slovensKo ljudstvo' nr?fr;
sumaxbmt mStM
Tiska ,Narodna tiskarna11 (odgov. J. Marušič) v Gorici
					
					
Naročnlno in naznanila sprejema upravuiStvo v Gorici, SemcniSka ulica 5. 1G Posamezne številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in ua Korenjskem bregu (Riva Como) St. M po 8 vin.
Oglasi in poslanice |' se računljo po petii vrstah, in sicer: če se tiska enkrjt 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Xtl. UtMik.
,
Izhaja vsaki čelrlek ob 11, uri dopoldne. Rokopisi sc ne vračajo. Nctrankovana pisma se ne spi e-jemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema uredništvo v Oorici, dvorišče sv. Hilarija [tev. 7.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Iran Bajt t Gorici
„Vrli naprej!“ Kam?
»Goriškim učiteljem za njihovo neumorno delo, kličejo proletarci, vrli nu-prej !" Tako „Rdeči prapor".
Dogodek, da se naše učiteljstvo briiti sti socijalno demokracijo, je zanimiv. To ni kar tako brez pomena. Do zdaj se je mtefahin v šoli napeljevala vsaj k spoštovanju svetne oblasti — na sliko cesarjevo na steni je učitelj večkrat se spoštovanjom pokazal — o božji oblasti pa ne govorimo v novodobni šoli. In zdaj se ta socijalno-demokratska zmota, obrnjena proti vsaki oblasti, kakor kužna bolezen prijemlje učiteljstva. Liberalci so vrgli Boga že iz šole, socijalni demo-kratje bodo skušali vreči še svetno oblast, saj to nujno sledi. Kdor se Boga ne boji, se bo bal še manj človeka.
Ni pa vseeno, kaj se godi v šoli starišem, ki zahtevajo od svojih otrok pokorščine ne samo dokler so v domači hiši, ampak tudi pozneje, ko jih morajo pošiljati v šolo. Tudi takrat ne dovole, da se njihovim otrokom vceplja v srce duh upornosti in nezadovoljnosti. Saj otroci že tako malo ubogajo. Strah božji, ki je nekdaj preveval ves poduk v šoli, vrgli so liberalci iz šoUke postave in postavili za Boga — državo. Kakšen sad rodi to? Vže leta 1888 predlagalo se je v dunajskem občinskem svetu : Občinski svet naj se posvetuje o ustanovitvi poboljševalnih zavodov, da prepreči množečo posurovelost in podivjanost šolske mladine. Čemu pa je šola, če ne za to, da nadaljuje delo starišev, da boljša mladino I Vzgoja v strahu božjem in v gojitvi pokorščine do posvetne oblasti, ne pa poboljševalni zavodi! Ne samo razum mučiti z raznovrstnimi predmeti, tudi srce boljšati, in posurovelost in podivjanost izgine. Vse čuti potrebo, da je treba šolo predrugačiti, poboljšati, in zdaj pri-
L1STEK.
Žrtva spovedne tajnosti.
Zgodovinska povest.
Spisal Ivan Mezinec.
VI.
Brata videvša, da je pušica prazna, sta se spogledala in onemela. Z mračnim pogledom je prašal Fatrik brata za hip pozneje: „Hari, kaj praviš ti o tej zadevi?"
»Kaj hočem reči jaz; ti veš za vse okolščine, razodeni mi jih, potem ti povem svoje mnenje", odgovoril je Hari.
„Torej, poslušaj! Malo hipov prej ko je prišel duhovnik, zaprl sem to pušico z denarom tukaj v miznici. Nikdo ni vedel za to, razun mene in očeta, in potem, ko je zapustil duhovnik očeta, bilo ni nikogar v sobi razun mene in tebe; četrt ure po smrti očetovi, prinesla mi je postrežnica ključ, o katerem ni
mogla vedeti ničesar  Torej, kaj
ostane še?“
»Patrik, za Boga, ti mišliš  da
je.... duhovnik— to bi bilo grozno!"
, Res, grozno, a kaj drugega ostane? Prašaj samega sebe! Razun prave tatvine je samo eno mogoče: Ko bi mu bil namreč oče zaupal svoto 20000 dolarjev za ustanovitev sirotišča, toda duhovnik naj bi bil to vsaj omenil; nasprotno pa ni niti zinil, a govoril je o neki usta-
dejo še socijalni demokratje, da vržejo še državo-boga iz šole sč svojim revolucijskim programom. In stariši naj ta poduk upornosti, podivjanosti svojih otrok, še drago plačujejo!? Potrebni ste sicer zvišanja plač, vredni pa ne, vi socialnodemokratski učitelji.
Nam „klerikalcem“ je kajpada po volji, da pade liberalni zistem. Č!m prej pade liberalni zistem v šoli, ki nosi na sebi od rimsko stolice utisnjen sramoten pečat „Ieges abominabiles“, tem bolje. Liberalcem bi zdaj veljalo: cusios quid de noete? Vaše liberalno poslopje se ruši. Kar ste vzgojili, to imate. Vaš „versko-nravno“ je le na papirju, in če se upošteva, velja le za negativno stran, da ne sme učitelj v šoli ničesar zoper vero govoriti, za pozitivno stran, da bi kaj v korist vere in cerkve deloval, ni njegova dolžnost. Škoda skoraj papirja in črnila. Pobratita se Herod in Pilat, liberalec objema svojega najhnjšega nasprotnika, socijalnega demokrata, ko se gre proti »klerikalcem" in z združenimi močmi udarjata na „divje Amonite1, na cerkev, na duhovščino, da le „klerikalci“ ne bodo imeli besede v šoli. Za podivjanost, posurovelost, upornost šolske mladine se ne brigajo.
Na nekaj moramo vendar še opozoriti : Učiteljstvo pozna pri nastopu svoje službe tudi prisego: »Šolski mladini lep vzgled dajati, ne samo vedo, ampak tudi duha pobožnosti, postavnosti in nravnega reda z vsemi močmi vzbujati in širiti", in to ne samo v šoli, ampak tudi zunaj šole. Kako vzvišene so te besede! In dejanja lepega vzgleda, duha pobožnosti! Risum teneatis amici! Vsa čast dobrim in vestnim učiteljem! In zdaj pride še k temu bratstvo sč socijalno demokracijo, ki zametuje vsako postavnost in nravni red. Goriško učiteljstvo najbrže pošilja referate o svojem
novitvi, katero naj bi midva začela. Ne, tako ne bo; mož je zlorabi! onemoglost bolnikovo z namenom prisvojiti si svoto in obogatiti se, medtem, ko jo je oče namenil morda za kak dobrodelen namen lu
„Ali, Patrik, preteklo je že nekaj dni, in denar je ukradel morda kdo drugi!"
„ Vedno sem nosil ključ pri sebi, nisem ga dal iz rok; pomisli, ako bi bil ukraden od koga drugega, moral bi bil ta na vsak način zlomiti ključavnico pušice".
„Res, to ni navadna ključavnica", rekel je Hari skrbno opazujoč ključ, »ne, tega ne odpre nobeden vetrih; to je čudno !"
„Da, zeločudno", reče Patrik, „mož si je dal presneto dobro plačati službo, Btorjeno najinemu očetu. Ni nama mar za onih borih 20000 dolarjev, ampak to je nesramno, da duhovnik, opravljajoč svete obrede, izkorišča slabost umirajočega z namenom, nepravično obogatiti se. Še enkrat velim, to je nesramno, to je najpodlejša tatvina.
