druga stvar pa je v tem, da bodo dekleta pri šolanju z materialom štedila. Saj veste, kako je: če si sam prislužiš, bolj skrbno gledaš, ali boš pametno obrnil ali pa zapravil prisluženo stvar.
Vprašal bo morda kdo, zakaj pa prej ni bilo tako, zakaj je prej vse podpirala in vzdrževala država. Stvar je taka-le: po osvoboditvi smo prevzeli žalostno dediščino po protiljudskem režimu stare Jugoslavije in po okupatorjevem razdejanju. Med drugim smo nujno in hitro potrebovali tudi novih ljudi, ki kaj vedo in znajo, dobrih gospodarjev in kmetijcev, učiteljev, vzgojiteljev, zdravnikov in drugih strokovnjakov. Zato je država v svojih proračunih in štipendijah dajala velike vsote, da pridemo čimprej do tega kadra.
Najnujnejši osnovni kader smo v teh letih vzgojili z velikimi stroški in žrtvami države. Poleg tega ne smemo odstopiti od tega, da bi ne pospešili dograditve osnovnih objektov naše petletke, ki nam omogočajo industri-lizacijo naše zaostale dežele. To nam spričo štiriletne blokade od sosednih držav toer spričo podražitve surovin na svetovnem trgu dela težave, saj se cene zaradi splošnega oboroževanja
ŠE ENO POROČILO!
Naj napišem par besed o našem krožku št. 1. Bazar 24. novembra je sijajno uspel. Vršil se je v najlepši slogi in razumevanju. Prodalo se je veliko ročnih del. Za vse to se mora pohvaliti naše pridne članice, ki so več mesecev pridno šivale in pletle. Še posebno gre zahvala za uspeh odboru za bazar, ker ni imel le vodstvo v rokah, temveč so se tudi odlikovale v šivanju—Mary Dacar je naredila kar na ducate predpasnikov, kakor tudi Pavla Prudich, Bertha Dovgan, Rose Sanabor, Anna Zaie, Mary Mez-gec, Mary Jeray, so veliko naši-le. Naša predsednica, Marion Bashel in tajnica, Mary Vidrich sta bili kar čez glavo zaposleni z bazarjem. Na kratko povedano—vse so vršile vzorno delo! Več o tem bo gotovo poročala naša poročevalka.
Naj le še omenim, da kako dela človek z veseljem, ako je
pravo razumevanje kot je bilo na tem bazarju.
Na letni seji, 1. decembra, naša predsednica, Marion Bashel in tajnica Mary Vidrich nista več hoteli sprejeti uradov za v bodoče. Mary je bila tajnica šest let in pravi, da ji radi prevelike zaposljenosti ni več mogoče to delo vršiti. Ravno tako Marion Bashel.
Ob zaključku njiju termina, se lahko zamislimo, koliko dela sta izvršili zadnja leta za našo organizacijo kot tudi za staro domovino. Seveda pri vsakem delu so tudi kritike. Ako bi se ta naša dekleta ne zanimala za kulturno in javno življenje in se zanimale zgolj za svoje domove, bi sploh nihče ne vedel za nje. Je že tako, da kdor dela, ta je tudi izpostavljen kritiki, ampak deležen je tudi spoštovanja in cenitve od neštetih, kar zdaleka odtehta prvo in tudi največ šteje.
Theresa Gorjanc.
MOJ OBISK JUGOSLAVIJE
dvigajo vsepovsod v svetu, kar občutno zadeva tudi nas. In se to pride zraven, da je naša domovina vsak dan bolj ogrožena, saj je bilo samo v dveh mesecih in samo na madžarski meji 133 incidentov.
Torej se moramo oborožiti,, da se bomo lahko branili. To nas stane mnogo denarja. Tako smo radi napetega položaja, ki mu sami nismo prav nič krivi, spet na tem, da si odpovedujemo, da žrtvujemo tisto, s čimer bi lahko zvišali naš standard, za obrambno moč naše domovine, za obrambo naše neodvisnosti. Preveč nam je naša neodvisnost pri srcu, da bi se ji odpovedali za skledo leče.
