St. 127. Trstp v četrtek 8. maja 1913. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN taft nsdeijah in prtzuiklh tb 5.v ob poDBdslJkth ob 9. z]«traj. It#t. se prodajajo po 3 nvft. (S stot.) v mnogih tofcftk&rn&h v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Sef.uni, Nabreiini, St. Luciji, Tolminu, Ajdov-Oornbfrrgu itd. Zantarele ftteT. po 5 nvČ. (10 stot.) »*i_A8l 8E RAČUNAJO XA MILIMETRE v eirokosti 1 kvtoce. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. trm. tri^artnice, lah vale, poslanice, oglnsi denarnih zavodov po a* st. m«. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka rrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, naj-a^s^j pa 49«tot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav, v&n&ogti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". PlaČijlvo fn topljivo v Trstu. NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost** za Primorsko. „F edinosti je s. celo leto 2* pol leta 12 K 5 inesice 6 K; ^a »a- ročbo brez doposiane naročnine, se uprava g. orira. ■ar*ialna ma o«*»lj«ko ladanja „EDINOST ' »UM: Ml« lato Kron 5*30, s* pel l*t» Mrot 7 10 Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo ii-ia. NuirtidiO- ▼ ana pisma m ne •prejets&Jo ta rakoprsl «« ne vra6»|.. Naročnino, oglas, in rekiamacijt je pošiljati na uprnr* utrta, UREDNIŠTVO: ulici Giertjio Cal^ttl 2v (N: rodni «•>»). Udajate j in odgovorni urednik ŠTEF VN GODINA. Laato k konsorcij lista „Edinost*. - Natfnila Tiskarna .EdiM«%a, vpisana zadruga z omejenim poro^tr^rn ▼ Trrtr^ Giorgio Galatta Ste v. 20. FoStn.-hra.llniinl ra?un Ite*. 341-652. TELEfOK *t 11- BRZOJAVNE VESTI. Izkrcanje mednarodnih Čet v Medovi. PARIZ 7. (Izv.) Poveljnik mednarodnega brcdcvja v črnogorskih vodah }e dobil povelje, naj nemudoma izkrca mednarodne mornariške čete v Medovi in zasede mesto. Na ta način skušajo velevlasti preprečiti načrt Črnogorskega kralja, ki hoče zasesti Medovo in obdržati mesto toliko časi, dokler ne bo rešeno kompenzacijsko vprašanje za Skader. Odpust rezervistov iz Bosne. DUNAJ 7. (Izv.) V uradnih krogih * zatrjuje, da prične vojna uprava koncem t-kočega meseca odpuščati rezerviste tudi > južnih mejah. Naiprej bodo odpuščeni st* rejšl rezervisti. Odpuščanje bo traialo 3 — 4 mec?ce. Izročitev Skadrc. LONDON 7. (Izv,) Izročitev Skadra v roke velevlasti se izvrši jutri. Izkrcavanje mednarodnih čet se prične že danes in čete ostanejo najbrže dva meseca v Skadru. Velevlasti upajo, da se do tega ča?a Albanija popolnoma pomiri. Vrhovni poveljnik med-narcdnih čet bo baje Avstrijec. KOTOR 1. (Izv.) Pa mika „Metfcovič* in „Skutari" in en italijanski parnik so odšli proti Medovi z živežem za skadrsko prebivalstvo. Ogri cctaviU sprejemanje blage; za Bo8*o in Dalmacijo. BUDIMPEŠTA 7. (Izv.) Ravnateljstvo ogrskih dižavnth železnic naznanja, da Je sprejema&Je blaga za Bosno In Južno Dalmacijo do preklica ustavljeno. Sprejemajo se le vojaške pcšil|atve. Ta odredba je bila izdana predvčerajšnjem in to radi tega, ker obstoja Še vedno vojna jaevarnost, prekliče se pa takoj, kakor hitro Craagora tudi faktično izroči Skader velesilam. Črnogorska skupščina« CETINJE 7. (Izv.) Splošno se sodi, da bo skupščina na svoji jutrišnji seji odobrila sklep kronskega sveta o izročitvi Skadra, ker sestoji večina iz vladnih pristašev. Kralj Nikola [e že konferiral z vodilnimi poslanci in jim podal tudi zaupna pojasnila. Črnogorske čete so že pričele zapuščati Skader. Mesto preda velesilam v roke brigadir Janko Vukotič. Po najnovejših poročilih črnogorske izgube niso tako velike, kakor se |e prvotno mislilo. Pred sklenitvijo preliminarnega miru. CARIGRAD 7. (Izv.) Iz vladnih krogov se poroča, da se vrši prva seja mirovne konference v četrtek po binkoštnih praznikih. Na tej seji bodo podpisani preliminarni mirovni pogoji. Konferenca bo formalna in bo trajala ie par dni, ker so vsa sporna vprašanja v principu že rešena. V soboto se snide pri Čataidži turška komisija z bolgarskimi zastopniki, da določi podrobnosti prtliminarnega miru. LONDON 7. (Izv ) Z angleške strani predlagani mirovni predlog se glasi: Med otomansko državo in balkanskimi državami se je napravil zopet mir pod sledečimi pogoji: 1.) Turčija odstopi zaveznikom vse pokrajine zahodno od črte Enos. 2.) V*a vprašanja, ki se ttčejo Albanije in usode Egejskih ctofcov ter gore Athosa se pridrže odločitvi velesil. 3.) Vsa finasdjalna in gospodarska vpraiaala se rešijo na konferenci v Parizu. V Londonu upajo, da bo mir sklenjen že koncem tega tedna. Konflikt med Srbijo in Bolgarsko. PETROORAD 7. (Kor.) .Rječ* poroča, da sta Srbija in Bolgarska oficljalno obvestila rusko vlado, da se v slučaju, če med njima ne pride do sporazuma glede razdelitve Macedonlje, podvržeta razsodbi Rusije. Ruska vlada je odgovorila, da sprejme po nudbo le pod tem pogojem, če bo razsodba za obe stranki obvezna. Bolgarska je takoj privolila v zahtevo Rusije in sedaj pričakujejo tudi odgovor Srbije. BELGRAD 7. (Kor.) Kakor se poroča, je prišlo med srbsko in bolgarsko vlado glede nove meje v principu do sporazuma. Sedaj se vrše pogajanja o določitvi natančnih mej. Odhod turških čet iz Albanije. DUNAJ 7. (Izv.) Orška vlada Je obljubila velesilam, da kljub formalno še vedno trajajočemu vojnemu stanju med Grško in Turčijo, grško brodovje ne bo napadlo tur- ških transportnih ladij, ki bi prevažale turške čete Iz Albanije v domovino. Princ Roland Bonaparte na srbskih bojiščih. BELGRAD 7. (Uradno.) Princ Roland Bonaparte, ki je dospel preko Niša v Skcp-ije, si je natančno ogledal bojišča pri Kučanovem, Kosovem, Ferizoviču in Oračiču in odpotoval tudi v Prizren, fcjer je obiskal tamošnji srbski tabor. Princ se je ponovno jako pohvalno iz|avil o srbski armadi. V Skoplju je bil princ gost srbskega prestolonaslednika Aleksandra. Včeraj zvečer je odpotoval v Belgrad. i Petrograj*ka postaniSka reunija. PETROORAD 7. (Kor.) Jutri se nadaljujejo posvetovanja petrograjske poslaniŠke reunije. Darilo ameriških Grkov kralju Konstantinu. ATENE 7. (Kor.) „Agectce d'Athenes« poroča: Komite ameriških Grkov je sklenil darovati kralju Konstantinu zlato, z dijamanti in biseri okrašeno sabljo, z napisom: Konstantinu Osvoboditelju. _ Bolgarsko-rumunnski konflikt. BUKAREŠT 7. (Kor.) Jutri se vrši zborovanje pristašev Carpa in Filipesca, ki so za oboroženo rešitev bolgarsko-rumunskega konflikta. Vlada izjavlja, da se tega shoda ne vdeleži. Carp je sicer še