GI*A$ SVOBODE.
SliOVENHKI TEDNI K
ZA K dr mu Deuhiiu Ljl'IMTTi.
Glas Svobode
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBOD!) »rXJVENIO WEEKI.V
Darono To T» iNTcnijm C * Tub UMUM Cuwn.
Sodrugi!
Somišljeniki!
Rr;ed dviUVi tedjaoiaa je "Glas Svobode" opom*nil svoje naročnike radi tiste male dolžrtosti v obliki $1.50 ali 75c, katero imajo napram listu. Oglasilo se je mnogo spdingov in prijateljev, in poravnalo svoj dolg ter si zagotovilo list zn prihodnjo letno ali polletno dobo. — Nikakor pa še ne moremo rt*5i, cVi so se ogl,vasali vsi in storili svojo dolžno3t. Ne, vefciko število naši.-h zvestih naročnikov še molči in tem velja današnja beseda. — Kje so ti naši prijatelji, da ne dajo glasu od se-be? Ali so pomrli? Ni mogoče! Iznfcivurili? Tudi ne; naši stari sodrugi se ns bodo izneverili svojemu prepriifcnju. Edino kar je, v V£tokpV»jiJi skrbeh in trudu so pozabili na ta neznaten dolg za iVircčnjilo. Prijatelji, spomnite se torej in podprite Glas Svobode s pon^K'no naročnino. Naš hoj je za vtteskupne pravice zatiranega delavstva in je naperjen proti najhujšim nasprotnikom socialistic-no ali raiyednozavednih delavcev —- kapitalizmu in njega bratvu klerikulizmu. Naš boj je vaš boj. Držimo torej skupaj v tem boju drugače podležeuno. Mi *nečemo druzega od vas, kakor lojalnost starih in pridobitev novih naročnikov. — Kje ste torej? Ako ste mrtvi, mi imnjno rože za vas, ce ste p\ živi in zdravi,, dajte nam g'a3, in mi vas bomo vodili v boju do gatVDve zmage. — Če mogoče naši naročniki čakajo glavnega i^toprlka moremo jim njiznii-niti, dfi istega še himimo. Zaveden sodrug bo torej storil svojo dolžnost brezjcakega obiska na njegov dom. — Stočno opominjamo sodruge krajevne zastopnike, da se malo bolj potrudijo pri agitaciji. Ako do 1. novembra t. 1. dosežemo število 3000 naročnikov, potem btimo dali listu veliko večjo obliko ali ga pa pričedi iz-dajati dvakrat na teden. Stvar je zdaj v vaših rokah.
Upravništvo.
londonske firme ji* plačal za lisp $(>25,000.
ITALIJA.
1'rotiklerikalno gibanje po v .so j Italiji ji* dalo povod velikim Izgredom na nekterjh krajih. Prebivalstvo jo do grla sito farškega jarma. V Florenei in 1'izi so iz-gredniki zažgali več cerkev. Tudi v Benetkah, Livernu in drugih lili/njih mestih je lju Išjivo j a pravilo cerkvam mnogo škode.
V ravnokar zakljafcenem j >>-slovnem letu je nafelitani "Petrov noveič", ki se poura za "u-boaega" papeža, zms.il n;i : pol milijona dolarjev. Ameriški list. poročajo, da je skoro polovice tega denarja prišlo iz Amerike. l> bogl jetnik!
PERZIJA.
S Teherana. Perzija, je doupetu vest o brutalnem klanju, ki ta i počenjajo Turki nad tamošnjimi j kristjani. Minoli teden -so turški Vojaki napadli malo mestece Ma-vahe in pomorili osemnajst moških in nad .šestdeset žensk in o-trok. Uniformanu turške zverino so svoje žrtve — zlasti ženske — pred smrtjo neznansko mučile. Turkom se pridružujejo tudi ue-kristjonski 1'er/i in skupno morijo in ropajo po kristjauskih naselbinah.
Razgled po svetu.
RUSIJA.
—	Car Nik in nemški cesar Viljee stn se t. avg. se.šla na'nemški praporni Indiji "Deutseh-lnnd" na baltiškem morju in kon-Ferirala celi dan v prijateljskem objentu. Dogovorila .sta se baje veliko "koristnega? glede diplo-matrenih vezi med Rusijo in Nemčijo.
—	.Med diplomati na mirovni konferenci v Haagu kroži vest, da je nemška vlada sklenila napum-pati Kosijo za posoji'o v znesku *'.!,000,000.
AUSTRIJA.
V Novem Sandezu, Galicija, jc izbruhnil velik štrajk. Kakor poročajo v. l>unaja. štrajknjo vsi mestni delavci, delavci v plinarni in elektrarni, kurjači, nočni čuvaji in cestni pometaei. Mestni o-eetje, ki so povodom širajka pomnožili policijo za šestdeset glav, so silno v skrbeh, da bodo morali sami prijeti za delo, če bo stavka trajala dalj easa.
NEMČIJA.
Iz Berolina poročajo, da ar je minole tedne mudil na potovanju po Evropi siamski kralj, kteri je pa dosegel rekord v zapravljanju denarja. Ta kronani bedak je zapravil samo $2.500.000. Naj ve i denarja je zmetal za bisere in razno drago kamenje. Agentu neko
Ameriško vesti.
Haywood doma.
W. D. Haywood je zadnjo nedeljo /.večer došpel v Denver, Coin. Na kolodvoru ga je sprejelo sto zastopnikov radarskih unij in nubroj delavskega ljudstva. Sodrugi so mu tudi postavili pred kolodvorom majhen slavolok, na kterem so rudeče električne luči tvorile nnpis: Dobrodošel! Toda župan Speer je na povelje go*er-norja Huehtela ukn/.ai ugasniti luči z napisom še preden je prišel vlak Haywoodom. Ko je o-svtxbojeiii viiklitelj rudarjev po sedemnajst ill mesecih prvič stopil na tla domačega mesta, skočili s j k njemu ilenverski prijatelji, znanci in delavski zastopniki m ga veselo pozdravili. Nato so IIa.v\v«.(nla posadili v kočijo in ga v dolgej paradi, pri kterej so no-sili rudeče zastave in tablete /, napisi "Dobrodošel" itd., spremili do njegovega .stanovanja.
Haywood je takoj v poudeljek zasedel svoje staro mesto v glavnem urad i \V. F. of M. in prijel za delo. On jo mnenja, da do o-lnravnave-proti Moyeru in Potit-bonu sploh nei bo prišlo.
Kapitalistični prosekutorji — -bankerot.
Lastniki zapadnih rudnikov in država Idaho imata samo še $!HX)0 v prosekueijskem fondu za obravnavo proti .Moveru m 1'ettibonu. Haywoodov proces jih je stab nad — milijon dolarjev. Nad milijon dolarjev sta žrtvovali državi Colorado in Idaho, da bi s površja zemlje peine ti i W. F. of M. in za "vwgled" obesili njene uradnike. Toda kapitalisti so obračali, a delavci obrnili. Milijon dolarjev je splavalo po vodi — in Haywood je šel prost. Tožitelji so adaj v skrbeli, da ne bo denarja za Petti-bonovo obravnavo, če razni denarni zavodi ne priskočijo brž na pomoč.
Kaj bo z Orchardom?
Peter Preen, odvetnik v IVutte, M on t., se je na temelju zanesljivih virov izrekel o Orchardovt bodočnosti takole: Orchard bo Rpoenan Ttrivim umora prve vrste. Toda predeč ga bodo obesili, ga bo governor Gooding pomilostil smrtne kazni in obsojen bo v do-
smrtno ječo. Po kratkem 'zaporu ho pa imel Orehard "priliko" pobegnili i/, ječe in popihati iz Združenih držav/med tem ko bodo v državni kaznilnici zagnali strašen hrup, da je Orehard v svoji premeteni sli prevaril čuvaje in resnično ušri. Zasledoval ga ne bo nihče in tako bo cela stvar kimalo pozabljena.
Petrolejski trust obsojen.
liockeTellerjev trust za petrolej ali Standard Oil ('o. je bila mi-nolo soboto pri ohiKaškem zveznem sodišču oil sodnika Landisa obsojena v denarno kazen 240,000. To je največja kazen kar jo je kidaj izrekel kteri ameriški sodnik iu obenem tudi najvišja kazen za 14d'J prestopkov, kterc je trust zakrivil u železniškim rabatom. Pravda se l>o nadaljevala tudi proti Chicago & Alton železnici. ktera je sokrivec petrolej-skega trusta in zvezini maraliali že izbirajo kandidate za veliko poroto, ki bo nastopila proti omenjeni železnici. Standard Oil Co. se bo pritožila na najvišje sodišče in sploh se obnaša tako. kakor da ne bo nikoli plačala odmerjene kazni. Rockefeller se je baje izrazil, da bode sodnik Land is prej mrtev, preden zveza dobi o-me njene milijone.
Landis, kteri je uradnike obsojenega t nista primerjal tatovom, obžaluje, da je sodil še po starem zakonu in da ni mogel petrolej-skili maguatcSv obsoditi v ječo.
DrugI "Ucotty".
Zadnjo nedeljo je prišel v Chicago .lack West, milijonar i/. Ne-vade, kteri je pa sedaj predmet velikih senzacij v našem mestu. West je sin ubozega farinerja iz St. Joseph, Mieb., in je bil navaden delavec, dokler ni prišel v zlate rudnike v Xevado. Tam je naglo bogatil iu v par letih je po-
stal večkratni milijonar. Jfldaj pa, ko misli, da ima že preveč denarja, potuje okoli po velikih mestih in meče dolarje kakor nekdanji Scot t y iz "mrtve doline". V zapravljanju denarja ne pozna milijonar West nobenrh mej. Na par-niku, s kterim se ji pripeljal po Michigatiskem jezeru v Chicago, je kupil ves "candy" kar so ga imeli v sladščičarni in ga razdal otrokom. Kinpoval je Mieiiigun-town, ki leži na obrežju jezera, in ko so mu povedali, da kraj ni na prodaj, pričel je "likati" cekine po $5 na trotoarju iu senilno zabaval. ko so otroci in tudi odra-šeeni pobirali in se rnvali za zlato. Pozneje je hotel kupiti toliko šamipnnca, da bi z njim polil vso ulico; todij. tega mu niso dovolili. Ta čudak je tudi pokazal, da j ft igralec. V pondeljek večer ji1 obiskal Buffalo Pill cirkus, ki se nahaja nedaleč od Indiana Ave., in se tebi nix" meni nič pridružil i^ri "Indijancev iz divjega zapada". Tu se je skazal kot pristen "broncho" in žel irromovito ploskanje.
"Jaz hočem umreti reven," dejal Jack ensni.škiin reporterjem, ko so a vprašali, čemu zapravlja denar tako na debelo. '"Danes sem zapravil samo $12,000 in to ni — dosti."
Iz delavskih krogov.
Rudarski štrajk v Minnesoti.
Kvoleth. Minil.. 4. avg. — Cen.
urednik .delavskega lista "fllas Svobode", prosim .prostora za moje poročilo. Namenil sem se ue-koliko popisati tukajšnje dela v ske razmere. Naša difltrikt unija, spadajoča k Zapadni Rudarski Zvezi <W. F. of M.) je sklenila nepJVpusten boj proti krutemu ka-
pitalizmu iu izkoriščanju. Naše geslo je: oil boja do zmage! Strajk se do sedaj še vrši v miru. Pretečeni teden je družba skušala na v.sak način pričeti j. delom, a ni s«; ji posrečilo. Kakor se pa l«i vsakem štrajku vrine nekaj garjevcev ali skabov, xie manjka jih tudi pri nas. To so največ Italijani in Hrvatje, kateri živijo še tristo let /.a napredtiomislečinu ljudmi. T< tla /alibog med te izvrž-ke vsega delavstva so se pomešali tudi nekateri Slovenci in zdaj opravljajo sramotno tlelo skabov.
Hojaki in bratje Hrvati! Pridružite se k nam m bojujte se v naših vrstah, dokler je čas. Ako na Mesa ha Range zdaj zgubimo to stavko izgubljeno je za vselej! O le j j no, da si nreskrbimo bolh' pogoje za to tnpko življenje in boljo bodočnost našim otrokom. .\cp<*s1ušaj:mo trgovcev in gostilničarjev, kateri delajo z roko v roki s kapitalisti, da bi^uiičili, da bi uničili našo dično organizacijo in lahkim potom redili svoje velike trebuhe za "težko prisluženi denar tuhogili delavskih trpinov. Dokler smo delali po suženjsko in jim nosili denar, inieli so nas radi in bili so naši najbolj i prijatelji, a zdaj v naši veliki borbi za liolji košček kruha, so nam pa obrnili In bet. Ob oestah. ki vodijo proti rikdnikom, smo videli stati trgovce in gostilničarje - - žali božo v večini Sloveti«' — oborožene h puškami Vine.he.ster modela. Slo-vetw/ki delavci! Jtrez strnhu naprej in zapomnimo si dobro naše nasprotnike! Onim žalostnim raj-IVI iu revidvc.r-jimakom bi pa svetoval, da nas, ko ze imajo orožje v rokah, vsaj rešijo nadležnega mrčesa, muh in komarjev, kte-rih ji* obilo na Evelethu, Samo priučiti se morajo streljanju, da ne bodo isvineenke šle zastonj v
Slovence in Hrvate po drugih krajih [ >a opominjam, da ni treba zdaj hoditi semkaj dela iskat, dokler ne bode štrajk končan, kar bo na tem .mestu poroeano. Čeravno vas bi morda nagovarjati ničvredni ageiitjc. plaea'ni hlapci kapitalizma, ne udajte .se. Poženite jih in s tem bote napravili innjve«čje tiobro <za nas in organizacijo Western Federation id* M i net's.
Vineenc Mikulič. elan W. F. of M.
Cen. sodriuga dopisnika in o-staile sodruge šbnajkare na Evc-letJru prosimo, da nam pošljejo imena vseli onih Slovencev, kteri opravljajo j^asjo službo skabov, kakor tudi unenat onih slovenskih Uiisinessuianov, ki se pretlrtznejo z orožjem -čuvati prvet Te izdajalce <leliuv^kega stanu homo potem priobčili s polnimi imeni v listu, dm jih bode po/.ual ves slovenski delavski svet v Ameriki in se zgražal nad takimi rojaki, ki ne privoščijo svojemu najbližjemu bnatu, da bi si pravičnim potom /.boljšal svoj težavni delavski položaj. Torej na dim z gariievei!
CliHholm, .Minn., 5. avg. — Ne morem si kaj, da ne bi tudi jaz poročal o tukajšnjih delavskih razmerah. —■ Zelo me je presenetit dopis v Glasniku št. 31, kate rega piše neki rojak iz Kly, Minn. Dotično podlo človece, kateremu se najmanj pozna, da razume naše delavske težnje, ocito kaže, da je na strani kaipitalizma. Fiše nam-inree. da sta prišla na Ely dv« agitatorja od Zapadne Rudarske Zveze in da sta nagovarjala ta-mošnje rudarje za splošni štrajk. To nikakor ni res; ona dva «ta agitirala le za pristop k uniji. In
s kako zadovoljnostjo poroča ?ui obv.alovapja vredni človek, cia delavci niso hoteli poslušati agitatorjev temveč, da si jih v eni slovenski gostilni pretepli. Vli ni ta dopisnik na aramoto ^»muii p->štt-nernu delavstvu?! Po m »j mii mne-uju bi bilo dobro, ko bi kd > njemu iztepel prah iz otopelih mož-gan, da bi spoznal sam sebe iu se podučil o razrednem boju in o potrebi delavske organizacije. — V ("hisholiuiu in drugod po Mesa-ha Ivangc si> naši slovenski štraj-luirji še precej moški. Tukajšnja unija didiro uspeva in lahko rečem, da šteje približno 1450 do lfioo čilanov. /alibog, da moram svoje poročilo zaključiti z neprijetno novico, da je ta tudi nekaj rojakov, ki nam hočejo odgrizniti kruh iapred ust. - Tovariši, nc skt bajte, ne delajte pod puškami! Pridružite se nam in zmaga bo naša. Saj- se gre tudi za vašo korist. Držimo se gesla: vsi za enega iu eden za vse. Pozdrav vsem udom Zapadne Rudarske Zveze!
John Stupica.