Zdaj pa še nekaj besed o naši šoli v Marenbergu. Upravnica nama je povedala, da se je hotelo vpisati 80 deklet, pa so jih lahko sprejeli le 37 (ena takšna šola je še v Mali Loki na Dolenjskem, poleg tega pa je več sličnih štirimesečnih tečajev, ki se pa bodo v naslednjem letu spremenili v enoletne šole). Česa se dekleta uče? Bom kar naštela :
Kuhanja (hranoslovja, dijet-ne kuhinje, konserviranja, kuhanja za otroke itd.)
Šivanji (krojenja, krpanja, ročnih del, pletenja, šivanja, igračk, copat, ročnih del iz lič-kanja itd.)
Gospodinjstva (stanovanjske kulture, pravilnega pranja, likanja, čiščenja oblek itd.)
Gospodarstva (živinoreje, kokoš jere je, vrtnarstva, mlekarstva, čebelarstva itd.)
Vzgoje otroka, zdravstva (nege otroka, osebne higijene, prva pomoč v bolezni, nalezljive bolezni itd.)
Vsega tega se uče dekleta v teoriji in praksi. Delajo v učil-
JOSIE ZAKRAJŠEK -
Ker je to poletno letovišče, ima Bled nekaj zelo finih hotelov, med katerimi je hotel Toplice, ki ima 130 sob, lastno kopalno obrežje, tenis igrišče, čolnarjenje in veliko teraso z razgledom na jezero.
Sklenile smo ostati tu preko noči in so nam torej odkazali sobe, iz katerih smo lahko gledale na jezero in na planine. Kot so mi pravili, je to eno izmed najbolj popularnih poletnih letovišč v Jugoslaviji, kamor prihajajo obiskovalci iz cele Evrope in škandinavskih dežel. Bilo je že oktobra, toda tu je bilo še vedno veliko turistov, čeravno so bila tekom vojne uničena vsa trans-portacijska sredstva, si Jugoslavija z veliko naglico obnavlja turistično industrijo. Sedaj so zopet v stanu nuditi svojo gostoljubnost ne le lastnim ljudem, temveč tudi tujezemcem in to po zmernih in strogo določenih cenah.
Želela sem vedeti, koliko stane turista na dan v tem ali kateremkoli drugem letovišču v Jugoslaviji in so mi povedali, da se delijo vsa turistična središča v dve kategoriji in sicer—A in B.
Cene v hotelih A kategorije so bile od $5.80 do $7.40 na dan in B kategorije od 3.80 do $5 na dan, v čemer so vključeni tudi obedi in kar se mi je zdelo zelo zmerno. (Opomba: Te cene so bile kajpada v veljavi par let nazaj, za časa tega obiska).
Ko smo se nekoliko ustanovile v naših sobah in si nekoliko odpočilfe, smo sklenile popeljati se do Vintgar slapu, katerega sem morala na vsak način videti, ko sem bila že tu.
Peljale smo se do Lesnice, kjer smo izstopile in hodile peš
- PRESTAVILA M. I.
preko travnikov in gozdov, dokler nismo prišle do slapu, kjer hitijo peneče, zeleno-modre vode skozi skalovito sotesko. Ob strani te soteske je bila v skalovje vsekana pot, tako da greste lahko prav blizu tega vodnega padca. Sem in tja je majhna platforma z držajem preko najbolj nevarnih krajev, da se lahko opri jemljete, ko greste čez.
Vsega skupaj nas je vzelo polni dve uri hoje, ki je bila včasih precej huda in bila sem kar vesela, ko sem zagledala našega voznika, ki nas je že čakal ob izhodu. Ustavili smo se še v neki gostilni za malo kave, nakar smo šle nazaj v hotel.
Po južini smo se odpravile proti Vrbi, med potjo pa smo se ustavile ob grobeh moških in žensk, katere so Nemci ali Italijani tekom okupacije bodisi ustrelili ali obesili.
Prav kmalu smo se ustavile pred visoko obzidanim dvoriščem, kjer je bilo večje število poslopij. Ko smo vstopile skozi visok vhod, mi je Mara Bostar odkrila, da so jo imeli tu Nemci internirano potem, ko so jo ujeli kot partizansko borilko. Povedala mi je, kako so jo brutalno pretepli, da je bila vsa črna in modra, nakar so jo prisihli, da je morala skozi dva dni neprestano tekati (ne hoditi), gor in dol po tem dvorišču, medtem je straža z nabasano puško gledala na to, da se ni nikdar ustavila.