vodja konservativne stranke, a se ne vdele-žuje več političnega delovanja. V mero-dajnih krogih se poudarja, da Je za vlado merodajno le stališče parlamenta, ne pa zahteve Carpa in njegovih pristašev. Kralj Alfonz v Parizu. PARIZ 7. (Kor.) Kralj Alfonz španski Je dospel danes ob 10 20 dopoldne semkai. Na kolodvoru ga Je pričakoval predsednik Poiacare in celokupen kabinet. Občinstvo je priredilo kralju živahne ovacije. PARIZ 7. (Kor.) Ob 11 dopoldne je pariška garnizija defilirala pred kraljem in Poiacarejem. Ob enih popoldne se Je vršil v Palais E'ysee slavnostni dejeuner. PARIZ 7. (Kor.) Po obisku vojaške šole se Je kralj Alfonz vrnil v zunanje mini- j strstvo, Poincare pa je v Elysee. Kralj je na to sprejel bivšega predsednika francoske re-: publike Loubeta in diplomatičnl zbor. PARIZ 7. (Kor.) Kralj je podelil Poin-careju insignije reda zlatega ruma. < PARIZ 7. (Kor.) Ko se je kralj Alfonz' peljal skozi Champes d' Elhee, je 60 zidarjev z neke nove stavbe pričelo žvižgati in psovati kralja. Neprestano je bilo slišati klice: »Živio Ferrer I" Množica, ki je prirejala kralju viharne ovacije, je protestirala proti tem klicem. Več oseb je bilo aretiranih. Policija je odredila zelo stroge odredbe, ker so anarhisti sklenili danes zvečer prirediti pred španskim poslaništvom velike demon-1 stracije. ; PARIZ 7. (Izv.) Policija je izsledila zelo obsežno anarhistično zaroto proti kralju Alfonzu. V Montpeilierju so bili aretirani štirje, v Lyonu 10 španskih anarhistov, ki so osumljeni, da so nameravali izvršiti na kralja atentat. Prestolonaslednik v avdijencL DUNAJ 7. (Izv.) Cesar je sprejel danes prestolonaslednika v daljši avdijenci. Konferenca grofa Stfirgkka z Berchtoldom. DUNAJ 7. (Izv.) Ministrski predsednik grof Ssurgkh je danes popoldne konferiril z zunanjim ministrom, grofom Berchtoldom, ki ga je informiral o sedanjem stanju mednarodnega političnega položaja. Požunska trgovska zbornica in arbski bojkot. POŽUM 7. (Kor.) Tukajšnja trgovska zbornica je imela danes sejo, na kateri je ' razpravljala o srbskem bojkotu In sprejela sledečo resGlucijo: Trgovinska zbornica vzame z obžalovanjem na znanje bojkotni sklep srbskih trgovinskih zbornic, izjavlja pa, da ne more vplivati na zunanjo politiko monarhije. Občinske volitve v Karlovci h. ZAGREB 7. (izv.) Pri včerajšnjih občinskih volitvah v Kariovcih je zmagala z veliko večino hrvatsko-srbska koalicija. Ta volitev je tem večje važnosti, ker je bil karlovški občinski svet zaradi svojega opo-zicijonalnega stališča tekom zadnjih let večkrat razpuščen in se vladni stranki kljub temu ai posrečilo priboriti si tudi samo en; mandat. Odklonitev ženske volilne pravice naj Angleškem. LONDON 7. (Izv.) Zbornica je odklc-| nila predlog o uvedbi ženske volilne pra-j vice. Listi izvažajo veliko zadovoljstvo nad' sklepom zbornice in povdarjaja, da so su-fragetke s svojim postopanjem Javno pokazale, da niso sposobne za resno delo. Nove srbske železnice. BELGRAD 7 (Kor ) Skupščina je spre-lala predlogo giede zerabde novih železniških linij z 72 proti 24 glasovom. Spi a vije nje Španske okfopnlce .Alfonz XIII-. EL FERROL 7. (Kor.) Danes se Je vršilo splavijenje oklopnice „Alfonz XIII*. i - Avstriji bremena — Italiji ; dobičke! m. Ču|mo, kako utemeljuje čiankar v ,Ar-beiter Zeitung" v zaključenih odstavkih svoj vsklik: ,Avstriji vsa bremena — Italiji vse dobičke!" Opazujmo le delitev naloge, kakor je t nameravana. Avstrija dobi puščavo severne Albanije, ozemlje barbarskih Albancev, Italija pa plodno in veliko bolj civiiiz;rano južno Albanijo. Avstrija na) ukroti Essad pašo, pri čemer naleti na resnično in za boj ' sposobno armado, dočim bi imela Italija posla le s setradano peščico vojakov Dža-vid paše. Za osvoboditev Skadra ne gane , Italija niti s prstom; to delo prepušča sam |vse In še zahteva, da mora črnogorsko ozemlje ostati izven igre. Z drugimi besedami: kar je na tem žalostnem delu težav-■ nega ia grdega, pripada Avstriji, a kar obeta dobička, spada Italiji. In kar je na]gorostas-neje: mi sami sme, ki prosimo ltali|o, naj vstopi v Valono in naj sprejme južno Albanijo. To torej, kar si je Italija domnevala , kakor ceno za krvavo vojno, Jej mi sedaj naravnost usillujemo. Ob enem jo odvezujemo od sodelovanja na žalostni ekspediciji velesile proti državi-pritlikavcu, ki itak kr-| vavi Iz tisoč ran, vsled česar si Italija ne naklada tistega sovraštva, ki vzraste za nas v obilni meri. Mi smo, ki si | nakladamo vse sovraštvo in vse ozlovoljenje, odjemljemo Italiji vso odgovornost in Jej po ! vrhu vsiljujemo zastonj Albanijo! Tak se I nam kaže konec avstrijsko-ogr-ske jadranske inbalkanske politike. In vprašajmo se, čemu tira Avstro-Ogrska to politiko, ki vzbuja domnevanje, da je v njej ugasnila zadnja sled premišljeno-stl? Čemu se spušča v stvar, od katere ni pričakovati nobenega dobička, ki pa more pač izzvati nad državo najteže nevarnosti — da siti ne govorimo o strašnih žrtvah, ki jih zahteva. Odgovor se glasi: Skader! Av-stro-Ogrska se je tako zarila v to vprašanje ugleda, da vse tvega zaradi njega rešitve. | In tako je prišlo, da potrebuje Italije, ki naj jej v vojni krije hrbet s svojim sodelovanjem. Ako bi šla Avstrija sama, se izpostavi nevarnosti umešavanja Rusije. Naravnost.izzivala bi to vmešavanje, to nevarnost. Čim pa je Italija udeležena na stvari, je ta nevarnost, vsa| za trenotek, odstranjena kolikor toliko. Zato moramo Italiji, dajo pridobimo za soudeležbo, plačati vsako ceno ter njeni udeležbi dovoliti vsako obliko, kakor si je želi. Stem se torej Avstro-Ogrska radi Skadra odpoveduje vsej vsebini svoje Jadranske poiitike, in se moramo čutiti še srečni, da Italija zasede Valono ter da na bajni armadi Džavid paše dobiva možnost, da more svojo udeležbo kazati pred Evropo kakor — moralično podjetje! Čitajte le komentar v oficijoznem italijanskem listu: kako si Italija prideva nalogo pravičnega moža, Avstrijo pa potiska na delo rabelja, dočim zahteva za-se vlogo — pijonirja kulture! Italija naj je baje udeležena na u*ta-novljanju te bajne albanske države kakor kompanjon z enakimi obveznostmi. A kaka je stvar v resnici? Avstro-O^rska mora do-| prinašati najstrašnejše žrtve ter ai nakla- [ dati sovraštvo vsega sveta. Italija pa se je ves čas s spoštovanja vredno previdno- ; stjo držala na strani, tudi sedaj preračunje-no odklanja eksekudjo proti Črnigori ter si pripravlja plodnih vspehov I In najgrenkeja razlika: Italija more to omejeno podjetje, za katero se je odlečila, tvegati svobodno in odkrito, dočim se v Avstriji vrše moralične priprave ob odstranitvi državnega zbora In po proglašenju izjemnega stanja!! Če ta razlika ne odpre Avstrijcem očes, potem morajo biti že udar-jeni s slepoto. S tisto slepoto, s katero udaifa Bog tiste ljudi, ki jih hoče pogubiti ) A i — kakor da nas hoče zgrdovlna učiti se v zadnji trenotek, se že sedr<| ka-| žejo posledice te zgrešene p litike v vse! ostrosti. In sedaj si more -staviti slth^rri ! državljan vprašanje: koliko smo že žrtvovali inkaj smo dosegli? Nikdar niso bile še gotove žrtve v tako kričečem cerazrcerju z vspehom, v ko'ikcr Je sploh možen, In zato človeška pamet Še vedno ne more razumeti, kako so se mogle zahtevat! te žrtve in da se bodo še zahtevale radi — Skadra ! ! * * * V b^lje ume vanje moramo opozoriti, da so bila gornja izvajanja pisana poprel, nego se Je Cmogora odpovedala Skadru. Sicer pa govore ta izvajanja samo golo grenko resnico v označenje nesrečne avstrijske politike. Le mnenju, da je to konec te dosedanje avstro ogrske balkanske politike, se, žal, ne moremo pridružiti. Kjer se je tako dolgo in tGllko grešilo, je težko verjeti v snreobr-njenje. In vendar: kako radi bi se natikali, da se odslej ne bodo nadaljevale zmote In da se bo skušalo popraviti, v kolik r se | škoda sploh še popraviti da ! I Je sicer te 1 dni, po onem velikem činu kralja Nikole, I tudi po tistih dunajskih listih, ki so b :i I glavni priganjači dosedanje, geri takoun:če-' valno ožigosane avstrijske balkanske poii' ! rahlih znakov streznenla, neke bojazni pred bodočnostjo.....ali o tem bo treba td- preti novo poglavje. Panslavizem je tisti stran. Oficilozno glasilo ogrske vlade „Bui-a-! pesti Naplo" ima v svoji nedeljski šteii ki uvoden članek po naslovom „Zakaj mor^fr.o prijeti za orožje ?* Čianek Je i aperjen p. otf delu madjarske opozidjonalne žurnalist ke, ki podpira Justhovo politiko In katere pisanje v poslednjem času, zlasti v vprašanju raj-novejih komplikacij na Balkanu, je tako, da ga „Budapesti Napfo- označa za — slavefilsko. Izvajanja „Budapesti Nap'o" so v marsikakem oziru zanimiva in zato Jih podajamo v glavnih posnetkih. »Stari program panslavizma — pravi „Budapesti Naplo" — Je namtn, osvo.iti Balkan. Rusija ni iz človekoljubnih ozi;ov podpirala osvobojenja balkanskih narodov, ampak ona je hotela, da skuje iz vif.ke posamezne države na Balkanu kos verige, s. katero bi nas okrožila in spela. Srbija ia Črnagora sta Južni podružnici te panslavi-stične kovačnice. Od tam okužujejo Bošnjake, Hrvate, Slovence In ogrske Srbe, te nekdaj najbolj udane državljane. Da, še celo Cehe! Će se delo te akcije ne zajezi z nas'pi, grozi nevarnost monarhi|i in dinastiji, v prvi vrsti pa madjarskemu narodu, ki se je zagvozdil med severne in južne S?ovane. Braniti se pa ne moremo drugače, nego da se predvsem požurimo, da rešimo ves za nasipe pripraven materijal, ki bi mogel pred našimi mejami ustaviti panslavistično strujo. Pred vsem Je treba, da spravimo iz pansla-vistične interesne sfere neslovanske narode na Balkanu. Torej Grke in Romune, katerim Je Slovanstvo tuje, nadalje Bolgare Ia Arnavte, ki jih Je slovanska nevarnost res že precej razjedla, ki pa izviralo iz slovan-stva tu ega plemena in bi se panslavizma radi rešili, če bi se le drugje nudila podpora njihovim življenskim interesom. Z druge strani pa je potrebno, da v ugodnem trenutku dobe temeljito lekcijo balk nske , agenture panslavizma, kakor je Srbija in Črnagora. Pobrigati se Je pa seveda treba, da se okrepi vpliv onih balkanskih narodov, ki so prosti panslavizma. To so Romuni, Bolgari in Arbanasi. (Čudno je, kako si neki madjarski Mcrlci predečujejo Bolgare; sicer pa pravi b?ez-načelni pisatel) malo prej, da Je te narode .precej razjedla slovanska nevarnost". — Op. ured.) Njihov upliv mora postati gospodujoč. Na kratko: Obroč panslavizma, kl se je začel ustvarjati, treba na vsak način razbiti in razkužiti nevarna gnezdišča pan-slavistične kuge. V tem splošnem poslu dobiva Ska 'er, Albanija, da, celo bolgarsko in romunsko prizadevanje, le simptomatlčen pomen. To so samo neznatni drobni deli velike celote, ki je življenski interes dinastije is monarl IJe, da, cele srednje Evrope, a v prvi vrati življenski interes madjarskega naroda. Obroč je treba razbiti, da nas ne zadavi; v kali je trebn udušiti nevarnost, ki preti, da nas zopet oropa potrebnega zraka za razvi'ek, za bodočnost in za ekzlstenco. Ne gre st daj za to: Kaj hočemo začeti s Skadrc m ? Qre pa za to, — sicer pa to v Petrogradu Itak vedo —, da-11 moremo dopuščati, da bi se panslavizem kakor kača ovijal okoli našega telesa? Treba da tu, vsaj v naši ožji domovini, vsakdo pojmi ono, kar tako Biran IX, .EDINOST" 5 127 V T.-ttn, G:it> s maja 1913 dobro razume Petrograd; treba, da smo na čistem, da smo storili svojo dolžnost, če smo zlomili srbsko-čmo^orsko premoč na Balkanu in postaviti ob Romunijo, Bolgarsko in Grško — mo^no A'b-mijo. Delali bi kakor oni gospodar, ki je požrtvovalno napravil nasipe pred povodnjo, ki se bliža, vse opustoši in preti, da uniči vse____■ ♦ * * T.-iko govori v madjarskem listu — strah pred Slovanstvom. Ali če že on govori o pametnem gospodarju, ki se pravočasno zavaruje pred grozečo nevarnostjo, pa odgovarjamo mi, da pameten gospodar ne vstraja v zmoti, ki le — veča nevarnost?! Ssušnje, dosedanji dogodki na Balkanu govore vendar dovolj Jasno in glasno, da je bila vsa nemško -madjarska politika doslej le veriga zmot, ki so pač ovirale, niso mogle preprečiti slovanske evolucije. Čs se torej Madjari boje slovanske povodnji, jim že moramo reči, da jej s politiko sovraštva proti Slovanom ne ubeže. Kdor meni, da z izbruhi Jeze odvrača povodenj — naj bo le pripravljen, da ga zagrnejo valovi 11 _ Za občinske volitve. Sestanek zaupnikov za zgornjo okolico. V petek, dne g. t. m.t se bo vršil na žeijo zaupnikov v Bazovici, Padričah, Gropadl in Trebčah, sestanek zaupnikov zgornje okolice, na katerem se bodo pretresale kandidature za III. volilni okraj. Sestanek se bo vršil po želji omenjenih zaupnikov ob 7 30 zvečer v Sokolovi dvorani na Opčinah. Politično društvo „Edinost" Je razposlalo zaupnikom posebna vabila za ta sestanek in pričakuje, da se ga zanesljivo udeleže v polnem Številu. Ne potrebujejo nas! Dobro tako! Vendar so prišii enkrat socijalni demokrati na dan z besedo, katero so zadrže V2li toliko časa. Volitve so pa i pred durmi in treba Je opreznost!, tcda da ne bi šel v izgubo ta in oni glas, treba se je varovati vsega, kar bi povzročilo zlovoljnog med tistimi, katere potrebujejo, če hočejo zmagati tudi le v enem volilnem okr£}u, kakor riba vode, namreč med slovenskimi voliici. Toda stvar je pač taka, da gospodje socljalnodemokratski voditelji snujejo svoje, gospodje ostali sodrugi pa delajo kar sami hočejo. Gospodom voditeljem gotovo nI vseeno, ali bodo v prihodnjem občinskem svetu Še imeli svoje sedeže, ali ne, in so z ozirom na to važno vprašanje že tedaj, ko volitve še niso bile razpisane, precej izpremenili svoje stališče, ki so ga prej zavzemali napram našim narodnim zahtevam, hoteč tako pokazati svojo dobro voljo. Taki so gotovo gospodje voditelji tudi sedaj, in prepričani smo, da jim ne malo preglavice deiajo razni hujskači, ki kar ne morejo slišati besede o slovenskih narodnjakih in slovenski narodni stranki in ki porabijo vsako priliko, da ob-li|e]o vse, kar je slovensko-narodnega v Tistu s svojo gnojnico. Seveda pa prihajajo potem v javnost razna zatajevenja in opravičevanja, češ, saj se je zgodrlo to brez vednosti strankinega vodstva, saj Je dotičnik storil to „na s .ojo pest." (Todeschini I) itd. Prav tako se tudi izgovarjajo socijalni -demokrati v včerajšnji „Zarji" zaradi onega dogodka dne 1. m3jnika, ko so socijalnl-demokratje v svojem pohodu po mestu prišli tudi pred Narodni dom, kjer so začeli žvižgati in |e zastavonoša obrnil zastavo ter zapretil z kolom proti Narodnemu domu. Kaj naj bi to pomenilo, o tem, mislimo, pač ni treba govoriti, saj smo že povedali svoje k temu pobalinskemu činu Socijalnim demokratom je bilo seveda skrajno neljubo, da smo povedali javnosti ta dogodek in dodali pripombo, ki jim je bila Še neljubša, namreč, da pride prav kmalu čas, ko se bo la grožnja s kolom maščevala na njih samih. Zato pa so se tudi tako razkoračili sedaj v „Zarji", kjer so napisali dolgo storjo o niši nerveznosti, češ, ker smo hoteli dokazati, da so tržaški narodnjaki določili pr«i majnik kot delavski praznjk, kar pa da se nam ni posrečilo. Ce je kdo nervozen, so pač nervozni soci(alni demokrati in vzrok je pač ono, kar smo omenili zgoraj; zato Jim tudi odpuščamo laž, da bi bili mi hoteli dokazovati, da so tržaški narodnjaki določili prvi ma|nik kož delavski praznik. Takih sccijatno-demokratskih „argumentov* smo že preveč navajen!, da bi se še menili zanje. Značilno pri celi stvari je le to, kako se sedaj zopet izgovarjajo gospodje sodrugi, češ da je bila eno samo „mladina", ki je priredila „bu-diinico" (!) po mestu, da je dvigala dreg kvišku tudi pred „Piccolom", „Patrio" in „L?go Nazionale," da je to delala tudi druga leta. Pa pravijo, da ne vedo, kaj si misli „:r. i a d i □ a« pri tem. No, malo čudna je bila res ta brkasta in bradata „mladina" in še bolj čudni so gospodje, seveda „starejši,* ki ne vedo, kaj naj pomenja grožnja s kolom, še veliko bolj čudna pa je njihova zahteva, da naj bi bili mi hodili kontrolirat ono socijalno-demo-kratsko .mladino", kaj počenja pred „Pic- colora* itd., da bi mogli ugotoviti, da je bil „močno žaljen tudi italijanski narod." Hm dal Kaj to briga vendar nas? Naj tu storita svojo dolžnost velika prijatelja „Lege", I gospoda Cerniutz in dr. Puecher! In to se menda tudi zgodi, saj pravijo gospodje v .Zarji", da povedo svoje mnenje „mladini." Povedali so pa tudi S7oje „mnenje" ■am na našo pripombo, da se bo maščevalo ono socijalno-demokratsko pobalinstvo na socijalnih-demokratih samih. In kako so povedali : Cujaio torej: „Pri volitvah, pravi „Edinost", bodo potrebovali socijalni-demokrat je slovenske glasove, pa Jih ne bodo dobili. Tako modruje narodno glasilo v svojt sveti jezi in nervoznosti. Mi se pri tem prav komodno vsederao, zapalimo cigareto in povemo gospodom sledeče: Glede narodnih glasov, ki Jih bodo socijalni-demokratje pri volitvah baje potrebovali, bi dejali „Edinosti", naj o njih le molči in naj si jih vtakne za klobuk. Socijalni-demokratje se niso obrnili do danes še k nobeni stranki s prošnjo za volilne glasove, in se tudi v bodoče ne bodo obračali. O tem sme biti »Edinost" prepričana. S o c i j a I n a-d emokracija živi lahko tudi brez mandatov. Ako pride meseca junija do ožjih volitev med nami in italijanskimi nacijonalci, lahko narede slovenski nacijonalci s svojimi glasovi karkoli hočejo. Vse žu-ganje, češ: pri ožjih volitvah ne bomo gia sovali za socijaliste, je precej smešno stra šilo za otroke." Tako torej! Jemljemo na znanje to socijaino-demokratsko izjavo, da ne potrebujejo naših glasov, samo, da precej dvomimo, da ostanejo gospodje socijalni-demo-krati pri tej izjavi, kajti zna se zopet dogoditi, da bomo čitaii nekega dne nekje, da je to nekdo izjavil na — „lastno pest" in da strankino vodstvo za to ni vedelo prav nič. Je pač taka: ko se začne človek po tapljati, se lovi tudi za bilko ! Pozor rojaki! Kdor prejme kak magistralni odlok o reklamacijskih zadevah, naj se takoj obrne na našo volilno pisarno v Narodnem domu, kjer dobi potrebna pojasnila. Seja mestnega sveta. Vprašanje reklamacij v mestnem svetu tržaškem. V spopolnitev našega včerajšnjega poročila o predsnočnji seji mestnega sveta na| pripomnimo sledeče: Svet. Puecher je stavil nujni predlog v zadevi reklamacij. Mestni odbor namreč, ki ima o reklamacijah razsoditi, se je postavil v zadnji seji na to stališče, da se zavrnejo one reklamacije za vpis ali izbris v IV. razredu kot neutemeljene, pri katerih ni dovolj dokazano, da Je dotičnik že 3 leta nastanjen v tržaški občini; kot dovolj dokazano pa se naj to smatra šele tedaj po nazoru mestnega odbora, kadar to izhaja i^ registrov mestnega anagrafičnega urada; tako, da kdor dokaže 3ietno bivanje s potrdilom policijskega ravnateljstva, ne velja, če ne izhaja istočasno tudi iz registrov anagrafičaega urada, da je dotičnik že 3 leta v Trstu. Svet. Puecher z ozirom na to pripominja, da je anagrafičen urad v rokah večine, da sta manjšini od sodelovanja v njem izključeni, zato govornik nima do tega anagrafičnega urada nobenega zaupanja ter ne smatra njegovih dokumentov zanesljivim. Poleg tega kritizira govornik tako postopanje večine, kakor ga je pokazala v tem slučaju, za neliberalno in antidemokratično. Stavi nujni predlog, naj mestni svet izjavi svoje mnenje, da se ima v slučaju, ko re-klamant dokaže svoje triletno bivanje v trž. občini, tudi če ne