Uhisholm, Minn. — Naznanjam vsem rojakom sirom Amerike, da naj ne hodijo dela iskat v Minne-soto, kajti tukaj štrajka na .tisoče delavcev, ki se borijo za obstanek i it zvišanje plače, liudokopi so po vet'ini zaprti le v nekterih dela po juir skabov, ki so pa v večnem sVaJiu, da jih napadejo linijski delavci. Prod par dnevi je Steel Trust (.'o. dobila neke vrst« postopače ali " humse"; oborožila jih j«> s puškami in jih nastavila okoli jam, da branijo tistih par skabov, ki še delajo. — Dalje naj (»menim, da tukaj se kupuje vse za gotov denar, odkar traja .štrajk. Tukajšnji businessman! so namreč sklenili, da ne dajo nikomur niti najmanjše stvarce brez gotovega denarja. V« ti trgovci so nasprotniki unije in delavstva. Na jedili strani nam pripovedujejo, da kako dobro i f i plačo smo imeli, a na drugi se u.iui pa roga-jo. da kaj bomo zdaj počeli, ko nimamo denarja. Vprašam vas, businessmani, o,'kod ste p t napolnili svoje žepe? Odkod je vaše imetje, v kterem zdaj razkošno živite" Ali vam ni.-in • dali mi vse, mi delavci?! In ko smo vse plačali, kar se je nabralo člv. mesec, ostal nam je le se tisti check. No., n Merrm smo zopet nadaljevati tlako trustu in drugim izkoriščevalcem.
Nad 15<K) organiziranih rudarjev je mislilo mesto izstradati in jih tako prisiliti, da bi se vrnili ua delo, -— toda zmotilo se je. Vodje Ruda reke Zveze so kupili prodajalno z mešanim blagom in v tej prodajalni se dobi vse potrebno za živež. Kdor nima denarja. dobi tu!di brezplačno. Bratje unijci, dnžimo skupaj in zmaga bo naša! Pozdrav zavednim delavcem po Ameriki, tebe, CM as Svobode, bom pa priporočal vsem zavednim rojakom,
Član F, "W. of M.
— Rojake in rojakinje v veliki in South Chieagi opozarjamo na "Orlov" piknik, ki se vi^i to ne-dejjo (11. avg.) v Casino Grove, S, (Ihioago. Kar nam je naš vrli pevski ktub "Orel" do zdaj nudil zabave, je bito vselej hvalevredno, a za ta piknik se nam pit obeta zabava, kakoršne še ni bilo. Žejnim, lačnim, plesa in petjažetjnim gostom bo vsestransko dobro post reženo. Za gornik prigrizek bo^ do še posebej pečeni janjei. Torej rojaki in rojakinje, sodrugi in so-druginje. v nedeljo vsi na "Orlov" piknik!
"OD BOJA DO ZMAGE"!	^	^	^	"KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SV0B0D0"1
^-
Stev. 32.	Chicago, 111., avgusta 1907.	Loto VI.
Na de vinski skali.
Zgodovinska povest. Četrti del.
(Nadaljevanje.)
I.
Vimenu sv. očeta in patri jarha t naznainijam: Dokazano jc, da si kri vovercem daja! jedi in pijače ter obleke, da si jih ščitil in j tli odtego val sodbi sv. cerkve; morilca Anto na Kastebna si napravil za svojega zaveznika imi mu obljubil svoje var stvo; dokazano je, da imaš tajno zvezo z razbojjitiki in <ku jih ščitiš dokazano je, da si zapeljal in one častil nedolžno dekle, obljubljajoč ji sveti zakon; dokazano je, da odvzel s silo krkoversko sužnjo njenemu gospodarju In da je zdaj tvoja priležnfca; dokazano je, <la s' občeval' s to sužnjo na posvečenem mestu, v samostanu in dokazano je dla se hočeš zaikoiiolomtio ločiti od svoje prave žene. Zato izrekam imenu boga očeta, boga sina in sv duha ter v ianenu sv. cerkve nad teboj prokletje. Zate ni ne milosti nc pokore, ti moraš biti pogubljen tu na svetu in tudi po smrti na veke vekov; pogubljen Ln preklet ves tvoj rod. V (imenu svete cerkve odvezujem vse tvoje podanike od1 dolžne pokorščine in zrvestobe; nihče te ne sme več slušati, nihče izpolmj^-vati tvojih ukazov, kdor ti da zav-tisča, kruitlia ali vode. bodi s teboj vred1 ipogubljon in preklet"
Spričo tega strašnega prekletja je nastala za nekaj trenotkov v ceriivi smrtna tišina, kateri je hitro sledil silen hruip.
"To so laži in zvijače,'' je zakričal Juri in udaril s pestjo po klopi.
"Resnice in hudodelstva," je odgovoril menrh Dominuk in se postavil na stopnice pred velikim altar-jem. "Resnice in hudodelstva je naštel patriarhov namestnik, vsaka beseda je istinita."
Trepeta je jeze je Turi zgrabil svoj meč, da bi Donvniika pred al-tarjem pobil, aH plemenitaši, ki so stali v njegovi bližini, so ga zadržali.
"Pustite ga," je zakričal Donn-n'k. "Naj me ubije pred alt ar jem Gospod i novim. Tu m- opravlja vsak dan nekrvavi) daritev , naj se enkrat opravi krvava daritev, juri Deviu-dki naj postane sam morilec — «.la je zaveznk morilcev, to je že dokazal pred zbranim plemstvom."
"Lopov," je vpil Turi in se obupno trudil, da se iztrga iz rok vitezov, ki so ga držali.
"Psuj me, kolikor hočeš 1 Na dan otvoritve svobodnega semnja si pred vsem plemstvom in narodom obljubil svojo pomoč in zaščito raz-bojnfku Komolji, ki ni nihče drugi Jcalkor morilec Antona Kastelana in se nc kliče Komolja, marveč lla-rt-y:k plemeniti Tožim, ki je gospodar nas Stjaku in podanik Otona Vipav. skega."
"Kaj, Komolja je llairtvifc plem. Tožun?" je Juri vpna>al in kri mu je začela 2astajati, kajti tega razkritja pač ni pričakoval.
Dominik mu mi odfcovoril naravnost, nego se je obrnil proti OU*ntl Vipavskemu.
"Govori ti, Oton Vipavski. Je-ii resnica, 'kar sem povedal?"
"Resnica."
Bridek usmev je legel na Juirjc-ve ustne. Naslonil se ie rna klop » Vprašal:
"In pošteno dekle sem zakono-lomno zaipcljal ?"
"Da! Zapeljal si varovanko če-daidskcga mesta, Katarino Zorano-vo."
Krepk<i, neustrašni Juri je zaihtel iirn solza se je pojavna v njegovih očeh.
"In svet kraj sem oskrunil?"
"Da, samostan si oskrunil, ker si se zakonolomno pečaj z oropano sužnjo Zulejko."
"In jaz sem priča.' se je oglasila gr>spa Juta pl. Marchiand, in je stopila iz klopi, kjer je sedela.
"Im krivoverec sem tudi?'
**Da. kajti prisostvovali s i in omogoči, da so krivoverski škof in njegovi mašniiki ;po svojem obre-<fu usmrtili krivo venca Galengana."
Juri ni več vprašal. Bled in pre
l>adel je slonel ob svoji (klopi in se ttresel po vsem životu. Poskusil jc govoriti, toda ni mogel.
Dominik pat je dvignil roko in z divjim fanatizmom zaikričal:
"Ponavljam prokletie Jurja Dc-vin^kega in poživljam njemu podložne graščaike, da- mu odpovedo !*> (komost m zvestobo, sicer zapadejo sami' izobčenja! in prekietju."
In zdaj so vstali deviškemu vladar jut podložni grašeaki in drug za drugim je oddal zahtevano izjavo.
"Zaradi; zveličanja svoje duše vn zaradi časti svojega imena od[>ove-dujem Jurju DcvinsKeims pokornost in zvestobo." Tako so govorili dirug za drugimi, tako je izjavila tudi gos^a Jaita pl. Marchland.
"Dobro, dbforo," je šepetal Juri pri vsaiki taki izja/vi. Ko jpa je sto-p'l iz klopi tudi Konrad Sežanski in storil enako izjavo, tedaj je Juri zakričal tako bolestno in obupno, kakor dai je ranjem v srce in se zgrudil na tla.--
Ko je zopet čez dolco časa dvignil glavo, je bila ccrkev prazna. Poleg Jurja jc stal en sam človek, stari orjak s srditiim pogledom, ki je ;prcj slonel ob zidu. "Ti — edin? Peter Strah —" "Poj<V, sinko," je rekel starcc in je Jurja peljal iz cerkve.
II.
V mali temni sobi viteza Petra Straha je ležal devinsKi vladar na postelji in nemo zrl na !>tn>p, na katerem je bito naslikano kametiaivje sv. Štefana. I uri jc ležal nepremičen, le sem in tam se je stresel vsem životu, kakor bi imel mrzlico. Misli njegove pa so begale m-rnčtv cerkvi, kjer je ta dan dozi-vel slovesno preklet je m kjer je na lastne oči moral videti in na lastna usesai moral slišati, kako so ga zapuščali najboljši prijatelji, maj zveste j ši zavezniki in celo pobratimi.
Ni ga ga b lo strah cerkvenega prekletja. Imel je toliko mirne preudarnosti, da je bil v stanu občudovati infernal no hudobi jo iiu satamsko zvijačnost patri j arlio vili pooblaščencev, škofa Kukanje in meniha Dominika. Iz nič sta znala napraviti strahovito obtožbo proti njemu. Zaradi tega pa se ni jezil. Cisto mirno je uvaiževal pomen današnjih dogodkov in jx) sredstvih, katerih sc poshubuijejo cerkveni možje, prišel do spoantii" da človeštvu ne zašije solnce >rečc, dokler ne bo konec rmsfce cerkve. To spoznam je ga je tako prevzelo, da le začel sanjarit1, kako bi se na čelu velike armade odpravil v .svet, kako bi podiral cerkve in samostane, razganjal menihe m duhovnike, zavzel Rim in |xxl njegovimi razvalinami pokopal katoličan stvo.
Juri je ljubil take sanje od nekdaj in se jim je rad vdajal, kajti m um bilo samo mo. tem, da velja za hrabrega, nepremagljivega junaka, marveč hrepenel jc po tem, da zagotovi slavo svojega imena rn svojih junaških 6'nov še čez veke, da se z velikimi dejanji proslavi in povzdigne med prve može svoje dobe. Vedel je, da se začne zdaj neizprosen Iv j proti .njemu, a tega boja sc ni bal, dasi jc imel le malo tipanja na zmsgo, da, še nekako .veselil se ga jc. vedoč, da ga bo svet občudoval, naj se lioj konča kakorkoli Bolelo ga je le izdajstvo prijateljev, l*)leb brezmejna krivica, tki se tiri je zgodi'a in zlasti ga je pekel od-pa-d Konrada Sežanskega, in kadar se je tega spomnil, sta ga jeza in žalost stresli tako, se ie mrki vitez Peter Strah sklonil nadenj in mu položil, roko na čelo, rekši: "Bodi miren, sinko »moj, bodi miren!"
Ko ga je bil Peter Strah pripeljal na svoj dom. je Juri najprej uka-za»l poklicati razbojnika Komolja mi mu je naročil, da odpelje Kata-r no Zoranovo iz Čedada.
^Vzem* dvajset najzvestejših svojih mož im spremi Katarino na moj dom. Na l De vinski skali 'iiajdc varno zavetkšče. Reci ii, da oe prišla tista ura nevarnosti, ki sem jo napovedal, da je prišel brenotek, ko mora izpolniti svojo obljubo. In reci Ji, da urorjem žalosti in bolesti, če ne izpolni moje prošnje irc ne gre s teboj v Devrn."
(Dalje prib.)
POLIGAMIJA.
Ne daleč od reke Warragamba nahaja kg koča mogočnega kraija erncoT Manou Tatambos. Obdana je z gostiuii gozdovi in od v nebo kipeeogn skalovja.
Kraljevi podložniki ležijo poleg na mehki travi; njih s kokosovim oljem namazana telesa so pokrita /. živalskimi kožami
Otroci vadijo se v "corrobori ki je vojno orodje divjakov; potoni si pa veselo privoščijo ostanke pojedine — brezdvomno okusni* meso kakega v častnem boju padlega sovražnika.
, Mlade deklice, naliipane z papa-gajovimi peresi in drugim lepotič-jem, veselo skačejo okrog, med ko se moški zabavajo z lovom na peli kune.
V svoji prostorni bumbusovi koči počiva Manou Tatambo, poleg njega sest najlepših zen celega rodu. Nh prsih nosijo koščene okraske, namreč prste slavnih prade-dov, in miruo pričakujejo kraljevega povelja.
"Pridite k meni, cvetko moje!"
"Tukaj smo. gospodi"
"Pripravite mi pijačo 1"
Vsaka izmed žen vrgla se je trikrat na tla, zopet vstala, in .pričela iskati potem raznovrstna zelišča, iz katerih so znale napraviti prav okusno opojno pijačo. Na to so pričele plesati začetkom polagoma, potem pa vedno strasi-neje in li v jc, dokler valed orne-dleviee niso popadale vse na tla.
Po bili st M inou Tatambu ze-li«ču, katere je v človeški lobauji namočil v vodo iu slastno zaužil.
Rata Gabon, njegova ljubljenka vstopi nu kraljevi prag, globoko se prikonivši naznani njega Veličanstvu, da želi i njim govoriti neki mož i/, oblakov.
"Pusti ga k meni, dobro doseli"
Mogočno je vstopil v kraljevo kočo ognjevit misijonar, in mu tako g':»*' 1:
"Moj brat, jaz sem te prepričal in privedel do blagoslova nase sv. vere, oznaiyeval sem ti besedo božjo, pokazal aem ti pot k večnemu i/.veličanju tvoje duše. Ti si sc nekoliko poboijsal, vendar tvoja dela niso še popolna in tudi Bogu ne dopadl^iva.
"Kuj Sem zakrivil i Govori, modrijan 1"
"Brat, jaz moram tebe svarili, ker živiš v mnogoženstvtt. Vsaii kristjan sme imeti le jedno ženo. v
"Jedno? Jedno samo?" vzkliknil je žalostno Manou Tatambo, med tem ko jc med ženami zavladal splošen nemir.
"Da, modri kralj, jedno samo ženo, iu .še ie pet njeni smrti si zamorci izvoliti drugo. Ali hočeš biti deležen večnega veselja iu več-1 ne blaženosti T"
"Jaz hočem, predragi Beli."
"Tedaj moraš spolnovati božjo postave in opustiti satanova dela."
"Jaz hočem in ti prisegam pri; glavi Rata. Gabon*.'
Misijonar se je poslovil iu odšel, Bata Gabon pa je tolažila jokajoče.
Oznaujeval je med tem časom goreči nu mestnik Kristusov svojo vero po drugih krajih, in prete-1 klo je dokaj časa, predno se je j vruil k kralju Manou Tatambo. Veliko je bilo njegovo veselje, ko je zvedel, da ima samo jedno ženo. "Poglej," rekel mu je, "ljubi ( Bog je uslišal mojo molitev in se | tebe usmilil. Bodi blagoslovljen, moj brat. Vsegamogočni naj podari milost Tebi iu Tvojemu rodu ... Toda povej mi, kaj se je zgodilo s Tvojimi ženami!"
"Saj si mi vendar rekel, da za- ] morem še le po njih smrti"drugo si izbrati!"
"Da," rekel je nemirno misi- ! jonar, "kaj se je pa vendar z j njimi .zgodilo !"
Manou Tatambo je raztegnil j svoje ustuiee v zloben nasmeh : | "Dragi moj beli. jaz sem jih pojedel!"
Bolečine v hrbtu In nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero so rabi v mnogi h deželah proti reuinutizmu, Beiatiki, boleči-nam na straneh, neurulgiji, o bolečinam v prsih, proti HP gluvo- in zobobolu.
^ V vseh lekarnah, 25 in tt CO centov.
F. AD. RICHTER & Co.
S15 Pearl St.	New York.
PRIJETNO ZIMSKO III POMUHSKO
»ožnj" » ItHllJ^ Liiilriik'« km)« fib mir 1)1 IIIki in inor)u vit m preikrbl »turn liku*vii»
OUNAltl) LINE
prkvaža ljudi in blago čez ocean
GIBELALTAR, GENOVA. HUEPEL ITP.