Včasih je padla, toda stražnik jo je nemudoma polil z vodo in je morala nadaljevati, dokler se končno ni zgrudila. Potem so je vrgli v neki kot, da stori konec ali pa da si ozdravi rane, kakor pač ve in zna. Včasih se ji je (Dalje na 4. strani)
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
1
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
ADOLPH TKKANČIC
Pogreb pokojnega Adolph Te-kančiča (Tekaučič) se vrši v četrtek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Jeromija ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
LAWRENCE VERH
Pogreb pokojnega Lawrence Verh se je vršil danes zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
V zadnjo slovo
članice društva Waterloo Grove, št. 110 WC so prošene, da izkažejo zadnjo čast umrli članici Josephine Skedel, katere truplo leži v Želetovem pogrebnem zavodu na E. 152 St., in sicer v četrtek zvečer ob osmih.
Popravek
Pokojna Mrs., Frances Sam-sa, o kateri smrti smo poročali prejšnji teden, je bila doma iz Zgornjih Tuhinj pri Kamniku na Gorenjskem.
v blag spomin
OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ DOBRI IN LJUBLJENI SOPROG IN OČE
KARL SMERDEL
ZATISNIL JE SVOJE MILE OČI DNE 2. JANUARJA 1950.
Dve dolgi leti sti potekli,
odkar so Te odnesli iz naše srede
in Te položili v mrzli grob.
Zaman Te iščejo naše solzne oči, ker smrt je kruta, brez srca, kar vzame, več nazaj ne da. Spavaj mirno, večno spanje, ljubljeni!
Žalujoči ostali:
MARY, soproga CHARLES in JOSEPH, sinova bratje in sestre
Cleveland, Ohio,
dne 2. januarja 1952.
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY AND DELICATESSEN, with building, 2 car garage. Near 51st & May. 3 rooms rear, 6 rooms 2nd floor, 1 room attic. Good business. Leaving town.
ATlantic 5-8990
HELP WANTED MALE
SALESMEN
NO NEED TO WORRY — You can turn your worry time into Dollars — work in your spare time selling T-V sets. TOP EARNINGS Apply
MUNTZ T-V
1705 WASHINGTON ST.
WAUKEGAN, ILL.
See MR. SORENSON
Leto 1952 bo srečno, trdi "Pravda"
MOSKVA, 1. januarja—Glavno glasilo sovjetske komunistične stranke "Pravda" napoveduje, da bo leto 1952 brez vojne in mirneje kot je bilo leto 1951. To pa ne radi tega ker bi šla zasluga za to "norcem iz Washing-tina," ampak ker se dviga sovraštvo do vojnih hujskačev zlasti med ameriškimi delavnimi' masami. To se je opazilo med'ameriški delavci posebno proti koncu leta 1951.
Med dogodki lanskega leta po-vdarja "Pravda" dogodke v Iranu in v Egiptu kot zelo značilne. Šlo jeza narodno osvobodilno usta j o bližnjega in srednjega Vzhoda. Gre za ljudstev v Aziji, ki se borijo za svobodo in proti suženjstvu imperializma, kar vse je obrezuspešilo načrte vojnih hujskačev in pomagalo do miru.
35 LET V BOLNICI
NEW YORK, 1. januarja — V tukajšnji mestni bolnici je umrla 62-letna Miss Mary Fallon, ki je bila v bolnici celih 35 let. Bila je popolnoma paralizirana na hrbtenici in je vstopila v bolnico že leta 1915. Od tedaj je bila priklenjena na isto posteljo v isti sobi prav do svoje smrti. Bolniško osobje trdi, da ni bilo slišati v teh 35 letih iz njenih ust nobene pritožbe.
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLED ALI KOT NOVI. ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
MESNICA NAPRODAJ
NAHAJA SE NA PROMETNEM MESTU Cena $2200.
KOVAČ REALTY
960 E. 185 SI. KE 1-5030
HIŠA NAPRODAJ
Za 2 družini, 5 in 5 sob. Se bo sama izplačala; Zaprt porC, klet pod vso hišo in veliko podstrešje; fornez na plin, nanovo dekorirano in barvano znotraj in zunaj. E. 109 St., severno od St. Clair Ave. Cena $14,200. Pokličite lastnika.