izhaja to dejstvo iz registrov anagrafičnega urada, vendar ugoditi v ugodnem smislu reklamaciji, tako namreč, da bo dotičnik imel volilno pravico. K debati o nujnosti se oglasi za besedo Svet. W i 1 f a n , ki pravi, da je zadeva z ozirom na to, da se imajo vršiti volitve že 8. junija, zelo nujna. Zadeva pa je zelo važna tudi se stališča politične morale. Mestni odbor je pokiican v to, da da zadnjo roko na delo voliiskih list. Vsi vemo, da je nepošteno delo Že pri posamezniku, če falsificira volilno pravico, kaj pa naj porečemo Šele, če to dela tista oblast, ki je poklicana v to, da da podlago volitvam? Mestni odbor bi se predvsem moral držati zakona; zakon pa ne predpisuje dokumentov, s katerimi naj se dokaže trditve. Če pa je pri privatnih dokumentih prepuščeno sodniku (v tem slučaju mest.odboru), da presoja sam o njih verodostojnosti, nam nudijo pa favni dokumenti kompetentnih oblasti absoluten dokaz, in ravno v kolikor se tiče pri-glaševanja, ima v Trsiu (in sploh kjer obstojajo policijske oblasti) za to skrbeti redarstvena oblast, in je torej edino za to kompetentna; to kar dela občina je njena privatna st/ar in dokumenti anagrafičnega urada torej nimajo značaja uradnih dokumentov. — Kaj pa deia mestni odbor? Javne dokumente kompetentnih oblasti zapostavlja glede vrednosti privatnim dokumentom občine. Jasno je, da deia mestni odbor tako le zato, ker je v interesu večine ; zato pa Ima to postopanje nemoralno in nepravično tendenco, vsled česar mi to postopanje tudi obžalujemo. Kako da večina postopa le v interesu svOje stranke, dokazuje tudi dejstvo, da se je odrekla stoletni tradiciji, da je sprejela slovenske vloge in jih rešuje: vse le zaradi strankine koristi, da se namreč, kolikor mogoče slovenskih reklamacij završe. Javna komisija pa se ne bi smela nikdar tako daleč spozabiti, da bi zakrivila zločin... Svet. Mrak (razkačen): Molčite 1 Napravite kazensko ovadbo f r, t Predsednik posvari dr. Wi!fana, naj se vzdrži izrazov, ki razbur[ajo. Svet. Wi I f a n : V brambl pravic se smem posluževati vsacega orožja! Predlagam, da se sprejme Puecherjev predlog in nJega nujnost. Svet. S a m a j a priznava nujnost Pu-echerjevemu predlogu. Pravi, da se mestni odbor ni oziral na potrdila policije le tedaj, kadar je iz kakšnega drugega dokumenta (delavske ali vojaške knjižice) izhajalo, da je dotičnik v teh 3 letih bil odsoten. Sicer — pravi — tudi potrdila policije niso zanesljiva, saj je potrdila policija 3letno bivanje nekomu, ki je bil izgnan iz Trsta. Na vse zadnje pa je reklamacij, ki bi bile odbite iz takega vzroka, malo. Svet. Mrak odreka predlogu nujnost češ, da je v zadavi, o kateri se govori, kompetenten le mestni odbor in da sploh ne spada v mestni svet. Polemizira proti izvajanjem svet. Wilfana In predlaga, da se odbije prediog Puecherja. Izvajanja svet. M-aka pobija v kratkih pa jedrnatih besedah svet. Wilfan, na kar povdari svet. S1 a v i k, da tu ne gre za slučaje, o katerih je govoril svet. Samaja, ko je poleg policijskega potrdila o 31etnem bivanju izhajalo iz drugega dokumenta, da je bil dotičnik v zadnjih 3 letih odsoten. Mestni odbor Je temveč odbil tudi take reklamacije, katerim so bila prlicžena policijska potrdila o 31etnem bivanju in ni iz nobenega drugega dokumenta izhajalo kaj nasprotnega, če le dotičnik ni bil vpisan tudi pri anagrafičnem uradu. V dokaz, kako natančno se vodi anagrafični urad, navaja dej stvo, da je pri tem uradu razvidno, da le on oče 5 otrok, dočim Jih ima v resnici 6; dalje da živi že od 24. avg. 1912 v Koloniji, anagrafični urad pa ga ima še vedno zapisanega v ul. Rossetti, kjer je prej bival. Vi zahtevate — zaključi govornik — ne, da je dotičnik 3 leta v Trstu, ampak da Je pri vas zspisan, in to je napačno. H honcu pojasni svet. Puecher radi onega izgnanega, da je prav lahko mogoče, da je policija izrekla izgon nad njim, da pa je izgom sam cdnesla, ali pa da se jI ni posrečilo izgnati ga. Slednjič priporoča govornik svoj predlog in njega nujnost. Pri glasovanju o nujnosti so glasovali za le Slovenci in socijalisti (od večine ni glasoval za niti Samaja, ki je v svojem govoru priznal nujnost!) Predlog Je torej propadel ia mestna večina bo neženirano ali pa še z večjo slastjo reševala reklamacije v smislu — ne zakona, ampak koristi njih stranke. ___ Domačo vesti. Iz policijske službe. Konceptni policijski praktikanti Sreč :o Brezigar. Avgust Mišetić in Karel Stemberger so imenovani za provizorične policijske koncepiste na svojih dosedanjih mestih. Nov rudarski inženir. — Iz Ljubljane se je preselil v Trst avtorizirani rudarski Inženir Henrik K a i i s, ki Je že zaprisežen kakor izvedenec. Kako se strinja to? Dunajska „Information" je korespondenca, ki nosi pečat tistega avstrijskega patrijotizma, ki opravičuje vse, kar se godi v imenu naše države v sedansi balkanski krizi. Tako opravičuje v svotem izdanju od 5. t. m. tudi kooperacijo naše države z Italijo v Albaniji. Naglaša sicer, da nlkdo ne misii na delitev Albanije med obema državama in da gre le za — pacificiranje. Ali s tem svojim nagfašanfem je v navskrižju se sedanjo pisavo tudi tacih dunajskih listov, ki so v notori^nih zvezah z našim uradom za vnanje stvari in ki izražajo resne pomisleke proti e v e n t u-velni delitvi, sosebno oa proti temu, da bi Italija dobila Valono. Sodeč po tem, stvar vendar ni tako nedolžna, kakor bi jo hotela predstavljati „Information". Ista „Information" pa piše v istem izdanju na drugem mestu, da ima Jadranska razstava tudi velik političen pomen v smislu, da treba z ogorčenjem odklanjati vsako ptuje posezanje v naše pravice na Adriji ter čuvati našo lepo obal, kolikor daleč teza, pred vsako invazijo! Tu Je sedaj umestno vprašanje: od katere strani se imamo bati posezanja v naše pravice ob Adriji, invazije na našo lepo obal?! Kdo je naš konkurent, kdo si lasti pravico do nadvladja na Adriji ? f Ni-11 to ravno Italija? Ia, ali ne gre stremljenje Italije za tem, da dobi ravno na albanski obali trdne opore za izvrševanje tega nadvladja? Kako se torej strinja kooperacija z Italijo v Albaniji z načelom ogorčenega odklanjanja vsacega posezanja v naše pravice na Adriji ?! Kje na svetu je še kdo pobijal kon- kurenta s tem, da ga ... jači ? ! Ne, tc se ne strinja I Dunajski italijanof.li. — „Slovenec" piše : Dočim izražata .Neue Freie Presso", „Zeit" ia celo .Arbeiter-Zeitung" največje pomisleke proti paralelni akciji Avstr.je in Italije v Albaniji, so srščaaskosociaUl Uiti, ki so svojčas najhujše proti Italiji besneli, postali zdaj Čudovito prijazni nasproti Italiji. Dočim Je še nedavno tega v očeh teh ljudi pomenjalo preveliko zaupanje v Lahe le malo manj nego veleizdajo, so danes v njihovih očeh veleizdajalci tisti, ki avstrijske državnike pred Italijo svarilo. Predvsem se odlikuje v tem ozlru .Deutsches Voiksblatt", ki na poseben način spaja krščanski socializem z nemškim nacionalizmom. Ta list, ki Je svolčas zagovarjal vojsko z Italijo, nj ve zdaj prehvaliti laške zvestobe in lojalnosti in si Je po svoji denunciantskl maniri dovolil spraviti s sedanjim mednarodnim položajem poleg d.ra Kramafa v zvezo tudi — d.ra Susteršiča. Pravi namreč, da sta ta dva politika svojčas opozarjala Avstrijo na nevarnost, ki nam preti od Italije zaradi Albani|e in da se te misli zrcalijo zda| tudi v dunajski .Zeit", s katero da Je dr. Kramar v zvezi. Po mnenju „D V -pa je to le „panslavlstični trik". Avstrijski Slovani svare namreč Avstrijo baje zal > pred Itaiijo, ker bi Adrijo radi rezervirali za — Srbijo. Zato da Avstrijo nagovarjajo, naj rajši stopi v stik s Srbi, nego di kooperira glede Adrije z Italijo, ki je pravi sovražnik AvsHje. .Deutsches Voiksblatt* pa meni, da je 11 a I i I a naravni zaveznik Avstrije proti slovanski nevarnosti. Naj se nam ne zameri, če to pisanje označujemo kot budalost, kateri ni izlepa para. Italiji je pangermanizem ravno tako dober ali slab kakor panslavizem. Njej Je le za Valono. Lahom je ravno tako prav, če jim pripomore do Va-lone Avstrija ali Rusija, da jo le dobi s čim manjšim trudom. Će |e .Deutsches Voiksblatt" tako slep, da bi Valono Lahom kar danes rad na krožniku ponudil, mu ne moremo pomagati. Zakaj, če misli, da potem Lahi pojdejo z Avstrijo skupno na — panslavizem, se presneto moti. Lab! imajo za Valono vse kaj drugega pred očmi, nego panslavi*tično nevarnost, ki je nJim, po dunajsko rečeno, .vuršt". Će imajo Lahi Avstrijo enkrat v Adriji zaprto, ne pojdejo v vojno nad Srbe In Crnogorce, da Jih podavijo, kakor bi gospod Vergani rad, ampak irasjo hvaležnejši cilj pred očmi. Vsak ve, kara Lahe srce vleče. Zato upamo, da bodo naši državniki dalekovidnejši nego .Deutsches Voiksblatt". Pohvaliti moramo .Slovenca", za to lekci|o na krščansko-socljalno adreso. Kr. hrvatska navtična šola v Bakru, edini zavod te vrste, na katerem je učni jezik hrvaščina in ki je vzgojil že celo vrsto najboljših kapitanov naše trgovinske mornarice, prireja vsako leto za svoje dijaštvo naučna potovanja po Jadranskem morju. V ta namen Je na razpolago Šoli lastna šolska ladja, Jadrenica .Vila Velebita", ki je priplula dne 6. t. m. v tržaško pristanišče pod poveljništvom kapitana g Nikole Gerechthammerja. Z ladjo je prispelo v Trst 40 gojencev zavoda s svojimi profesorji. Medpotoma se je .Vila Velebita" ustavila v Puli, kjer si je dijaštvo ogledalo arzenal vojne mornarice, muzeje in druge mestne znamenitosti. V Trstu si Je dosedaj ogledalo di|aštvo ladjedelnico pri Sv. Roku, muzeje, akvarij, prosto luko, Miramar itd. Ladja ostane do sobote v tržaški luki. Rekli smo že, da je navtična šola v Bakru edina šola te vrste, na kateri je učni jezik hrvaščina, in zato je tudi umljivo, da jo je tukajšnji .Triester Tagblatt" tako lepo izpremenil v .navtično šolo v — R-ki", da bi človek potem mislil, d3 Je to morda kak italijanski ali madžarski zavod, kar pa ni res, ker je to kraljeva hrvatska Šola, ki ima svoj sedež v hrvatskem Bakru. Eaak, a!I po neinformiranosti ali namenoma storjen pogrešek smo čitali tudi v uradnem .Osservatoru", ki govori o .ogrski trgovinski akademiji", katere last naj bi bila .Vila Velebita". Pripomnimo naj tudi, da je to tudi edina navtična šola v Avstro-Ogrsfci, ki ima svojo lastno ladjo-jadrnlco, na kateri se gojenci po teoretičnem pouku v šoli tudi praktično irvežbajo zlasti v ravnanju z Jadri, kar Je vzllc sedaa|emu paroplovnemu prometu vendar velike važnosti za vsakega pomorščaka, kajti prav to manevriranje z jadri Je za mladino najlepša prilika, da si okrepi telo in tudi energijo duha. Vsej oni naši mladini, ki se želi posvetiti pomorski službi, bi torej prav toplo priporočali to šolo, ker bi jej zlasti učni jezik — hrvaščina — kot Slovencem ae delala velikih težav in tudi sprejemni pogoji niso pretežki. Zahteva se ie dovršesa ljudska šola. Vsa tozadevna pojasnila gotovo prav rado podaja ravnateljstvo zavoda. Mladim pomorščakom in njihovim učiteljem pa želimo najboljših uspehov na njihovem naučnem potovanju, v ostalem pa: dobro nam došli v Trstu! Agenti — provokatorji. Pred par dnevi smo opozorili naše čitatelje, naj ne reagirajo na razne napade s strani naših nasprotnikov, ki Iščejo svo|ih žrtev. Izvedeli pa smo, da |e na Opčinah te dni neka pri-vandrana tevtonka z najostudaejšimi ža- V T:Stu, dne" S. maja, „EDINOST" gt. 127. Stran m; Utvami vsega, kar je slovanskega, izzivala neke domače gospodične. Ker jej pa gospodične niso hotele sploh odgovarjati, je to pretepen ko to tako razkačiio, da je, meni nič tebi nič, Slovenke naznanila na žendarroerijo kot veleizdajalke. Predrznost je tu gotovo doseg'a svoj višek. Naše ljudi opozarjamo na ta slučaj in jih še enkrat prosimo, naj mirno prenašajo napade takih podležev, ki hočejo naše ljudi spraviti v nesrečo, ter naj na take žalitve poiščejo zadoščenja drugje, kakor stori to slovenska gospodična z Opčin. Podle izzivalce pa opozarjamo še enkrat r.a to, da ni vsak dan sobota in da eden ali drugi Izmed njih prej ali slej dobi zasluženo plačilo. Kadilnikovo kočo na Golici otvori letos SPO Binkoštne praznike. Internacijonala v pravi luči. Napreden, ki so ga napravili tržaški socijalni demokratje na narodnem polju v poslednjih dveh letih, je res velik. Pred dvema letoma, ko smo se pripravljali na Štrajk, smo bili peki, ki smo v 90% večini Slovenci, vabljeni v ta bo| s slovensko-laškimi vabili. Vsakdo je dobil v slovenski kuverti slovensko naslovljeno, slovensko-laško vabilo. In to je bilo tudi pravično in pravilno. Toda, časi se izpreminjajo, si misli tržaški pekovski kralj Vinko Kermolj, pa nam je poslal vabilo na zborovanje v laško-slovenskem jeziki?, poleg tega je pa slovenščina na teh vab! i na tak način zverlžena, da moramo skro mi pekovski pomočniki proti temu protestirati kar najodločneje. Ali se gospoda jugoslovanski sodrugi še vedno ne morejo emancipirati od napolkamoristlčnih načel? Ali še vedno ne