„Patrik, Bog ve, da sem gledal nerad tega duhovnika v hiši ', rekel je Hari; „saj ne verujem v nauke teh suknjačev, v nauke, katere je oče iz strahu pred smrtjo tako rad sprejel! Toda tvojih šumenj o duhovniku nisem deležen, zato ker se mi zdi pregrozno, in ker tudi ljudje naše stranke hvalijo značajnost katoliških duhovnikov. Ali se ni denar zgubil morda na kak drug način?"
»Ne, Hari", reče Patrik odločno; »druge možnosti ni, in zame je sumnja opravičena. Da, povem ti, bral, da mi je vzbudilo ono mirno, pokojno očetovo stanje, potem, ko ga je bil i.apustil duhovnik, misel, da mora biti katoliška vera vendar nekaj višjega, svetega, ako more človeka tako zadovoljiti in pomiriti, da pričakuje z lahkim srcem smrti. Bil sem tudi pripravljen spoznati bolje to vero-izpovedanje, ker besede očetove in njegova smrt so povzročile v meni nemir; no zdaj vse je hinavščina, laž 1.."
»Patrik, ako misliš, da je tako1-, reče Hari, „potem je treba latu razkrinkati in kaznovati!"
„To mislim ludi jaz", potrdil je Patrik; „po moji misli bi bilo dobro, da poiščeva duhovnika, pa ga zgrabiva, kar se tiče tega. Ko bi nama ne vedel dati pravega izvestja, izročimo stvar sodniji; lam naj se zagovarja in opravičuje za vse!..."
Tako sta izročila duhovnika sodniji dva nespametna mladeniča, vzgojena brez vere, ter pričali* o pretresljivi resnici, ki ni bila nič drugega kot zunanje lice dela, ki ga je opravljal duhovnik, vršeč svojo sveto nalogo-------------
Duhovnik, Nemec po rodu, z imenom Pavel Lurc, opravljal je službo kurata v neki bolnišnici, in se kot tak spoznal sč zdravnikom Vorldom, katerega je bil dal poklicati bankir. Po zdravniku zvedela
sta brata za ime in stanovanje svečenikovo ob stolnici sv. Petra.
Tja sta krenila Hari in Patrik na večer pogrebnega dne. Ko sta poprašala na vratih bolnišnice po duhovniku Lurcu, odgovorilo se jima je, da je zapustil pred dvema dnevoma Baltimore, in da ne ve nikdo, kdaj se vrne. To čuvši, spogledala sta se brata s pogledom, ki je hotel mnogo reči; sumnja bratov je postala
gotovost......
„Ali ni kurat nič povedal, kam gre", prašal je Patrik, »nekaj zelo silnega imava ž njim obravnati I"
„Ne“, dejala je vratarica; »rekel je, da ne more povedati cilja svojega potovanja ; drug duhovnik ga nadomešča; ako hočete, govorite lahko ž njim I" »Ne", de kratko Hari.
»Ti imaš torej prav", rekel je svojemu bratu, potem ko so se bila zaprla vrata za njima in sta se vrnila h kočiji, »tat si hoče zavarovati svojo ukradeno svoto. Jon", zaukazal je kočijažu, »kreni k sodnemu poslopju v ulici Large-streei!“ Poiskala sta tam predsednika sodišča, in obtožila kurata bolnišnice in zahtev&ia, naj se ga preganja in poišče takoj radi velike tatvine.
Drugo jutro raznašala je brzojavna žica na vse strani ukaz, prijeti ubogega duhovnika ..........
(Dalje pride.)
»neumornem delu" proti postavnosti in ; nravnemu redu ..Rdečemu praporju" in zato sprejema od tega srčni pozdrav »vrli naprej 1“ Kam naprej? Liberalna vzgoja je iz kristjana napravila človeka, in ako gremo po ti poti naprej, napravi iz človeka —- žival. Naprej torej! Iz liberalizma v socijalno demokracijo, iz brezverstva naprej celo v družabno anarhijo I
Ali ne pomenijo besede socijalnega demokrata na shodu v'Mirnu: »Krščanski nauk bi se ne smel podučevati v šoli",: vrzite duhovnika iz šole? Lt zapomnite si: duhovnik ne pojde sam iz šole, ž njim pojde vsaka svetno oblast predstavljajoča oseba. Edini še, ki vzdržuje pri poduku mladine z božjo oblastjo tudi svetno, še tega vrzite ven ! Ali ni še dovolj sedanja korupcija šolske mladine? Avstrijska statistika iz leta 1892 nam kaže mlade hudedelnike od I 1873 do 1889 V letu 1874 je bilo od 11 do 14 let starih hudodelnikov 333, v letu 1889 je število naraslo na 614. »Vrli naprej!“ Premalo jih je, kaj ne? Vedite, da so to hudodelniki, ki so še pod šolsko postavo.
Sama veda, znanost nau ne bo rešila pred družabno anarhijo. Lep vzgled, duha pobožnosti in nravnega reda, tega manjka. Saj je tudi s številkami dokazano, da je tam največ hudodelcev, kjer je najmanj pobožnosti, dasi je veda na visoki stopinji. Imamo vzgled na Francoskem. Iz učnega načrta so izbrisali verstvo, razpela vrgli s šolskih sten itd. in posledica je bila, da je bilo tisoče otrok pod 16. letom radi raznovrstnih zločinov pri sodiščih obsojenih in kaznovanih in da so v enem letu šteli 443 otroških samomorov.
Kaj to! — »Vrli naproj!“ preko ta-cega »klerikalnega" stokanja! 'Naprej iz brezverstva, iz verske anarhije, v kateri
smo zdaj, naprej še v družabno anarhijo!
In vse to povspešuje z »neumornim delom" go riško učiteljstvo, seveda na „versko-nravni“ podlagi.
Njim, ki še ljubijo nravni red, postavo, oblast, domovino povemo: Die Vaterlandslosen vvachsen anf demselben Holze wie die Gottlosen. To se pravi po naše: Isto drevo, ki rodi brezverce, rodi ob enem tudi brezdomovince!
Rieči bratci mej seboj ali - baikot socijalne ientracjje.
(Izvirno poročilo iz Ajdovščine.)
Seme, na sv. Štefana dan od Kopača vsejano, že gre v klasje. Ne sicer tako, kakor je Kopač obljubil, da bodo vsi delali in uživali, ampak ravno narobe. Pokazal se je popolen bankerot in sicer tako-le:
Kopač je mislil, da bo on Bam delal tisto, kar je nekomu drugemu oči(al v ,Rdečem praporu", namreč lepo in grdo vreme v ajdovski tvornici. Pa ni šib. V Trsta so ga na odločilnem mestu polili hladnim curkom mrzle vode, da jo je odkuril z brzo peto. Na namestništvu v Trstu ni nič opravil, kakor je na shodu žngal. Pač ni vedel, da sta si župnik Ivan Kromar in namestnik GcBss toliko v sorodstva, kakor, recimo, Ras in Japonec. Državno pravdništvo v Postojni ga ne uboga, ker ga ni. »Rdeči prapor" je moral prinesti popravek župnika Kramerja, četudi urednik Kopač trdi, da bi ga lahko vrgel v koš. O kajpada, pa še kako rad, samo da bi bilo šlo. Drugi popravek je že na poti, kakor smo izvedeli ; tretji najbolj hladen curek pa čaka Kopača dne 5. februvarja pred ajdovsko sodnijo.
4. številk«.