LEI'l, VELIKI IS S'OVI
PARNI KI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA"	13,600 ton.
»SLAVONIA"	10,600 ton.
■♦PANNONIA"	10,000 ton.
•'ULTONIA"	10,400 ton.
Iz Now Yorka od plujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnitts sc» do naših zastopnikov kutori Vam dajo potrebna navoda la o cenah in čnBU kedaj parniki odplnjejo.
F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dowrborn Str.	ohioaoo
SLUŽBO DODI CRKOSTAVEC, ki zna staviti na stroju (Linotype opera-tor). Zglasiti hc aH pisati jc na: \Vor-kin^mt-n's Printing A Pub Company, »>83 Loomis str., Chicago, III.
N a z d a r rojaki!
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni
:SjlIooii:
Točiva vodno »vežo pivo iu prii-tne drugo pijače. ' Raznovrstne fino smodke na razpolago. Za obilen poBetso priporooeva
brata Košiček
530 S. Centre Ave. Chicago, III.
Kasparjeva državna banka.
V	I.....
m Blue Island Ave. Chicago, III.
plafinje od vlog 1. jan. pa HO jun. in ck! 1. jul. pa do HO dec. po 8 odstotke obresti. Hranilni predal za na loto. Pošilja bo denar na vso dele sveta in prodaja bo tudi vozne listko (šifkarto).
Denar se poBojuje na posestva in zavarovalne police.
Vsak slovenski delavec mora čitati "Glas Svobode"! Bodrugi, širite ga!
KORIST VSACEGA MOŠKEGA JE, DA SE BRIJE SAM
Urit veni stroj Patent dem, koje^akline so izdelane iz najbolšega angleškega jekla ae prodajo v oh?e po fo.— in je v svoji sestavi najbolj praktičen, * kalerim se zamo-
rnte obriti v 2 minutah, tako kot bi došli od brivca. Pri brijen-ju z tem strojem se Vam ni treba nič razumeti v brijenju in N'n m onemogiičenose urezati. Kliim* stroja so na brus i jo na jermenu, kakor pri navadni britvi, tako Vum je npornba stroja garantirana 7.n vedno.
Ta stroj stane pri nas samo $H..ter Vam padamo H mesecu na poskusu jo, aki> v teku tega časa z strojem ne bode zadovolni, ga zamoretenazaj poslati, nakar Vam denar povrnemo. Ne odlašajte ton j in naroČile siga takoj, z katerim bodetegotovo popolnt mo vi do\olni.PH rcrtiil^ i stu ja
pošljite 5oc v stempHflh, a ostalo svoto ilačatl bodfie na cxpre»u. Kedor pa poiljf (do fvoto ♦ 3.00 v naprej, temu pošljemo stroj po poitl. pošt nine prostu.
PliSlle T uiaKTlnciii Jpzlkll 1111
L* 210 ^14 E. 112 St t
*
I.. (II AROIA
t* CO.
New York, N.
M 0 V N 0 B L A (i 0 ■
Najbrže. da ste videli ie kako oznanilo in si predstavlja1!, kako po ceni s«* blago dobi. .Ali se spominjate, kako slobo blago ste dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več tam niče-sar ne kupim". 'Večina iiiib iuia tako skušnjo, iu ee je vi niste imeli, stojte se srečnim. Mnogokrat vidite take predme-to rznamovnno in tako lepo popisane, daaevam priljubijo in si jib hočete nabaviti. Grete in si jih ogledate in najdete, da niso uiti polovice ono vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, da mi ne navajamo miših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cona tega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo v£, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji v že 15 do 20 let in todo-kii/.iije, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k num in Bi oglej, te blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letne spodnjo obleke itd.
Pridite in oglejte Bi nase vzorcoza inoike obleke.
Delavec je opravič m do vsega produkta, kar ga sata producira.
«Povrat v domovino.
Slika iz ruskega življenja.
Počasnni hi težkim korakom romal je iz glavnega mesta proti domači vasici.
V že t-etji cfon ie potoval brez odmora, brez počitka; imiklilo se mu je namreč videti ono revno kočo, in v njej" ženo in otrdka, ki j;li je pred dvema letoma zapustil ■ na carjevo povelje, da brani domovino na daljnih, iru>ndiufrakih tleli.
Mladi, komalj tridesetletni kmet bil je 'pratvi korenjak, 'ko je odhajal na vojsko,toda pohabljen in slaboten vrnil se je v domači kraj, tako ■da b se mu na prvi pogied prisodilo pol stoletja.
L5o'jj, ko se je pomikal naprej, tembolj so mu veselja- zarile oči. Sajno t>61 dne se im doma bode pri gvojih dragih, kier si odpočije od tirudo[M>lnega ,potovanja. kaj pa je vendar -pol dne za moza, 'ki je pre-koraikal sibirske planjave, mnogo d'mi i t trdi bre zkruha in vode. Oli da, riralki kmet razume korakati...
Ivanu dozdevalo se ie, da> je skoraj doma. Tu prod njim leži vas Sa-franowaslka, na desno Nowyj Gara. dok, iin tam daleč sveti se vie cerkvena krupelj od Passarfskoje — no iti od tam ima' samo 4 ure voja-šlkega koraka. .
Jodna, dve. iedna. tfcve. jedrn ...
Leva, desna, leva, desna, leva ...
Ko bode napočil beli dan, stal bode na pragu domače koče. Zbudi! bode iz .sladkega spanja zvesto ienko mi otroka1, in jima taiko govoril:
"Tukaj sem jaz, Vaj sin oče m soprog! Pokončana je nesrečna vojska. Kar sem pretrpel in doživel, (koliko sovražnih krogci i me jc zadelo, kako sem trpel lakoto in iuraz,
0	vsem tem Ti hočem, ženka draga, iporočati jozneje. Sedaj zahvalimo Boga hi carja, da nas je obranil ridrave in da Varna ni trebaio potrebe trpeti. In kakor je do seda, car Skrbel za- vaj«, tako aioma bode
1	nadalje vsem pomagal. Hočem se pa preje odpočiti, ker >0111 truden in glade n, da bode naše veselje
«potcm tuliko večje."
Tako nekako si ic predstavljal Ivan svoj govor, vmes pa jjoskusa! zapeti kako vojaško. Sedaj se ne bode več odpočil, ne jedel, dokler se >ne bode doma pdkropčal s ženo irj otrokom iz jedne svetle. llmawcr dečko mora biti vie njegov Frcdju-ško! Kdo ve ali bo oa tudi spoznal svojega očeta ? Seveda v prvem tre-notku ne, ko pa sc bode oče pri vodnjaku očistil in potem preoblekel, bode sinček takoj objel ga okro^ vratu in zaklical "ata", spoznal bo-de v njem onega očeta, ki se je bojeval za čast domov nc. zadobil dve težki rani za Ijiuibezen do carja, očeta in zdih.ival pol leta v ječi--
"Kako to?!" vipil je Ivan. "Mere, ki sem se podal v strašne nevarnosti, v sredino sovražnih krogelj, inof.e je čuvalo nebo, oblast je dobila odlikovanje, in v domovini sta moja žena rn otrok morala umreti, zadeta1 od domačih krogelj, radi brtžje nemilosti, radi canjcvega preganjanja! Ali je to praivica? Kje >toji to psano? Kje so postave m zafkoni ?
Im obrnil je svoje solzne oči tja iu' steno, kjer je visel velik zlat križ, ped nj.111 pa v krasnem okviru caijjeva ,jx*ioba. Stisnil ie v pesti svoje roke, dvignil jih i« zaiklicai: "Kje je Tvoje usmiljenje, o Bogi Kje Tvoja pr..viea./fcar! Proklet na veke!"	(
*Arettlite .v.porniVa!" zadonel jc mrzel k Sic vaski^^sodmika. In Ivan jejbi^odrHiaii.
Solnce stalo je vže visoko na uc-bu. ko se je Ivan ustavil na prag.i domače hiše. Cudrl se je nad praznoto, ki je vladaila v koči. le li morda zmotil? Li morda mi bil to njegov dom ? Saj je nemogoče ... | Strah mu je s nil ft*) vseh udih. Sel jc na cc-to, kjer zagleda starega1 Matwieia- in ga vprašal po svo-j h dragih.
"Ka: ali Vam ni nič znano. Nesreča ... v celi vasi nesreča ... i »t v sosednjih va^h ... pet milj v o-krogu ... -mentki, ustaje. .. oh, grozni časi! Streljali so, enkrat, dvakrat, trikrat! Dvanajst na mestu mrtvih, mnogo ranjenih, prebo-denih, polvojenth... Car, tusm ili se na,s 1... Nesreča, Iva,u Aleksanidro-wič. grozna nesreča!"'
Stari Matwej je obmolknil Kaikor Od strele zadel skočil je Ivan po konci. Ni voč čul starčko-vega tairnanj.a. kren je naravnost na konec vasi proti uradu. Od oblasti jc hotel izvedeti, kai se je zgodilo njegovi dnuirmi, oblast, v kfrjC varstvo rit je Ivan .izročil, naj bi sc
opraviči'la napram nesreče.--_ —
V sodnem uradu bili so pričujoči vo-Ski sodn k in rojegov pisar.
"Pri Kristusovih ramah. povejte mi, kaj ste storili z moio ženo in
otrokom?"	t
"Pom ri se, Ivam Aleksandrov:c." odgovoril rmi ie vašlki lik, "bdi so nemiri, ustaje, umešala sta sc vmes... pa saj smo jih kristjansko pokopali*'
(Konec.)
Ideja mednarodnega miru se bo vrcsničila, kadar se vresnščijo ideje m rcializma. Socializem s svojim mednarodnim programom, kateri v jurvi vrsti zoihteva mir irs solidarnost meti narod« in proizvajanje dober v korist cele človeške družbe, bo šc-le imel vsa sredstva storiti ko iv f medržavmemu' in mednarodnč-mu 'klanji?. Ideja m i mi bo postala meso in kri.
Kr.'k<t že rečer.o, vojna je bistvo kapitalizma. Absolutistične vlade imajo svoj koren, mozeg in obsta-netk v mesarskemu klanju in preh-vamju krvi, ki ,sc ponavlja od časa do ča<-a. I11 vojna takim vladam ne jamči smo slepe pokorščine od podložnega ljudstva, marveč jim daje tudi priliko podjarmiti druga ljudstva izven njenih mej. S tega stališča jc razi;:ust ruske dume očividua poguba za celo Evropo. Znamenje je, da carizem ne drži svojih obljub in kakor ie prelomil te otiete in plašni na svoj lastni narod, tako bo car > svojo ban do, ko 1k> smel zadostne moč', pbnil tudi na dmigc narode. Ruski car ;e obljubil svobodo, ko mu jc pretil 1 nevarnost. Kakor hitro je pa nevarnost ponehala — za-[oiM jeprvo dttmo domov. Zastop-r.r£: IjtiLpstva mu 11.-0 ugajali; hotel je parlament lakajev. Stoliipin — carjev -pes je na to, da ugodi željam svoje kainarile, najprvo uvede represivni zakon, tri volilno pra-vo,—zapiral nedolžne ljudi in ran-sakriral delavce ter rnjili žene in o-t roke. A ravno to kruto početje prekrižalo je njemu iu canjai račun : druga«duma iebila radikalnejša kot prva. Ime'a je žez sto zastopnikov, ki so pripadali 'k raznim socialističnim frakcijam. Seveda carju — lju-b tel ju svetovnega' miru! ni h;l taK parlame.::t zopet godu in takoj ob rojstvu mu je napovedal kratko življenje. Njegov sluga Stolipin je radikaln in zastopnikom naznanil, da obstoj druge dume je le tc-daii mogoč, ako storijo kar hoče vlada. Ker sc |>a hrabr: zagovorniki tiokeg..1 proletariat a niso jokorih, temveč svojo tot bičali umazane |K-ge ruske vlade, zr.-podil ie car tudi drugo dumo domov in dovol 1 svojim hlapcem, da so zapirali in pretty alt zastopnike zatiranega ruskega ti:roda. Ruski Noro je zadovo-lj 1 svojim "miroljubnim" nakanam. . Ruski organizirani proletariat zavzel je stališče, da n® to, preskrbi primeren odgovor. Borba proti au-tokraoiji se nadaljuje brez pardotia, a dolžnost proletarccv vsili dežela je, da pomagajo s\x>iim russkim so-1' rugoni Socialistični poslanci v as^triijfB<em državnem zboru so že namer li korak, da« intetpelirajo svojo vlado o posleilaoaii razpusta du-inc. ki lab ko pogubne interesom drugih narodov. Mciodajni frameo-ski in angleški socbiilsri Ixxlo isto-tako [ov? lignit svoj gLis v znak protesta proti krivicam, ki tišče rusko delavstvo. Social »ti in organizing delavci vseh dežela in narodov se b>lo gotovo tudi spomnili in enoglasno protestirali proti nezash-šanm krivicam, ki juh mora trpeti rtNM delavec in mužnk od svojih krvnikov. Mednarodni mir bo za-Vjadal šc-le takrat, ko pade auto-ktraci ja m kapi talizem.
Zatorej: Dol z autok raci/jo I Živila ruska revolucija!
Proč h klerikalizeni.
Klerikaliizent je bistven nasprotnik vsakega cd kostnega postopanja. Ce je tjiuidstvo razdruženo, ne-sloar.o, gre klerikalna setev v klasje. Kfleriikalizem hujska ženo proti možu, sina proti očetu, brata proti bratu, trpina1 prOt; trpinu. Klerika-lizem ljubi nasprotje, kuri sovraštvo, širi boj, — ini kadar obesi blagoslovljeni plašč Čez svoja ramena, potkaže svojo jczui\ t »ko hin^vščiiio.
Ka.mor i>ride kleritolizeni, tam sc ustanovljajo društva, zidajo se cerkve. Vse to m za delavski denar, krvav denar, prisiliti en v potu obrazu. Ali je to morda "Božja volja da se uboge trpine spravlja1 ob zaslužek. »
Ako pa to ne zadostuje, napravi se še pc^ic, da tem lažje izpraznijo delavski žcip. Talko združujejo sku-kaj ne]iremi.šljeno mladino polom pijače, komedi je 'mf norčije. In iz teh vesel h komedi'i nastane pri katoliških vesel cah žaloigra. Fantje so tuitpijejo, vroča kri zavre, noži sc zabliskajo, — in konec je bolnišnica. Ko bode ,p3' bolan ležal tloma na postelj«', mu far nc ImkIc jK>ma-gal. In v naj'bolj klerikaln h krajih se godi največ zločinov. Tega pa niso krivt delavci, temveč farji, ker odtegnejo ljudstvo <xl prave naloge, od prave |iot:, otl poti do svobode.
Kler ktflizem je i*xlf>l)en piškavc-rntt orelm: luT'ina je trda. ali zrna ni,..
Vsi trpeči, rzmozgani delavoi, podajano si roke in korakajmo kot armada svet vzdržujocega dela svojo gv Ho i»Jt! Srce se nam smeje v prsih, ko sam'janio o srečni bnloč-nosti... Naša pot je sicer trn jeva, toda truda' se ne bojimo! Naše organizacije morajo'biti neodv sne od duhovnikov i 11 gosposke.
Ka pa bodemo enkrat dovolj močr>i, srečno in za dovolimo bodemo lahko živeli kot prost, svobodomiselni narod.
® 0 ® ®
H ®
H ®
®
B ®
® ® ® ® ® ®
CREAW CITY PARK, Lyons, l!l
Velika delavska poletna slavnost
katero priredi
IZOHRAZEVALNt KLUB "KAREL MARX"
t sodelovanj«"" sociBliatlčnlh druAlev v podporo CsSkega socioitaiičneRn lista "Sprav«<llno«t."
V NEDELJO 18. AVGUSTA I907
V CREAM CITY PARKU, LYONS, ILL.
lep program!	Dobra postrežba!	VSTOPNINA (Oo.
DELAVCI, pridite v obllem Atevllu!
OPOMBA: kupite ttekete vnaprej, kajti le vnaprej kupljeni ti-keti gredo v dobrobit če£kega »oclalistične^a dnevnika "Spravedlnost".
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in HrvaŠko FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantic ue
glavna prevozna družba.