RE 1-0954
HllA NAPRODAJ
za 2 družini; lepa hiša na dobro oskrbovani cesti. 5 in 4 sobe. Spodaj se lahko selite s 1. feb. Dve garaži na lepi loti. Pokličite med 4. in 9. uro.
EN 1-6Ž48
Leto 1951 je bilo zdravo v Clevelandu
Predstojnik zdravstvenega urada v Clevelandu dr. Harold Knapp je izjavil, da je bilo leto 1951 v zgodovini Clevelanda najbolj zdravo. Ni bilo nobenih nalezljivih bolezni: bilo ni niti enega primera difterija—davice, kar je prvi slučaj v clevelandski zgodovini zdravstva. Enako je s slučaji pljučnice. Nadalje ni bilo nobenega smrtnega slučaja škarlatinke. Bilo je 281 slučajev oslovskega kašlja, toda nobenega s smrtnim izidom.
Cleveland je svoječasno beležil 2,298 slučajev ošpis, lansko leto pa samo 321, dva slučaja sta se končala s smrtnim izidom. Spolne bolezni, predvsem sifilisa, so bile najmanjše v zgodovini Clevelanda.
Clevelandčanom nagaja srce. Vsled raznih srčnih slabosti j 6 umrlo 40% vseh smrtnih slučajev, na raku 20%, in na možganskih motnjah 8%.
Dr. Knapp je priporočal redne zdravniše preiskave, posebno za tiste v starosti izpod 40 let. Leta 1950 je bilo v območju Clevelanda 452 nastopov poli j a, ki so zahtevali 20 smrti. Leta 1951 pa samo 160 z osmimi smrtnimi slučaji. Umrljivost otrok je padla in stoji v razmerju 23 na 1,000, umrljivost porodnic pa se je izražala v razmerju 4 na 10,000.
Leta 1951 je bilo rojenih 28,-000 otrok in je to število drugo največje v zgodovini Clevelanda.
NAJDENO LETALO— 26 MRTVIH
LITTLE VALLEY, N. Y., 1. januarja — Letalo, ki je izginilo zadnjo soboto, potem ko je vzletelo iz Pittsburgha v smeri proti Buffalo je bilo najdeno v razvalinah v hribovju Allegheny. Pri nesreči je našlo smrt 26 oseb, 13 pa jih je ostalo pri življenju. Neki potnik je rabil štiri ure, da je prišel do bližnje kmetije, poročal o nesreči, nakar se je začela reševalna akcija preostalih 13. Nekateri med njimi so ostali nepoškodovani, ranjene so odpeljali v bolnico.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoM 1-3113
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo Izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
A.GBDINA^SONS Funeral directors
fWANllVKt »CALCP^t
H£»4šrto»t20SS
B. J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
PrvoTTslna popravila na vseh
Trst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
1363 E. 45 St. — HE 1-3028
>ooooooooooooooooc
OGLAŠAJTE V
ENAKOPRAVNOSTI
<><><><><><><><><><><><><><><><><><
Kolikor vroče vode hočete, kadar jo hočete, na budžetu od
m naprej
poleg inštalacije
BUDGET
OAS FIRID WATER HIATIR bv
Avtomatični PLINSKI vodni grelec, varčen na gorivu, nudi ved-dno dovoljšnjo in zanesljivo zalogo vroče vode.
LAHKI POGOJI
Kty>ite ga tadaj in posluiile i« našega načrta %a lahko odplačevanje.
W. F. HANN & SONS
15505 Euclid Ave.
MU 1-4200
Ust. 1907
Kako je odpotoval Churchill v Ameriko
SOUTHAMPTON, Anglija, 1. januarja. — Britanski ministrski predsednik Winston Churchill je imel s svojim odpotovanjem v Ameriko smolo že v začetku. Njegovo odpotovanje se je zavleklo za tri dni, ker so vladali na Atlantiku strašni viharji in je bila "Queen Mary" za 72 ur v zamudi. Churchill bi moral odpotovati že prejšnji petek, pa mu je uspelo iti na pot šele v ponedeljek.
Predno je ladja "Queen Mary" mogla na pot, bi skoro prišlo do stavke posadke, ki je organizirana v posebni delavski uniji. Člani posadke so se pritoževali nad delovnimi pogoji na ladji. Spor se je končno izravnal.