-	-*	TT-
Drugi je BOek“. Ta Je bil izvoljen načelnikom stranke. Odslovljen od tvor-nice se je zanaial na Kopača, da mn v Trstu zaslužek preskrbi. Ta pa ga je pastil na cedilu. Je revež, da se nam amili. O nabranih kronicah se ne ve, kam so prišle Predzadnjo nedeljo so ga tovariši vprašali za račnn. Odgovoril je, da je bla-n. -v prazna. Trebalo je plačati Kopača. Toiaka i. dr. Škripanje z zobmi se je začelo. Eden ga je hotel bajfc celo naklesti, in čnje se, da le drng drngemu žogajo, da se bodo na 8tiri oči. Zdaj še le vemo, zakaj je pri „Rebku“ „Cvek“ Kopača čakal b „polenom in facolom". V drugo bo če cepec zagrabil.
„Lojze od Slejkotov“ je tndi opal, da bo zlezel naprej najmanj do „ober-majstra", ker je na shoda hvalil in zagovarjal žide kot „fanju ljudi To se mn do danes ni obneslo. Predstojniki pač dobro poznajo socijalno-demokraške ki-movce.
Še največ socljalne soli ima v glavi „Cenek“. Ta je na vse zadnje dal besedo, do bo blagajno sam zopet napolnil. — Ubogo revše! Enkrat bi morebiti de Slo, v drugo ne več.
Opisali smo bankerot socijalnih demokratov v Ajdovfičini. To je začetek izvirne slike življenja v prihodnji socialistični državi, o kateri je Kopač pridigal. Kcpač, pridi na pomoč, pridi okrepčat svoje bratce, sicer je po tebi in po njih! Pridi naša zvezda, pridi,
Motne v nas vpri oči,
Da te „Cenek“ zopet vidi,
Mrkla zvezda — takih dni!
Politični pregled.
Politični položaj. — V soboto doe 23. t. m. je avstrijska delegacija vsprejela proračun zananjega minister-9tva. Ker pa na Ogrskem že vedno ob-strnirajo v državnem zboru, in ni vlada spravila ie predloge o vojaikem konti-gentu pod streho, kar bi se moralo zgoditi v najkrajiem časa, se ne ve, kedaj se zopet snide avstrijska delegacija k posvetovanja, in je vse to odvisno od ogrskih delegatov, ki ne morejo priti na Dunaj, dokler zboruje v Budimpešti ogrski parlament Ako se ne posreči ogrski vladi spraviti rekrntne predloge do konca tega tedna pod streho, potem namerava grof Ticza zasedanje ogrskega državnega zbora odložiti, da bode mogoče priti ogrskim delegatom na Danaj ter režiti do-lične zadeve, pripadajoče delegacijam. Ko -pa bodo delegacije opravile svoj posel, potem bode najbrže sledil razpust ogrskega državnega zbora. — Kar se tiče avstrijske delegacije, polagajo razni listi posebno važnost na to, da so kakor nemški, tako tadi čežki deiegatje v svojih govorih povdarjali potrebo nemiko-češke spravB. Z ozirom na to pa poročajo listi, da hoče vlada v najkrajšem časa vzeti zopet ,v svoje roke spravno akcijo, da se prepriča
o	tem, da-li bi ji kazalo sklicati državni zbor koj, ko bodo delegacije končale svoje delo. Sicer pa je na Češkem pro-vzročil mnogo nevolje odgovor dr. K6r-berja na razne brzojavne prošnje čeških agrarcev, ki so zahtevali, naj bi se sklical češki deželni zbor, ki ima rešiti mnogo prošenj občin in tudi zasebnikov, katerim preti zaradi elementarnih nezgod velika beda in ki so tadi vlado prosili, da bi priskočila nesrečnežem na pomoč.
O glagolici.
n.
Duhovniki so o imenovani peticiji, s katero so se obrnili do sv. stolice, odrekali odloka kongregacije obredov pra-vokrepnost, ker se je opiral pri urejevanju privilegija na načelo, da se gre tu za realni privilegij nekaterim cerkvam; prosilci pa so ga smatrali za neomejen, naroden privilegij, da, celo za narodno pravico in ne privilegij. A kedo naj vendar pojašnjoje lastnosti privilegijeve, če ne tisti, ki ga je dal in ki ima izključno pravico določevati o njem? Ali je mogoče govoriti tam o pravicah, kjer se gre za določbo najvišje cerkvena avtoritete, ki edina more dajati postave gledč bogočastja, ki edina je pooblaščena dajati iu jemati, kakor se jej zdi bolj blagonosno.
Postopanje one duhovščine, ki je odrekala odloka sv. stolice zakonitost, je bilo seveda jako ljubo vsem tistim, ki so pretvorili to liturgično, glagolično zadevo
—	v politično, tistim, ki so si tako hoteli na iahko pridobiti popularnosti, dobro vedoč, da bi po dragi poti ne mogli
Dr. Ktirber jc namreč odgovoril, da n državni podpori ae more biti govora, dokler ne dovoli državni zbor v ta namen večjega kredita. Da se pa to zgodi, morali bi Cehi odnehati ou obstrukcije. Čehi predbacivajo dr Kiirberju, da je hotel celč bedo porabiti v politične svrhe, in mu grozijo, da raztegnejo prihodnjič svojo obstrukcijo celo na vladno predlogo glede dovoljenja rektrutnega kontigenta za eto 1904, kar so do sedaj vedno iz obstrukcije izločili.
Ogrski parlament. — Na Ogrskem še neče biti konec obstrukcije. Min.
Sredstdnik grof Tisca prosi in žuga ono vanajstorico, ki zadržuje ves parlament v svojem dela, naj bi za božjovoljo nehala obstruirati. Ali vse njegove prošnje in žaganja naletavajo na glaha ušesa. V torek pa je priskočil na pomoč grofa Tiscu tadi državnozborski predsednik. Prečital je namreč neko anonimno' pismo nekega vojaka, ki mora nad 8 leta služiti, ker se 8e ni vsprejela v ogrskem parlamenta rekratna predloga. V svojem pisma pravi namreč vojak, da se snuje zarota med vsemi onimi vojaki, ki morajo služiti nad 3 leta in ta zarota da je naperjena proti onim poslancem, ki ob-strnirajo in ki ne puste, da bi se vsprejel rekrutni zakonski načrt.
Balkan. — Splošno je mnenje, da izbruhne v spomladi vojska med Bolgarijo in Tarčijo, in Turki sami tega ne prikrivajo. Vsak teden prevažajo po železnicah po več sto konj v okraje, kjer je ustaja bolj nevarna. Samo prejšnji teden bilo je pripeljanih 700 konj.
Na skrajnem Vztoku. — Med Rus(jo in Japonsko pride gotovo do sporazumljenja. Tako poročajo danes soglasno vsi listi in nekateri zatrjujejo colč, da je RuBija vže vsprejela japonske predloge. Celo angleški listi so potihnili z vojnim rožljanjem, in je torej skoraj gotovo, da vsaj zdaj med Rusijo in Japonsko ne pride do vojske. Iz Port Arturja poročajo, da so dobile ukaz vse ruske vojne ladije, da se zasidrajo pred luko, in sicer na prostem, da tako koj odplujejo na določeni kraj, ako bi se dogodilo kaj novega. Med častniki se govori, da se že v par dneh odloči, ali bode med Japonsko in Rosijo nastala vojska ali mir.
Dopisi.
Iz Dornberga. — (Dornberške novice.) — „Kat. slov. izobraževalno društvo" bo imelo svoj II. redni občni zbor v nedeljo dne 7. fe-bravarja v svojem dosedanjem prostora v hiši g. Albina Šinigoja. Več v inseratu.
Občni zbor „Hranilnico" se bo vršil takoj potem na istem kraju. Priporočamo zavednim Dorberžanom, da volč obema društvoma take odbornike, ki bodo vztrajno delali za njih napredek.