Now York v Avstrijo čez Flavru liueol. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence La Savoie......
. .HO.OOO HP . .22.(XX) HP
La Lorraine ..... La Touralne.....
.22.000 HP .15.000 HP
Zobobol, hrbtobol, prehlnjenje, otiske od udnreev, revmatizem itd. Po mnenju ljudstvu vse te bolezni ozdravi svetovnoznani Anchor Pa i 11 K speller. Prirejen je tako, da zdravi hitro. Cena 25c in 50c,
Nota.
Za vsebino oglasov v Gl. Sv. ni odgovorno uredništvo niti uprav-ništvo.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na pnrnikih družbe. Snažno i>oBtidj«'. vino, dtAjro hrano in razna mesna jodila
Par ili k i odplujejo vsak četrtek.
Glavni znstop na 1(.» State St. New York.
.MA Uit ICE W. liOZM INNK I, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent nn (.)478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovlcli, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. I'avl Sarie, agent na 110—17. cesta. St. Louis, MisBonr.
g
i
i §
i 1
S Slovenci pozor!
i i
i
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate oli druge važne roči za mo/.ktj — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorito v materiničini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove Smd"	pozz^
najnovejši modi In nizki ceni. jf,
J TKI J MAMEK, 581 S. Centre Ave.
hlizo 18. ulke Chicago, III.
THE PINKERTON LABOR [
SPY*.	1 ----
«
(Pinkertonaki delavski ovaduh.)
Knjižica, katera opisuje nezaslišano ovadimtvo v uniji W. P. nf M., in katera mordn reši življenje Moyeru, ITaywoodu in Petti bonu.
Vsak slovenski delavec, ki je angleščine vešč, bi moral to knjižico čitati. Stane 2oc in se lahko naroČi pri upravništvu "Glasa Svobode".

0
Na^iliaHtopnikl.
Za Eveleth, Minn.: John Ro-žanc.
Za Calumet. Mich., in okolico: Leo. Jamko.
Za Qiicago, l!|.: Fnamk Mladič, 5.^7 So. Centre ave.
Za državo Wyoming: Lorenc Demšar.	\
Za Conemough, Pa : J.liricelj Za Johnstown, Pa.: M. Slnikclj Za Cleveland, O.: A. KusAjk^^ Za Colorado: Joe Dcbevc Za Kavensdale, Wash.: C, Ertnenc Za Ros! v 11: Wash : A. J ana ček. Za Milwaukee, Wise.: John Kalan Za Joliet, 111.: M- Posek. Za. Stee'.ton. Pa.: Joe Alojzij. Za Clinton, Ind.: John Kofer. Za La Salle 111. in okolico: Valentin Potisek.
Opomba. — Cenjeni rojaki v na-vedenih krajih s>e smejo z zaupanjem obrniti na imenovane sodru-gc-zastopnike. bmlisi z naročbo na list <ali knjige.
M. A. WEISSK0PF, M. D.
----- zdravnik in ranogelnik -
885 Ashland Ave., Chicago, III. tbl. canal 476
Uraduje na svojim domu: od 8.-10. ure predpoludne od I. 3. ure popoludne in od 0. 8:30 ure večer.
V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od 4. S. popoludne.
()1» nedeljah samo od 8.—10,

nrj 1 >p >lu lao tloma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. NVEISSKOPF jo Čeh. in odličen zdravnik, obiskujto torej Slovana v svojo korist.

i i«mu pustiS od nevednih zobo-zdravnikov izdirati svo;e, mogoče ho popolnoma zdrave zobe? Pusti Bi jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K.. Siinonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 43H.
NiA PRODAJ je grocerija z enim krm j em im vozom. Vse v dobrem stanju. Oglasite se na: 378 W. 18th st., Ovcago, 111.
Pozor!
Pozor!
Slovenci.
"Halon" z H0DERN1* KEGLJIŠČE*
8veže pivo v sodčkih iu buteljkah in drugo raznovrstne naravne pijače- najboljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočile za nizko ceno. Postrežba točna in Izborn«.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Martin Potokar, 5M S. Centre Aire. Chicago, IN.
SocialiSkin med-mirtumi )niir.

GLAS 8VOBODE
"Glas Svobode"
fthb voice of Liberty) WEEKLY
Published by The Glas Svobode Co 669 Loomifl St. Chicago, 111
Enured at lb« foil Offlo- »I Clilomo. IU.. m Second 01»»» M »iver. _
Subscription »1.50 paryear.
AdverllsomenU on agreement.
frvi svobodomiselni list ta slovenski
narod v Amerik'. " "QIm STObode" Uide Tiakt p«te* • velja xa AMERIKO:
ia colo Isto ................•1-B0
ca pol leta ................. 750
ZA EVROPO:
ca celo leto ............kron 10
ia pol leta ......kr0fl
Naslov za dopise in posiljatve jo 'OlaN Nvobode'
669 Loom i b St, Chicago, I II
Kdo je /daj "nezaželjen državljan"? Vseh 80 milijonov ameriških državljanov je "nezaželje-nili", kakor tudi Roosevelt sam, ki je pri Steunenbergovem umoru ravno tako nedolžen, kakor Haywood.
Socializem zahteva, da ti delavec delaš zase. ne pa za svoje boste in kapitaliste. Povprečna vrednost produkcije, ki je daoies, v enem dnevu pridela posamezen ameriški delavec, so ceni ua $10. Koliko dobiš ti od teli desetih dolarjev ?
Čudež sv. Ane! Čudež v 20. stoletju ! — v Ameriki! — in še v Kankakee, kjer je državna norišnica! Kdo iyiri ? Sv. Ana ali naši katoliški kolege t Zdaj je izumljena nova past za — tolarje. O sv. Ana, stori Judež: dovoli nekterim bedakom, da srečajo pamet! -
Mali in večji trgovci v Minne-soti držijo s kapitalisti in nasprotujejo rudarjem, kteri so na št raj-ku. Jako dobro spričevalo! Poleg kapitalistov .bi radi bili tudi kapi-talističi; poleg tiranov, tiraniči. Upajmo, da bodo rudarji, ki se bore za svoj kruh, tudi s kapitali-stiči in tiraniči dobro obračunali.
Orehardov verni bratec, dauies MePartland. je sedaj v stiski. Vrv, katero je kupil za 1 lay woods, prodaja zdaj za polovico znižano ceno, a nihče je ne mara kupiti. Vzeti je ti. če tudi urednik lista "Denver Republican", kteri je nedavno pisali Vodja (Haywood) rudarske zveze s svojimi krvavimi rekordi bode kmalo videl, koliko mislijo porotiiiki v Boise o njegovi nedolžnosti... Uboga kapitalistična svojat, kako imenitno se ti sedaj prileže udarec, kterega so ti zadali isti porotniki.
Rockefeller obsojen! Plačati mora $29,000,000 kazni. Sodnik Laudis je svojo natpristransko slavo dognal do konca — pardon! — majhna diferenca je pa le med Rockefeller j cm in "poor" obso-jenej. Kazen je še saino na ,— papirju. Kralj olja oziroma Standard Oil Co. še ni plačala dotiene 's v (rte. Denarna globa se navadno odšteje takoj, ko je kila izrečena, a pri najbogatejšem (!) obsojencu ina svetu je pa sodišče napravilo izjemo. No, če pomislimo, da se milijoni ne mečejo kar tje v en dan, tedaj tudi vemo, 'da bode Stric Sam še dolgo čakal na "biggest fine in the United States".
Biblija ali sv. pismo je knjiga, o katerej je znano, da vsebuje tia več mestih najnesran.nejše in naj-ahsurdtnejše beirilo. Grozoviti u-mori, človeško klanje, bratomor-stvo, samoubojstvo, prostitucija, mnogoženstvo, itd. itd. o vsem tem in še marsičem hujšem je pisano v tej "svetej" knjigi. Ko bi take odlomke iz bibiije npr. "visoko pesem" ali o Davidovem nesramnem življenju dobesedno ponatisnil kak časopis ali založnik in razposlal po pošti, zvezino sodišče ga takoj posije v ječo za več let. In nase bogoljubue ameriške dame, ktere so tako sramež-
ljive, <la na blatnih ulicah raje zamažejo krila do kolen, kakor du bi jih nad blatom samo do členkov privihnile — čitajo to absurdno knjigo /. največjim zanimanjem brez vsake rdečice na obranil. Je že družba iaka!
Po statističnih podatkih z Washington)! je v državnih in zvezinih jetnišnicah po Zjedinje-nih državah 108,:i29 jetnikov iu v reformnih zavodih je 23,788 o-trok. Od I. 1850 ima naša republt ka za 600'< več zločincev in 700' i blatnikov. V om< njenem letu je bilo na vsaki milijon prebivalstva 260 jetnikov; 1. 1900. je bilo na vsaki milijon že 1 ."»15 raznovrstnih zločincev, beta 1901 se je v Združenih državah izvršilo 11,781 umorov, 8391 samuumorov, 114 hudodelcev je bilo obešenih in 9(1 linearnih. Osemdeset ipn»centov vseli teh zločinov je pripisovati okolščitiam, v katerih so te žrtve živele. Med tem ko se 40 milijonov ljudi trudi in muči za svakdanjo eksistenco, zida peščica milijonarjev in drugih delani-čev na drugi strani oele gore i/ zlata in bogastva. Nesrečni kapitalizem in njegov najtesneji zaveznik, verski fanatizem, sta odgovorna za vse zločine in ta dva polnita ameriške ječe.
Napadi na rudečo zae>tavo.
Mob v pravem pomenu be.se-do — nahujskana |«» malih iu velikih kapitalistih ter njih hlapcih. policajih, slepa ali lena za vsak napredek, je v par kraju napadla delavce socialističnega mišljenja (Kveleth, Miuu,. Hancock. Mildi.), kateri so nosili rudečo zastavo. Delavce so ometali h kamenjem in blatom in raztrgali zastavo. Hudečo zastavo, ktera je znamenje intennacijoualnega brat stva in delavske solidarnosti, na-zvali so ponižni hlapci kapitalizma "znak anarhije^ iu jo poteptali v blato. To je brutalnost, ki osvetljuje dotične storilce kot divjake in rušilce miru in proti taki brutalnosti, ktera se godi v republiki jediiakopiavnosti, mi najostrejše protestiramo. Kapitalistično zavijanje iu hujskanje, da je rudeča zastava provokacija i/--gred o v in pretepov, je nesramna laž. V Chieagi, Now Yorku, Milwaukee in [>o drugih krajih je pri raznih letošnjih demonstracijah in delavskih pohodih plapolalo na stotine rudečih zastav, a ni bilo najmanjšega nemira. Socialistični delavci imajo povsod pravico razviti svoj rudeei prapor, še celo v evroppkih državah, kjer vlada strahopetna kronanca in nazadnjaška buržoaziju, jim ne kratijo to pravice. Da se pa socialistom krši tu pravica ravno v naši republiki, ki hoče veljati za najsvo-bodnejšo deželo na svetu, je pa to sramota za našo ustavo.
Pravi sovražnik naše rudeče zastave je kapitalistično časopisje in pa policija. Ta dva javna stebra kapitalizma sta podobna španskemu biku, ki je ves beseu, ako se mu pokaže kos rudeeega platna. Mob je le orodje policije, da ga izrabi kadar dobi priliko insu&tirati delavstvo in socialiste. Tako se je zgodilo v Ilamocku, Mich., in v Minnesoti. Če si torej kapitalistično časopisje dovoljuj? kovati rudečo zasta*o v zvezo z nemiri iti pretepi, tolče samo sebe po zobeh, kajti pravi izzivalci so kapitalisti sami oziroma njih uni-formaui hlapci, ki so napadli sj-eialiste. Ako so pa bili delavci napadeni, ali naj potem mirno kot lipovi bogovi'drže udarce policijskega klopa in mirno gledajo*.'"kako se njih zastava, znamenje mednarodnega bratstva, tepta v blato in trga ua kose/! Mislimo, da ne! Vsak bo branil svojo kožo mi čast svoje zastave.
Coloiadozacija Minnesote.
Rudarji na bogatih železnih poljanah v Minnesoti so šli na štraj"k. Le-ti v večini spadajo k riularski organizaciji Western
Federation of Miners. Ta organizacija jo za svoje člane t. j. delavce napravila več dobrega in koristnega, kakor katerasibodi druga organizacija v Združenih državah. W. F. of M. zahteva več z.i svoje rudarje in druge delavce nego katera diruga unija v Ameriki. Ona .se natanko ravna po svojem geslu: "Delavec produci-ra vse bogastvo", zatorej "Produkt pripada delavcu".
Zato pa ima ta unija v kapitalističnem taboru več sovražnikov, kot katera ostala unija v republiki. Kapitalisti neizrečeno sovražijo to organizacijo* in napeli so že vse sile. da jo uničijo. Sovraštvo kapitalistov se pa najlepše pokaže o priliki kakega štrajka. Ko je 1. 1904—o W. F. of M. bojevala težke bitke med delom iu kapitalom po raznih rudniških krajih v državi Colorado, posluževali so se lastniki rudnikov naj-gnših sredstev proti organiziranem rudarjem. Najeli so ogledu-hc. pinkertonec, poiicaje iu milico ter izzivali krvave spopade, di-namitue napade itd., kar je prišlo veliko na dan pri Jfay woodovi libra vnavi. Colorado je bila takrat kraj pravega razbojništva, nasilja in Urezvladja; organizirane rudarje in organizatorje W, F. of M. so zapirali v ječe: jih pretepali iu gonili čez mejo. Sploh ponižni hlapci kapitalizma so delali uprav hašihiiKiiikn, samo da bi ubili W F. of M., a ni so jim posrečilo.
Ista taktika kapitalistiškega boja, ktero so pred tremi leti rabili \ Colorado — se zdaj nada Ijnje v Mliinesiii. Lakaji jekle-n ga triu.ta, ki poseduje železu«) rudnike, so napovedali orgauiza eiji rudarjev smrtni boj. Diiluth-ska "News Tribuneglasilo teh lakajev, meče dan za dnevom, odkar traja štrajk, smrad iu gnojnica na štrajkarje in Western Federation of Miners ter V.adnjo označuje kot "bando anarhistov in bojiibemetalcev", kterili načelo jo samo "moriti, moriti, morili in rušiti Vudnike". Ta alisurdni in skrujno divji orvardizelii, ktereg.t se je "News Tribune" nasrkala do mozga, rodi že Kapitalističen sad. Stavkajoči rudarji so tupa-t it ni v znatni nevarnosti, (lovori st.* o -državni milici — policijska sila je pomnožena, mob nahujska-uih trgovcev, gostilničarjev in drugih nuraČnjakov - vse se grozi št raj kar jem. Tnpitain je že prišlo do prask in aretacij. In hujšo posledice? Naj rudarje mine hladnokrvnost; naj jim napram družečim psom zavre v žilah kdo1 bo pot m odgovoren za goiiko svežo kri. ki bi eventualno močila tla!'/ K<to/ Kdo? — Ali ne oni, ki skušajo z Minnesote napraviti drugo Colorado, ki mečejo štrajkarjein polena proil noge in ki vpijejo, da "v Minnesoti ni tal za organizacijo Western Federation of Miners' /!! — Kapitalistična svojat s svojo oboroženo dnirtialjo bo odgovorna za vsak slučajen spopad, ki bi tirjai človeško žrtev.
Kako se rešimo.
Kako se obvarujemo liberalizuna in socijaliiznia ?
S tem vprašanjem v glavi sc maš farji zjutraj zbunte, s tem problemom gredo zvečer »pat; kaj t ti črni gos,|.odje -o |»č v opravičenem strahu, da o«tanci » enkrat cerkve prazne in. opustoŠere.
Kje je rešitev? to je ono težiko vprašan je, ki dela tud drugim mogočnežem mr.ogo -krbij in preglavic.
Pa vsaj so že |w>skiw.'li vsa mogoče in nemogoča sredstva, toda do-scgli' so — prazen nič.
M i pa MK-i jalm svobodomisleči, dasiravno [*reganj«an in zančevaiiu, mi veselo gledtuno v zlato bodočnost, in kličemo r.it rakom: 'bodočnost -ic naša!"