Pet minut pred odhodom je nastopilo 20 mornarjev, ki so ponovno protestirali radi svojega službenega položaja. Dobili so zagotovilo, da se bodo njihove pritožbe vzele v poštev.
Neposredno pred odhodom bi bil moral priti k Churchillu sel iz njegovega urada na Downing Street v Londonu in mu prinesti neke uradne dokumente. May Friderik, kakor je bilo temu se-lu ime, seje vsled srčne napake zgrudil in je nek policijski voz
pobral dokumente in so bili Churchillu na ta način prinešeni na ladjo. Churchill je imel smolo tudi s svojimi čevlji in so morali dati v popravilo en čevelj tega para, že ko je bil Churchill na ladji.
S Churchillom potuje njegovo spremstvo, ki obstoja iz 35 oseb, med njimi tudi britanski zunanji minister Anthony Eden. V družbi Churchilla je nadalje ameriški poslanik v Londonu Walter S: Giffrod.
CHURCHILL POMENI NEVARNOST
WASHINGTON, 1. januarja— Republikanski senator Langer je prosil pastorja zgodovinske cerkve v Bostonu Old North Church, da prižge na zvoniku dvoje luči, ko bo ladja "Queen Mary" na potu. Luči na zvoniku so bile v času ameriške ustaje znak, da se bliža sovražnik. Ena luč, če iz kopnega, dve, če iz morja. Sedaj se bliža sovražnik Churchill in naj se prižgeta dve luči.
Pastor je to zahtevo odklonil, }cer da cerkev naj ne služi politični propagandi.
Pred odločitvijo CIO
PITTSBURGH, 1. januarja ^ Na konvencijo, ki jo je sklicala unija C.I.O. na tretji januar, da se sklene ali gre delavstvo V jeklarski stroki na stavko ali ne, je predsednik C.I.O. Murray pozval tudi predsednika ameriške jeklarske družbe Benjamina Fairlessa. Fairless je odgovoril Murrayu, da se povabilu ne more odzvati, ker nima ničesar povedati deelgatom C.I.O., kar bi povzročilo, da bi ti delegati spremenili svoje mišljenje.
Na konvenciji delegatov, ki se začne jutri 3. januarja bo predvsem debata o predlogih predsednika Trumana in urada za stabilizacijo mezd. Če se bo konvencija odločila zoper predloge urada za stabilizacijo mezd, potem se smatra nastop stavke za neizogiben.
Ko je Fairless odklonil svojo soudeležbo na konvenciji je ponovil znano stališče jeklarske industrije, da bi povišanje mezd moralo dovesti do povišanja cen ameriškemu jeklu, s tem pa smo na potu nadaljne inflacije.
Napoveduje se mnogo dela v letu 1952
WASHINGTON, 1. januarja— Robert C. Goodwen, ravnatelj urada za socialno zavarovanje v tajništvu za delo, je napovedal, da bo v letu 1952 imelo delo 63,-000,000 Amerikancev. V letu 1952 bo število delavnih rok višje kot je bilo v avgustu 1951, ki je značilo na ameriškem delavnem trgu višek in je imelo delo in kruh 62,600,000 ljudi.
Po mnenju Goodwena je bilo leto 1951 leto skoraj popolne zaposlitve, leto najvišjega standarda življenja v ameriški zgodovini in leto najvišjega industrijskega razvoja in industrijske zmogljivosti.
Toda leto 1952 bo zaposlitev narastla, ker bo najemala težka industrija delavstvo kar v masah, delavno moč pa bo rabila nadalje industrija, ki^e udeležena v obrambeni produkciji. Na delavnem trgu bomo imeli leta 1952 zaposlenih 63,000,000 ljudi in bo brezposelnost praktično izginila.
IZKUUČNA SELITEV KLAVIRJEV NAD 30 LET
Naša posebnost je dviganje, selitev in skladitev klavirjev. Selimo klavirje kamorkoli po državi, kakor tudi orgije in Novachords.
CRUXTON PIANO MOVING CO.
6514 ST. CLAIR AVENUE	EN 1-7777
STAKICH FURNITURE CO.
Quality ul a Pricc - Easy Tcrmn
JAMES D. STAKICH, lastnik
IV 1-8288
16305 WATERLOO RD.
NAZNANILO!