Večinoma le hudobije poročajo listi s širnega sveta. Pa sc godi tudi mnogo dobrega, kar pa ostane skrito. Tako npamo, da pri nas krščansko življenje pospeši stanovska dražba za može. Pridružilo se ji je dozdaj okroglo 120 mož. Imeli smo že enkrat skupno izpoved in sv. obhajilo in en shod. V nedeljo se izvrši drugi shod.
Stanovsko družbo bi rade imele tudi matere v Dornbergu. Upamo, da se jim ta želja kmalu izpolni.
do nje; ki so hoteli ob enem s to akcijo popraviti velike zmote nasproti narodu iz prejšnih časov.
Boj je postal na to še hujši, pojavil se je v izbruhih liberalizma, čegar posledice gotovo ne bodo izostale. Ljudstvo se demoralizaje; in dasi nekateri dobro mislijo, so vendar sredstva, ki se jih pri tem poslužujejo, odpor proti božji auto riteti.
Če se želje, po razširjenja privilegija na dostojen način in iz čistih namenov in le v svrho prave blaginje izrazijo, bi se tedaj ne moglo grajati. Zagrebški katoliški shod je nastopil v tem pogledu jako korektno. Tudi je gotovo, da je mogoče izprosili pri sv. stolici uatančnjih določb, ako se te-le zdijo potrebne pri izvrševanja odloka, ko je treba omejiti ali pravice privilegijeve, ali pa njegovo vporabo — ako je že zastarela.
Ko pa je enkrat cerkev zavorila, potem pravi katoličan ne sme dalje; tu se mora podvreči njeni ngjviiji oblasti.
Kako ae o trj zadevi v resnici godil
Kakor delajo najradikalnejše stranke, kadar hočejo priti do svojih namenov,
Zavarovalnica zagovedo je velika dobrota za našo občino. Gmotno je precej na dobrem; ima namreč prihranka 1218 K 87 h. Nesreče se dogajajo dosti pogosto. Vendarle vočina posestnikov — ni zavarovanoI Pamet, pameti
Nesreča pri delu na železnici je zadela mladoniča Kralja s Tabra. Nogo hI* mu pomečkala dva vagončka, ki sta trčila skupaj. Kmalu bo zdrav.
Dnine plačuje podjetništvo pri gradbi železnice povprečno po goldinarju. Od tega se odtegnejo pristojbina za bolniško blaggjno in zavarovalnina proti nezgodam. Za moža, ki more ob svojem živeti, pač ni veliko. — Nekaterim bolj izurjonim delavcem dajejo do lift II. — a ti so tujci.
Most na cesti med Prvačino in Dornbergom je slab. Neki inžener, ki se je tokaj nastanil, si ni apal svojega blaga spraviti črezenj. Izrazil se je, da se utegne zgoditi nesreča.
Iz KAineqj. — Vnedeljo popoldne smo imeli občni zbor vzajemnega podpornega društva zn zavarovanje goveje živine. Pri tej priložnosti je bil tudi poduk o tisti stroki kmetijstva, ki je v zvezi z živinorejo. V šolski dvorani se je zbralo kakih 200 ljudi, ne le društveni-kov, ampak tadi drugih gospodarjev in mladeničev. Z zanimanjem so navzoči sledili poduku potovalnega učitelja kmetijstva g. Ant. Štrekelja, o zboljšanju senožeti, o ureditvi hlevov in gnojišč, o reji mclzne živine i. dr. Takega poduka si želimo večkrat. V tako šolo gremo radi vsako drugo nedeljo. 6. Štrekelja pa prosimo, naj nas večkrat razveseli s tako domačo podučno besedo.
Društveni denarničar razloži nato račan za leto .1903 Dohodkov je bilo K 811'22, izdatkov pa le K 208,94, preostanek K 602'28 se je pridejal društvenemu premoženju ali rezervnemu zakladu, ki znaša zdaj K 1982 28 Drnštvu je pristopilo 1. 1903 17 novih čin nov, tako da je zdaj 160 društvenikov, katerim ni prav nič žal za tiste kronice ali vinarje, katere plačujejo za skupni blagor, ker vedo, da jih ta mali znesek za varuje pred veliko škodo, katera žuga vsakemu gospodarja živiae; veseli pač so vsi, da so po svojih skromnih močeh pomagali svojemu bližnjema, katerega je zadela nesreča.
Ker je bilo v preteklem letu le malo izdatkov za nesreče, katere je po pravilih dolžnost odškodovati, je občni zbor dovolil nekaterim društvenikom izvan-redne milostne odškodnine za stroške pri oboleli živini. Pri predlogih glede take odškodnine se je vnela mala prijateljska vojska ; eni so držali za društveno blagajno, drugi*pa za oškodovane odo. To proporno vprašanje se je rešilo v splošno zadovoljnost tako, da bo bla- ' gaj na le malo trpela, udje bodo po previdnosti odbora dobili le malo odškodnino za stroške, kar je gotovo pravično in p >-šteno. — Soglasno je bil izvoljen zopet stari odbor z dosedanjim predseduikom, podpredsednikom, tajnikom in blagajnikom in cenilci. Nekateri so se sicer branili zopet prevzeti predstojniške časti in odgovornost, pa splošno zaupanje jih je prisililo, da so se vendarle udali. Boljše je, da se i z v o I j e n i branijo odgovorne časti, kakor pa da se društveni k i strankarsko prepirajo, in vsiljujejo svoje somišljenike. Kdor se je že izkazal da jo mož za to, naj bo zopet izvoljen.
tako se uporabljajo tudi tu vsa sredUva, ne oziraje se na to, ali so poštena ali ne. Prezirajo se pozitivne zapovedi (na-redhe). pačijo in pretvarjajo se dejstva, taiijo se temeljna načela, bega se Ijdstvo, ter izpodkopuje ugled cerkveni autoriteti, ko pravijo, da ni kompetentna, da je uzurpirala pridobljene in že zastarele pravice. Cerkveno oblast rišejo kot sovražnico narodnosti, ljudstvo pa fana-tizirajo z lažmi, zlorabljajo njegov verski čut, je razburjajo in šuntajo.
V	dokaz so nam članki v časopisu „JedinstvoJ; list je objavil program agitacije, ki jo je započel Ant. Milič, župan šplitski leta 1902. Članki pričajo o uporu proti cerkvi, ko prezirajo njeno božjo oblast, odrekajo njenim odlokom veljavnost, ko duhovščino in vernike na- , govarjajo k trdovratnemu uporu. Poleg tega najdeš v omenjenih člankih verskih j zmot, razkolniških naukov, lažij, in obre- j kovanja. Ne pogreša se v njih tudi naj- j surovejSih napadov na cerkvene vladiko, ki se držijo papeževega odloka; dš, niti papežu mrtvemu Leonu XIII. samemu ne prizanašajo.
Iz Šmarij. - V torek smo pokopali Janeza Verč iz Hrastja, posestnika in občinskega svetovalca. Bil je blag, značajen katoliški mož, večletni naročnik „Primorskega Lista1*, katerega je kaj rad prebiral. Bil je tudi ud katoliško-političnega društva za ajdovski okraj. Sč svojo marljivostjo in pridnostjo se je bil gospodarsko precej opomogel, a v najlepših letih mu je mučna bolezen pretrgala nit življenja. Umrl je lepo, ope-tovano previden sč sv. zakramenti za umirajoče. Kako je bil spoštovan in priljubljen, pokazal je lep pogreb, katerega se je udeležila šolska mladina, občinsko starešinstvo, na čelu mu velespoštovani g župan in obilno občinstva. Domači pevski zbor pod vodstvom pevovodja g. nadučitelja mu je zapel žalostinke v cerkvi in na grobu. N. p. v m.