Želja po p-rv*stosti je tako stara, 'kak«r č!b>veštvo ii* brez ozira t u go-^xxlars-ko oktvhmoet se jc vedno lx>1j itn bolj razvijala in procvitala. Združeno čustvo svoliodv pfl'k je soc jalizem, katerega' bo moč še Ic tedaj uničiti, ko ugasne zadnja iskra sv(JI»odnih mfslij v člo\-ešlki3i prsih.
Ampak to pa jc absolutno nemogoče ; če bi se to inaimircč posreč lo tc-(dini bi bito uničcino tudi človeštvo. Kaj pa je človcik brez svobodnih m'si i j ?
Kleri'kaJizejn n ana rešitve, zanj se 'je |>ribli/a! \xxer življenja. V vsakenn boju podleže, jedna'k jc malemu črvičku, ki sc zvija v pnafriu.
Soo'jali'zem jc dosegel na znan-st\"vnem ]*>ltju vse meje, kaj t1 on sc opira n» prosto preiskavo in ovrže mnenja onih, ki dau m dnevom zijajo sle[*> v nič.
V umetnosti' dosegli smo svobo-doaui'slec ■ največjo slavo, kajti vsak ipravi unulirik biti mora svobodnega (laiha,
K : j jc vzgdja brez svolx>dniu anislij ? \ orostosti' mora se otrorc rasrvijait's v /prostosti jraiprodovati, in slcusati ovreči vsako saiienstvo.
Socijaliznn |>ovzdiga ljudi v slavo, KkIo pa je poznifcl svoječasnol Pavliho i/. Centre/Ko p:1, je t;i mož v'tako ogrJjev tem lx»j)i« prot ■ nia-pmlfknt jalko gK*lK»ko ,pro»p9del, '.ožili so mu »vobodlnomisleči delavci na glavo lavorjev venec, vencc neumrjoče slave.
l>a sc socfjalino vprašanje razume, je sevexla i>otrcbno srozn.nvatt črnitvo srca, ki sc mogočno zoper-stavlja zatiranju pmvce, za t rartju sv'obpde, brez katere tu'ili življenje človt;š'ko biti ne more. Difkler vlada si:lžen?tivo. izkoriščanje, zatiranje iu gosjxxl-rt.TO, ileloval t>o soc:-alaein 'roumonio, da se iztrebi ne-človeštvo.
Stroge |x>stave, smrtne kazni, vislice — vse so vže poskusili1, da sc uničijo naše misli, toda to je bita delavcu še le ostroga, da so se pričeli organizovati, da so trumoma prihajali v naše zveze.
Začasno klerikalci napenjajo vse moči i n sred stva, da hi xx socija-lizem umorili, toda iz te moke ne bo kruha, pač pa se bodo pogrez-nili še bolj globoko v blato, da ne bo več mogoče vstati iz njega.
Ali pu veš tudi, si venski delavec, komu so ti črni gos pod j o jed-nakif
Onemu neumnemu kmetiču, ki je hotel jeden izvirek mogočne Donave s peskom z mašiti iu potem zaklicali "Pač ne bodo Du-najčani začudili, ko .se jim posuši Donava." Dobri nioziček pa ni pomislil, da Donava ne obstoji samo iz jednega studenca, ampak jih ima nad tisoče; toraj mu ne pomaga nič, ako zamaši samo en studenec: vstaviti vse izvirke pa mu je nemogoče in s tem le osmeši svoje delovanje. Ravr.n tako osme-šeni ostanejo vsi nas"i Pavliharji, ker hočejo tu in tam zatreti proste misli in si mislijo potem, da 30 dosegli svoj cilj. Prostost ne pozna niknkih mej, ako se zaduši 11a enem kraju, ponosno dvigne kvišku svojo glavo na desetih drugih mestih. Ako pa hočejo v pravem pomenu nas popolnoma vničiti, potem morajo celemu Moveštvu odvzeti prostost, odv/.eti svobodne misli, ukovnti ves svet v sužuost, v robstvo; to je edino sredstvo, pod katerim bodemo podlegali.
Večkrat se sliši, da si socijali-zem iu liberalizem stojita v nasprotju in se medsebojno bojujeta. To pač ni drugega, kakor sklep preveč površne preiskave. Sta sicer dve različni stranki oziroma ava debla, katere je pa pognala ena in ista korenina. In ta korenina je podlaga in princip, da so vsi ljudje opravičeni svobodno mislili in vsled tega zahtevati tudi jeu-tiake pravice.	.
Res so čudni ljudje, ti soeijidi-sti, ki zahtevajo jednakost med ljudmi! Kaj pa, ali nismo bili morda pri rojstvu vsi jednaki? Ali bi ne siiueli imeti vsi jedtlako pravico do jedi, pijače, obleke in stanovanja /
Zakaj vendar toliko razločka od zibeli do groba?
Jaz vam ne bom popisal absolutno jednakost človešl- a. ker ta ne eksistira. Tudi dva človeka si v temu smislu nista jednaka, kakor tiuli ne dva peresa eti^gi »n istega drevesa. Toda ali nima vsaki človek jednako pravico, razvijati se naravnim potom, uživati sad narave. Vsak ima pn»vi«r d'» življenja in skušati odstraniti vse o-vire in zapreke, ki se mu nastav-
ljajo na pot. Bodimo resni, gospod Pa vi i ha in vsi tisti, ki se bojujete zoper naša načela: li ne spi morda taka želja tudi v Vaših srcih? In mi smo ponosni na to, ker dobro znamo, da so se naše svobodne misli vgnezdile v Vaših srcih, samo, Vi hinavski možje, si ne upate z njimi 1111 prosto, da nebi tem hitreje propadli.
Bolj, ko nam bota klerikalizem iu kapitalisti nasprotovala, tem bolj morajo otii sami spoznati, <ia si zadajajo samim sebi smrtne rane. Uničiti nas, se pravi, poteptati vse delavstvo, katero ne zahteva druzega, kakor iz sužnjev poslati prosto ljudstvo, ki bode delovalo iz roke v roko.
L i veste, na kaj me ta gospod Pavliha spominja ?
Na prav mlado mačico, ki se plazi okrog vroče juhe in bi rada malo okusila. Sem ter tja dotakne se z gobcem ali s tačico vroče jedi, toda — opeče samo sebe.
Z gorečimi besedami govoril jc neki Jezus svojim učencem: dejte, jaz Vam pošiljam preroke, modrijane in učenjake,kat^r* bodete Vi umorili in križali <11 bičali. Nad vas iu nad vaše otroke naj pride vsa pravična kri, ki se bo prelila na svetu, od krvi pravičnega Abel-ja do krvi Zacharijc, srna Berechi-je, ki ste ga umorili med svetiščem in nltarjean.
Resnično Vam povem, da vse to in še mnogo drugega bo prišlo nad Vas!"
Te besede so se napram soeija-lizma natanko spoluile.
Zapomnite si, o vi, cerkveni dostojanstveniki: kar se je godilo takrat, ponavlja se sedaj! Kri Marije Spiridonoff, kri kolonianikov, kri 1'arsou.sa,— boleli so kri Hay-wooda, — vsa tu kri pride na Vaše glave, ker je Vaš bog zapovc-dal carju uničiti najboljša in naj-plemenitejša srca. Vam ne pomaga nič, vse nič, nam pa krvavi sledovi mučenikov kažejo pot do napredka.
Mi pa napram Pavliharstvu nadaljevali bomo svojo pot in no prenehali.preje oznaujevati svetil resnico, dokler ne bo izkoriščanje, iu ž njim vsa farška in druga so-drga izginila za gorovje brezmejne večnosti.
Nji vzhodu se žari jutranja zarja nove in svobodne družbe. Srečen je oni, kateri le količkaj pripomore do nje obstanka.
In če mislite, da naše ideje, ki se opirajo na trdih tleh, vam je moč uničiti, stem da pošiljate nedolžne na vislice, ker so govorili resnico, potem smo pobotani. Čc je za oznanjevanje pravice zapisana smrtna kazen, le na delo, — mi se uklonimo. Pravica! za njo je umrl Sokrates, Iluss, Jordan Bruno, Gallilei, za njo je dalo Življenji? milijone naj plemenitejših src. Žrtvovali so se za nas, mi sino pripravljeni jim slediti.
Sodrugi, somišljeniki I Najos-trejši meč, ki bode kapitalizmu in njega zavezniku, klerikalizmu usekal smrtonosne rane, je sod-jalistično in svobodomiselno časopisje. K temu spada tudi "Glas Svobode". Segajte po njem! Širite ga med prijatelji, znanci in sosedi! Vsak nov naročnik je nov korak do zmage.
Listnica upravnlitva.
Opozarjamo opetovano svoje cenjene naročnike, ki se preselijo, d» nam poleg novega naslova naznanijo tudi stari naslov, kar jih ne stane mnogo truda, nam se pa dolgotrajno zamudno iskanje prihrani.
Socijalizem je nov stadij (doba) v kulturnem razvoju človeške družbe. Pojavil se je in pri-šel bo in ni je sile, ki bi ga ustavila.

„________
Slovenska Narodna Podporna Jednota.
h sedežem v Chicago, Illinois, predsednik: John Stonich, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. podpredsodnik: Matija Stbohen, 113 Muin Str. La Salle, 111. Tajnik: Martin Konda, (i<>9 Loom is St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 937 Blue Island Ave., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, 9(517 Ewing Ave., South. Chicago, 111.
IDan. Badovinac, Bor 65, Du pue, 111.
John Vkbščaj, 1411 Clarence Ave. Chicago, 111.
Matija Stbohen, 443 Main Str. La Sallo, III.
! Martin Potokah, 504 S, Centro Ave., Chicago, III. Mohor Mladič, 617 S. Centro Ave., Chicago, III. Jakob Ti80L/HX)2 Strand St. So. Chicago. 111.
SMawtin Skala, Box 1050 Ely, Minn.
Jorip Matko, Box 481 Claridgo, Pa.
Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa.
Y8E DOPISE naj blagovole društvom zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne poslljatvo pa blagajniku Frank Klobučarju.
Osrednji odbor S. N. P. Jednote ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sejo. Opozarja se VBa društva, ki imajo vprašanja do odboro, da pravočasno dopošljojo svojo dopise jednotnomu tajniku.
IMENIK.

"SUvlJa" fit. 1 v CLicago, 111., Fr. Klobučar, pred. 9617 Erwlng Ave., J. Duller, taj. 12 W. 25. St. Fr. MladiC, jas top. 587 IJentre av€. Boja vsaKo 2. nedeljo v mesecu.
"Triglav" 6t. 2 v LaSalle, IU., K. Stroben, pred. 102C Malti St. Ig. Falesktnt. taj. 517 Bucklra St. T. Golob, zast. 1156—8. St. Seja vsako 1. nedetjo v ractecu.
"Adrtja" St. 3 v Johnstown. Pa., M Strukolj, pred. 215 Chestnut St. J. RemSgar, taj. 407—8. Ave. M. PeCJak, xast. 819 Chestnut St Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
"Brat»tvo" &t. 4 v Steel. O., J. Re-bol, pred. Box C8 Glencoe, O.. J. 2l-bcrt. taj. Glencoe, O., J. DernaC Box 3 Steel, O. Seja vsako 1. nedeljo t mesecu.
"Naprej" ftt. 5 v Cleveland. O., Fr. Cerne, pred. 4124 St. Ctatr av. N. E. J. Kalan. taj. 4201 St Clair Ave. Fr. KorCe, zast. C204 St. Clair Ave. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Bratatvo" St. C v Morgan. Pa., Fr. MlklauClč, pred. It. F. D. No 3 Mc Donald, Pa., Fr. Drmota taj. Box 9G Morgan. Pa.. Leo. Wcrdlnok, zast. Box 3CC BrldgevHle. Pa. Seja vsako l. nedeljo v mesecu.
"Bratoljub" &t. 7 v Clarldge, Pa., M. Hervol, pred. Box 408; J. Bati«, taj. Box 487; B. IJkar, zast Box 433. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Delavec" St. 8 v So. Chicago, 111.. J. Tiso!, pred. 9009 Greenbay ave., J. Lerstlk, taj. 335 Fultou Ave. Pullman, IU., Fr. Dornlk, zast. 570—90. St. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
' »Bratatvo Naprej" St. 9 v Yale, Kans., M. Drmota, prod. J. A11C. iaj. R. R. No 8 Pittsburg. Kans.. J. Pomnik, zast. Box 1. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Trdnjava" St. 10 Rook Springs, Wyo., A. ProSok. pred., U Demftar, taj., Fr. Cukale, zast. DruStvena Bo-xa Je L. Box 191. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"8okol" St. 11 v Rosljrn. Wash., A. Janaček, pred. M. Orgtch taj. Box 427; K. DolInftok,"zast. Box 331. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Edinost" St 12 v Murray," Utah, J. R. Grahek, pred. Box 254 W. Jordan; M. Žugel, taj. Box 202; Fr. Hoffman, zast. Box 214. Seja vsakega 15. v mesecu.
"Edlnoat" ftt. 13 v Wheeling Creek, O., J. Kovačlč, pred. Box 101 I>ansSng,
0..	Fr. Sadar, taj. Box 70 Lansing. Ohio, FY. Marcus, zast. Box 41 Linslng. O. Seja vsako 4. nedeljo v
„ mesecu.
"Sloga" St. 14 v Waukegan, IU- J-Mahnie, pred.. 709 Market st. J. Dlv-Jak, taj., Fr. Adler, zast. DruSt. naslov Je 739 S. Utlca St. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Zarja" St. 15 v Ravensdale. Wash., J. Arko. pred. C. Ermenc, taj.. Box 9. A. Logar, zast. Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
?8loga" Bt. 16 v Milwaukee, Wis.. A. Bergant. "preti. 572 Reed St., J. Kalan, tad. 162 Reed St. Fr. Matiz, zast 163 Reed St, Seja vsak
1.	petek v mesecu.
"Bled" St 17 v Loratn. O.. Frank ^eVvar. prwl. 2435 8. Broadway; Peter lobotlna 42rt—11th Ave. podpr : Fr [ Alman, taj. 960—10. Ave. L. Udov«, 481—13. Ave. Seja vsako 1. nedeljo v iWeeu toCno ob 9. url dopoldne.
"Orel" H. 19 r W. Mineral. Kan«.. I«. Čeme. pred. Fr. Skrabar, taj. Box
4GC Stone City, Kans.; Fr. Špelsar, zast Box 293. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Sokol" St 20 v Ely, Minn,, J. Teran. pred. M. Sleblr, taj. Box 141; M. Grahek, zast. Box 478. Soja vsako 1. nedeljo po 20. v mesecu.
"Orel" fit. 21 v Pueblo, Colo., J. Boje, pred. J. Kočevar. taj. 1237 Ber-wind Ave., Fr. Pogorele, zast. 1231 Taylor Ave. Seja vsako t. nedeljo v mesecu.
"Danica" St. 22 v Trlmountaln, Mlch., M. Llfkovlch, pred. Box 123; Fr. Stempthar, taj. Box 332; J. Obrano-vi«, zast. Box 335. 8eja vsako 2. ne-i deljo v mesecu.
"Edinost" St. 23 v Darragh, Pa., K. MackovSok, pred. Box 2S5; V. Urbas, taj. Box 163; J. Mohar, zast. Box 293 vbI v Hermlnte, Pa. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Šmarnlca" St 24 v Jenny LInd, Ark„ J. Merzu, pred. Box 45; A. Brl-sar, taj.. Box 45; I^eo. Kolenc, zast. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Zora" St. 25 v Tercio, Colo., J. Trebeč, pred., Box 196; Fr. Bajt. taj., Box 202, J. Romic, zast., Box 123. Seja vsaiko 1. nedeljo v mesecu.
"Bratje Svobode" St. 26 v Cumberland, Wyo. Seja vsako 1, nedeljo v mesecu.
Fr. Klaular, pred. Gregor Krek. podpr. j John Melved, I- taj. A. Botko, II. taj. J. Sari, zast. A. Petrnel. blag.
"Celje" St. 27 v Frontenac. Kans., A. SlabSak, pred. Boq 87; J. Bedene, taj., Box 154; Fr. Boldln, zast. Box ! 181. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Novi Dom" St. 28 v Greenland, j Mlch., P. Geshell, pred. Box 111; M. Goshelt, taj. Box 83; J. Brula, zast. Box 344. Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
"Domovina" St. 29 v Thomas, W. Va. M. Lirzar, pred. Box 141, J. Rus, taj. Box 232; J. Mrhar, zast. Box 42. Seja vsako 2. nedeljo v» mesecu.