JAVNOSTI SPOROČAMO, DA SEDAJ POSLUJE IZVEŽBANA MOČ V MESARSKEM ODDELKU —MEAT DEPARTMENT V NAŠI TRGOVINI NA WATERLOO RD.
Priporočamo se starim in novim odjemalcem za prijazen obisk.
Delničar j i-od jemalci ste deležni svojih dividend v vseh treh trgovinah.
Zglasite se!
SLOVENSKA ZADRUŽNA ZVEZA
16201 WATERLOO RD.
MOJ OBISK JUGOSLAVIJE
(Nadaljevanje s 3. strani)
upal približati kak drug jetnik in izrekel par bodrilnih besed, toda če bi bil zasačen, bi bilo to pomenilo smrt. Za zabavo in da si preganjajo dolg čas, so Nemci izbrali jetnike brez vsakega povoda, jih postavili ob steno ter jih vpričo ostalih jetnikov ustrelili. Dejala je, da je jako srečna, da je še med živimi.
Danes uporablja jugoslovanska vlada te prostore za vojaško vežbališče. Ko smo sle skozi, smo videle mlade rekrute, ko so marširali iz jedilnice in prav blizu mater z otrokom, ki je pfokla-dala rože na grob njenega moža, ki je tu zgubil življenje, ker ni hotel izdati Nemcem, kje so se skrivali partizani.
Mlad macedonsJci vojak nam je dal navodila, kako pridemo do Vrbe in zopet smo bile na poti po krasnem podeželju; sem in tja smo slišale zvončki jan je zvončkov, katere so imele obešene okrog vratov krave, ki so se pasle po pašnikih, tako je bilo vse tiho in mirno.
Tako smo nadaljevale našo pot po grobih, ozkih cestah in končno dospele na Vrbo, kjer smo se peljale navzgor po majhnem klancu do prostora, kjer je bil rojen Prešeren. Ustavile smo se in se ozrle okrog te dobro ohranjene hiše. šle smo navzgor po deveterih kamenitih stopnicah in vstopile v sobo (vežo), ki je imela vrata na obeh koncih. Nikjer nikakega pohištva izvzemši težke skrinje na enem koncu. Na steni je visela slika hiše. Bila je tudi miza, na kateri je bilo vseh vrst slik, kate-
re je obiskovalec lahko kupil kot spominke. Nato smo šle v veliko sobo (hišo), tu je stala stara in krasno izdelana lončena peč, okrog katere je bila vdelana lesena klop. Ta peč je služila tudi kot postelj, kadar je postala zima huda in mrzla. Vse okrog sobe so bile ob stenah vdelane klopi. V tej sobi stoji tudi pisalna miza, katero je rabil Prešeren, miza in stoli, še ena jako velika lesena skrinja, vse okrog po stenah pa nabožne slike, v kotu na mali polici je bilo razpe lo in male nabožne figurice, ali kipci in blizu okna je visel Prešernov rožni venec.
Iz te sobe smo šle v spalnico, ki je bila majhna in v njej zgolj postelj, pogrnjena s krasno ob-šitim pregrinjalom in na eni strani sta bila dva kosa lesa v obliki črke V, postavljena narobe, kot da bi varovala pred padcem iz postelje. Poleg je bila mala zibka, v kateri je ležal Prešeren kot otrok. Potem smo prišle pa v najžalostnejši del hiše, kuhinjo. Medtem, ko je zunaj sijalo svetlo sonce, je bila notranjost te kuhinje tako črna kot noč. Edino okno je bilo tako majhno, kot odprtina cevi pri peči in skozi katero ni prišlo ni-kake svetlobe. Danes gradijo domove, v katerih imajo jako svetle kuhinje. V oddaljenem kotu je vzidano majhno ognjišče na drva. Težak železen lonec je visel na kljuki med tem ognjiščem: na ta način so kuhali v Prešernovem času. Nad glavo je visel od stropa svečnik—tako so razsvetljevali njih kuhinjo.
(Dalje prihodnjič)
Progresivne Slovenke Amerike
Progressive Slovene Women of America
Ustanovljene dne 4. februarja, 1934.
Inkorporirane dne 27. Junija, 1938.
2ena, Izkoristi pridobljeno svobodo pravilno In korakaj z duhom časa naprej! GLAVNI STAN V CLEVELANDU, OHIO
GLAVNI ODBOR — SUPREME BOARD MEMBERS
PREDSEDNICA_________Cecilija Subelj. 1107 E. 68th St., Cleveland 3, Oliio
I.	PODPREDSEDNICA Marion Bashel, 18913 Cherokee Ave., Cleveland 19. O.
II.	PODPREDSEDNICA_____Frances Vider, 2606 S. Avers Ave., Chicago, 111.
III.	PODPREDSEDNICA ___________________________________ Theresa Gerzel, Aliquippa, Pa.
TAJNICA__Josie Zakrajsek, 4332 W. 52nd St., Cleveland 9, Ohio
BLAGAJNIARKA UREDNICA______
........ Marie Zakrajšek, 1038 Addison Rd., Cleveland 3, O.
_________Mary Ivanusch, R.F.D. 1, Chardon, Ohio
ZAPISNIKARICA ....... Theresa Gor jane, 16118 Huntmere Ave., Cleveland 10, O.
NADZORNI ODBOR: Pred.: Mary Vidrich, 15718 Grovewood Ave., Cleveland, O.
Ivanka Shilfrer, 795 East 88th Street, Cleveland. Ohio Mary Vidmar, 328 Boyer .Street, Johnstown, Penna. Mary Andres, 5609 North Parkside, Chicago 30. Illinois Edith Zele, 452 East 152nd Street, Cleveland 10, Ohio PROSVETNI ODBOR: Victoria Poljšak, 1114 East 169th Street, Cleveland 10, O.
Mary Dodich, 977 East ZMth Street, Euclid 23, Ohio Frances Julylia, 882 East 209th Street, Cleveland 19, Ohio Mary Cichon, 19300 Arrowhead Ave., Cleveland 19, Ohio Frances Gorshe, 1116 East 72nd Street, Cleveland 3, Ohio RELIFNI ODBOR: .Tosephine Tratnik. 6505 Bonna Avenue, Cleveland 3, Ohio Helen Mikuš, 6607 Edna Avenue, Cleveland 3, Ohio Jennie Skuk, 1135 East 68th Street, Cleveland 3 Ohio
TAJNICE KROŽKOV — CIRCLE SECRETARIES
1—Mary	Vidrich —
2—Mary	Bozich ___
3—Mary	S ter
7—Mildred	Bradač
8—Mary	Kramer ..
9—Frances	Stark _
10—Mary	Cerv__
12—Mary Stih ____
13—Sophie Simonich -
15—Christine	Nadvesnik
16—Ivana	Kruiz---------
17—Anne	Spiller -
15718 Grovewood Avenue, Cleveland 10, Ohio
____ 1222 East 172nd Street, Cleveland 19, Ohio
.......... 19302 Arrowhead Ave., Cleveland 19, Ohio
_____ 17822 Dillewood Road, Cleveland 19, Ohio
1917 So. 72nd Street, West Allis 14, Wisconsin
__ 4350 No. Leavitt Street, Chicago 18. Illinois
__________________Box 132, Tire Hill, Pennsylvania
- 1524 Georgia Avenue, Sheboygan, Wisconsin
__2611 Mill Street, Aliquippa, Pennsylvania
________251 East 1st Street, Ogelesby, Illinois
____________Box 145, Strabane, Pennsylvania
3979 Rondall Avenue, St. Louis, Missouri
PRIGLAS ZA IZLET PROGRESIVNIH SLOVENK V JUGOSLAVIJO
IME
NASLOV ........................................
MESTO .................... DRŽAVA .............
Jaz želim potovati z ladjo dne 28. maja □ 18. junija Q
(Napravite križec, pri datumu, katerega želite).
Ostati mislim............tednov..........mesecev.
(Navedite število tednov ali mesecev).
Pošljite mi......................prošenj za potne liste.
(Navedite število).
Priloženo pošiljam denarno nakaznico (money order) ali ček v svoti $........za....... priglašenih izletnikov.
Podpis
Nakažite čeke ali denarne nakaznica na ime "Prog. Slov. Women of America" priložile zgornji izpolnjen proglai in pošljite na glavno tajnico, Josie Zakrajiek, 4332 W. 52nd St., Cleveland 9, Ohio. (Če *e priglaia več kot ena oseba, navedite število, njih Imena, naslove, itd., kot zgoraj.)