vedo, da je 90 več kot 10, ter da gre vedno prednost onemu, ki znaša skupaj denarne in druge žrtve? Tako vidimo, da internacijonala na narodnem polju vidno in rapldno — hira. Sestanki planincev. — Ker se je od mnogih strani izraziia želja, da bi se uvedli tudi v mestu tedenski sestanki planincev, kjer naj bi se v družabnem krogu vršili prijateljski razgovori o smotrih in ciljih turistike itd., naznanja podružnični odbor 3PD., da se bodo vršili ti sestanki vsak petek zvečer od 8 30 dalje v rest. »Pri ireh kronah", vogal ulice Giotto, in prvi sestanek se bo vršil jutri v petek dne 9. majnika. Razun teh sestankov v mestu se opozarjajo planinci, katerim se nudi prosti Čas tudi v popoldanskih urah, na običajni sestanek „Planinskih sokolov" ali „Četrtkarjev" na Višu vi, (Konkonelu) pri Ferlugi, kjer se shajajo tržaški slovenski planinci že več let vsak četrtek popoldne. Dobrodošli na vseh teh sestankih tudi vsi prijatelji slovenskih planincev I .Balkanska vojna". Prejeli smo : S?o-Ječasno je bilo naznanjeno v .Slov. Narodu", da izda Bamberg & KIeinmayrjeva tiskarna v Ljubljani temeljito spisano „Balkansko vojno" v prevodu iz nemščine. Naznanilo je bilo prlobčeno in marsikateri bi si bil rad nabavil to delo, kt izhaja zdaj v nemščini v posameznih zvezkih po 60 stot. Od tistega naznanila se;ii oa Je vse tiho, tako, da človek ne ve, ali bo delo izhajalo, ali ne ? Imam sfcer „Balkansko vojno" iz „Katoliške tiskarne", ki je sicer skrbno in dobro pisana, ali temeljito obdelana snov vendar ni; imamo dalje tudi konfiscirano „Dnevovo" „Balkansko vojno", ampak Jaz sem prepričan, da bi tudi napovedano Izdajanje dotičnega dela iz nemščine ne bilo odveč. „Potovanje po Skandinaviji". Pišejo :am : Gdč. učiieijfca Msrica Gregoričeva je v Četrtek, dne 24. m. m, ob priliki sestanka Učiteljskega društva predavala o svojem potovanju po Skandinaviji. Predavateljica se je Izkazala kcUzborna opazovalka, ki ume vtiske, ki jih |e nabrah na svojem potovanju, podati tudi poslušalstvu v tako zan.mivi obliki, da ga ce mine pozornost vse do konca. V resnici bi bilo želeti, da bi gdč. Gregoričeva ponovila svoje predavanje ob prvi priliki tudi pred širšim občinstvom. Na bir.koštno nedeljo popoldne priredi Šijakobška čitalnica družinsko zabavo, pri kateri nastopi naš najboljši salonski rnagist-čarodejec g. Jos. Domines. Poleg imenovane točke Je na sporedu več šaljivih tro- in četverospevo«-. VelevaŽno za vse, ki imajo svoj denar naložen. Ravnokar je izšla brošura .Varnost hranilnih vlog za časa vejoe". V danaŠnjfh razburjenih časih se vsakdo boji za svoj denar, ki ga ima naloženega v hranilnici aH v posojilnici, tcda po vsej krivici. Denar je a v naših denarnih zavodih tudi za časa vojne popolnoma varen. To nam Jasno dokazuje ta brošura. — Vsled tega naj si jo kupi, kdor ima denar naložen v kakem denarnem zavodu. Posebno pa priporočamo našim denarnim zavodom, da kupijo po več, iztisov te brošure ter jih razdele med svoje' vložnike. Ea izvod velja 30 vin., s poštnino 35. vin. Dobiva se po knjigarnah, ali pa v; tiskarni „Sava* v Kranju. Žena ▼ XX. stoletju. O tem predmetuj je predaval minulo soboto g. F. L. Turna' v „Narodnem domu". Opisal [e položaj ženstva v posameznih zgodovinskih dobah, i začenši pri primitivnih narodih, kjer je mo-j rala žena izvrševati precej teška in odgo- j vorna dela, saj se |e mož pečal le z lovomj in s pašo. V patrijarhalni dobi so pripadali ženi še nekoliko lažji posli: poleg hišnega opravila in vzgoje otrok jej je ostalo le še tkanje. Pri Grkih vidimo ženo prvikrat na polju znanosti in umetnosti, ker vsa težja dela so opravljali sužnji. V srednjem veku, v dobi cehov, je smela žena izvrševati tudi samostojno obrt, kar pa jej je bilo začetkom novega veka zopet odvzeto. Proti koncu 17. stoletja pa se |e začela razširjati hišna industrija in žena je zopet dobivala večja dela. Šele v času strojnega napredovanja nastopa zopet v javni industriji. Stroji zahtevajo natančnejšega in elegantnejšega dela, ki ga najlažje izvršujejo ženske in otroške roke. Največ žen |e danes zaposlenih po konfekcijah in papirnicah. Pri poljskem obdelovanju prihaja žena vedno bolj v poštev tam, kjer raste izseljevanje moških. Centralizirana kapitalistična produkcija izkorišča premoogokrat žensko silo in s tem tudi družinsko. Posledica tega pa je snovanje ženskih društev za varstvo žen, mater, dojencev, nezakonskih mater itd. Prvo polje ženskega javnega dela je biia poleg omenjenega tudi oskrbovanje bolnikov in bojnih ranjencev; prva propagato-rica te misije je Angležinja že v krimski vojni. V veliki meri razširja današnja žena tudi popularno izobrazbo med ljudstvom, deluje za alkoholno abstinenco in higijeno in dr. Svoje Izvajanje je predavateliutemeljeval z dobrimi statističnimi podatki. Poudarjal je pomen in važnost ženskega gibanja v zasebnem in Javnem življenju. Ponudil se je tudi pri angleških sufragetkah in raznih ženskih poklicih današnjega časa. Cim bogatejši je narod, tem lažje reslgnira na žensko delo. Končno je izrekel željo, da bi se tudi na Slovenskem pojavil večji zmisel za feministični pokret, pri čemer pa so potrebne ženske organizacije, glasila in zlasti zadostne šole. Predavanje je bilo dobro obiskano, zlasti s strani ženstva. Gotovo bi našla tudi nadaljna predavanja podružnice CMD mnogo zanimanja med našim občinstvom. Majniško slavnost priredi podružnica CMD v Skednju v nedeljo. 11. majsika. Zabava bo sicer priprosta: godba in sreč-kanje. V šotorih bodo brhka dekleta raz-prodajala raznovrstne predmete, ki bodo okrepčevali in raz veselje vali. Vstopnine k tej pomladanski veselici ni nobene. Z ozirom na dejstvo, da se vrši veselica le v korist otroškega vrtca, pričakuje odbor mnogoštevilne udeležbe. Kakor znano, ima škedeejska podružnica v oskrbi tudi vsak-, danjo šolsko kuhinjo za ubožne gojence j otroškega vrtca. Ker je pa med množico; otročlčev večina revnih, se je podružnična J blagajna že popolnoma izpraznila, letos; zlasti zato, ker ne dobiva podružnica nlkake podpore iz Ljubljane, kakor jo je dobivala druga leta. Odbor prosi zaradi tega, da se vse, kar je v Škedaju in v njega obližjuj rodoljubnega in podružnici CMD naklonje- ; nega, snide prihodnjo nedeljo na bližnjem i škedesjskem gričku, na Sabatnjaku. Saj poleg skromne zabave, ki jo nudimo, je vendar že pešpot na Sabatnjak istočasno prijeten izletlč, ki podaja prediven razgled.' Vsakdo, komurkoli sta na srcu uspeh otroškega vrtca in procvit podružnice CMD, naj torej pride odboru na pomeč, to Je: naj se udeleži majniške veselice na planem. A ker bo imela naša podružnica že itak preobilo stroškov z raznovrstnimi pripravami, se obrača njen odbor do vseh domačinov s prošnjo, da podare po svojih močeh kak predmet za .kolo sreče*. Darila sprejema ta-n'ca škedenjske podružnice CMD. Italijanski ,Rdeči križ- na povratku iz Bolgarske. Z Reke nam ooročajo: Dne 6. t. m so se vračali iz Bolgarske črez Reko, Št. Peter, Krmin vojaki italijanskega .Rdečega križa". B*ll so pri bolgarski armadi. udeležili so se bitk pri Lnzengrsdu 'n Lile B jrgssu ter bili tudi pred Čataidžo. So n n l/elikanska zaloga pohištva io tapecarij :: Paolo Gastwirtb :: TKT, ti. Stadion SL S - TCIefon 22-85 OUSa tfedollfta Penit« Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Kdo«ai«i izkf. Veliko zalofin v trstu Najcenejše ograje iz žične mreže, pohištvo železno in iz medl dobavlja, kakor Je dokazano, tvrdka VALENTIN BERGffi A N GRADEC Podružnica Trst ul. Nuova št. 27. Tel. 19-79. Cenik at 1 zastonj. Slavnemu občinstvu naznanjam, d* sem prevzel dobroznano trgovino jestvin Antonija Mikelič v Trstu, ul. Rojan št. 8 FRAN SLUGA. F0T0GMFIČN! ZAVOD a Donico Petener ulica Giosue Carducci štev. 20. izvršuje fotografije ob priliki Hrme po najnižjih cenah in Je že znan po svojih izborno iz>ršenih izd Ikih. PSALMA mm ft^MMfl^z^vr PETRDCAPTDL odpravlja prhljaj, zabranjuje izpadanje las, pospešuje rast las ter jih napravlja svetle in voljne. Prodaja se v dobrih lekarnah in drogerijah po K 120 steklenica. §€Ll 5 J 1 VSAKE VRSTI ZA VSE STROKE ATELJE BABUDER c^Vr ANTON SKERL - TRST mehanik, zaprisežen izvedenec. Tr| Carto Gektal itev. 10—11, Tel. 1734 Zastopnik raznih tovarn avtomobilov, motokolea Itd. Generalni zastopnik tovarne avtomobilov ..Ford*. Zaloga avtomobilov, motokoles itd. Napeljava in zaloga električnih zvonikov; prodaja gramofonov, ksenofonov in fonografoT. Zaloga pnprav za točenje piva. Lastna delavnica za popravljanje li valnih strojev, koles, motokolM itd. — Velika zaloga pripadkov. VillL* Matrata* |ara«a. iUii 8iužbe v I rtjUVbIM t-govini na deželi. Prijazne pismene poru ibe na inseratni oddelek Edinosti pod „Solil-nost it 981". 981 A nn Anif*Q starozvanaa, odklna, prei Loni n|JIIClllud, Boschetti & C o, Nabrežina, je zopet v obratu. Apno najboljše Kakovosti. Najnižje cene. Prekupcem popuat. Lastnik J. Wild. 902 flHHo se osebi lepa mebliraoa soba z U UUci mostovžem in prostim vhodom in brana. Belvedere 57, IL____?f? Qlnwfinni Sentjakobčani! Josip Bjdval, čevljar, OlUVolitfl ulica Montecchi 11 nasproti C. M. Seli, se vam priporoča. Sprejemajo se vsakovrstna popruvila in naroč la po mer. Daje družbi sv. C. in M. 2°/„. 978 Ctorinunnin 8 3 «<>bami in kuhinjo z vodo OldlluVallJU se odda 24. maja v hiši št. 8 via Amerigo Vespucci (Sv. Jakob). 9t>5 In volnenega blaga (lastna krojačnica). Velika izHer oblek za birmo Arinto Levi V Trst, ulica S- Ccrdnccl 3Z. milim H. D. 0. ▼ Trstn. allca Carradori št. 18 o jo seda? »odi g. HDJKO HOSIČ, m dote vedno sveže pivo, prve vrste vino-ttrsa, ^orka m mrzla jedila on vsakem fiavau Va razpolago več sob za prenočil po nizkih cen&h. - Piiporoča s* z* obilen obisk. Ofirio en otrok na hrano, star mesec in pol, UilUcI ou ali pa če bi želel kdo zastonj g spo dinjo z otrokom, samo da doji sama. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti. 994 pni i7liran*na inteligentnega trgovskega I vi l£UOUllC3«JClv pomočničnika se sprejme takoj za trgovino na deželi. NaBlo t jo e inseratni oddelek Edinosti. 995 Odda mleko, 3C0 litrov na dan. Ponudbe Sw buflet S. Sebastiano Si. 6. 996 IffllhariPfl ** j® popolnoma zmožna svoje IVUlIdrll/U stroke, išče slovenska družina. Plača po dogovoru. Oglasiti se je pri gospej BiCkovi, vratarici v Narodnem domu, glavni vhod. 1001 Odda n« ▼ najem postelja za delavca, ulica 3C Istitutto 13, pritličje, levo. 1000 Priporočljive tvrdke. A PlPC P P Trat' Via Barriera v. 33, vrata • lllfcUtllj 13. Damska krojačnica. Izdelnie vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze zc gledališče itd. Cene zmerne. Velika zaloga dvokoles In ilvalnih stroja v, gramofon«*, arkaatronav prt gp.tjel - H, Oarlaa, Stolna illaa it. 2 ln 4-■ahanlćna dalavnloa. — Prodaja na obroka. Caaikl franko. Vallka zaloga vsakovrstnih »trajav rabljenih pa oaaL ■■ Celeste Furlani ■■ Trste ulica Belvedere štev. 57 priporoča cenj. občinstvu svojo trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga. Blago je vedno BveŽe in cena jako zmerne. Postrežba tudi na dom. UMETNI ZOBJE *»ie**tfctani« zobov Izdiranja zofcav hm = vsake festečms s Dr. J. Čermžk V. Tuschsr sokasdravnlk koaees. sobru W3B» TRST MSSESaeae Miloši delit Cietrma fctev, IS, O. r Zaradi preselitve se prodaja v čevljarnici „Rila Sartorella" Trst - ulica Barriera vecchia št*. 10. vse blago po jako znižanih cenah ; ievlji za racške, ženske in otroke vseh vrst. TEODOR KORN Trst, ul. Miramar štv. 71 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. TKEJEMAJO 8E YSAKOVtt8TNA = !>ELxV IN POPRAVE = PO NIZKIH OE3JAH. :: Delo dobro in zajamčeno. :: Taill. 25-ŽG. □ Poslovodja: FranJ« Jenke. Artistični fotografični zavod Ezio de Rota - Trsi ulica Barriera vecchia št. 27 (nnsju . lekarne Picciola). — Fotografiije na svetient in motnem papiriu, plastično in naravnu i2-vršene. Povečanje vsake slike na Hje, akvnr^^ ali pastel. Specijaliteta : Dopisnice z artist v niiri pozami 10 komadov 3 K. Zavod je prt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira te ob kakoršnem si bodi vremenu. ptmlaftto zžra^jenje j llriMaHbtl Pftl cena - • K P20 nnaaniM tuj Popo]Dakura6^k. „ e~ Sirup iz saeaparile . . Bteklenica „ 2 — „ „ „ „ jodiran* „ „ 2 50 ZALOGA V LEKARNI » GALENO ^ u.loa 8. CUlno - Telefon 2 0-7 6. Vicko Peruzović Trst, u ica Oiaseppo Parini 14. pri pore Ča svojo gostilno in točilnico dalmatinskega vina lastnega pndelk . Prodaja se črno, belo in op >lo vino ^er prvuvrs: puotigamovo pivo. Kuhinja Vtdao pripravljenH Vino na debelo fn za družine po po sebnih cenah. Botre! Botri! Vsakovrstna darila za svoje blrmauee dobite v dobrozii»ul urarni in zlatarni ff n jun.B.1 j 1 al. Vlnosnzo Belllnt it. 13. AJOgOllill A 1UU nasproti cerkvi sv. Antona novega Velikanska izber Jotogra/skih aparatov vsake vrste. aparatov, Jilmov, stekel za fotografiranje i. t. 3. ■f glasovite tvrdke „Kodak". K. BIJFFA, Trst,€orso 2.