"Popotnik" št. 30 v Weir, Kans., M. StefanClC. pred. R. R. No 5 Pittsburg. Kans.. A. Ctrar, taj. P. Obregar ! zast. R. R. No 1 Seja vaako 2. ne-j deljo v mesecu.
"Slovenski Dom" St. 31 v Sharon, i Pa. J. Paulenld, pred. 18 Franklin St. I Fr. RtanlAa, taj. 63 Railroad St. Fr. ! Voden War, zast, t>ox 488. Seja vsako j 2. nedeljo v mesecu.	,
"Sava" At. 32 v Wlnterquarters, ! Utah, A. MeJaS. pred. J. Juvan, taj. Box 35; M. Kos, tast. Box 45. Seja ; vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Naš Dom" St. 33 v Ambrldge, Pa.. : Fr. TomažIč, pred. Box 141; J. Une-tlč, taj. Box 263; J. Pele. zast Box 538. Seja VBako zadnjo nedeljo v me-I srcu.
"France Preiern" St. 34 v Indiana-polls, Ind.. Al, Ix»ban, pred. 721. WaT-man ave. A. Namer. taj,. 716 Holmes Ave. Jos. IvanfH1, znrt. 713 Warman Ave. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Zvestoba" St 35 v Chlcopee, Kana., L. Ajdi«, pred. Box 131; Fr. KoSlc. taj. Box 34; Fr. Scbweiger, zast. Box 34. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Zveza" St. 36 v Wlllock. Pa.. V. LukaačfS. pred. Box 137; Fr. Sedej. taj. Box 247; T. Fortqna, zast. Box 207. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Proietarec" St 37 v Ix>wellvllle, O,. P. Grubelnlk, pred. R. MigltC, taj. Box 284; P. Stemlak, zast Box 248. Seja vsako 1. nedeljo r mesecu.
"Ilirija" St. 38 r Kenosha, Wis., M. Klrar. pred. 432 Middle St., J. Kast el Ic. taj. 166 N. Chicago St., J. Zero rc, zaart. 360 Oak 81 Seja vsak 1. torek v me«ecu.
"Narodni Vitezi" St. 39 v Chicago, IU., J. Hočevar, pred. 499 W. 19. St. hovec, zast. 559 S. Contro Ave. Seja vsako 3. soboto v mesecu.
"Zvon" St. 40 v Durango, Colo.. A. Hegler, pred. Box 1253; A. Selan, taj. Box 1253; M. Verce; zast. Box 427. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Slovenija" St. 41 v No 2 Irwin,
Pa. B. Dolenc, pred. Fr. Pfcrko, taj. Box 66. A. Franku, zast. Box 100. Seja vsako 1. nedeljo v mosecu.
"Večernlca" St. 42 v Aldrldge. Mont. J. Lesar, pred., Fr. Alofl, taj. J. Blatnik, zast. Box 08. Seja vsako 1. ne deljo v mesecu.
"Aurora" St. 43 v Aurora. Minn., M. Turk. pred. Box 201; Fr. Mu star. taj. Box 194; J. Krni, zast. Box 16. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Danica" St. 44 v Conemaugh. Pa., Fr. Podboj, prod. Box 305; M. Čemeti«. taj. Box 177; Fr. PavlovCl«, zaat. Box 177. Seja vsako 4 nedeljo v mo-J. Fabian, taj. C69 W. 22. St.. Fr. Ba-secu
"Gora" st. 45 v CberrV. III. Joe. Brinakoea pred. Joe. Rebsel, taj. Box
12.	Anton Kravanja. zast. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Gorenjec" St. 46 v Oregon City, OreR., Iv. Koželj prod., Box 61; Fr. Šnvs, taj. Box 155; Fr. Sejevc, zast. Box 155. Seja vsako 1, nedeljo v mosecu.
"Illinois" St. 47 v Springfield. 111., Fr. Zlmerman. pred. 1020 Rigely Ave., J. Dolanc, taj. 1831 S. 15 St.. M. Mlfl-«tn, /.a*t 1819 S. Middle fit. Soja vsako 2. nedeljo v mesecu,
"Triglav" St. 48 v Barberton, O., m. Železni kar, pred. C38 Cornel St., Fr. Tonja, taj. Box 234; J. Jankovi«, zast. 638 Cornel St. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Ljubljana" St. 49 v Glrard, O., J. Smolo, pred. Box 297; Fr. Gostlnfar, taj. Box 13; A. Jančar, zast. Box 403. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Skala" št. 50 v Clinton, Ind Paul Gregurl«, pred. . M. Brunot. tajnik. Box 564; J. Kolar. zast. Box 70. Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
"Narodni Dom" St 51 v Aspen. Colo.. Andr. Rigler. pred. . Box 34; J. Plauc, UJ. Box 1076; Fr. Pefiek, zast. Box 1068. Seja vsak drugI pondeljok v mesecu.
"Zvezda" St. 52 v Broughton, Pa., Fr. Mrak, pred. Box 113; M. Koftir, taj. Box 51; J. Boli«, zast. Box 52. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"V boji" St. 53 v Colllnwood, O., J. Pruenlk, pred. box 1140. J. Bluemel, taj. box 1016; J. Knaol. zast box 749. Seja vsako 1. nedeljo v meHecu.
"Jutranja Zora" St. 54 v Glencoe, O. P. Dolenc, pred. Box 13. Ig. Žl< m 'bergar, taj. Box 85. A. Orel. zast. box
13.	Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Slovan" St. 55 v K. Palestine, O., J, Poženel, pred. Box 304; Ig. Jereb, taj., box 133; J. Nagli?, zast. box 115. Seja vsak) 2. nedeljo v mesecu.
"8lovenlJa" St. 66 v New York. N.
Y„ Fr. PrimožlC, pred. 907 E. 138th St.; A. Peatotnlik, taj. 210—14 E. 112th St.; L. AndolSek. zast. 109 Greenwich St. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Planlnar" St. 57 v Black Diamond. Wash. Fr. Kušar, pred., O. Porom ta. taj. Box 701; Fr. RepenSek: zast. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Litija" St. 58 v Hughes. Ind. Ter. Fr. PraSnlkar, pred.; J. Jegll«. taj.; Fr. AubolJ. zast. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Zavednost" St. 59 v De Pue, 111.. I. Slatimr, pred. Fr. Pe'erlln, taj. D. Ba-dovinaz zast. Box 55. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Simon Gregorčli" St. 60 v Lloydell. Pa., A. Poje, pred. Box 56 Onnalinda, Pa., Fr. Kaučl«, taj. Box 77 Onnalinda, Pa.. I. Terfek, zast. Box 46 Lloydolt, Pa. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Sparta" št 61 v Sparta. Minn., V. Stoh. pred. Box 85. J. Korošec, taj,, Box 103. J. Skantel, zaat. Box 21. S^'Ja vsako 2. nedeljo v mosecu.
"Bratska Sloga" St. 62 v Calumet.
Mlch. Umj. Junko, taj. 19—10. St. Tamarack; Iv. Lakeži«. zast. 21 Beach St. Tarnaraok. Seja vsako 3. nedeljo b mesecu.
"Bistrica" St. 63 v Rilton, Pa., Fr. Vidmar, pred. Box 31; J. Sadar, taj., Box 7; Iv. Vidmar, zast. Box 31. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Slovenska Zastava" St. 64 v Col-linsburg. Pa.. J. Jovan. pred. Box 566; B. Verta«nkk, taj. Box 56; T. Lauri«. zast. Box 40. Vsi v W. Newton, Pa. Seja vsako 4. nedeljo b mesecu.
"Prvi Maj" St. 65 v Breezle Hlll. Kans. R. Spa«ek, pred. J. Cerne, UJ. R. F. D. No. 2 Box 97 Mulberry. Kas. Jos. Lekše, zast. Seja vsako 1. ne-
deljo v nioeocu.
"Straia" St. 66 v Altx, Ark. J. Ko-ka-IJ, pred, Fr. Možak, UJ. Box 31; Fr. Sunter, zast. Soja vsako 2. nodeJJo v mesecu.
"Dolenjec" št. 67 Huntington, Ark. Fr. Žitnik, Uj, M. Povetz, z.ast. Box 151. Sej« vsako?
"Slovenec" št. 68, Racine, Wis. A. Zore, pred. J. Anži«ek, taj. 203 Kotilo. Ave. J. Marence, zast. Soja prvi dan v mesecu.
"Napredek" št 69, Eveleth. Minn. J. Prlinojti«, pred. Fr. Hrlbernlk, pod-pred. J. Rožanc, taj. Box 373. J. Moren, zast Seja?
"Orel" št. 70. Blttte, Mont. Ig. Go-stlfta. pred. J. V idle, iaj. Seja?
' Dopisi.
Pueblo, Colo., JO. j lil. 190/*.
Cenjeno" Uredništvo Glusa Svobode v Clwcagi! Prosim, sprejmite ta dopis i/, mojega poletnega izleta, kterega scan naredil v Pueblo. V vro'eih pasjih dneh človek res ne ve kaj početi, zato je najbolje, da so poda na pofiitnice, kam un zelene gore, kjer opazuje zadovoljno ljudstvo. Pueblo se sine po pravici prištevati- takim krajem. Ljudstvo je tukaj tako zudovoljno, da «e moraš čuditi nekterim rojakom, ko pripovedujejo. da so delavsko razjimre do-bre, flu so rudotopihiišfke drtiabe dobre in dn veliko žrtvujejo za svoje delavee itd. Tudr jay. sem bil [koSteno ziidovoljen v tem mestu in siaer ko sean zvedel, da je bil naš s(Mlru4f Haywood v Boise, Idaho, oproščen. Itazveseljen sem šel v neko slovensko ^(vitilno, kjer sem bil seveda nepoznan, iu si uu-ToČil pivo, ki je pa bilo izvrstno. Ko s etru tam »tal nekaj minut, sli -šal sejit gospodu rja dotieiLe stune, kako ji* pravil svoji boljši polovici, dn je lla.vwood prosi. Žena pa reee nato: No, zdaj bo spel delavce furbal itd. Jaz vprašam gospodarja, če ima kako so-ent'je do delavskega stanu, nakar je bil ves divji. V zim-Aa'ni angleščini mi je odgovoril, da se imamo zahvaliti (!) le bogatim kompanijam in ka|dtalis>tem za svoj vsakdanji kruh. — Jn, rojaki-delavei moji, dokler bomo taka suženjske pameti. kakor je ta. pomilovanja vredni slovenski gostilničar, potem nam ni pričakovali osvoboditve z železnih krempljev kapitalizma.
Pri •koncu naj še omenim, da -som imel tukaj dobre Čase. V družbi s fanti *mo zapeli tnarsi-ktero od "kranjske ljubce" itd. Lopo je, oe človek pride med tako veliko število rojakov in akoro povsod sliši našo govorico. Zadnja nedeljo sem šel tudi v tukajšnjo slovensko cerkev in seni slišal govoriti znanega Cirila. Toda Ciril se mi ni prav nič dopadel; vse, kar jv govoril, je cikalo nekam — na tolarje ,..
Zaključim svoj dopis in želim vsem rojakom, da bi imeli tako izvrstne pasje dneve, kakor jih imam jaz. Živeli 1 —'Prilagam .*><)• listu v podporo.
Frank Zaje, Lowell, Arizona.
Kkidtnore. Kans., l!). jul. 1!K)7.
Dragii urednik Glasa Svobode! Dovolite imi malo prostora v pri-ljubljenem nam listu, da sprego-
! votriin nekoliko o uekterih delavskih težnjah. Povod mi je daL ! št raj k v Mimiesoti, o katerem (sem čifal v zadnji štev. Vašega li-Sta. Veseli me, da so se rudarjem 'v Minuešoti tudi začele odpirati oči in da se organizirajo v unijo. Ker so mi razmere v Minuešoti nekoliko znane, zatorej tudi vem, kako potrebna je unija Umu kakor povsod. Toda nekaj moram obžalovati. Pred par dnevi aui je imi tukajšnji rojak pokazal pismo, ki umi ga je pisal brat z .Miuueso-te. CKllomek tega pisma se glasi:
"Dragi brat! Naznanjam Ti, tla smo delo ustavili v večini po vseh rudnikih, ker smo začeli štrajk. Nekaj jam še dela, toda tudi te bomo zaprli ee jtih uečejo oni sami. Kar jo štrajk a rje v Italijanov. Fincev iu drugih, se le-ti dobro držijo, ampak Slovenci »o j uajalabei. Slovenec je najtežje {pripravit za štrajk..."
Žalostno je torej, da ravno naši delavci nečejo ju-iti do spoznanja in resnice. Ako bi držali s svojimi tovariši, bi tudi kimalo zmagali iu ' dosegli svoj cilj: boljo plačo iu skrajšani delavni čas. Tako pa l nočejo sami sebi dobro. Slovenci so pa 1 u<l i časi ne izjeme — so bili že (m 1 nekdaj taki! Samo da ima dosti dela, da ga delodajalec guli, kakor imilo, pa je zadovoljen, magari če tudi nič ne zasluži. Zato sliio pa v tein pogledu tudi uajzadnji med vsemi delavci drugih narodnosti. Poglejmo rojeno Aiuerikance, Italijane, Fiu-ee itrfl.. kako se le-ti potezajo za svoje delavske pravice. Vsi zahtevajo več plače, pa manj dela. In lake opravičene zahteve niso bre2 vspeha. Dvomljivcem lahko navedem v vzgled naš delavski položaj v tukajšnjih preinogovih jamah. Za naše kontraktno delo nam je dru/Jba nedavno plačevala 40c od tono premoga, a sedaj do biinu Tile od tone. Ako si hotel ta denar poprej naredit, si moral veliko več deLati, kakor pa zdaj. Kaj je k temu pripomoglo? Nič druzega kot organizacija ali delavska unija. In tako je lahko tudi drugod.
Zatorej rojaki-delavei, združujte so s svojimi tovariši in zahtevajte skrajšanje dela in več plače. S tein bote pomogli sami sebi in se tudi izognili zasmehovanju in preziranju od delavcev drugih narodnosti. Pozdrav |jnm zavedne slovenske, delavce pa vsej Ameriki posebno pa vstrajne Strajlcarje v Minuešoti.
J. Zakrajšek.
(Opomba ured. — Ker dobro in prepričevalno pišete o delavskih razmerah, želimo, da se še večkrat oglasite.)
Collinwood, O., 1. avg. 11)07.
Cenjeno uredništvo Glasa Svobode !
V (lollžnost si štejejn tudi jaz kot član Narodne .lednote opomniti gospoda okoli Am. SI., da mi naj nikdar več ne pošiljajo tiste ga pobožnega lista, .laz nisem no-I ben farški kitnovee, temveč svo-bddomislee in če dobim tak farški [list, ga ne berem ampak nesern naravnost tam. kjer se rabi papir v posebne namene. Toliko' v ptni-uk gospodom okoli A. S.
Tebi Glas Svobode pa želim o-bilo vsjieha.
Dom. Bluimel.
HALLO! HALLO! vedrila ia zabave?
Kje je poletni največ raz Na pikniku!
Bravo! Torej vsi na VELIKI PIKNIK, katerega priredi
SLOV. DEL. PEV. ZBOR 'OHEL1
V nedeljo dne II. augueta 1907 v Lake Side Grove, v So. Chicago, III. e
VSTOPNINA 25c. Ženske v spremstvu proste
Slovenci in Slovenke se uljudno vabijo, da se tega na&ega piknika udeleže v polnem Itevilu.
ODBOR.
HM> RAOCKS FACTORY,
QLAS SVODODE
nataknil ua omenjeui nož, katerega jo imel v žepu i t,or'obrujeuo ost tri no. Priztwl'jal ai je pod pu-zdulio globoko rano in zdravniška pomoč, <la-si je bila takoj na mestu, je bila vsa /.nstouj. Umrl je diuigi dan in pokopan je bil dne 31. jul. Ponesrečenec je bil član društva Orel št. 70, najmlajšega društva S. N. 1*. J., in je tudi veliko pripomogel, da se je to društvo ustanovilo.