Ravnica — Umrl je dne 6. ja-nuvarja t. I. zvečer občespoštovani g. Oregor Filipič iz Ravnice v starosti 87 let, poznan kot izvedenec v merjenju cest v celej goriški deželi. V prvič je bil vodja pri erarski gozdni cesti leta 1854 od Trnovega do Solkana, leta 1862 od Grgarja do Čepovana, nadalje od Slapa (Roče) do Cerknega, in v Brdih pri vseh novih cestah, potem v Dornbergu do Železnih Vrat, v Rihenbergu proti Komnu, v Branici, v Sv. Križu, v Črničah, na Čavnu, na Kanalskem, v Plaveh, na Vrhovlju i. t. d. Sč svojim sinom Andrejem sta izmerila in dovršila vseh novih cest 160 kilm. brez vsake nesreče pri delu. Vsi do zdaj še živeči stari župani ga imajo v dobrem spominu. — Pokojnega je zadel mrtvoud in je v 30 urah v miru zaspal. Svetila mu večna luči Njegovi družini izrekamo srčno sožalje.
Šebrelje. — Umrla je tu dne 23. t. m. gospodinja Marijana V o j s k a (po domače Brelhovka) v najlepši dobi 35 let. Pokojnico je spravila v grob leto trajajoča jetika, na kateri je jako trpela tako, da si je sama večkrat želela, da bi jo Bog rešil iz te solzne doline. Uslišana jej je prošnja. Obilna vdeležba pri pogrebu je pričala, kako so rajnico vsi spoštovali in pomilovali. Sveti naj jej večna luči
Libušnje. — Od 13. do 21. t. m. se je obhajal na Libušnjem sv. misijon. Vodili so ga preč. očetje lazaristi Nežmah, Flis in Doberšek. Udeležba je bila velikanska, ljudstvo je z vso vnemo poslušalo izvrstne govornike in prejelo sv. zakramente. Tudi veliko okoličanov se je poslažilo tega milostnega časa na Libušnjem.	,	1
Posebno veličasten je bil sklep sv. misijona, Ob ugodnem vremenu se je razvila skoz vas v nepregledni vrsti dolga procesija. Hvaležno-glasno so prithkovali zvonovi, topiči so streljali, zastave so vihrale raz hiše, posebno pa je poveličevala procesijo „Mnrijina družba" v belih oblačilih. Bil je ganljiv prizor, ki je premnogega ganil do solz.
Bog blagoslovi delo požrtvovalnih
oo.	lazaristov in pa tudi vrlo libušenjsko ljudstvo v živi veril
Omenimo naj še. da je cerkev na Libušnjem zelo ljuba in prijetna. Po prizadevanju preč. g. kurata, Ivana Leben-a, je bila zadnji čas tudi na zunaj povsem prenovljena. Bog plačaj tudi njemu ves trud in vso skrb, ki jo ima za svojo faro!
Iz Loga pod Predelom na koroški meji. — Minuli pondeljek dne 18. januvarja okoli 6. ure zjutraj peljalo se je 10 rudarjev (enajsti je srečno zaostal) na vozičku, katerega goni električna moč na delo v c. kr. tanelu, ki se dela v smeri proti rabeljskim rudnikom. Med vožnjo okrog 3 km so se vneli od električne iskre v rovu nakupičeni plini, ki so se nabrali v večji množini, ker je bil tozadevni ventilator ustavljen in šele takrat je začel delovati, kadar se je jel vožiček pomikati. Vsi navedeni rudarji so močno ožgani deloma na rokah, deloma na glavi in obrazu in gotovo bj bili vsi žrtev vžganih plinov, če ne bi bili imeli spretnega voznika „Strmčanau, ki je sfe svojo duhapričujočnostjo voziček ustavil in pogumno nazaj krmil in tako postal ponesrečencev angelj rešitelj in toraj tudi vse zaslužene hvale in kompetentnega odlikovanja vreden. Kot glavni vzrok nastalega ponesrečenja je bil menda prepozno delujoči ventilator ali skoraj nekaka obžalovanja vredna nebrižnost v označeni zadevi od strani dveh gg. rudniških nadzornikov, ki drugače pri delu strogo nadzorujeta rudo-kope. Ostalo merodajno sodbo o tem nesrečnem prizora je izrekla tozt devna
lukaj zbrana kominija dno 19. t. in. Zadnje d novo rudokopi bo »lotili žo pretečo nevarnost in zato ho Hami nabrano pline zažigali, prodno ho streljali z dinamitom. Smilijo ho nam vsi ponesrečenci, tudi oni tuji brez razločka, ki Se sedaj v velikih bolečinah zdihujejo in kličejo Marijo Uevico na sv. Višarjah na pomoč. Le en pogled na nje in že se silijo občutljivemu obiskovalcu solze v oči. Označeni trpini želči, d- bi inHi vsak dan svojega bratskega zdravnika iz Rabelja, in ne samo vsak tretji dan, kajti ga silno potrebujejo in so ga tudi vredni, ker ga tudi mesečno se svojimi krvavimi žulji plačujejo. Vrb čast gre g. rudniškemu oskrbniku, ki je po očetovski izkazal ponesrečencom prvo pomoč. Isti gospod je v pravom pomenu besedo oskrbnik, kateremu se nakladajo le skrbi; višji njegovi predstojniki rudniškega urada v Kabelju pa dohajajo po glasu Rabeljčanov menda periodično v Log le zavoljo svojih mastnih dijet, no pa da bi opozorili in s tem preprečili oziroma omejili kako očitno nevarnost za rudo-kope v c. kr. rovu v Logu. Bog pomagaj in sv. Barbara nam stoj aa strani I
Novice.
Imenovanje v poštni službi. — Poštni oskrbnik v Gorici g. Edvard H fige r pl. Hogersthal je imenovan viSjim poštnim kontrolorjem. Poštni kontrolor in roditelj poštnega orada v Trsta g. Karol R o g h e 11 a imenovan je pa višjim poštnim kontrolorjem ter višjim poštnim oskrbnikom v Gorici. Poštni kontrolor g. Frančišek Hafner v Pulju imenovan je za poštnega oskrbnika v Pazinu. —
Imenovanja. — Davčni kontrolor v Kanala « Fran K a v či č je imenovan davkarjem in pojde kot tak v Podgrad. Davčna kontrolorja postala sta gg. Franc Pomo pl. W ey e r t h a 1 in Josip P la-huta; zadnji pride kot tak v Kanal. Davčni kontrolor g. Rajmond G o d e a s imenovan je za davkarja. Davčna praktikanta gg. Enej mejni grof O b i z z i in Habert Rauscher pl. Steinberg sta imenovana za davčna pristava; prvi za Gorico, dragi pa je prideljen pristoj-binskemu orada v Trsta.
Umrla je v petek predpoldne ob 9. ari v svoji vili, ki se nahaja v Gorici na Franc Josipovem tekališču št 36, soproga mornaričnega poveljnika, gospa baronica Ema S p a a n roj. Lobmeyr v 42. leta svoje dobe. Bolehala je 2e delj časa. Da bi si popravila svoje zdravje, nastanila bo je Šele pred kratkim časom v Gorici. Pogreb se. je vršil v nedeljo predpoludne ob 11. in pol ki je bil jako impozanten Mrtvaški sprevod je vodil župnik c. in kr. vojne mornarice, častni kanonik goriškega kapitelja preč. g. Uredničekobasistenci šest dragih duhovnikov. Udeležili so se pogreba tudi čč. 00. kapucini. Pred mrtvaškim vozom so peljali na dveh vozeh vse polno najdragocenejših vencev, podarjenih od najvišjih dostojanstvenikov in dragih korporacij. Mej njimi bila sta tndi prekrasna venca nadvojvode K a-rola Štefana in nadvojvode F e r-dinandad’E»te.
Za mrtvaškim vozom stopal je soprog pokojnice, admiral baron S pa n n in bratje pokojnice. Potem pa se je vila dolga vrsta visokih vojaških dostojanstvenikov, kakor tadi zastopnikov civilnih oblastnij. Ob straneh alic pa, po katerih se je pomikal sprevod, bilo je vse polno občinstva. — Admirala Spaui . došlo je od vseh stranij cesarstva vse polno so-žalnih brzojavk, med njimi tadi ena našega cesarja.
701etnica dr. Job. Vodnjaka. —
20. t. m. je praznoval 701etnico svojega rojstva slovenski pisatelj in veldran slovenskih politikov g. dr. Jos. Vodnjak. Slovensko pisateljsko društvo je priredilo svojemu ustanovitelja v mali dvorani „Narodnega doma" v Ljubljani časten večer, na katerega je prišel iz zelene Štajerske gosp. jubilant. — Udeležilo se ga je mnogoštevilno občinstvo obeh slovenskih strank, pred vsem seve zastopniki slovenskega literarnega in političnega življenja. — Med došlimi mnogobrojnimi čestitkami bila je tadi ta-le krasna čestitka našega pesnika S. Gregorčiča: „Pač stara se posamna glava, a narod vedno se mladi; ne stara se zasluga prava med narodom na vek živi.
I	Ti, za dom zaslužni mož, žil v naroda do veka boi.1'
Iz Ročinja nam piSojo: 0.. g. Jan. Ev. Jarec, kurat v Ročinju, loži vžo delj časa hudo bolan.
Priporočamo ga vsem p. n. gospodom sobratom v pobožen „Meinentow.
Za slovensko sirotlftče oziroma za „kat. druAlvo detoljubov11 90 darovali : P. n. gg udje nekega druStva kot kazen za izgovorjene ptujke I K 30 h; N N. 1 K; Melhijor Zorko, kaplan v Cirkovcah,
2	K, Egidij 3 K
Za Alojzijevlšče: Proč. g. Jos. Strancar o!> grobu avoje matere 20 K ; neimenovana 5 K ; obč. Kred 48 kg tlžola.
Bog plati!
Vabilo. — Po sklepu odbora zavarovalnic za govedo sklicujem shod zastopnikov vseh zavarovalnic v doželi. Razgovor se bo vrSil dne 4. februvarja t. I. v Gorici „Pri zlatem križu" ob 10. uri zjutraj. Odbor zadnjega shoda bo poročal o vspehu svojega poizvedovanja in podal svoje predloge v pretresovanje in konečno sklepanje.
B. Grča, dež. posl.
Kje tiči vzrok ! — ,,Navodilo matičnim uradom“ določuje v § 7.: »Vpisovanje v kazala vrši naj se pri vsakem nagodku precej po vpisovanji v matico. To je treba storiti že radi tega . . “ Za la vpisovanja t kazala so predpisnni posebni obrazci, katerih naj bi VBak matrični orad po $ 32. istega navodila imel toliko v zalogi, da zadoščajo za prihodnje četrtletje. C. kr. okrajno glavarstvo pošilja te obrazce vedno enkrat na leto za vse štiri četrtletja, in sicer šele konec januvarja. Za tekoče leto jib še ni poslalo. Kam naj se ta mesec Opisujejo na-godki? C. kr. okr. okrajno glavarstvo terja točno uradovanje od voditeljev matic. Zakaj pa c. kr. okrajno glavarstvo ni točno v dopošiljanjn obrazcev? Mari je to pošiljanje toliko zamudno, da sa porabi za to ves mesec? Kje tiči vzrok?
Smola na vipavski železnici. — Vsako toliko se čaje kaka (letna s te naše polževke. Danes zmanjka na stroja premoga, in si ga mora strojevodja izposoditi pri bližnjem kovaču, jatri zlezejo vagoni v blato in jih komaj izvlečejo iz njega, zdaj zmanjka stroju spet sape, in potniki morajo zaradi tega čakati, da pride zopet do nje. Kakor ču-jemo, se je tadi 20. t. m. nekaj takega pripetilo večernemu vlaka, ki vozi iz Gorice v Ajdovščino. Tam nekje med Volčjodrago in Dornbergom je stroj hkratu opešal in ni ga bilo mogoče več spraviti naprej. Zaradi tega si je moral poiskati, tako se nam pripovedaje, strojevodja voznika, da ga je peljal v Ajdovščino po stroj, ki se nahaja tam v rezervi, s katerim je prihitel potem bol-nemu stroja na pomoč ter ga privlekel z vlakom vred okolo polunoči v Ajdovščino. — Pa bo Se kdo trdil, d& ni na vipavski železnici vse urejeno po najnovejših prometnih zahtevah I
Davčni oddelek c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici razglaša: Rok za vlaganje napovedi o osebni dohodnini poteče s koncem tekočega meseca ; b tem se obveščajo kontribaenti, ki so podvrženi osebnemu davka, da se izognejo posledicam označenim v 205 in 250 postave z dne 25 oktobra 1896 (1. drž. zak. št. 220).
„L’ Eco del Litorale11. — V predzadnji številki smo izpisali iz lista „L’Eco“ odstavek o „Legi Naz/ in povedali še par drugih stvari. Poročali smo objektivno brez vsakošnih osebnostnih opazk. Na to naše objektivno poročilo zabrusil nam je list „L’ Eco“ v št. 10 dne 18. t. m. v obraz jako strupen odgovor, v katerem je sam sofizem. Očitajo nam, da lažem o, natolcujemo in da dišijo naše besedepo farizejstvu.
Oglejmo si stvar natančno I
1.	„L’ Eco“ pravi, da I a ž e m o, ko pišemo, „da je list „L’ Ecow prešel v roke „Popolovega“ urednika, ker je vendar resnično, da sta z novim letom prešla oba lista v roke novega urednika, katerega nadzira poseben uredniški svet“. Mi pa smo pisali dOBlovno : „List „L’ Eco del Litoraleu je prešel z novim letom v druge roke. Gospodar lista „11 Popolou je postal ob enem gospodar tudi lista „L’ Eoo del Litorale“.
Čitatelji naj sodijo, ali je v naših besedah laž, ki se nam očita. Gospodar je vse kaj dragega ko urednik. Prav za prav smo Se premalo rekli, ker odborniki „HiIarijanske tiskarne" vedo povedati, da je gospodar lista „11 Popolou postal gospodar lista „L’Ecou že v minu-
lom letu. Sicer pa jo p r o j S 11 j i dejanski urednik „i' o polo v" s 0-daj predsednik ur n dni S koga sveta lista „L'Eco“. Torej tudi v tem pogledu nismo iagali.
2. „L’ Eco“ pravi dalje, da je „Gorica“ za neko frazo c „Legi Naz.“ hotela zvrnili odgovornost na „Popolou. Odgovarjamo, da to ni bila gola fraza, ampak ei*I odstavek o „Legi Naz.". Lista „Popolo“ pa nismo v tej zadevi niti omenili.
3. ,.L’ Eco del Litorale“ piše dalje, da je „GoricaM po farizejski v skrbeh za njih katoličanstvo. Mi smo pa pribili le golo dejstvo, da bo v prvih številkah obetali korenite premembe v listu, a da je papež Pij X. izrazil željo, naj bi liat kakor v preteklosti deloval za zmago katoliški stvari. To dejstvo smo pribili brez vsake opazke.
Čitatelji naj iz tega sodijo, s kom imamo opraviti. Za to pa rečemo: Ln tiho, le tiho. dragi „Popolovci“ okolu lista BL’Eco“l Bodite zadovoljni, da molčimo......
Izpred sodišča. — V pondeljek je bil od tukajšnjega okrožnega kot ka> zenskega sodišča France Počivalšček iz Vidma na Štajerskem obsojen zaradi tatvine, katero jo izvršil na škodo Julijane Geyer iz Kanala na 4-mesečno ječo.
Na 6 mesecev ječe pa je bil obsojen neki France B. iz Dornberga, ker je sarovo postopal proti lastnema očetu ter žalil nekega orožnika.
Pobegnil jc iz norišnice. — Pred meseci je 23-letni kovač Jože Primosig streljal iz revolverja, in sicer iz ljubosumnosti na nekega Sossoua, bratranca svoje žene, in ga tudi jako nevarno ranil. Proti njema se je imela zaradi lega vršiti porotna obravnava začasa zadnjega porotnega zasedanja. Te obravnave pa ni bilo, ker so zdravniki dvomili na tem, da bi bil Primosig pri pameti. Ko so ga pozneje zdravniki proglasili za nmobolnega, je državno pravdništvo opu stilo proti njemu vsako postopanje, in Primosiga zdravili so v norišnici, čeravno se je Primosig jako pametno ponašal in celo jezil na tem, da ga smatrajo ljudje za norca. Konečno se je pa nafeličal in v nedeljo po noči jo je pobrisal iz norišnice.
Nesreča. — Hlapec Ivan Vodiček iz Deske), ki je služil pri g. Gabrččeku v Tolminu, padel je, ko so se ma konji splašili, pod voz, in ma je šlo kolo po desni nogi tako, da je bil še precej poškodovan.
Zmnnil v snegu. — Andrej Konda po domače „Gecu, star pijaneo, vinski ali pravzaprav žganjarski bratec, je popival pozno v noč s svojim „bratcem“, sorodnikom. Ta je bil ravno prodal kravo, imela sta tedaj za kaj piti. Ker sta bila prijatelja po duhu, namreč od žganja, je „Gec“ spremljal svojega tovariša na dom. Zakaj pa tudi ne? Saj mn je plačal 8 „ohtelčkov“. Šla sta do „2vikarjaa blizu Žage. Tam sta ga še gotovo ndarla kako merco in potem se je vračal Kenda sam proti Bovou. Na potu pa se je zvrnil, skušal je vstati, pa več ni mogel in tam je obležal. Zjutraj so ga našli že popolnoma primrznjenega h tlom, da so ga komaj odtrgali. Bilo je še nekaj življenja v njeni, toda kmalu potem je umrl. Ljadje pravijo: „kakoršno življenje, taka smrt“
— Bilo ga ni nikdar videti pri sv. maši, vse svoje premoženje, kar ga je imel, jo spravil po grla. Sam zase ni hotel delati, ko pa sam ni ničesar več imel, je delal pa dragim, samo da je kaj dobil, da je potem lahko pil. —
Tatvina pri t. 00. jezuitih. — V tukajšnjem samostanu č. 00. jezuitov je vkradel nekdo v noči od torka na sredo več špeha, masla in tndi nekaj denara.
Vkradel je sukajo. — V soboto predpolndne je odnese) neznani uzmovič Skočirju Tomažu iz Tolmina iz gostilne pri Reichu havelok.
Pozor na ponarejene bankovce.
— Tudi po našem mesta krožijo ponarejeni bankovci po 20 kron. Treba je torej previdnosti. Ponarejeni bankovci razlikujejo se od pravih po barvi, in tadi v nemškem teksta nahaja se Teč pogreškov.
Deželne naklade. — Dne 30. dec. je zadobil najvišje potrjenje sklep deželnega odbora goriškega, s katerim se bo pobiralo za tekoče leto te-le naklade : a) na zemljški davek 20%; b) na hišno-razredni davek 20%; c) na splošni obrtni davek, dohodninski davek itd. 30%; č) na užitnino, vino, mošt, meso 120%; d)
na pivo jc določena davSčina 1 K 70 v od vsakega hektolitra.
Nezvest poštni uradnik. — V Bolcanu no zaprli poštnega asistenta Julija Nardonija radi poneverjenja.
150.000 krou globe. — Lvovski list „Novi Wiek“ piše, da je tamošnje finančno ravnateljstvo kaznovalo tamoš-njega župana Malachowskega z globo 150.000 kron, ker ni v svoji fasiji o dohodkih navedel vseh svojih dohodkov in je toraj nekatere zamolčal. V slučaju, da Malachow8ki ne bi mogel plačati omenjene globe, spremeni se kazen v 3-raesečni zapor.
90-letnica rojstva biskupa Stross-nuyer-ja bo 4. februvarja. Tem povodom bodo po HrvatBkem velike slavnosti, vsa Hrvatska se ga bo spominjala.
Kruh 54 let stnr ima Andrej Zei-ninger v Zagrebu, ki zbira zbirko domačega kruha in peciva za razstavo v Petrogradu.
Nemiri na Hrvatskem. — Nemiri v belovarskem okraju se širijo. Iz Belovara je namreč dofllo poročilo, da so kmetje razrušili premogovnik v Mili-šinovcu. Na belovarskem kolodvora so se kmetje spopadli z orožniki, ki so prijeli dva „voditelja(‘. Množica ju je oprostila. Orožniki se nabasali paške, a streljali niso, ker so imelj povelje, da smejo lev skrajni streljati.
'J Koliko denarja gre v dim — in nos ? —' Trideseterica tobačnih tovarn v Avstriji je v letn 1902 izdelala 1307 milijonov .smodk, 3114 milijonov cigaret, 239000 meterskih centov tobaka za kadehje in 13640 meterski centov za nosljanje.
Zgorelo mesto. — V soboto po noči o 2. uri in pol začelo je goreti mesto Alesund v Skandinaviji. Zgorelo je pkoro celo mesto, ter ostalo 12.000 prebivalcev brez strehe in brez živeža.
Za kratek Sas.
Dva moža, od katerih je jeden malo gluh, se.srečata na pota v jutra nekega pol jasnega pol oblačnega vremena. Hm, meni prvi: Danes bo pa lepo ratalol Oho, meni gluhi tovariš, le za dež se še vedno napravlja.
„Katoliški“ šolski nadzornik. —
V	šolo X. stopi gospod inšpektor nepričakovano nekega dne popoludne. Otroci krepko pozdravijo.: Hvaljen bodi Jezas Kristus I Ta pozdrav pa g. Šolskemu nadzorniku ni bil popolnoma po godu. Spregovori toraj: Vaš pozdrav, otroci, ni celo modern (v navadi) za sedanje čase, ker ni za vsacega. Lahko bi prišel v šolo tadi kak žid ali pagan, in za takega bi' celo ne bil, ker ne veruje v Kristusa.’ Ako boste pa zanaprej vedno pozdravljali „dobro jutrou ali „dobef danM, se ne more nihče spodtikati nad tem pozdravom. „Tiedaj ti deček", nagovori prvega učenca v klopi, „kako boš, kadar zopet k vam ..pridem, pozdravil'?1* Učenec: „Dober dani* „Zakaj?“ Deček nekoliko boječe: „Ker ste jod!“ Vzne-voljen skimava z glavo gospod šolski ogleda in zaradi v lice. Učenec pa hoteč popraviti, še boij osrčen odvrne: »Ker ste paganu! Silno se razsrdi in začne raj Se izpraševati drugi predmet. Ako bi gospodje poslanci hoteli vedeti, kje se je to dogodilo, jim lahko pove uredništvo »Slovenskega Gospodrja".
Vsaka rodbina
oij bi v »voj prid rubila 1«
Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
kut prime« vtalc dauji kavni pijači.
...	—---■.-■j)
M-U
Vabilo
k
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ..Šolskega doma".
'o
„Kat, slov. izobraževalnega društva v Dornbergu" kateri se bo vrSil 7. tebr. ob ‘S. pop. v hiši g. A. Šiuigoja.
VSPORED:
Poročilo tajnikovo in blagajnikovo; Pretresanje io odobritev računa za leto 1903;
Volitev odbora;
Slučajni predlogi.
K obilni udeležbi vabi
Odbor.
Vabilo
k
ilrngoBB reki obi zboru
..Hranilaice in posojilnice v Doraberp
regiatrovane i&druge t neomejeno *avezo“
ki se bo vršil v nedeljo dne 7. febr. ob 4. uri pop. v hiši g. A. Šinigoja.
Vspored:
. Poročilo predsednikovo;
Poročilo tajnikovo in blagajnikovo; Volitev načelstva;
Volitev nadzorstva;
Slučajnosti.
Odbor.
Posestvo na prodaj
v Dornbergu.
Imam posestvo: hišo z 8 hrami, s kletjo, s podstrešjem, s hlevom lu s shrambo za klajo ter več njiv zemlje. Vse je lia prodaj za 3000 gl. ali 6000 K.
Miha Šinigoj,
Miren 221.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
Teod. Slabanja
srebrar v Gorici, ulica Morelli 12
Se priporoča v izdelovanje cerkvene posode in orodja iz zanesljive kovine po uzorcih ali lastnem načrtu po poljubnem slogu.
Stare posode popravi in prenovi, pozla ti in posrebri v og-nju, poslati tu-di strelovodne o-sti vse po naj-nižjih cenah.
Gorici.
Edina krojačnica prve vrste, civilna, vojaška in uradnička. Velika zaloga gotovih oblek in vsakovrstnega sukna iz avstrijskih in inozemskih tvornic, posebno za tl. duhovščino gotovih sukenj. Imam izdelane in izdelujem jopiče, pelegrine in zimske suknje s ko-iuhovino za dame po najnovejSem kroju. Cene proti vsaki konkurenci. Blago na meter se prodaja najceneje. Se priporoča sl. občinstvu
M. Poveraj.
ZAHVALA.
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega soiHilja povodom dolgotrajne bolezni in smrti naše nepozabne in sirno ljubljene mame g.
Marije Strancar r. Batič
kakor tudi za izredno številno spremstvo na zadnjem polu mile nam rajne, izrekamo najsrčnejšo in najiskrenejšo zalivalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebno se še zahvaljujemo preč. g. Štefanu Valentinčiču, kuratu iz Gabrji za požrtovalno polletno tedensko previdovanje s sv. zakramenti, preč. gg. sosednim duhovnom za spremstvo in mrtvaška opravila, veleč. g. dr. Aleksiju Rojic za ljubeznjivo požrtovalno večletno lečenje; dalje preblago-rodni obitelji veleč. g. viteza in župana Jos. Fabiani-ja zlasti preblagi gospej za vsevrstne ljubeznjive izraze sočutja, dekliški „Ma-rijini družbi", veleč. gg. drž. in zas. inženerjem kakor tudi drugim gg. ptujcem, vsem Občinarjem in sosedom, posebno pa tudi onim, ki so nosile krsto, križ in sveče, domačim pevcem za ginljive ža-lostinke in sploh vsem bližnjim in daljnim, ki so kakorkoli pripomogli k izredno ginljivemu pogrebu in nas tako tolažili ob naši nenadomestni izgubi.
Žalujoči ostali.
Štanjel, dno 16. januvarja 1901.
■
Pokusite jih
in prepričali se bodete, da so postale ,Ilirske testenine4 — ne vsled reklame, temveč vsled finega okusa, redil-nosti in jednostav-nepriprave priljubljene v vseh slojih. Pazite na napis: Ilirske testenine.
Da si morejo tudi bolj revne cerkve na* ročat cerkvencga kovinskega blaga ter staro orodje popraviti in obnoviti, olajšuje jim to s tein, da jim jc pripravljen napravljati blago, katero katero se izplačuje na obroke. Preč. p. n. na-točevalec si obroke lahko sam določi,
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
jfaiton JFbn,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi prist na domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
S
(S Odlikovana 1.1903 s častno diplomo in zlato svetinjo G)
I* i g ve ©ar,
Gorica — ulica sv. Antona št. 7 — Gorica
Priporofiam preč. cerkvenim predstoJuiStvom ter p. n. slavnemu občinstvu
čebelno-voščene sveče
Kg po K 4 90. Jamčim z 2000 K za pristnost.
Sveče za pogrebe iu stranaka razsvetljavi« po zelo nizki ceni. Imam v zalogi kadilo, stenje in s ekla za večno luč, mfcd najboljših vrst.
Odlikovan trikrat ed srebrno svetinjo in enkrat b6 za- Tj)) slulnim križcem in Blato kolajno v Rimu.
OOOOOOOOO OOOOOOOOO1 O
Po Gorici se splošno govori,
da je mleko iz črniške mlekarne, v ulici Morelli hiš. štev. 5. najboljše.
Temu pa se ni čuditi! Mleko se vsak dan na pristnost preišče in čim bi ga hotel kedo ponarediti ali posneti, se strogo kaznuje in koj iz društva izključi Tudi krave so pod strogim nadzorstvom in mleko bolnih krav in onih, ki se ne dovolj snažijo, se ne sprejema. Tudi črniško seno je zelo fino in aromatično. Mlekarna v Črničah ima samo moderne stroje za čiščenje, hlajenje in prevažanje mleka. Zato so v Gorici najboljše družine njeni stalni odjemalci. Kedor ni poskušal še, naj se o mleku prepriča. Mleko se pošilja na dom v zapečatenih steklenicah. Mlekarna je odprta: od 6. do 12. predp. in od 2. do 7. pop.
m
Nova dolavnic
cerkvenih posod O O O O O O in orodja.
Gorioa, mugistratna ulica 6t. 8.
Podpisani vsnja si naznaniti preč. duhovščini, da jc odprl novo delavnico cerkvnili posod ter se priporoča za na-ročbo svečnikov, svelilnic ild. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjib cenah.
Ker Se nima ilustrovanili cenikov, poSlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posoil in orodja.
Priporoča se tudi za popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati lako, da dobijo prvotno stanje.
Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah in popravlja že rabljene.
Ildani
Franc Leban,
srebrar.
Lekarna
Crislofolniti v Gorici 1
t
'r Prave Id edine žel. kapljice
k znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan
po jedno žličico (Varstvena znamka) popije _
helodec, storč, da agine v kratkem času omotica in ai-votna Idnost (mrtvosl). Te kapljice tudi storč, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin. ^
^	ffr'
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Oironooli).	,
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne lapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. —Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi Ima najelegatnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. 11. občinstvo!
Anton Potaztky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najr.eucje kupovaliSže ulruberškega In drobnega blagu ter tkauln, preji* in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše švanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
BiSna obuvala za m letne Jase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.