— Far Hribar je končno morai zapustiti Cleveland, kjer je roja ke gulil celih 11 let. prestavljen je v liarbertou, O. 'Nova Domovina" zdaj vriska veselja — a obenem toči krokodilovo solze, kajti s Hribarjem je moral frkniti tudi nek drugi "goapud", ki jo bil pa med f ara ni strašansko "priljubljen". 'Po mnenju N. D., noče fara Ž. M. H. zdaj nobenega župnika, ako se prešnji ne povrne nazaj.. Najbolj pametno bi bilo od elevelandskih Slovencev, če sklenejo, da ne marajo nobenega fap-ja več, pa naj bo se tako sladek in dober". Vsaka koza skače v zelnik, kadar se nasiti dobro mrvft. N. D. je sicer veliko pripomogla, da je Vitus "laufal", toda neznansko smesna jo njena "Odhodnica" v št. »M kjer "ia dikuje" odhajajočema K. Z. To se pravi, eno mačko spoditi od smetano, a istočasno lovili drugo za rep. da se jo postu vi poleg la-tvice. Vsekakor pa viJinio v tej celi komediji, ki se danes .gra, ve le važen pomen za clevelaudsKu naselbino. Škof ne bo gotovo pljuval v svojo lastno skledo in prestavil Z. nazaj in tako ostanejo dotični rojaki - ako Do!" moški napram svoji obljubi! — brez farja, kar je najoametaejo. Novi Domovini je pa tuli čas, Ha enkrat pokaže svojo pravo, lioe-ralno barvo in odki. <■ pri/tu, en zastopa frakcijo kaloliš<tiii r<.v.>-lueijonarjcv, ki je preiiodr.i stranka med verskiu.i fnnntnvi m piostomisleei.
Ozdravljen od zastarele bolezni želodca
Ozdravljena težke bolezni Ženski lih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu
Ku}iga Zdravje
Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov
Ozdravljena od slabokrvnosti, kašlja, težke boli-zni v prsih in zlatenice.
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
The Collins
N. Y. Medical Institute
II ii mor.
Gibčnost života so v starih časih pripisovali humorju in po takratnem mnenju je bil tudi razum odvisen od tega. Upoštevaje resnico smo pa sami prišli do zaključka. da za zdrav humor je treba le čiste in bogate krvi, ka.fli slub.i kri naredi slab huiuor. A čisia kri pa zavisi od perfektuega prebav-Ijanja. Človek z dobrim prebavlja-njeni je vedno vesel. Zapomniti si je pa treba, da Trinerjevo zdravilno grenko vino jc edino sredstvo, katero vzdrži prebavljanje v dobrem stanju in katero čisti kri. Kakor hitro torej izgubljate zdrav humor, tedaj z vašimi prebavili n: vse v redu. Vživujte Trinerjevo zdravilno grenko vino in presenečeni bodete na naglem preobratu. Rabite ga v vseh želodčnih boleznih.
Dobiva sc v vseh lekarnah in pr: izdelovalcu Josipu Trinerju, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
14() Wost Ii Nl. NEW YORK, N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v naj kraj sem Času popolnega ozdravljenja
Johunu Košir
Box 122 North Bergen,N.J
MATIJA K1RAR
GOSTILNICAH
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
So priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne amodke.
telefon štkv. 777
Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem In ta ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim d ruš t vam priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodno iti ljudske veselice._
Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke In prost prigrizek.
Hrt- Potujoči rojaki vedno dobro dosli! -i&fr
Priporočam se vsem v obilen poset.
Frank Mladic,
387 S. Centre Ave.	Chicago,
Krnil Bachiiian,
680 S. Ceatre Ave., Chicago,
KJE STA? Atndro SpoVaok in Blaž Oeferin. Kdor rojakov ve za naslov teh dveh. proslim. da mi ga naznani. — Joe Rit gel, Box 484, Nan a-i no, 11. C., Canada.
pozor rojaki
Slika predstavlja u»ob zlatom pre tegnjetio (Gold filled.) in z dvojnim pokrovom. Size 1<>
JAMOI S K ZA 20 LET.
Ura ima kolesju najboljših umeri kanskih izdolekov (Elgin, Walt-bum uli Springfield) tor ima 15 kamnov
Cena ji* sedaj samo
Delavci! Pristopajte k delavskim unijam, kjer se nahajajo v vašem okolišču. Posebno velja* to rudarjem v Minnesoti in dir god po zapadu, koder ima West era Federation of Miners svojt lokalne unije.
Izdeluje društvene znake, gum bo, zastave in drugo potrebščine.
Za obilno naročbo si* priporočam spoštovanjem
Jacob Stonich,
72 E. Madison Nt.
Chicago, 111.
SLOVENSKE NOVICE
>UH)K11M FOTOGRA- ^ FIČNI ATELIJE
— V Butte, Mont., je dne 28. jul. umrl nagle in nesrečne smrti rojak Frank 'Maloni. Mudil se je v parku Columbia Garden in tam je poleg druge zabave tudi metal rinke na nož, kakor imajo skoro povsod tak business. Dobil je nož in ga shranil v notranji žep svoj? suknje. Domov grede s prijateljem Karol ftkufco se je pa spod-taknil na slabem lesenem hodniku in padel tako nesrečno, da se j«
Organizacija je moč, s ktero računajo vaši delodajalci.
L. Hagendorff.
Vogal Romi in Oregan ul. V MILWAUKEE, WIS,
Znižane cene za porsč-ne slike.
mmmmimi
Rojak, kateremu si včeraj dal "Glas Svobode", da je čitaJ, jc danes pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl boš, da je res.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugib neopojnih pijač.
62—84 Fisk St, Tel. Canal 1406
Klerikalizem se nagi bi je	proti
večeru. Preživel je svojo	dobo
in propadel bo in ni je sile,	ki bi ga obdržala.
fi
"Dajte Bogu kar je božjega."
To so besede, ki jih skoraj sleherni dan čujemo iz nrepovedni-ce iz farških ust. Kaj pa hočemo dati vendar Bogu* Kar imamo iu potrebujemo tekom življenja, daruje nam narava sama. Naravnim potom rojeni, po svobodnih mislih vzgojeni, to vendar ni delo božje I V življenju tudi se ne dobi nič ou Boga, kdor hoče živeti, mora delati in z delom syojth rok prislužiti si vsakdanji kruh. Ko pa u-gasiie življenja luč, tedaj farji sami. izročivši mrtvo telo materi zemlji, pravijo: "Vzemi zemlja, kar je tvojega 1" Po Kršanski veri bi k večjem ostala duša božje delo, no to naj pa Bog lo z mirno vestjo osame.
Seveda naši črni gospodje si pa omenjene besede drugače tolmačijo. Bogu ne moremo darovati nič, ker ga ne vidimo, to sami dobro znajo. Pač pa nam priporočajo vedno: "Dajte papežu miloščine. pomagajte cerkvi z prispevki, pomagajte ubogim dušnim pastir-
• n
The COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli ukutne, kronične ali zastarele bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih. Želodcu. Crevali, ledvicah, Jetrah. mehurju, kakor tnili vse bolezni v trebušni votlinxbolezni v grlu, nosu, glavi, n< rvoznost, živicne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatizem, gilit. trganje in bolečine v krilu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanijo (samoizrabljevanja) Šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na oreh, izpadanje las, luske ali prh naglavi, srbenje, niazulje, lišaje, ture, hraste in rane, vse Ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli-tok, bolezni na maternici, i. t. d. kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. Tu edino se ozdravi jetika in Sifilis točno in popolnoma, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni.
Zatoraj rojaki Slovenci I mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na kate rega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo ZDRAVJE", katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Ta knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi podučlivimi slikami v tušu in barvah.
ROJAKI
zapomnite si, da je -satno trni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil.
Na stotine naših rojakov'se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je :
Alalia Fortiin
i to E.Park St. Butte,Mont.
Marija Rezič
2095thSt. Union llill, N.J.
ZASTONJ!
ZASTONJ! j
Ali si slišal, dragi delavec, kaj 5e vse upa posvečen mož ljudem natvezatif Papeža stavi za berača, ki ima na milijone letnih do-'hodkov, cerkev imenuje siromas-'no, ki ima milijone premoženja, far sani si pa prilastuje revščino, Vlasiravno ima brez dela tako ^mastno plačo. Kako grda farbari-ja in nesramnost je to iz ust posvečenih mož napram ubogemu •priprostemu ljudstvp. Delavec, 'odpri vendar enkrat oči, pa po-glej v pravi luči te sv. jnože in njih dela! Konec naj bo vendar 'enkrat tlaki farjem, konec naj bo večnih miloščin. Delavec, ak:> lioeeš v resnici storiti pravo delo •kršanskegn usmiljenja, in ako kaj premores, daj raje svojim domačim revežem, tvojim sobratom, ki 'vsled nesreče, pohabljenja ali bo lezni ne morejo delati in so v resnici potrebni. Pomisli, dragi sotrpin, kaka velika v nebovpijoča 'k.Tivica je to, da tirjajo od uas 'naše težko prislužene novce v far-'ško in papeževo bisago, katera je taka, da ne bo nikdar polna. Farjem ni nič mari, ali ima delavec sploh kaj jesti in kaj dati svojim otrokom ali ne, samo da se njegov I trebušček dobro redi, pa je iz-j vrstno in vsi tisti, ki k temu kaj pripomorejo, so dobri kristjani.
Če bi se papež vže nahajal v ta-1 Id revščini, potem je vendar far-ška dolžnost mu pomagati, ne pa ■ 'dolžnost delavca, trpina. Vsak ] far iu klerikalec naj bi dal vsako 1 leto samo 1 novčič, pa bode papež lahko živel komodno kakor kak 'grof ne pa kot berač.
Skrajni čas bi pač bil, da sc otresemo farškega izkoriščanja. Saj ni potreba druzega kot malo odločnosti. Tistim, ki hodijo o-'krog prosjačit za ccrKev, naj se 'jim pokažejo naravnost vrata. 'Saj so sami že tako preobloženi z 'denarjem, da ne vedo kam Ž njem. 'Odpri 1110 vendar enkrat oči ter 'nehajmo služiti le za nje, nehajmo 'jih podpirati z miloščino naših 'trdHi žuljevih rok.	>
* Ali -se ne godi Tebi, delavec, »ki včasih še sam nimaš kaj jesti, 'velika krivica, da farški podrep-Iniki moledujejo okoli nas ter da /gledajo, da bi nuni še ta vinar, ki (ga imamo, iztrgali iz rok? Še kožo /bi nam slekli iz telesa; taka dela {usmiljenja pozna klerikalizetn. ( Delavec! Sodrugi Sotrpin! od-{pri oči in svat Be prerodi. Nastal {bo mir. mir sreče in zadovoljno-fati.
KAZEN.
Nurava je oster maščevalec in brez ozira kaznuje vsak prestopek njenih zako. nov. V telesu ni bolj občutljivega in važnega organa kakor so ledvice, katere opravljajo najznačilnejše delo. Na vsak naimnnjsi nedostatek tega organa morate biti pozorni. Odženite bolezen takoj pri njenem pojavu in rešeni bo-dote težko kazni, katero bode prej ali slej zahtevala narava. Rabite
SEVEROVO
aa
zdravilo za ledvice in jetra,
Vedno večjo zahtevan je tega zdravila je nubolji dpknz njega vrednosti, jamite samo našim besedam Pokupite ga sami! Cona 7oc in ?1.L.».
No vrja-
"Severovo zdravilo za ledvice in jetra je znauieniio zdravilo. Jaz sem trpel m zapravil mnogo časa in denarja, brez da bi zadobil pomčfi. Vzlie svoji potrpežljivosti in samozatajevanju nisem mogel prt vlji.ti d. Ia viekl pi*h« dih bolečin. Vse drugače je pa bilo, ko sem zavKil eno stekleDieoSeverovega zdravila za ledvice in jetra. Delam zdaj lahko ne čutim bolečin in sem popolnoma zdrav. Sprejmite mojo srčno zahvalo"	B. Voicbnr, Maynard. Ohio.
Proti živčnim boleznim, histeriji, sv. Vidu plesu, nervoznem glavobolu in nespanjn uživajte
Severov Nervoton.
Uteii in okrepča razburjene živce in povrne žtvljenske sile,	Cena $1.00
Prodaja se v vseh lekarnah. Zdravniški nasvet pošljemo na zahtevo vsakemu zastonj
r^m«!
njvi ___
Jakob Dudenhoefer
VINOTRZEC
339 Grove Street,
, Wisconsin,
Priporoeu vslm slovenskim salonom svoja izvrstna vina in likerje. Ima v zalogi tudi im-portirana vlita likerje, kakor tudi las/nega pridelka.
P.J.Dedbich jo pooblaščen sprejemati naročila in denar.

ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmenu.
LAQER | MAGNET | GRANAT
J
Kazvaža pivo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne zabi se oberniti do nas, kajti mi to bodemo zadovoljili.

Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamoremo vslužitl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poStnlm potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $I.OO naprej.
s?	m
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugimpookolici naznanjam, d« točim v svojem novonreje-nim "saloonu" vedno bvožo najfinejšo pijače-"atlas lieer" in vsakovrstna vina. Unijsko Binodke na razpolago. Vsaee-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče iu igralna miza (pool tablo). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk ro vljudno priporočn:
MOHOR MLADIC
617 S. Centre Ave. blizo 19 »lice Chicago, III.

H
RAZNO.
Božja pomota.
Župnik Šleimer jc ravno prebiral stare listine, da bi iz njih sestavil nagrobni govor za umrlega vladnega svetnika, ko pride neka stara in ubožna gospa z prošnjo, ako hi hotel pokopati njenega sina, kateri dasiravno v življenju »ii maral dosti za cerkev, je vendarle hotel imeti katoliški pbgrcb. Župnik je privolil iu bil slednji dan na licu mesta, kjer so vže stali zbrani vsi nekdanji prijatelji umrlega proletarca.
Med govorom delavci niso mogli zadržati smehu. In ko je žup-nik le nadaljeval: "...Tako življenje je zopet dokaz božjo milosti. Pokojniku je nudila zemlja mnogo bogastva. Skrbij ni poznal, (pot njegovega življenja je bila gladka, njegovo delo obrodilo je stoteren sad" — todaj je nastalo splošno godrnjanje.
On je obmolknil. ,Po kratkem odmoru pa je spoznal, da je držal nagrobni govor, ki ga je namenil vladnemu svetniku.

"1
POZOR ROJAKI!
Podpisani naznanjam rojakom v Ln Salle in okolici, da izdelujem vso vrste moške in ženske obleke najmodernejšem okusu.
Za obilu naročilu ho naj topleje priporočam
VIKTOR VOLK krojač,
83B !tm 8T.	LA BALLE, ILL.
Neki župnik je v svoji pridigi govoril, da sliši božjo jezo mod gromom iu ne vihto. Pač res mora imeti dolga ušesa.
Če bi hotel kupiti srajco, v kateri je za 'J. centa boljše blago, kako pridem do tega plačati je 2o e dražje. — Odgovor je lahek s kako naj se pa iz dimnika kadi. če se nič ne zasluži. To jc kapitalistična morala.
{ Nujne vaimejši nasprotnik au-Itomoliila je na Bavarskem divja (svinja. Že par slučajev se je pri-(itterilo, da je prevrnila avtomobil. Dočiin ves svet prosi pomoči (proti divjim avtomobilom, zalitc-Ivajo seilaj avtomobilisti varstva (proti divjim presičem.
[ Župnik v Šmarlnu pri Slove-(ojemgradcu vedel si je pridobiti »koncesijo za gostilniško obrt ter (to zdaj izvaja v — župnišču. Pa (tiajše kdo reče, da n*ši gospodje (niso delavci. Pri nas V Chicagi bi (pa kar v cerkvi lahko ndpravil ten mali "buffet". Pavliha bi bil (prav sposoben za "bartonderja".
Idila iz goriške okolice. — Vse je počivalo od utrudljivega dela na ,posušenih poljih iu v mraku premišljevalo o v« liki suši. Vse je počivalo v Miljah, ta je sedel pred hišo, drug na stopnicah, tretji jo b'gt I ua tla, le menih je hodil od hiše do hiše in prosil vsakogar za dnr (najmanj 1 K) za novo cerkev v Baro&ni. Na svoji poti je prišel tudi pred hišo For-nazariča, kjer je videl sedeti ua stopnicah, deluvcu-reveza. Menih: "Krono bi rad za novo cerkev v Barbani!" Delavec si je mislil: "Jaz bi tudi rad krono, četudi ne za cerkev v Barbani," rekel pa je: " Veste kaj, pojte v cerkev, .yio-lite, da bo dež. in čt bodete uslišani, Vam dam f>0() K." Menih ni prav nič premišljeval in je ubral, pa ne v cerkev molit, pač pa naprej po kretnice za novo cerkev.
Take idile doživemo v Ghroagi sleherni dan. Pa .sc ue pobira za cerkev, temveč za .stolp, tudi ne po kron, temveč po $10 ali se več. Ljudi j je pa še dovolj neumnih, ki jih dajejo, rajši sami stradajo.
prestopka tatvino obsojen v 3me-sečno ječo. Njegova 19let.ua sestra pa čuvsi od nezgode javila so je pri .sodišču kot njegova zu-govomica rekoč, da brat radi ne-ku jezikovne napake ne more govoriti. Sodišče jo je res pustilo na zagovorniško mesto in hrabra deklica vpoštevši vse družinske razmere in bolezen, je dosegla dober uspeh. Sodišče mu je pri-poznalo samo 14 dni zapora na kar je bila sestra jako ponosna.
Prva stavka v Zjedinjcnih državah je bila leta 1796 v Philadelphia .'500 čevljarjev zahtevalo je povišanje plače iu jo tudi doseglo.
Sovražnik bogastva je revščina.
Kurzni propad državnih papirjev dela brezštevilnim kapitalistom v vseh deželah velike skrbi, O teli uzrokih pisala in govorila se je vže tnarsikaka modra beseda; in Lord Rotsdhild, ki je takorekoč lastnik vseh državnih papirjev, je snm priznal, da vzrok slabega stanja teh menic je — soei jalizem.
Si- nikdar se ni izustila pametnejša beseda. Nakupovanju menic se je uprlo ljudstvo iu v pr-vej vrsti soeiAjlisti, delavci. Saj je s^kornj neverjetno kako malo delavcev še kupi državne papirje. Če bi naprimer v Avstriji samo 10,000 delavcev po 1000 kron izdalo za menice bi kurzni promet naraste! za HI milijonov kron, in če se pomisli kako bi ta svota na kur/, živahno delovala, lahko razumemo resničnost Rothsehildnvih besed.
Javna zahvala.
m	*
* WI800NBIN	PHONE 413 ift
-	-- R o
LO° 6,kLOO'v ^EL :
m
Ivorana za društvene seje JJJ iu Veselice. Popotniki do- * brodošli. Postrežba s sta- *
Pišite po navodila na
* *
X
2 novanjem iu hrano.
SOUTH CHICAGO SAVINGS SANE
278—92nd Street
Chicago, 111.
24 Union Street.	X
I KENOSHA,	WISC. ?
Tapetniki pričeli z stavko. —
Po hudej stavki tapetni kov tekom lanskega leta primoranih je bilo vee zvez upeljati 8urno delo iu povišati delavcem plačo. Sedaj pa več takih tovarn hoče upeljati vnovič 9 urn o delo pri jednaki plači. Tapetniki teh tovarn pričeti so z stavko, ter dali vsem godrugom na* znanje naj v teh prostorih lie iščejo dela. Sedaj se hočejo združiti delavci vseh tapetniških tovarn da tako z združenimi močmi dosežejo zopet svoje pravice.
Idletna zagovornica;. — Lakota in potreba prignala sta nekega delavca v Muenster na Nemškpm tako daleč, da je izmaknil pri mesarju eno šunko. Bil je radi
Cenjeni Collins Medical Institute!
Večkrat sem čital ,v časopisih, da zmnnrete ozdraviti vsako bolezen od blizu in daleč, a jaz tegn nisem verjel, didder nisem sam poskusil. Ko me je bolezen obiskala, sem se na Vas obrnil, in sedaj vidim, da zamorete v resnici po-njagati, če prav je bolnik oddaljen od Vas. Meni ste 3krat poslali zdravila, katera sem-točno po navodilih porabil iu tudi popolnoma ozdravil od revmatizma.
Srčno se Vam toraj zahvaljujem ter priporočam vsakemu rojaku. iinj se v fsaki bolezni obrne na: "Collins .Medical Institute'.' 140 \V. ;i4th Str., New York, N. Y.
Srčni pozdrav
Martin Metlic, North Buenu Visia Rante No. 2, Iowa.
Far in delavec.
Far: "Dragi bratje v Kristusu! Dragi poslušalci! Bog je nas list varil, da Vas vladamo."
Delavec: "Pokaži nam nebeško pooblastilo."
F.: "Pri nas se mora verovati v božje postave, kar je sv. duh razodel iu kar sv. rimsko katoliška cerkev uči. Pamet zapelje človeka."
D.: "Ali vladate Vi brez pamet ti?"
F.: "Bog nam je podaril mir, c e rk e v po k o ršč i no."
D.: "Pravica nam je dala mir pred Bogom.; postave pak zahtevajo pokorščino."
F.: "Bog je ustvaril človeka, da dela in trpi."
D.: "Podajte nam vzglged vi sami."
F.: "Li zamorete živeti brez Boga in brez vladarjev." '
D.: "Mi hočemo iztrebiti le trinoge."
F.: "Vi pa potrebujete ljudi, da posredujejo med Vami."
D.i "Posredovalce pri Bogu in kralju! Far, Tvoja agitacija je predraga, mi si hočemo sami urediti naše razmere in načela."
Pri teh besedah je zavpil far: "Vse je izgubljeno, zmagal je delavec."
In delavec mu je odgovoril: "Vse je rešeno in ker smo prišli do pravega spoznanja, nočemo zlorabljati naših moči j. Mi zahtevamo samio pravico. Bili smo sužnji, biti hočemo prosti. Prostost nam nudi samo pravica."
02120579
I V JI Jf^ ^j^iij^lJiiffliMl
Katoliške kritike o socializmu.
No k slovenski popič jf nedavno pisal v sv&jctn " Ittjb/nrnaiu", da "Cttiiai£0ADaily Socialist " nikoli ne cnhne'o veri ali cerkvi.
Čujmo, kaj ravno ta list piše \ svoji 243. Štev. z dne li. avg. pod naslovom "Catholic Critic« of Socialism":
"The Catholic Snu" v Syracuse, New York, je ravnokar izdal posebno izdajo pod naslovom "Cerkev proti socializmu", katera obsega okoli šestnajst strani samih napadov na socializem. Stara, obrabljena p red Ime i vati j a so tu izostala, mesto tega je pa vse polno neutemeljenih zavijanj, dn socializem razdira cerkev iu družino. Med dotienimi, ki se po-sobno ogrevajo za to nasprotno trditev, je tudi nadškof Mossiner v Milwaukee, kjer se katoličani v mnnieipalnein »vetu tako hrabro zaganjajo v socialiste, mesto da Ili se borili za odpravo zloglasnih hiš. za kar se bore socialisti.
Kklo je (bil resnični prijatelj družine ali fainilije? Mi stavimo samo to vprašanje, brez da bi i>e katoliškemu listu (Catholic Sun) podajali v podrobnosti njegove trditve.
Kako širokega obzorja so pisatelji. ki so napolnili ono iadajo, dokazuje že to, ko pišejo, da je ibil Henry George nudi socialist. Dalje pravijo, da je bil Engcls "vodja socialistične grupe v nemškem državnem aboru", dasi j." znano, da Kugels ni bil nikoli izvoljen v parlament. Hegel je na-zvan "prerok in veliki apostol socializma", dočim socializem dia-inetrieno nasprotuje večini Heglove filozbfije. Znani anarhist Proudlhon je pri teli katoliških kritikih trtdi "glasoviti socialni". Najbolj se je pn vsekal kritik, ko trdi. da evropski znanstveni socialisti imajo največ prtota še v v t'rainaszonrfkih ložah, kar pa nikdar ni resnica, kajti evropski framazoni spadajo skoro v isli razred buržoiizije kanor ameriški, ki pa imajo s socialistično stranko najmanj prijateljskih vezi.
Ta neumestna zavijanja iu ni-utemeljcue točke, proti »oeializ-j mu nimajo niti jedne prave definicije, ki bi jo odobrila kateras • hodi socialistična frakcija na svitu in priznala, da ima katoliški kritik prav. Cela kritika je vse kaj druzega kot pa pravična disku/i ja.
Socializem uima nikakega boja proti cerkvi, tako dolgo dokler no vidimo, da cerkev stoji med delavstvom in .kapitalizmom in da ščiti zadnjega proti delavstvu. Ako se to zgodi, potem bo cerkev dobila udarce, kakor vsak nasprotnik delavstva. In tega si bo cerkev sama kri vil, ne pa socializem.
Časnikarstvo.
"Appeal to Iteason". li*t za propagando socializma, izda t-t teden v proslavo Ilaywoodove o-prostitve posebno "Not guilty" izdajo. Ta izdaja se bo tiskala v jva milijona iztisih.
"Proletaroc". List. za interese delavskega ljudstva. St. i Leto 11. Vsebina te številke: Haywood prost.,— Cenjenim rojakom iu sodrugom na znanje. — Haywood, Moyer, I'ettibone. — Tko Kit socialni demokrati i sto hočef Hrvatski narode 1 — 0-grski konjski mošet arji-nasilniki. — ("'asovim 'vprašanja. — Pračlo-vek. Odlomek: Pod spovednim pečatom (povest). — Zu pravico (pravljica). — Lakomnost in bna-toljubje (črta), — Literatura in časnikarstvo. — Dobrote vojne. Drobtinici" h velike francoske revolucijo. — Kugene Varlin.
" Proletareo" se je zadnje čase prelevil v pravo znanstveno re-'vijo. polno bogatih iu interesant-nih člankov o socialnem in verskem vprašanju. Tak ostane tudi zanaiprej in valed tega ga iz srca prfporočauDo vsem »odru go m in slovenskim delavcem v Ameriki, kteri še nisi) naročeni nanj. Ittla-je ga Jugoslov. Socialistic*!« Zve-
za, 683 Loomis str., Chicago, lil. Izhaja enkrat, na mesec iu staue na leto 1)00.
lokalne novice.
— \V. D. Haywood pride v Chicago. Strankin osrednji odbor se ga nadeja okoli 1"). avgusta in odbor za .sprejem voditelja rudarjev je že konstituiran. Haywood •bo najbrž govoril v Luna parku in morda na češki "socialistični dan" tudi v Cream City parku. Dobro nam došel!
SOCIALNI PREGLED.
Haywood naš kandidat! O-sreduji o'Ubor socialistične stranke v ifldruženih državah je odobril sklep, <la bo \V. D. Haywood ka'iwlidat za predsednika pri generalnih volitvah prihodnjo loto. Stranka ga bo brezdvomno enoglasno nomiuirala in ameriški delavci, kite r i so letos Ha y wood a rešili vislic, »bodo drugo leto gotovo glasovali zanj in povzdignili socialistične glasove ilo števila, kakorimcgta še ni imel noben kandidat naše stranke.
—	Metdnarodni socialistični kongrus se otvori v nedeljo, due 18. avgusta t. 1. v Stuttgartu, Nemčija. Delegacija ameriških socialistov ium ta-le naslov: II. Diettz, No. 1*2 Furtbaohhtraase, Stuttgart, Henmany. O delovanju 'kongresa slede matančneja poročila,
—	Socialni demokrat je v avstrijskem parlamentu so že na dolu. Pri volit vi zborničnega predsedniku so odklonili glasovanje iu sklenili, da ne glasujejo za druzega kot za socialista. Pri pt-; vej priliki bodejo socialistični poslanci tudi interpeliiali na mini-sterotvo nadi vtprašanja o ruzpii-1 stii druge ruske dume iu o držtvu rmskili olfrve/.nie (-bonilov) v Av- j striji. Zadnje so so zavezali sto- i riti si »e ia lističu i zastopniki vseh | evropskih parlamentov.
Malone vsi socialistični kra-' jevni klilbi široiu Amerike, kteri tvorijo skupno socialistično stranko, so miuole dui praznovali llaywoodovo zmago.. V to svrln! .so priredili bankete, koncerte, j piknike itd. Veliko "Ilaywoodo-vih dnevov" je jia še na vrsti.
CENIK
knjig, ki se dobivajo v zalogi "Glas
Svobode": Mali vitez I., II. in III. del . 3.50c
Kralj Matjaš..........50c
Preko morja ..........40c.
Opatov praporsček........ 35c
Elizabeta angleška kraljica ..20c.
Jama nad Dobrušo........20c
V rtom i rov prstan........20c
Eno leto med Indijanci .. .. 20c
Erazem Prcdjamski......20c
May Eri.............. 20c
Tiun Ling ............20c
Strelec................25c
Naselnikova hči..........20c
Pod turškim jarmom......20c
Fran baron Trenk........20c
Poslednji Mehikanec .. ., .. 25c
Na preriji............25c
Naseljenci............25c
Ftezjosledec.. ..........
Za kruhom............20c
J. Pagltaruzii, zbrani spisi,
j zvezka............$—60
Na razstanku. .*........ 1.00
Islandski ribič..........—.60
Koristka..............—40
Gozdovnik............—.50
BeneŠkt trgovec........—40
Marija hči polkova......—.20
Viljem baron Tegetthoff .. —.3c Avstrijski junaki.. .. . —.75 Venec slovanskih jjovestij, zvezek- IV., VIII. i i IX.,
v«ak po............—,6oc
Za srečo, — |X>vest......—.50c
Amerika..............—.20c
Spisi Andrejčetovega Jožeta, — trije zvezki, vsak zvezek je celoten iu sam za-se ter obseza vsak par krajših, mičnih pripovedk;
zvezek po..........—.20C
Deatin dnevnik........—.30c
Knjige pošiljamo poštnine prosto.
Kdor /-'4 imeti eno tih knjig, naj nam postnim potom posije naročnino.
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peel In pohištvo prj
war nas -m
G)
Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina til. Chicago, 111.
trraCTflu.1 HJJ	-ni
Ali se boš ženil to poletje?
v
c
e bo tako, potem si boš gotovo omislil enitvanjsko sliko in sicer dobro sliko, ki mora vedno, ohraniti svoj prvotni značaj...................................................
To ti točno solidno in reno naredi.
Izkušen fotograf«
391 393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAGO, ILL.
B8TAULI8H lHHii	PHONE CANAL 297
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU 1
se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so veduo omerne, nezadovoljne in sitne. N »obratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavŽito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vnekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le r.ibi
Iz urada gl. tajnika S. N. P. J.
VO0BPB TRINKE-a
Tajniki krajevnih društev sc j prosijo, da v najkrajši m času spo-j ročijo gl. tajniku imena okrajev ali countijev, v katerih si' nahajajo dotična krajevna društva, j Potrebno je to radi izpolnitve) jednotinih charterjev, kateri bodo | potem v kratkem razposlani na vsa društva.
Fr. Klobučar, tajnik.
Listnica upravništva.
Poživljamo onega rojaka v Imperial, Pa., ki se je podpisal za | " Dorioo Pirec", da se oglasi za j svoj $1, ktorega nam je poslal v j svrtfio, da objavimo neko lažnjivo "Ženitno ponudbo", flotiomi rojak je že najbrž milijonar, ko pa (rosi denar v take, ne bašpoSlenc namene.
važno i
Si ud nuge in . prijatelje po Ameriki, kteri so v morebitni koregpo-detlčni /ivezi glede aasebnih ali privatnih stvari z g. Martinom Ko rudo prosimo, da taka pisma s privabno vsebino, -— ki se ne tiče jednote niti lidta —: naslovijo na : 665 Bine Island Ave., Chicago, 111., ne pa na: 660 Loomis str. Prosimo, upoštevajte to I
Listu v podporo.
Frank Zaje. na počitnicah v Pueblo, Colo., 50b. Hvala!
rojaki, naročujte »i
"GLAS SVOBODI."
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospešuj« slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj Življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno, sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo, da je edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino

jBIOI»tchi»
najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu.
Dober tek.
Izbortto prebavljanje. Trdno zdravje.
To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bob zni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepcalo in čistilca krvi,
Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
branite bolezni.
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
* . * •
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. Ashland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet:
Trinerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak.