Poštnina plačana v gotovini C«na Din 1' Stev. 56 V Ljubljana, sobota 8. marca 1941 Uto VI. Neodvisnost, nedotakljivost meja in mir -tudi bodoče vodilo naše mnanie politike Jugoslavija navzlic vsem propagandnim poskusom ne bo krenila s svoje poti Belgrad, 8. marca. m. »Vreme« in »Politika« Prinašata danes uvodnike, v katerih obravnavata zunanjepolitično stališče naše države z ozirom na novi položaj na Balkanu po vkorakanju nemških čet v Bolgarijo »Vreme« v uvodniku »Jugoslavija danes« med drugim pravi: Z vkorakanjem nemških čet v Bolgarijo je nastal na Balkanu nov položaj, s katerim stvarna in hladnokrvna politika Jugoslavije mora računati. Novi položaj vsiljuje tudi Jugoslaviji jas- odločitve. Toda ko se sprejemajo veliki in važni sklepi, vpliv z raznih strani skuša vidno delovati v tej ali oni smeri. Razne neumne in zlobne vesti naj bi ustvarile duhovne pogoje za uspeh Poskusov, vplivati na naše sklepe. Danes je bolj kot kdaj koli potrebno poudariti, da sklepi, ki se bodo sprejeli, izhajajo izključno iz koristi naše države in našega ljudstva. Politika Jugoslavije, ki je s svojo daljnovidnostjo in pravilno presojo dosegla, da je naša država ostala v najhujši vojni vseh časov zelenica miru, ima dva temelja: sodelovanje s sosedi, zlasti s tistimi državami, ki s svojo dinamiko in močjo oblikujejo usodo Evrope, in tistega področja, kateremu Jugoslavija organsko Pripada, likratu neomajna in odločna obramba vseh osnovnih načel, na katerih je postavljena naša država in njena, s krvjo priborjena svoboda. Prav po sodelovanju z državami jugovzhoda in s sosednjimi velikimi silami se je ta cilj naše poli-litike dozaaj najpopolneje uresničil. Če torej Jugoslavija mora danes sprejeti kakršen koli sklep, bo ta mogel biti samo enodušen in v skladu z vsemi načeli naše politike. Mi in svoboda, neodvisnost in državna nedotakljivost Jugoslavije se edino lahko ohranijo v sodelovanju s tistimi silami, ki so s svojo dosedanjo politiko do Jugoslavije pokazale, da spostujejo našo državo in njene koristi, njene življenjske zakone, neodvisnost in mir. Ni slučajno, da je vprav te dni bilo s pristojnega nemškega mesta poudarjeno, da so odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo odlični in da jim ni treba ničesar dodati. Zaradi tega so vse vesta, ki govore o kakršnem koli poslabšanju našega zunanjega političnega položaja, neresnične ter hočejo samo ustvarjati vznemirjenje. Po odločnih besedah Predsednika in podpredsednika naše vlade, da *KMlo osnovne pridobitve, na katerih sloni naša svoboda, tudi osnovno merilo v vseh bodočih odločitvah, je vsak nadaljnji poskus za ustvarjanje Z|nede z lažnjivimi vestmi zločin nad narodno skupnostjo, narodno državo in bodočnostjo. Jugoslavija lahko s popolnim zaupanjem gleda v svojo bodočnost, zavedajoč se svoje moči in pravilnosti svoje politike. Nova Evropa je na obzorju. V njej bo Jugoslavija močna, samostojna, mirna in svobodna in bo zavzemala tisto važno mesto, ki ji pripada. »Politika« objavlja članek »Jugoslavija in položaj na Balkanu« ter pravi: mir na Balkanu, sodelovanje z vsemi sosedi, ki so pokazali razumevanje za to politiko, je bilo vodilo vsega zunanjepolitičnega delovanja Jugoslavije za te vojne. Mi^ smo stalno poudarjali, da smo pripravljeni na vse žrtoe, ki jih od nas zahteva takšna skupnost, ter smo to dokazali. Naša država in naše ljudstvo sta potrpežljivo in požrtvovalno sprejela vse omejitve in tudi vse osebne žrtve, ki jih je zahteval položaj na svetu. Vzdrževanje miru in reda na Balkanu smo smatrali kot svoj prispevek za evropsko skupnost. Sodimo, da bo mirni Balkan storil lahko dragocene usluge Evropi v blagoslovljenem trenutku, ko bo vojna vihra prenehala uničevati najboljše človeške dobrine. Zadnji dogodki na naših mejah so brez dvoma spravili našo državo v izreden in napet položaj. Čeprav so pogoji za ohranitev miru na Balkanu po novih okoliščinah v naši neposredni soseščini mnogo težji, bo Jugoslavija ostala še nadalje zvesta svoji politiki miru in nevmešavanja v vojno ter bo storila vse, da vztraja na tej poti. Pri tem se naslanja na soglasnost vseh slojev pri narodih Jugoslavije, ki so v preteklosti dokazali, da sta jim narodna svoboda in državna neodvisnost vredni največjih žrtev, čeprav so okoliščine spravile politiko naše države v kočljiv položaj, moramo vztrajati na dosedanji poti. V tem trenutku preskušnje za to ne sme nihče podleči vestem, da smo krenili s te poti. Vodstvo Jugoslavije, ki se mu je posrečilo našo državo doslej voditi skozi težke dogodke nedotaknjeno in mirno, bo tudi v bodoče skrbelo za varnost države in neodvisnost, za čast našega ljudstva in nedotakljivost naših meja. Mir in hladnokrvnost sta danes potrebnejša kot kdaj koli prej. Napovedi o bližnjem nemškem napadu iz Bolgarije Prihodnji teden turški odgovor Hitlerju Vesti 8. marca Sofija, 8. marca. o. United Press. Spričo nepretrganega prihajanja novih nemških oddelkov v Bolgarijo, na turško in grško mejo, napovedujejo nevtralni vojaški opazovalci, da bi Nemčija utegnila napasti Grčijo in Tracijo že v prihodnjih 48 urah. Nemška vojska je za prevoz čet zasegla vsa bolgarska javna in zasebna motorna vozila. Iz Ankare prihajajo poročila, da bo turški ministrski predsednik Ineni prihodnjo sredo jasno povedal, kakšno je sedanje in bodoče stališče Turčije do dogodkov na Balkanu. Zdi se, da je turški poslanik v Berlinu že dobil naročilo, naj v imenu predsednika republike Inenija odgovori na Hitlerjevo spomenico. Bolgarska poslanska zbornica je potrdila predlog finančnega ministra, da se iz prihodnjega pro- računa takoj da 600 milijonov levov za pokritje stroškov, ki izvirajo iz novih bolgarskih vojaških obveznosti do Nemčije. Nemško zasedbeno vojsko bodo preskrbovali Bolgari v okviru količin, določenih po trgovinskih pogodbah med Bolgarijo in Nemčijo. Notranji minister Gabrovski je vsem bolgarskim oblastnim upraviteljem in okrajnim glavarjem podal navodila, naj neprenehoma pojasnjujejo prebivalstvu, da gre pn nemški zasedbi izključno za življenjske koristi in varnost Bolgarije. Oblasti ne smejo dovoliti, da bi se umetno ustvarjalo škodljivo razpoloženje ter slabil zdravi narodni duh ali oviralo prijateljsko ravnanje z nemško vojsko. Vsi zadnji ukrepi so bili izdani v soglasju z nemško vlado, da se v Bolgariji ohrani re din mir ter da se zavarujejo njene koristi. 133. dan vojne med Italijo in Grčijo: Tretja sprememba italijanskega vrhovnega poveljstva v Albaniji Nekje ▼ Italiji, 8. marca. Stefani: Uradno vojno poročilo it. 273 se glasi: Na grški fronti: Nič novega. Atene, 8. marca. o. Atenska agencija: Uradno poročajo, da je grška vojska imela zadnje dni si- Vojna v Afriki: 100 nemških letal nad Malto Zasedeno ozemlje v Somaliji in Abesiniji je že večje od evropske Anglije Nekje v Italiji, 8. marca. o. Stefani poroča; 2'2. italijansko uradno vojno poročilo pravi: V Vzhodni Afriki: zavrnili smo neki sovražnikov napad v okolici Kurmuka v zgornjem Sudanu. V bojih pri Kerenu smo prizadejali sovražniku občutne izgube. Berlin, 8. marca. Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči: V Severni Afriki so nemški bombniki obsuli z bombami lažjega in srednjega kalibra sovražnikove kolone, zbirajoče se čete in taborila pn Derm. V taboriščih so nastali hudi požari. Uničili smo mnogo sovražnikovih vozil. Nekaj poslopij so bombe uničile, druga pa nevarno poškodovale. Oddelek nemških napadalnih bombnikov (strmoglavcev) je snoči z dobrim uspehom napadel pristaniške naprave in doke v Lavaleti na otoku Malti. Z obstreljevanjem z letal eno uničili nekaj letal. Ugotovili smo, da je letalski napad t. m. na letališča Halfar na Malti povzročil na 'stališču veliko razdejanje. Med drugim smo uničili tri težke bombnike, veliko delavnico in neko “arako, več letalskih lop in nekaj letal je pa Bevarno poškodovanih. Kairo, 8. marca. Reuter: Vrhovno poveljstvo britanskega letalstva na Srednjem vzhodu Poroča med drugim: Malta: Ob hudem napadu na Malto dne marca, katerega se je udeleževalo nad 100 sovražnikovih letal, je bilo sestreljenih 16 nemških letal, mnogo drugih pa je bilo poškodovanih tako, da se verjetno niso mogli vrniti v svoja oporišča. V boju med našimi in sovražnikovimi letali je bil sestreljen samo en britanski lovec utpardt. Nekaj škode je bilo na zgradbah. Med moštvom pa ni izgub. Boji okoli Kerena se nadaljujejo. Britansko topništvo in letalstvo sta srdito bombardirali Postojanke v tem odseku. Britanske čete, ki so pred kratkim vkorakale v italijansko Somalijo in nato v Abesinijo, imajo na tem tiodročju pod svojo oblastjo ozemlje, ki je tolikšno kaikor britansko otočje. Število ujetnikov se je povzpelo več kakor na 21.000. jajen uspeh na albanskem bojišču. Neprestani italijanski protinapadi so bili odbiti in so včeraj grške čete zajele 1050 italijanskih častnikov in vojakov ter veliko vojnega materiala. Italijanske čete so bile pregnane z utrjenih postojank. Pri vseh teh napadih je grško letalstvo pomagalo e bombardiranjem. Tudi angleško letalstvo je neprestano razbijalo italijanske postojanke v okolici Tepel eni ja in letališča v Val oni, Draču in Tirani. Z V6eh teh poletov pa eo grška in angleška letala brez izgub prispela na svoja oporišča. Izvedelo se je, da je pri zadnjem srditem italijanskem protinapadu na srednjem odseiku bil popolnoma uničen 53. italijanski polk. Na bojišču so mrtvi obležali tudi v*i častniki polka * polkovnikom Fredom Bassijem. Snoči je atenski radio objavil, da je italijansko ▼ojno ministrstvo odstavilo dotedanjega italijanskega vrhovnega poveljnika na albanskem bojišču generala Cavallera, Na njegovo mesto pa je bil postavljen general G el oso. To je tretja sprememb« vrhovnega poveljstva ▼ Albaniji. Pomorske izgube na Sredozemlju, Atlantiku in ob Afriki Ameriške vojne ladje bodo spremljale prevoze v Anglijo Washington, 8. marca. United Press: Ameriški •enat je na včerajšnji seji e 62 proti 28 glasovom favr?'l dodatni predlog zakona o podpiranju demokratičnih držav. V predlogu je bila določba, ki ameriškim oboroženim ladjam prepoveduje, da bi v konvojih spremljale vojni material, poslan v Anglijo. , i* ta predlog zavrnjen, bodo ameriške vojne Jadie lahko spremljale ameriške parnike v Anglijo, kar bo Ameriko nujno privedlo v vojno. Nekje t Italiji, 8. marca. Stefani poroča: 273. italijansko uradno vojno poročilo pravi: Na Sredozemskem morju in v vzhodnem delu Sredozemlja so naša letala napadla sovražnikove ladje v konvoju, čigar spremstvo je bilo močno, in zadeli neko križarko, neki torpedni rušilec in tri parnike. Berlin, 8. marca. o. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča, da je neka podmornica potopila dve angleški oboroženi ladji s skupno 12.061 tonami. London, 8. marca. o. Reuter: Kanadski letalci «o včeraj ob holandski obali bombardirali in potopili nemško ladjo 2500 ton. Skupno število potopljenih ladij pri različnih operacijah v preteklem tedna je doseglo število 24, s skupno 65.000 tonami. Pri Lofotih so Angleži potopili 11 nemških ladij s skupno 18.000 tonami. V Kiemaji pa so zajeli 5 italijanskih trgovskih ladij s skupno 28,000 tonami. Mornariško ministrstvo z obžalovanjem sporoča, da sc je potopil rušilec *Dainty«. Koncert za našo vojsko v ljubljanski Operi Združenje rezervnih častnikov, vojnih prostovoljcev in ljublj. radijska postaja priredile ob 25-letnici ustanovitve prve jugoslovanske prostovoljske divizije v opernem gledališču v Ljubljani koncert za našo vojsko. Koncert bo v nedeljo, 9, marca ob 16.30. Pri tej priliki bo govoril v imenu vojnega ministra poveljnik dravske divizijske oblasti general Stefanovč in ban dr. Natlačen. Izvajali bodo nato pester pevski, glasbeni in recitacijski spored. Koncert bodo prinašale vse jugoslov. radijske postaje. Prevoz ubitih nemških letalcev Maribor, 7. marca. Pred nekaj dnevi se je pripetila pri Derventi v Bosni letalska nesreča, pri kateri je zadela katastrofa nemško vojaško transportno letalo. Štirje letalci so pravočasno odskočili s padali iz letala, štirje pa so z letalom vred treščili ob tla ter se ubili. Letalo je zgrešilo smer ter je bilo prav za prav namenjeno v Bolgarijo. Danes pa ao te Štiri mrtve nemške letalce peljali skozi Maribor v njihovo domovino. Trupla so bila v posebnem vagonu, katerega so priključili brzovlaku ter ga v Mariboru pripeli k nemški garnituri, s katero se je vožnja nadaljevala v N e ničijo. Preteklo noč ni bilo ne nad AngHio ne nad Nem- čijo nobenih letalskih nastopov, poročajo iz Berlina in iz Londona Od kar je Italija Ha ▼ vojno, j* Anglija morala mobilizirati velike pomorske sil® oa Sredozetn-lju, na Indijskem in Rdečem morju. Sredozemskega morja ne more Anglija več uporabljati za svoj promet, izgube, ki jih j« ItaUja prizadejala angleški mornarici, so znatne, kakor potrjujejo poročila laškega vrhovnega poveljstva, čigar resnost in odkritosrčnost je znana. Po teh poročilih je bilo potopljenih 20 angle^tih vojnih ladij, poškodovanih 43 vojnih ladij, torpediranih 14, potopljenih 26 podmornic, 58 parnikov 7 petrolejskhil ladij. 41 parnikov je bilo poškodovanih, sestreljenih pa 805 angleških letal. V Albaniji nista Grčija in Anglija mogli doseči nobenega resnega uspeha — razpravlja »Gior-nale d’ltalia«. Italija ima v Albaniji 24 divizij, 9 polkov bersag-lierjev in granadirjev, 23 bataljonov fašistov-ske milice ter 18 bataljonov financarjev in orožnikov, vsega kakih 450.000 mož. Tako so ugotovili Grki po znamenjih na oblekah laških ujetnikov, poroča atenska agencija. Moskovski radio poroča, da je bilo po prihodu . nemške vojske zaprtih čez 100 bolgarskih komunističnih prvakov, med njimi vsi pravi voditelji. Sloviti ameriški izumitelj, srbski rojak Nikola Tesla, je v zadnjih časih izpopolnil izum tako imenovanih »smrtnih žarkov«. Pravi, da z njimi lahko ustavi delovanje letal na daljavo 400 km, stroški za potrebne priprave bi znašali dva milijona dolarjev, stroji bi lahko bili izdelani v nekaj mesecih. Po tem času bi bila Amerika docela zavarovana pred vsakem tujim napadom. Tesla je iznajdbo ponudil v nakup vladi Združenih držav, piše »Newyork Times«. Kaže pa, da Tesla ne bo mogel prodati svojega dragocenega izuma, ker so trgovci s topovi zdaj vložili preveč kapitala za izdelavo sedanjega obrambnega in napadalnega orožja, Teslov izum pa bi jih spravil ob zaslužke. V Magellanovem preliva ob južnem koncu Amerike je pred dvema dnevoma prišlo do hude pomorske bitke. Zdi se, da so angleške vojne ladf* stražile v prelivu in čakale, kdaj bo peljala skozenj katera nemška vojna ladja, ki jih ne-’ kaj križari po Atlantskem in Tihem morju. Podrobnih poročil o poteku in izidu bitke še ni, poroča United Press iz Buenos Airesa. Trije novi Rooseveltovi osebni zaupniki bodo prihodnji teden odpotovali v Anglijo. Njihova naloga je, z vsemi silami delati za pospešitev pošiljanja ameriške pomoči. Roosevelt jim je dal neomejena pooblastila, da lahko v tem pogledu ukrenejo kar koli, je povedal Rooseveltov tajnik Earley ameriškim časnikarjem. Podpredsednik francoske vlade, admiral Darlan je v Parizu imel posvete z nemškim poslanikom Abetzom, z bivšima zunanjima ministroma La-valom in Bonnetom ter s pariškim kardinalom Suhardom. Z Nemci je sklenil sporazum, da se dosedanja poluradna poročevalska agencija Havas spremeni v francosko-nemško trgovsko družbo, v kateri bodo Francozi imeli večino. Admeral je po posvetih povedal, da bo v kratkem odpravljena cenzura nad francoskim tiskom, pač pa bodo ustavljeni vsi listi, ki bi nasprotovali politiki sedanje vjade, javlja United Press. Na Norveškem bo še ta mesec prišlo do važnih dogodkov. Sestavljena bo nova vlada s Quisliagpm na čelu, ki bo razglasila trajno priključitev Norveške k nemškemu cesarstvu, napoveduje londonski radio. Govorice o premirju med Grčijo in Italijo so nesmiselne. Nemčija ni v tem oziru nič pritisnila na Italijo, kakor sploh še nikdar ne od začetka sedanje vojne. GrSko vojsko za zdaj še varuje slabo vreme, toda to varstvo ne bo več dolgo trajalo, izjavlja agencija Stefani. V bolgarski zbornici je bila včeraj razprava o zadnjih dogodkih. Poročali so zunanji minister Popov, vojni minister general Da-skalov in notranji minister Gabrovski, vsak o položaju na svojem delovnem področju, poroča agencija Avala. Sovjetska uradna agencija Tass spet enkrat zanikuje in sicer poročila, da bi bili Sovjeti — danes! — zahtevali od Rumunije neka pomorska oporišča ob Črnem morju. Turška vlada je odklonila dovoljenje za predvajanje nemškega filma »Zmaga na Zahodu.« Za dovoljenje je posredoval poslanik Papen sam, ko so film pokazali turški vladi in predsedniku republike, poroča atenski radio. Angleški kralj in kraljica sta s predsednikom poljske vlade generalom Sikorskim obiskala poljsko vojsko na postojankah ob škotski obali, poroča Reuter. Angleško letalstvo in brodovje je položilo mine ob vseh obalah severne Norveške do Gibraltarja, zaradi česar se je potopilo nad 100 nasprotnih ladij. Mine so zavrle nemško plovbo v Baltiškem morju in kielskem prekopu, pravi neko poročilo angleškega mornariškega ministrstva. General Wavell ima ▼ Severni Airiki in na Bližnjem Vzhodu 20 divizij, med njimi tri oklopne, eno brigado Poljakov in dve brigadi Francozov. V Sudanu in Keniji je 220.000 mož. Vse te množice vojakov in orožja pa so močno izčrpane zaradi odpora italijanskih čet, popolnoma je bilo treba obnoviti dve okleipni diviziji, ki sta bili skoraj uničeni v Cirenajki. Angleške izgube znašajo na deset tisoče mrtvih in ranjenih. Vse te sile so prikovane na italijanska bojašča, medtem pa se bliža pomlad in z njo poostritev vojne, piše »Giornale d’ltalia«. Včeraj se je vrnil z Dunaja ▼ Bukarešto voditelj Romunije general Antonescu, ki je imel pred dnevi na Dunaju sestanek z maršal. Goringom. Ameriško zunanje ministrstvo poroča, da je vlada sklenila omejiti delovanje italijanskih konzulatov v Združenih državah in zahtevala od Italije, da eapre dva konzulata, ker sta se ameriška konzulata v Palermu in Napoliju motela _ izseliti. Naj se je položaj v Bolgariji razvijal tako ali tako, nepristranski opazovalec mora priznati, da Bolgariji ni ostalo drugega, kaVor sprejeti nemške zahteve. Po zasedbi Bolgarije so neki načrti z Jugoslavijo, o katerih je vedel poročati tuji tisk, ostali brezpredmetni. po zasedbi Bolgarije, Jugoslavija za Nemčijo in Italijo nima več tistega vojaškega pomena kakor prej, saj je zdaj izključena možnost za kak angleški vojaški nastop na Balkanu, piše današnji »Hrvatski dnevnik«, ki kakor vsi listi v državi obračunava z zlobnimi propagandnimi poročili glede naše države. ZbirKe za zimsko pomoč v Nemčiji so letos vrgle 671 milijonov mark (10 milijard dinarjev), skoraj za 100 milijonov mark več, kakor lani, navaja DiNB. Romunske oblasti zavračajo ameriška n> švicarska poročila, da bi bili Angleži, ie bombardirali romunske petrolejske vrelce, poroča Stefani iz Bukarešte. Plesni večer Tatjane Farčičeve Plesno umetnost v Evropi vodita danes dve oneri, ki sta obe nekako mako močni. Prva Sola, ki se še najmočneje drii v romanskih državah, se naslanja na tradicije klasičnega baleta in je v našem stoletju dosegla svoj višek z Diagilevom, Pavlovo in Lifarjem. Vsi ti vodilni rušiti plesalci so največ ustvarjali v Parizu. Druga šoJa pa vodi moderno smer iz Nemčije in so jo izoblikovali in utrdili Laban, Wigmannova in v zadnjih letih Joos ter Mlakarja. Med obema stremljenjima so velik« na-■protja in velike razlike v pojmovanju ple6ne umetnosti vobče. Naša sodobna slovenska plesna generacija se je naslonila skoraj izključno na dognanja nemške šole in smeri, pri tem pa krenila celo v skrajnosti, ki so 6 pravim plesom komaj še združljive (Vidmarjeva, Paulinova), dočim je plesna dvojica Mlakarjevih že globoko v bogati in zdravi sintezi stremljenj in stvaritev obeh smeri. Tatjana Farčičeva je snoči pokazala, da je ostala popolnoma v okviru ruskih in francoskih mojstrov sodobne umetnosti. Sicer bi 6i pri njej skoraj ne mogli zamisliti izražanja in podajanja v klenem in programsko ozkem podajanju plesa v smislu nemške šole. Pri njenem plesu se je videlo, da ima klasični balet vendarle še največ pristnih in resničnih zakladnic plesa kot umetnosti ; pri baletu Tatjane Farčičeve se je zopet lahko ugotovilo, da v umetnosti najpristneje podaja in izživlja svoja dožitvetja tisti nadarjenec, ki ne ustvarja po programu in na- črtu, ampak evobodno sledi inspiraciji in resnični notranji ustvarjalni sili. Na sporedu solističnega baletnega koncerta je podala Farčičeva pet točk, vse na zelo znane skladbe. Tehničnega znanja je pokazala izredno mnogo, da celo preseneča in že daleč ni več začetniško, posamezne skladbe pa je podala s tolikšno silo plesnega izražanja, da se je samo še povečal in utrdil sloves o njenem velikem talentu. Tehnično znanje bi upravičevalo nekoliko več vsebinske drznosti in razmaha, toda zdi se nam, da je bilo vendarle bolj v skladu z vso zamisljivo sporeda, da je ostalo vse v okviru zdrave zmernosti, ker ano že videli, da »pretencioznost* ▼ taki zvezi bolj odbija in kvari umetnikovo pot, kakor pa bi ji koristila. Operno gledališče je bilo polno kakor le redkokdaj. Mladi umetnici čestitamo na lepem uspehu, ki ga je doživela v Ljubljani in po svoje pomagala k vzgoji smisla za plemenite plesne oblike. * P. S. Plesalko je spremljal operni orkester. Vendar pa je 6noči »godel« tako, da bi v bodoče tujim gostom nikakor ne priporočali, da si najamejo to čudno družbo, ki še najbolj znane skladbe (Chopinov »Noctumo«) podaja tako, da bi bilo težko najti besedo, ki bi takšno izvajanje lahko dovolj drastično označila. Tudi Straussov »Valček« bi najbrž kakšen kavarniški orkester izvedel lepše in točneje. Ljubljana od včeraj do danes Brez oblaka je bilo včerajšnje jutro, krasen dan nas je razveselil. Popoldne ni bilo več tako prijetno, ker so se začeli spet zbirati oblaki. Vendar je bilo veiemo nebo ponovno jasno in spet napovedovalo lepo jutro. Toda čez noč se je vnovič zoblačilo, tako da se zdi kakor bi se zdaj vreme ravnalo po načelu: en dan lepo, en dan dež. Nov častni član Jegličevega akademskega doma Ljubljanski župan dr. Jure Adlešič, ki je znan podpornik in dobrotnik siromašnih akademikov, je bil izvoljen za častnega 'Mana Jegličevega akademskega doma. Društvo mu je izročilo krasno diplomo za dokaz resnične hvaležnosti odbora in revnih akademikov, ki uživajo ugodnosti novega doma. Zgodnja zidarska sezona Vsaj ena reč letos streže zidarjem, čeprav ni toliko dela, kakor bi si ga bilo želeti — vreme. Zgodaj je prav za prav ptandelberku« v tistih skromnih prostorih,; ki so bili obupno tesni, zabasani vsevprek, da so se ljudje drug drugemu utegnili komaj izogibati. V takih prostorih je seveda pravilno m redno poslovanje kar si je le moči misliti otežkočeno. V novih prostorih pa se bo to delo labko izvajalo z vso točnostjo in postrežljivostjo. Polzela Z veseljem smo pozdravili vest, .da je tukaj-šna bivša kemična tovarna prodana. Saj že skoraj 18 let ni bilo v njej nobenega zaslužka. Sicer smo mislili, da bo takoj začela obratovati s polno paro. To se še do sedaj ni zgodilo, vendar pa precej delavcev podira nerabne stavbe. Ne vemo pa tudi ne, ali bodo potem nove zidali, ali samo stare podrli? Zelo dobro bi bilo za naš kraj, ako bi začela obratovati tovarna, katera bi zaposlila starejše moško delavstvo. Tukajšnja tovarna pletenin še precej dobro zaposluje samo ženske in mleajše fante; zato morajo v mnogih hišah voditi gospodinjstvo možje. SkladMče ca žito dražbe »Silos« je razen nekaj malenkosti dogotovlieno. Stavba je mogočna in lepa; želimo si samo, aa bi bila tudi polna. SAVINJSKI HMELJ JE DOSPEL V ODESO Prva pošiljka savinjskega hmelja je že dospela v Odeso. Tako je hmeljarjem zagotovljeno tudi izplačilo druge polovice izkupička prodanega hmelja, kar bo Savinjčanom v teh časih res prav prišlo. Z veseljem so hmeljarji sprejeli tudi vest, da se bo v kratkem pričelo z nakupovanjem druge partij«, ki bo potovala preko Nemčije. Ob razstavi slovenske moderne umetnosti v Ptuju Ptuj, 7. marca. Stari Ptuj tiho sanja ob Dravi, ob robu Slovenskih goric, Ptujskega polja, z druge strani pa se vanj ozirajo valovite in lepe Haloze, Donačka gora, Boč in zeleno Pohorje. Tiho in skromno je življenje v njem, prav zato pa prijetno. Napol podeželsko mesto: gimnazija in meščanska šola sta najvišja prosvetna zavoda v njem. Kulturni vali redko kdaj pljusknejo vanj. Redke so umetniške prireditve: koncerti, razstave itd. Domača društva prirejajo večere, kjer ljudem nudijo vsaj malo kulturnih lepot. Ker se nihče iz večjega kulturnega središča (iz Ljubljane ali Maribora) ne spomni, da je tudi ptujsko prebivalstvo lačno kulturnih dobrin, nihče izmed teh se ne zaveda, da tudi sleherno srce slovenskega Ptujčana želi spoznati dela in prizadevanja slovenskih umetnikov, ki so vsekakor enakovredna vsaki tuji umetnosti, se zdi, da je to malo mestece odrezano od večjih kulturnih središč Slovenije, če v Ptuju ni večjih umetniških razstav, niso krivi temu Ptujčani, ki bi razstave v svoji sredi prav gotovo radi videli in jih z veseljem obiskovali. Odgovornost za to nosijo razni umetniški klubi in društva na vseh koncih Slovenije, ki jih je več (saj je pri nas v navadi, da že trije ali štirje ljudje hočejo imeti samostojen klub), pa se ne spomnijo, da bi svoja dela razstavili pri nas. No, da smo Ptujčani sploh imeli priliko videti, kako in kaj umetniki delajo, se moramo zahvaliti prejšnjemu profesorju na tukajšnji gimnaziji g. K. Jiraku in sedanjemu profesorju g. Francu Miheliču, ki sta vsak posebej priredila razstavo svojih del. — če razna pevska društva in »Maticec koncertirajo po raznih delih naše države, pa se na Ptuj ne spomnijo, čeprav bi pri nas dosegli morebiti enak uspeh — seveda ne v prvi vrsti materialnega — in bi bili potrebnejši kot marsikje drugje, ne leži ta krivda na našem mestu. Naj povesta Akademski pevski zbor iz Ljubljani in Trboveljski slavček, kako sta bila ob priliki svojih koncertov sprejeta v Ptuju in kakšen je bn uspeh oziroma kakšen pečat sta vtisnila prebivalstvu. To je nekaj misli, ki so se vrinile v ospredje ob jutrišnjem velikem kulturnem dogodku za mesto Ptuj in njegovo okolico, ko bo odprta razstava slovenske moderne umetnosti. Razstavo prireja >Klub slovenskih akademikov« v Ptuju, kateremu dolgujemo zahvalo za ta važen dogodek. Razstavljalo bo 17 slovenskih umetnikov: klub neodvisnih (12) iz Ljubljane, trojica Gorše-Kos-Maleš, profesorja K. Jirak iz Maribora in K. Jakob iz Murske Sobote. Žal, da niso zastopani še nekateri drugi predstavniki slovenske moderne umetnosti, da bi tako lahko pokazali Ptuju in svetu prerez vsega slovenskega umetniškega dela. Vendar bo tudi to, kar bomo videli, dovolj zgo-voren dokaz vsem, ki jim slovensko prizadevanje in delo ni pri srcu, da narod, med katerim živijo glasniki njegove duhovne kulture, še dav^ no ni zapisan smrti. Želimo, da bi razstava, ki bo dvignila Ptuj iz njegovega vsakdanjega življenja, doživela svoj popoln uspeh, kakršnega tudi v Ptuju zasluži. —jkc II Spet je zapel pri Celju „rdeči petelin Posestniku Jakobu Štoru je ogenj povzročil 150.000 dinarjev škode Celje, 8. marca. Pred kratkim smo poročali o velikem požaru v Arji vasi pri Petrovčah, kjer je neznanec zažgal gospodarsko poslopje posestnika Ježovnika. Požari v Savinjski dolini in celjski okolici se v zadnjem času kar vrste in vse kaže, da se je pojavila v celjskem okraju spet zločinska požigalska družba, ki uživa nad besnenjem »rdečega petelina.« Snoei ob tt. je izbruhnil požar v Tremerjih pri Celju. Gorelo je pri posestniku Jakobu štoru. Domači so ogenj opazili, čim je plamen švignil izpod poda gospodarskega poslopja* Zločinec je zažgal kup slame ob slamoreznici. Ogenj se je hitro razširil ter zajel v pol ure vse poslopje. Na kraj požara so najprej prihiteli gasilci iz Celja, kmalu za njimi pa tudi gasilci i* Gaberja in iz Laškega. Škodo, ki jo je požar povzročil posestniku Jakobu Štoru, cenijo na 15.000 dinarjev. Obnova procesa zaradi umora na Planini pri Žrečah Celje, 7. marca. Dne 7. avgusta lani so našli na Plainini pri Zrečah v kleti 52 letno Julijano Gosakovo, ki je ležala v krvi na tleh ob zeljnati kadi in hropela. Iz razbite lobanje je vrela kri, blizu nje pa je ležala okrvavljena sekira. — Morilec je udaril ženo trikrat po glavi, nato premetal stanovanje, vendar ni mogel ničesar odnesti. Umora je bil obdolžen pastorek umorjene posestnice, 30 letni posestnik Gosak Franc. Okolno-sti, da med pokojnico in pastorkom po izjavah nekaterih prič ni bilo dobrega razmerja, so Gosaka močno obteževale. Razprava je bila enkrat preložena na predlog branilcev, ki sta predlagala, da se zaradi nejasnih izjav posameznih prič zaslišijo nove priče, obenem pa izvrši tudi sodni ogled na kraju zločina. 15. novembra lani je okročno sodišče o Celju obsodilo Gosaka na 15 let robi je, na trajno izgubo častnih državljanskih pravic, na plačilo kazenskih stroškov in povprečnino 1500 din. V razlogih je predsednik senata poudaril, da se obsodba opira predvsem na nesoglasnost obdolženčevega zagovora in prič zoper njega. Gosak Franc je kazen sprejel z glasnim zatrdilom: »Gospodje sodniki, jaz sem nedolžen. «To je vedno poudarjal in to poudarja tudi vedno v zaporu, v katerem je vložil proti sodbi priziv in revizijo-Apelacija je sedaj sodbo razveljavila. Datum ponovne razprave, ki bo prt okrožnem sodišču v Celju, še ni znan. Vsa javnost, zlasti pa prebivalstvo konjiškega okraja z vsem zanimanjem pričakuje te razprave. Na trgu je dosti zelenjave in semen Ljubljana, 8. marca. Vedno bolj se bližamo pomladi. Na trgu je vedno več pridelkov, ki jih prinašajo pomladni časi. Lep je pogled na Cankarjevem nabrežju po dolgi vrsti prodajalcev z rožami. Poleg vrbovih mačic so bile razstavljene že tudi trobentice, so pozvanjali zvončki in tudi teloha je bilo precej. Na Vodnikovem trgu je bil danes velik promet. Prevladovala pa je zelenjava. Prodajalke so imele mnogo radiča. Veliko je bilo tudi motovilca, ki so ga prodajale merico po 1.50 din. Enako ceno je imela tudi merica regrata. Bliža se setev. V trgovinah s semeni je v teh dneh velik promet. Pa tudi na trg že prinašajo doma vzgojena semena kmetice iz bližnje okolice. Zelenjadarji že pripravljajo vrtove. Ker so endivija in zelnate glave že zmanjkale je v zgodnji pomladi težko najti v gospodinjstvu nadomestila za sočivje. Zato si pomagamo s setvijo solate v toplo gredo ali pa v zavetju, proti soncu obrnjen prostor, ki je zavarovan pred severnimi vetrovi ter ga čez dan ogreva sonce. Jajca so obdržala isto ceno kot so jo imela pred tednom. Za kovača je gospodinja lahko kupila 8—9 jajc. Danes je bilo na prodaj zelo veliko jajc, dočim je bilo perutnine znatno manj. Kokoši so veljale od 30—45 din, petelini od 25—40 din, velika gos je veljala 90 din, purani pa so bili od 100—120 din. Domači živi zajci so veljali od 20—25 dinarjev. Velika je izbira pri prodajalcih sadja na spodnjem koncu živilskega trga. Prvovrstna jabolka prodajajo tam kilogram od 10—12 din, drugovrstna jabolka so cenejša in velja kilogram od 8—10 din. Kilogram suhih sliv velja na trgu 16 din. V trgovinah so cene suhih sliv različne po kvaliteti in velja kilogram tudi 24 din. Orehi so na trgu po 14 din, luščeni orehi so pa znatno dražji, ker velja kilogram od 48—50 din. Skrivnostna smrt starčka Maribor, 7. marca. Pri posestniku Namarju v Gradišču pri Framu je umrl 71 letni preužitkar Franc Pliberšek, doma iz Kalš v Šmartnem na Pohorju. Smrt starčka se je pripetila v zvezi s takimi okolnostmi, da so orožniki prijavili dogodek državnemu tožilstvu ter je slednje odredilo, da se truplo pokojnika raztelesi ter se na ta način dožene, zakaj je moral umreti. Imel je namreč težke poškodbe, o katerih pravijo ljudje, da mu jih je zadal s škornjem njegov sin. Sodna preiskava, ki je v teku, bo pojasnila, v koliko so te govorice upravičene. SELD0H TRAČE: KORAKI V NOČI Roman t slikami Tedaj pogleda Marie na maletfa človeka, ki s« ji je prikazal v čisto drugačni luči. Prvič je pod njegovo obzirno dobrotljivostjo odkrila nekaj potuhnjenega in skrajno neprijetnega- »Jaz bom storila isto! Verujte ml, gospod Daxburry, vaše nočne pustolovščine me prav nič ne zanttnajo!« »Dobro, zelo dobro! A sedaj se dogovoriva o vsebini, ki jo bova izpovedala. Jaz nameravam izjaviti, da sem šel po Severni ulici proti Veliki ulici, ko sem opazil človeka, ki je stal pod ulično svetilko. Ko se je ta človek okrenil proti meni, sem v njem prepoznal Cashaona. Ker pa sem na njegovi črni Usti, sem hrabrost zamenjal za noge. Skratka — pobegnil sem. Casbdon me je sledil in tako sem zašel v meni nepoznano predmestje. Tskrat pa je prišla biku policija in Cash-doti sc je moral odstraniti ■ #« da je vse to precej dobra povezano.« Utihnil je, malo začudeno pogledal deklico in nadaljeval: »Seveda je zelo narodno, če si mora človek pomagati • teko lažjo. Sioar pa to policija itak ne more speljat^ v napačno amer. Neprijetno pa bi le bilo, č« bi moral človek pripovedovati policiji čiato osebne zadeve. Mislim, da bi bilo dobro, če bi tudi vi pripravili izjavo, ki ne bi bila moji nasprotna, to je temu, kar sem pravkar pripovedoval! Mislim, da boste tako dobri in razmislili o tem, saj je najbolj pametno od vsega, kar lahko ukreneva.« Marie je vstala, ga poedraviU bre* besedi in odšla. Ko je bila že zunaj, se je spomnila očeta, ki ae je tako čudno obnašal one noči, ko Je videla Dickyja, kako je bežal v klet... Njen oče je pred n|o gotovo nekaj skrival. In sedaj — ta brezbarvni g. Daxburry ima prav tako nekaj za plotom! Zakaj je bilo g. Daxburryju toliko na tem, da bi vpletel tudi njo v to neljubo zadevo? A kaj misli o njej, kaj je delala one noči v tem pustem kraju, preden jo je pričela preganjati policija? Utrujena je ila na železniško postajo mesta Platha in imela občutek, da se pogreza ves »vet v mračno blaznost. XX POGLAVJE. Trdovraten molk. Popoldne je Hadonu uspelo, da se je rešil bolnišnice, a pred odhodom so ga še {obsipali « nasveti in navodili. * Najprej ja odšel v svojo hišo, kjer je zvedel, da je miss Bugh 5e vedno v avoji sobi. Odločil se je, da poseti polkovnika Datmarja, ter se je k njemu odpeljal s svojim avtomobilom. Vedel je, da ne bo dobil doma Marie, ker je bila v Exfieldu. To je bilo njemu še ljubo, ker je hotel govoriti s polkovnikom na samem Vedel je, da bo to težak pogovor. - Vrata so se naglo odprla in med njimi je obstal polkovnik. Oči so mu bile bolj rdeče kot običajno, kar je pomenilo veliko utrujenost Malomarno je podal roko svojemu gostu. »Zelo mi je drago, ko vas vidim, da ste že okrevali.« »Hvala, gospod!« Hadon se je vsedel v naslonjač in vzel ponujeno mu cigareto. »Mislim, da ste prišli na obisk k Marie,« je rekel polkovnik medtem ko je prižigal cigareto, »Zal mi je, gospod Hadon, a nje sedaj ni dcmal Po vsem tem, kar sera elišal, sta si postala velika prijatelja.« Hadon je prikimal. »Moja največja želja bi bila, da se z njo poročim, seveda z vašim dovoljenjem.« Polkovnik je zmignil z rameni in skušal napraviti prijeten obraz, kar ni bila njegova navada. »Dobro. Marie je že v letih, da o sebi lahko sama odloča. Kar se pa tiče mene, mi zelo ugajate kot zet. Samo mislim, da ste se prenaglili Nekdaj se je o tem pogovarjalo po daljšem poznanstvu in razmišljanju. Rad vam dam dovoljenje, gospod Hadon! Mislim pa, da je bilo Marie zelo malo na tem, če se s tem strinjam ali nc!« Hadon je potegnil cigareto. »Hvala, gospod. Če govorim resnico, jaz danes niti nisem prišel, da bi videl Marie. Ravno tako nisem prišel zaradi tsga, da bi videl Marie. Ravno tako nisem prišel zaradi tega, da bi vas zaprosil za njeno roko... Želel sem, gospod, da bi se z vami raz-govarjal!« Hadon je vstal, šel h kaminu in otresel pepel s cigarete, a nato stopil pred polkovnika in mu pogledal naravnost v oči. »Predvsem vas prosim, da me razumete! Prišel sem k vam kot prijatelj.« Izraz polkovnikovega obraza in oči je postal vedno bolj oster. »Preden mislim odgovoriti na vašo opombo, bi želel zvedeti, kaj mi boste povedali?« Hadon je razumel, da bi vsako elepo-mišljenje bilo odveč. »Dobro, Vi veste, da je naša policija § oklicala na pomoč nekega detektiva iz cotland Varda.« »Jaz vas ne...« »Prosim vas, počakajte malo. Ta detektiv je spraševal mojo služkinjo. Kmalu bo zaslišal tudi miss Bugh. Prišel pa bo tudi do vas.« »Za vraga, kaj me vse to briga ... « »Ko ste prišli zadnjič k meni, me ni bilo doma. Ko sem se vrnil, mi je pravila miss Bugh, da ste bili samo vi v mojem laboratoriju in da ste samo vi mogli vzeti stekleničico a ciankalijem, ki sem prav tisti dan opazil, da je zmanjkala.« »To se pravi, sto vragov, ona je .. • * »Jaz nisem verjel tej obdolžitvi. Izkoristil sem prvo priložnost, da vas vprašano-ali niste imeli še kakšen drug razlog. me obiščete, razen zaradi sporočila vaše hčerke. Takrat sem dobil točen odgovt>r* ki mu še danes verjamem « »A zakaj, gospod Hadon, te drzne opom-be?« Hadon je vrgel svojo cigareto. . »To je tako jasno, da bode skoraj v OL!' Jaz ne morem zapreti ust miss Bugnovi, da ne bi govorila o tej stekleniči«*. Vase ime bo gotovo poleg. Hočem vam samo povedati, odkod vam preti nevarnost, nadejam se, da mi bo celo uspelo prepriča i vas, da je to le prijateljska namera!« »A, zakaj vraga, me obtožujete/« »Povem vam le to, da vas sumipdic«*«. je rekel že ves nejevoljen »V* n^-fi tega razume«. Toda ne boste mogli odto pregnati detektiva iz Scotland larda.« »To bomo še videli... tristo vragov.« (Dalje sledi)- tu in tam Izvozniki sadja, včlanjeni v svojem združenju, so zborovali v Belgradu. Predlagali so več ukrepov, s katerimi naj bi vlada že sredi poletja uredila naš izvoz sadja tako, da ne bi bilo beganja s Penami niti hopotrebne naglice. Predvsem bi izvozniki sadja radi dosegli, da bi blago prevzemala posebna mešana nemško-jugoslovanska komisija na meji. V tej komisiji naj bi združenje izvoznikov dobilo svojega delegata. Z Nemčijo naj bi se že sedaj dogovorili za točno ceno. Dalje bi Mio treba urediti hitrejši način plačevanja od strani nemških uvoznikov. Če bi se cene sadja med izvozno sezono dvignile, naj bi višje cene veljale tudi za tisto blago, ki je bilo že naročeno, pa še ne dobavljeno do tistega trenutka. Proti govoricam, da se v organizaciji pripravlja^ razcep, je nastopila Zveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev. Govorilo se je namreč, da bodo hrvaške nabavljalne zadruge izstopile in ustanovile popolnoma samostojno zvezo. Sedaj pa je zveza, ki ima svoj sedež v Belgradu, izdala sporočilo, v katerem pravi, da ne gre za razcep, pač pa za to, da se zveza preosnuje v skladu s potrebami zadružništva v skladu s posebnimi razmerami na Hrvaškem. Dosežen je bil z zastopniki hrvaških nabavljalnih zadrug sporazum, da bodo Hrvatje ustanovili svojo posebno hrvaško zvezo, vendar pa jo bodo včlanili v osrednjo zvezo in bo tako Zveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev nemoteno delovala dalje v korist državnega nameščenstva. Večje število tovornih in osebnih vagonov misli naročiti generalno ravnateljstvo železnic. V poštev naj bi v prvi vrsti prišle vse domače tovarne vagonov. V ta namen je bila v prometnem ministrstvu konferenca s predstavniki vseh tovarn. Gre namreč za dvestomilijonsko naročilo. Izdelati bi bilo treba 200 tovornih vagonov, 100 potniških vagonov III. razreda, 144 odprtih tovornih vagonov za ozkotirne železnice, 80 zaprtih tovornih vagonov za iste železnice in končno 14 vagonov III. razreda za ozkotirne železnice. Poslovni odbor katoliških škofovskih konferenc ima svojo seje te dni v Zagrebu. Vodi jih nadškof dr Slepinec, prisostvujejo pa tudi sarajevski nadškof dr. Šarič, splitski škof dr. Bonefa-čič, senjski dr. Burič, djakovski škof dr. Akšamo-vič in hrvatski škof Miho Pušič. Na dnevnem redu so vprašan ia, ki se tičejo notranje organizacije katoliške cerkve v naši državi. Tudi letos se je sreča v loteriji nasmehnila le siromašnim in denarja res potrebnim ljudem. Glavno premijo dveh milijonov dinarjev so dobili štirje igralci, ki so kupili četrtinke, in sicer dve v Belgradu, eno v Novem Sadu, eno pa v Ljubljani. Med temi srečnimi dobitniki sta nek revni musliman iz okolice Brčka in neki natakar iz Skopi ja. Tudi novosadski in ljubljanski dobitnik nista bogataša. — Tudi drugi visoki dobitki so prišli v prave roke. Večinoma so jih na četrtinke srečk pobrali razni uradniku Posebni »pripravljalni teden< za uspeh zagrebškega evharističnega kongresa so sklenili prirediti na vsem ozemlju hrvaške banovine od dne 30. marca do 6. aprila. V tem tednu bodo povsod razna predavanja, na katerih bodo govorniki razlagali pomen kongresa in ves prireditveni program. Na zadnji seji prireditvenega odbora v Zagrebu so govorili tudi zagrebški nadškof dr. otepinec, sarajevski nadškof dr. Šarič, profesor «vvr#-c in jezuit Poglajen. Pripravljalni odbor ra-utia na udeležbo 200.000 ljudi iz vseh krajev trvaške, pa tudi iz drugih katoliških krajev v urzživi. Posebno skrb posvečajo organizaciji 8000 pomožnih rediteljev, ki bodo potrebni, da bo prireditev potekla res tako, kako rse njenemu namenu spodobi in da bo povsod vladal lep red. V katoliški cerkvi Kristusa Kralja v Bel-sradu je bila v četrtek sv. maša zadušnica za pokoj duše umrlega španskega kralja Alfonza a III. Sv. mašo je bral nadškof dr. Ujčič ob večji asistenci. Za dvor se je žalne svečanosti udeležil pomočnik dvornega maršala dr. Babič-'■jalski, predsednika vlade je zastopal načelnik Ginič, za vlado je bil minister dr. Čubrilo-yič, potem poveljnik mesta general Petrovič in več višjih uradnikov zunanjega ministrstva. Navzočen je _bil tudi španski poslanik ter poslaniki Turčije, Grčije, Italije, Združenih držav m drugi. Novosadska policija je obsodila fri trgovce na kazen in prisilno bivanje, ker so se pregrešili _ proti določilom uredbe o pobijanju draginje in brezvestnega verižništva. Ravnatelj in poslovodja tvrdke »Meinlt sta dobila po mesec dni zapora in 3000 dinarjev denarne Kazni ter tri mesece prisilnega bivanja v Črni ??ri.’ ^er nista hotela prodajati kave vsakomur, ni « ponjo- Z nekaj manjšo kaznijo in r® 45 pn«uneea bivanja pa je bil obsojen Sr. ie Prodajal kavo Civanip nHK,? kilogram. Njemu so za prisilno IJ.,uVra„.;„;„;Lk,0.S'™”i"c,"S pri Tc,<>v'' »uj»« deta. P,i «ji' " razdehtvi tega denarja, sta bila v Novem skdu navz:rpalk. lamkaj bodo morali ljudje čakati, da i>o voda na soncu izhlapela. Če pa sonce ne bo zadosti močno, pa utegne voda ležati tudi do yede poletja na njivah. In teh slednjih krajev J e precej. _ Nenavaden spor je nastal med nekim šibenl-i„,ni Proda.jaleeni srečk državne razredne loterije rinhn i m . *z okolice. Pred nekaj dnevi je „.Bxi* eJ telefonsko obvestilo, da je na njegovo odhiti P ! d,obltok- Mo* 86 Je podvizal in se Jml n m i>’ rod? tam 80 mu povedali, da so šfeviH,« V" , je doH*rk Pfldel "« neko drugo 8’®v'lk?- Kl"et je pa vložil tožbo proti prodajalcu £ " “h,.ova ve(5{? odškodnino, kajti napačno iKSaPJ'YlP™; , v za^t0- Po "iem so pla-tako hT uLi? iDe ”!°ro veS odsnaH- P™v Pomanjkanje surovin za obrtniške potrebe Vremcnčl10 Celje, 8. marca. Sedaj, ko so izčrpane tudi zlate rezerve, se je pojavilo na trgu veliko povpraševanje za surovinami, ki jih potrebujejo obrtniki pri izvrševanju svojih obrtov. Jasno je, da je obrtnika doletela kar dvojna nesreča, da se je namreč pomanjkanju in oteškočeni nabavi raznih surovin pridružila še draginja, ki preseneča tudi konzumente, ko nimajo prilike nabavljati tako dragih proizvodov. V oblačilni stroki se je . pokazala celo v izvensezonskih dneh precejšnja aktivnost, j-e pa popustila zaradi slabe kvalitete blaga, ki je sedaj na trgu. Vsakdo ima zavest, da plača sedaj slabo blago dražje nego poprej dobro blago. To velja predvsem za obleke, dočim je za obutev dovolj, če povemo, da se je usnje podražilo tako, da marsikdo dobro premisli, predno ga utegne naročiti celo za svoje najnujnejše potrebe. Ugotoviti je torej dejstvo, da je v oblačilni stroki pomanjkanje materijala, kar pa ga je na zalogi, je pa tako drago da naravnost odbija konzumente. V gradbeni stroki je bila aktivnost celo preko zime. To pa sledi predvsem radi bojazni, da vrednost denarja ne bi padla, oziroma, da draginja materijala ne bi postala še .večja Gre tu predvsem za investicije onih kapitalov, ki so dosedaj služili le za obresti. Za take primere je primer draginje povsem zaželjen, da se na ta način saj deloma koristno uporabi kapital, bodisi pri obrtnikih, bodisi pri drugih proizvodnikih in delovnih močeh, ki so saj v teh primerih prišli na svoj račun. Toda ravno v tej stroki je sedaj veliko povpraševanje za materijalom. Često se pojavlja vprašanje, ali bo ta ali oni predmet na trgu ali ne? Tako stanje dovaja ljudi v nezaupanje, posebno še, ker sami proizvodniki uvajajo v svoje proračune in sklepe novo omejitev, ki naj bi jamčila za zaščito obrtnika ali drugega proizvodnika v slučaju,^ če te ali one surovine ali predmeta ne bo moči dobiti na trgu. Zgodilo se nam bo torej,_ da bo hiša brez kljuk ali brez žlebov, ker je zlasti pomanjkanje pločevine in cina postalo pereče vprašanje. Nekatere stroke občutijo draginjo in pomanjkanje surovin že od pričetka vojne, za nekatere pa ^ se je šele sedaj pojavila »Srna doba«. Pomožno osebje v obratih se odpušča, k čemer vplivajo še posebno izven politične razmere. Med ljudstvom se opaža nezanimanje, ki stanje prav za pav še poslabša. Zaradi lažne ovadbe nad 1 leto zapora Ljubljana, 8. marca. Največja grdobija in najhujši zločin je pač laino ovaduštvo, ko človek namenoma povzroča svojemu nasprotniku ali tudi neznancu veliko škodo, hude sitnosti in neprilike in ga spravlja v nevarnost, da lahko zaradi lažnih navedb pri varnostnih oblasteh pride človek po nedolžnem v ječo in mu mogoče celo grozi smrtna kazen. Naš kazenski zakon vsebuje kratka določila za prepre-čenje denunciantstva in lažnega ovaduštva in določa kazni proti osebam, ki zlohotno ali nameno- Filmi — ki jih velja videti ... ali ne videti Na zapoved kraljice (Matica). Ime filmske družbe Warner Bros je bilo pred petimi leti pri nas še neznano: nihče ni zapazil te znamke pod raznimi revijami in varietejsko sobo. Nenadno so pa začela prihajati dela, kakor »Sen kresne nooit, »Robin Hood«, »Poročnik indijske brigade«, »Pasteur«, »Vest človeštva«, »Juarez«, »Poslednja zapoved«, »Dr. Ehrlich«, »Želela sem si otroka« in zdaj »Na zapoved kraljice«. Ime te družbe je postalo znamenje dobrega, umetniškega »velikega« filma. Spoznali smo, da prvi igralci v Ameriki niso Greta Garbo, Tyrone Power ali Clarc Gable, temveč Bette Davis, Paul Muni, Errol Flynn, E. A. Robinson in drugi. Warnerjevi filmi so začeli postajati dogodek, zlasti odkar je ilustrirane romane teh filmov začel prinašati naš list kot eno zdaj najpriljubljenejših svojih zanimivosti. In tako se je zgodilo, da je film »Na zapoved kraljice« včeraj doživel že pri prvi predstavi skoraj triumfalen obisk — ki ga pa delo v nekem pogledu tudi zasluži. Gre za reprezentativni film z zgodovinskim zunanjim okoljem ttr z globoko in mogočno človeško dramo v jedru: nepomirljivo, usodno nasprotje med srcem in zvestobo, med ljubeznijo in voljo do oblasti, med lastno srečo in dolžnostjo do države. Tragika Elizabete Angleške in mladega Essexa, dveh ljudi, ki jima osnovne strasti po vladanju ne more zlomiti in ukrotiti niti blazna ljubezen. Rešitev takega človeškegp in zunanjega spora je neizogibna samo v smrti, v uničenju enega ali drugega elementa, ki sta vržena drug ob drugega. Do tega nujnega, čeprav strahotnega konca pride šele po veličastnem duševnem in zunanjem boju dveh brezobzirnih, viharnih osebnosti. Igrata ju Bette Davis in Errol Flynn in ta boj rase v njunem mojstrstvu proti koncu do pošastne grandioznosti, do trenutka, ko ljudje, njihove bolečine in strasti začenjajo izginjati in so osebe samo še nosilci idej, višjih pojmov in nujnosti. Drama zrase v simboliko, film dobi misel in smisel in s tem trajno veljavo. Igra Bette Davis prekaša v tem delu po velikanskem obsegu vsebine in izraza vse, kar smo doslej videli. Z Elizabeto se je ta igralka pomaknila daleč pred vse podobe, znane s platna in iz reklame, katerih stvaritve pa od filma do filma tako lahko pozabimo. Tisti, ki so izzvali spor med kinematografi in našim tiskom, pa ob uspehu tega filma poleg drugega lahko ugotove, da je dnevni tisk za uspeh filma še vedno vsaj tako odločilen kakor nasprotno prepričanje kakega g. Khama, ki je v tem pogledu prav zadnje dni moral doživeti nekaj temeljitih razočaranj... Splavarji zaslužijo ugodnost polovične vožnje Celje, 8. marca. Akcija, da bi ministrstvo železnic tudi leto« odobrilo splavarjem Savinjske doline kx okrajev Dravograd in Maribor levi in desni breg, polovično vožnjo pri povratku iz južnih krajev naše države, naenkrat kljub številnim posredovanjem ni uspela. Splavarji eo s tem hudo prizadeti, Obrnili so se tudi na merodajne činilcc in ponovno prosili za ugodnost, ki so jo uživali toliko let, Z ukinitvijo polovične vožnje ob povratku bodo splavarji gospodarsko zelo hudo prizadeti. Ker žive naši splavarji večinoma v obmejnih krajih, zato bi bilo že iz nacionalnega pomena, ie bolj pa iz socialnega, važno, da oblast upošteva prošnje naših splavarjev. Sedanja draginja ustvarja naravnost sl*' be razmere med delavstvom, zato naj naše oblasti roko}*0' £red° delavstvu kolikor mogoče 1« na UBOJ V PEČICI PRI ŠMARJU PRED SODIŠČEM Celje, & marca. Okrožno sodišče v Celju je obravnavalo dane« dopoldne žalosten dogodek, ki se je odigral lani 20. avgusta v vasi Pečica pri Šmarju. V gostilno Ivana Bratuša, v kateri so bili ebrani: 32-letni poljedelec Franc Gobec, 30-letoi Ivan Kristan in 21-letni Anton Cigler, je prišel tudi Ivan Novak, ki se je vračal z vozom s tombole v Poljčanah. V gostilni se je pričel besedni prepir in že tukaj bi prišlo do pretepa, če ne bi tega gostilničar preprečil. Novak se je odpeljal r vozom domov, z njim tudi Julij Vedt, Trojica, vsa besna, je pohitela za Novakom in ga ustavila nedaleč od gostilne, planila nanj s koli in ga pretepla Nekdo od trojice je udaril Novaka » kolom po glavi s tako silo, da se je Novak zvrnil z voza in obležal nezavesten, naslednjega dne pa je zaradi smrtonosne poškodbe umrl. Sodišče je obsodilo Gobca na 4 leta r obija, Kristana na 4 leta robtje in Ciglerja na 2 leti robije. ma podajajo oblastem lažne prijave in ovajajo ljudi zaradi namišljenih zločinov. Tu in tam pridejo lažni ovaduhi pred kazenskega sodnika — poedin-ca na okrožnem sodišču. Navadno obsodi kazenski sodnik lažne ovaduhe in prijavitelje na manjše kazni. Te dni pa je kazenski sodnik - poedinec dr. Julij Fellaher obsodil nekega pustolovca in trgovskega zastopnika Arturja M. zaradi lažnega ovaduštva na eno leto in 2 meseca strogega zapora. Kazen je bila zato tako stroga, ker je šlo za prav grd zločin, ko bi lahko prišle nekatere osebe v hudo robijo. Pcllntem diske kultlitfe, vabljeni danes zvečer Boršč (ruska nac. juha) — Ajdova kaša — Piroški z mesom — Bef ala Strogonof (meso na ruski način) — Pommes frittes V GOSTILNI „PRI LOVCU" Rimska - Bleiweisova cesta — Tel. 46-95 Pripomba V našem poročilu o predavanju S. Smoleja so nekateri napačno razumeli izraz »mla-karjenje«. Z njim je poročevalec mislil ne omalovaževati delo našega prvega planinca prof. Mlakarja, temveč obsoditi tiste, ki skušajo v planinskem pisanju slepo, nerodno in neumno posnemati Mlakarjev osebni, enkratni ter dovolj priznani in poznani literarni slog. Da je te vrste posnemoval-nega pisarjenja v naši planinski literaturi čez glavo preveč, je jasno vsakomur, kdor jo bere. DRZEN ROPARSKI NAPAD V MARIBORU Maribor, 7. marca. Že dolgo ni bilo v Mariboru takega dejanja, kakor ga je izvršil nepoznan zločinec snoči v mraku v Prešernovi ulici. Iz mesta se je vračala domov žena upokojenega okrajnega tajnika Alojzija Koudelka. Stanuje v svoji vili v Tomšičevem drevoredu. Vračala se je po Prešernovi ulici, ko pa je prišla okrog pol 9 zvečer na križišče Prešernove in Aškerčeve, je naglo pristopil izza plota nepoznan mlajši moški, zgrabil za ročno torbico, katero je gospa držala v roki, z drugo roko pa jo z vso močjo sunil vstran. Vsa prestrašena in osupla je stara gospa torbico spustila, predno pa se je osvestila, je ropar že bežal z vso naglico, preskočil v Tomšičevem drevoredu ograjo pri Ipavčevem sanatoriju ter potem izginil v Tviklovem vinogradu na Piramidi. Nekaj ljudi, katere je privabil krik oropane žene, je hitelo za njim, pa se jim je izgubil brez sledu. V torbici je ropar odnesel 450 din gotovine. ŠPORTNE VESTI Začetek nogometne sezone SK Ljubljana i SK Viktoria (Karlovec) Po dolgih mesecih bomo spet enkrat videli na igrišču naše nogometaše, ki so se zbudili iz zimskega spanja. Ljubljana je za svoj prvi trening povabila dobro enajstorico iz Karlovca, pred katero je morala °elo lani v Karlovcu kapitulirati. Viktorija je eno najboljših provincialnih hrvaških moštev. Na* pa predvsem zanima forma našega ligaša, v tstT v najkrajšem času moral spoprijeti e najboljšimi klubi v državi za naslov državnega nogometnega prvaka. Naša Ljubljana bo morala do začetka prvenstva temeljito izrabiti ves čas, da bodo igralci do tega časa dobili zadostno kondicijo za težke tekme. V Trbovljah: Amater i Jadran Jutri ob 15.30 bo na igrišču Amaterja v Tri>ov-Ijah prijateljska tekma med domačim Amaterjem in ljubljanskim Jadranom. Tudi ta tekma bo obojestransko Ie v znaku razgibanja po dolgem odmoru. Letošnje mednarodne nogometne bitke Za letošnjo pomlad so Nemci v sporazumu e drugimi zastopstvi določili naslednji spored mednarodnih nogometnih tekem: Jutrišnjo nedeljo, 9 marca, bo nemško moštvo igralo v Stuttgartu s Švicarji, 6 aprila bo sledila tekma e Madžari, ki se bo odigrala v Kdlnu, 20. aprila povračilna tekma s Švicarji v Bernu, 18. maja bo velika nogometna bitka med Italijo in Nemčijo v Berlinu, 1. junija pa bo nemško moštvo nastopilo v Bukarešti proti Romunom. V Nemčiji pravijo, da letos ne bodo več delali škodljivih poskusov pri sestavljanju nogometnega moštva, kot lani, pač pa bodo svoje nogometno zastopstvo sestavili iz dosedaj priznanih najboljših moči. Potemtakem bodo letošnji nemški uspehi na zelenem polju vsaj tako dobrir kot »o bili lanski. * Upravni odbor Slovenske kolesarske zveze obvešča vse kolesarske podzveze in klube, da napovedani občni zbor zvezo zaradi tehničnih ovir ne bo v nedeljo, 9. t. m., temveč v petek, 14. t. m., ob 19 v istih prostorih in z istim dnevnim redom. Redna seja upravnega odbora bo danes, v soboto, ob 19 v kavarni Vospernik, Stari trg 34. Prosimo točnost ia vsi! — Tajnik. Kraj Barometer-sko stanje temperatur h v C‘ r 'T « 5« £> i a C B >OC 1? Veter Pada- vine |f 05 • ■* Se =s (smer, jakost' m/m vrsta Ljubljana 762-7 13-0 6-0 79 10 ws\v.. _ Maribor 760*8 8-4 5-0 90 10 St — — Zagreb 761-2 15-0 -2-0 90 0 0 — — Belgrad 763-3 14-0 -4-0 90 7 sw, — — Sarajevo 765-4 13*0 -2-0 90 0 0 — — Vis 7o3-J 8-0 4-0 90 10 SE. — — Split 760-3 13-0 6-0 80 7 ENE, — — Kumbor 762-6 15-0 6-0 70 2 NE, 2-0 dež Rab 762-5 11-0 6-0 50 4 SEb — — OollNIVRlIl 762-2 13-0 41 70 0 NE, — — Vremenska napoved. Prevladovalo bo oblačno z rahlimi padavinami. Koledar Danes, sobota, 8. marca: Kv. J. o. B. Nedelja, 9. marca: 2. postna. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovee, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni viSji zdravstv. svet. dr. Mis Franta, Poljanska cesta 15, II., telefon St. 32-84. Prosvetno društvo za Bežigradom priredi v nedeljo, 9. t m., po večernicah dr. Bohinčevo predavanje o Egiptu. Skioptične slike. Vabljeni 1 Umetnostna razstava France Kralj, F. Godec, V. Lakovič v galeriji Obersnel je deležna nenavadne pozornosti m beleži ogromen obisk. Razstav bo odprta le še kratek čas. Poslužite se lepo opremljenega kataloga. Vstop prost TopJo priporočamo. Niko Štritoi, dirigent naje Opere, bo slavil v petek, dne 21. marca svojo 25-letnico umetniškega dela. Za ta praznik se bo pela v operi pod njegovim vodstvom »Carmen« z Zlato Gjungjenac kot Carmen in e Ado Nonijevo kot Micaelo. Na ta izredni večer naše občinstvo že danes opozarjamo. Jutri s Putnikom na Kurešček na sonee in po teloh! Opozarjamo na dobrodelno akademijo, ki bo pod visokim pokroviteljstvom ge. banice Nije dr. Natlačenove v petek, dne 14 t m., ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice bodo na razpolago od ponedeljka dalje v Knjigarni glasbene Matice. Završanov častni večer ob 50 letnici njegovega pevskega udejstvovanja bo drevi ob 20 v dvorani Trgovskega doma. Prošnja. Vsa strta od neizmerne žalosti, ponižno prosim usmiljena srca za kakršen koli dar. .Uanes, 6. t. m., mi je umrl v bolnišnici dobri mož Alojzij Jager, krojaški mojster. Zapustil nas je, sirote, poleg mene še dva nepreskrbljena otroka v starosti 6 in 3 leta. Podpore nimam nobene, ker je pravkar vložena prošnja za domovinsko pra-v . ,.Y LJubljani. Stanujem v Hrenovi ulici št. 17, pritličje. — Antonija Jager. Darufte za starološki »Dom slepih« zavod za odrasle clepel Čekovni račun St 14.672 • >Dom aleplhc, Ljnbljana Oglasi t priročniku »Pota in koče v planinah Slovenije«, katerega bo izdalo Slovensko planinsko društvo v Ljubljani pred pričetkom poletne 6ezrje, so najuspešnejše reklamno sredstvo. Naprošajo se vse tvrdke ia gostinski obrati, ki so prejeli od SPD vabilo na naročilo oglasov da nemudoma pošljejo besedilo za objavo na naslov Slovensko planinsko društvo, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-L Upraviteljstvo II. državne deške ljudske šole v Trbovljah vljudno vabi starše šoloobveznih otrok na roditeljski sestanek, ki bo v torek, dno 11. t. m. ob 5 popoldne v učilnici III. razreda gornje šole K.er se bo na sestanku obravnavalo zelo važno vzgojno vprašanje, pričakujemo, da se bodo istega roditelji udeležili polnoštevilno. Otroci nimajo dostopa. — Upraviteljstvo. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Sobota, 8. marca: »Šeato nadstropje.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Nedelja, 9. marca ob 15: »Princeska in pastirček.< Mladinska predstava. Globoko znižane cena od 14 din navzdol. — Ob 20: »Othelo.« Izven. Zni-zane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek 10. marca: Zaprto. Torek, 11. marca: Cigani. Red Torek. Sreda, 12. marca: Brez tretjega. Izven. Proslava 40 letnice umetn. dela Hinka Nučiča in gosto vanj Vike Podgorske, članov zagrebške drame. Opera. — Začetek ob 20. Sobota, 8. marca: >Ples v maskah.« Izven. Gostovanje tenorista Anatola Manoševskega, člana Narodnega gledališča v Mariboru. Nedelja. 9. marca ob pol 17: Koncert r pntkvo 25-Ietnice usitanov. I. dobroveljske divizije v Rusiji. Izven, — Ob 20: »Carmen«. Izven Go- Ponedeljek, 10. marca: Zaprto. Torek, 11, marca: Rusaika. Red A. P«,‘i' r« S/b*ka krali'ca- Red Sr«h. Gostovanje J. Gostiča, tenorista zagrebške oper«. Mariborsko gledališče Sol)°th,8. marca, ob 20: »Razvalina življenja.« Pre-miera. hnigarjeva proslava. nlfoo' Tl8- ob 15: Maričine Amazonke.«. ->Ja*bee pred sodnijo«; »Muha«; »Analfabet«. Gostovanje Klajičeve druiine. avtor Fi.nž*"iev® 7« letnice je povabljen Jrenuero »Razvaline življenja« bo go-g. prof. Dr. Dornik o Finigarjevem pomenu. Program Radio Ljubljana 0 Nedelja, 9. marca: 8 Jutranji pozdrav ~ 8.15 Ruski seskstet — 9 Napovedi in poročila, 9.15 Prenos cerkv. glasbe iz franč cerkve — 9.43 Verski govor (g. dr. Gvido Rant) — 10 Klavirski koncert itiriročno (gdč. H. Seifert, g. G. Demšar) — 10.45 Plošče - 11 Pr eno« pa-peske proslave iz velike Unionske dvorane — 12.30 Poročila in objave 13 Napovedi — 13,02 Nedeljski koncert Rad. ork. — 17 Oddaja za na£o vojsko (ob 23 letnici ustanovitve prvo jugoslovanske dobrovoljske divizije) — 19 Napo-vedi in poročila — 19.50 Ura slovenske peatni m besede. Pesmi Zorka Prelovca poje Slovenski vok. kvintet in branje ge. M. Kmetove — 20.30 Bučarjevi napevi. Sodelujejo gdč. Mija Vidiceva, Avg. Berlot, Kazimir Drašler in Rad. ork. — 22 Napovedi in poročila — 2215 Za oddih (plošče). i si zamislila preskušata i hitrost 180 je na vsaki postaji prodajal Gertrude Gelbin: MLADI EDISON Resnična filmska povest o mladosti velikega izumitelja Nove vrste torpedni čoln, kakršnega sta pedni čoln sta tudi že dogradila in ga ameriška konstruktorja Reed in Thon^tsoo. Torta reki Detroit. Računata, da bo z njim možno doseči km na uro. Bolgarija in njena sedanja vojaška moč Jedro njene vojske je pehota, vojne mornarice nima, sodobnega orožja in letal pa malo Bolgarija, ki yo je pred nekaj dnevi zasedla nemška vojska, ima po najnovejših podatkih 6,435.000 ljudi in meri 110.146 kv. km. Po sporazumu z Romunijo, ki je bil sklenjen avgusta 1940, je dobila južni del Dobrudže, katero je izgubila z neuillsko pogodbo 1919, leta. Vrnjeno ozemlje obsega okrog 7000 kv. km, to je nekaj manj kot polovica Slovenije in približno 180.000 prebivalcev, po veliki večini Bolgarov. Novopridobljeno ozemlje obsega okraja Kaliacra in Dorostor z mesti Dobrič, Sili6tria, Tu-trakan, Balčik in Kavama. Prebivalstvo je po narodnosti nad 85% bolgarske krvi, 9% pa je Turkov. Vseh Bolgarov je 5.5 milijona, Turkov skoraj 600 tisoč, ciganov 100.000, 60.000 Judov, 20.000 Rusov in 100.000 ostalih. Ljudje 6o povečini pravoslavne vere. Najhitreje narašča število katoličanov. Močno nazadujejo zlasti muslimani. Največje mesto je prestolnica Sofija, ki ima s predmestji 400.000 ljudi in je za Carigradom, Bukarešta, Atenami in Belgradom peto največje mesto na Balkanu. Večja mesta so še Plovdiv ob Donavi in Vama ter Burgas na obali Črnega morja. Bolgarija je poljedelska država. Na leto pridela blizu 2 milijona ton pšenice, 900.000 ton koruze, 2.35 milijonov hi vina. Dežela ima 1,820.000 glav goveje živine, 480.000 konj, 855.000 svinj in skoraj 9 milijonov ovac. Rudnega bogastva Bolgarija nima dosti. Vseh avtomobilov je v državi okrog 5000. Železniško omrežje meri 3232 km Večja mesta imajo tudi letalske zveze, ki so v rokah tujih družb. Letalsko središče je Sofija. Radioaparatov je v državi okrog 50.000, tako da odpade povprečno na vsakih sedem ljudi po en sprejemnik. Trgovska mornarica je zelo majhna. Bolgarska vojska šteje v mirnem času 80.000 mož, v primeru vojne pa je to število možno dvigniti na 1.2 milijona mož. Vendar pa je vojska razmeroma slabo oborožena. Orožje je tujega izvora, motorizacija vojske je močno zaostala. Jedro bolgarske oborožene sile predstavlja pehota in v drugi vrsti dobro izurjena konjenica. Tanki so po veliki večini lažji. Tujega izvora so tudi letala, in sicer prednjačijo težki bombniki »Caproui«, »Savoia Mar-chetti« in »Heinckel«. Lovska letala so znamke »Messerschmitt« in »Fiat«. Vse zračno brodovje šteje kakih 600 strojev, od teh nekaj pod polovico starejše vrste »Potez« in »Breguet«. Vojne mornarice Bolgarija prav ea prav nima. Bolgari spadajo med najbolj plodne narode na svetu. Vsako leto se tam rodi okrog 150.000 otrok, kar je za tako maloštevilen narod kar lepa številka in bi tudi marsikateremu velikemu lahko služila za vzgled. Čevlji iz ribjih kož in iz stekla Preskusili so jih na hribih in pravijo, da so nenavadno dobri Večkrat smo že pisali in brali o tem, kako zelo je sedanja vojna poleg vse svoje neizprosnosti, krutosti in vseh mogočih presenečenj, ki jih prinaša za dnem, tudi od sile iznajdljiva. Pri tem imajo brez dvoma največjo zaslugo težki časi, ki jih Evropa in tudi 06tali svet preživlja, časi. ko človeku ffisftičesa, česar se je prej lahko posluževal, recimo te ali one vrste surovine, primanjkuje in si je zato hočeš nočeš moral poiskati primernega, bolj ali manj zadovoljivega nadomestka. Kakor vidimo iz neštetih poročil, so zlasti v Nemčiji v tem oziru izredno iznajdljivi Za V6e so si znali poiskati primernih nadomestil in na V6e to tudi začeli že pred leti, ko še ni bilo vojne, torej bi rekli, pravočasno misliti, tako da bi v tem oziru kar lahko marsikomu služili za zgled, kako 6e je treba skrbno pripraviti na tako reene čase, kakršni so sedanji. Posebno pozornost so že pred leti posvetili tistim izdelkom, za katere so ce zavedali, da jim kdaj utegne zmanjkati surovin zanje, to se pravi takšnih, kakršne 60 za te izdelke uporabljali prej. Ze pred dvema letoma so n& neki šoli v Frankfurtu ob Mainu ustanovili oddelek, v katerem naj bi se v štirih letih popolnoma izučili učenci in učenke za poklicne modne risarje ali modne tehnike, ki naj bi znali pri svojih bodočih načrtih upoštevati tudi nove vrste surovine za izdelovanje luksuznih predmetov, kakor na primer med drugim tudi luksuznih vrst čevljev. Ti učenci in učenke 60 dobili iz industrijskih podjetij nove vrste surovine, ki naj bi jo v bodoče pri svojih izdelkih uporabljali, ali v6aj pri svojih načrtih računali z njo. Izdelali so iz te nove snovi razne vzorce, ki so bili pozneje seveda tudi preizkušeni. In ker 60 se obnesli, so jih v Nemčiji začeli v veliki meri tudi že izdelovati. Za vsake nove vrste izdelek pa je treba vzbuditi tudi pozornost med ljudstvom, da bo po njem tudi z veseljem začelo posegati. To pa 6e doseže v več ali manj zadovoljivi meri zlasti na razstavah, kjer nove izdelke ljudem razkazujejo. Tako so pred nedavnim v Nemčiji imeli razstavo, na kateri 60 prikazovali med drugim tudi čevlje iz dozdaj nenavadnega »U6nja«. Ker je s pravim usnjem treba varčevati, kajti kdo ve, kdaj se bo vojna končala, je bilo treba poiskati zanj primernega nadomestila nekaj takšnega, da zaradi pomanjkanja usnja ljudem ne bo treba hoditi bosim okrog. Na omenjeni razstavi so razkazovali čevlje, pri katerih so sprednji zgornji deli celo iz odpadkov ribjih kož. Trpežnost in uporabnost športnih sandal iz ribje kože in stekla so tudi preizkusili pri hoji po hribih, in kakor pravijo, so se nepričakovano dobro obnesle. Steklo pa so začeli uporabljati tudi pri elegantnih večernih damskih čevljih, ki so baje vzbudili povsod izredno občudovanje. Tudi zaponke in zadrge pri torbicah že izdelujejo iz upogljivega stekla. Pozornost so na razstavi vzbudili še klobuki, oziroma bolje rečeno slamniki, ki pa niso iz navadne slame, pač pa iz nekega podobnega nadomestka. Pri vsem tem pa je najvažnejše, da so novi nadomestki usnja in drugih sirovin iz mineralnih 6novi, torej iz takšnih, ki jih Nemčiji nikdar ne bo zmanjkalo, če vojna traja še tako dolgo. Če so podplati iz stekla prav tako dobri — manj blesteči gotovo niso — to ni toliko važno, pač pa je glavno, da ni treba biti bos. deležev še skrivne zavoje z živežem od Jagode. Nekaj članov i Prijeli so ga v Leningradu leta 1935. Poglavar leningrajske vojaške vohunske službe je zaradi tega mrmralo, zato je Jagoda GPU, Zakovski, ga je navedel k priznanja, da je bil mož član za nekaj časa raztegnil svojo miloščino tudi na nas, tako da so1 dunajske policije. To je bilo dovolj razloga, da so ga držali v tudi mene hranili s temi drobtinami, ki so padale raz mizo ječi kot avstrijskega vohuna. Po kdo ve kakšnih odročnih potih v Kremlju. I se je jetniku posrečilo, da je poslal pismo Kalininn, predsedniku Sovjetske zveze. Zadevo so izročili Sluckemu, ki me je nekega jutra zaradi te stvari poklical. SLUŽBI Med razpravo je bilo »dokazano«, da je Jagoda stal na čelu ogromne zastrupljevalke zarote. Sokrivci pa da so bili celo stari, preizkušeni zdravniki iz Kremlja 1 Toda to še ni bilo vse. »Dokazali« so, da se Jagoda, tako rekoč vrhovni nadzornik vsega Kremlja, ni zadovoljil z navadnimi zastriipljevalnimi načini, temveč da se je zarotil, da bo Ježova počasi spravil s sveta z razprševanjem morilnih plinov v njegovi delovni sobi. Vsa ta presenetljiva »dejstva« so ugotovili pri javni razpravi. Jagoda pa jih je vsa »priznal«. Zapisana so v uradnem zapisniku. In nihče v vesoljni Rusiji si ni upal omeniti, da je Jagoda med vso domnevno zaroto bil vendar gospodar nad kuhinjo v Kremlju 1 Seveda so naperili proti njemu tudi druge obtožbe. Izkazalo se je, da ni samo poneverjal denarja za stavbena podjetja GPU, temveč da je ustom sovjetskih oblastnikov pritrgoval tndi kruh s tem, da je prodajal živež drugim ljudem, dobiček pa spravljal v svoj žep. Po izpovedi sodnih prič je ta denar razmetaval za divje razuzdanosti... Kakor številna druga »dejstva«, ki so jih spravljali na dan pri moskovskih razkazovalnih razpravah, vsebuje tudi zgodba o tem, kako je Jagoda kradel kruh in meso s Stalinove mize, nekje daleč na dnu drobceno zrnce resnice. Ker je tedaj bilo hndo pomanjkanje živeža, je Jagoda imel navado, da je zahteval več živeža, kakor pa so ga gospodarji v Kremlju ravno potrebovali. Presežek je delil pomanjkljivo hranjenim tovarišem iz GPU. Višji uradniki v GPU so več let dobivali poleg rednih Ko so pregledali Jagodove račune, se je pokazalo, da je Molotov — da vzamem vzgled kar na slepo srečo — imel zapisanega približno desetkrat toliko sladkorja, kakor pa ga je v resnici mogel porabiti... Jagodo so dolžili tudi poskusa, da je po pretkano spleteni1 zaroti hotel zastrupljati ljudi, ki bi jih bil lahko ob vsakem času zastrupil, če bi bil le zmignil z roko. Za lastni dobiček je baje prodajal živež, pri čemer je Stalinova sodnija dalje ugotovila, da je prav ta ukradeni živež dajal zastonj. S tem si je kupil priljubljenost, da je lahko predel fušejske spletke. To je bila nadaljna točka v obtožbi. Poročam o teh fantastičnih štorijah, o teh morali, ne zato, da bi bralca zabaval, temveč, ker hočem le dokazati svojo trditev, da se je v GPU pojem »krivda« izgubil tedaj, ko se je začelo Stalinovo čiščenje. Razlogi, ki so privedli, da so koga zaprli, niso imeli prav nobene zveze z obtožbami, katere so naperili proti njemu. In nihče ni tega pričakoval. Nihče ni tega zahteval. Resnica je zgubila sleherni pomen. Če pravim, da se je sovjetska vlada spremenila v velikansko norišnico, mislim to dobesedno. Američani so se smejali, kadar sem jim poročal o nekaterih izmed teh zoprnih dogodkov, ki bi z njimi lahko napolnil debele zvezke. Toda zame vse to ni nikakor bilo smešno. Ni smešno, če prijatelji in tovariši iz dolgega življenja ponoči izginjajo, umirajo okrog in okrog tebe. Ne pozabtie, da sem jaz bil v tej velikanski norišnici prebivalec. »Walter, tu imam zadevo, ki se tiče avstrijskega Schutz-bunda in v kateri si ne morem priti na jasno. Morda bi mi lahko vi pomagali. Stvar je čisto z vašega področja.« Jaz sem odgovoril: »Pošljite mi zapisnike sem, pa bom videl, kaj morem storiti,« Takoj nato mi je sel prinesel listine od Sluckega. Na prvih straneh je bilo poročilo Znkovskega njegovim višjim. V poročilu je navajal, kako je dosegel priznanje. Ni bilo nič nenavadnega. Jetnik se je malo upiral, toda to me ni prepričalo. Ko sem papirje pregledoval dalje, sem našel vprašalnim, katero je moral izpolniti jetnik kakor vsak tujec, ko je prišel v Sovjetsko zvezo. Vprašalnica je vsebovala popoln popis njegovega življenja. Navajala je, kako je ta človek pred vojno stopil v avstrijsko socialistično stranko in kako je zanjo delal na bojišču. Po vojni je stopil v mestno policijo po zapovedi stranke, ki je tedaj imela oblast na Dunaju. Policijski oddelek mesta Dunaja je bil tedaj do devetdeset odstotkov socialističen in včlanjen v Amsterdamsko mednarodno strokovno zvezo. Vse to je bilo na vprašalnici, ki je navajala tudi, da je mož bil z drugimi socialističnimi policijskimi uradniki odpuščen, ko so socialisti izgubili oblast na Dunaju. Iz nje je bilo dalje razvidno, da je med boji proti Heimvvehru meseca februarja 1934 poveljeval bataljonu Schutzbunda. Poklical sem Sluckega ter mu to pojasnil: »Ta avstrijski socialist je služil pri policiji na zapoved tukaj. Takoj vam Vrednost vseh »priznanj«, ki jih je dosegla GPU, najboljše osvetljuje primer nekega avstrijskega socialista, ki ga je vlada v njegov! domovini preganjala in ki je v sovjetski državi našel svoje stranke natanko tako. kakor to delate vi pribežališče. 1 bom poslal poročilo v tem smislu.« Petain se zahvaljuje Ameriki za živež Prepričan je, da prijateljstvo med U. S. A. in Francijo ne bo nikdar prenehalo Ob priliki avdience pri maršalu Petainu je Koward E. Kershner, ravnatelj evropske »American Friends Service Comittee« (ameriški Quakerji), razložil poglavarju francoske države vse napore in težave, ki jih je ta organizacija premostila, da bi Franciji v njenih nesirečnih dneh pomagala. Ameriški Ouakerji (pripadniki neke sekte) razdeljujejo zdaj 30.000 otrokom obede, in to v osmih mestih južne Francije. V teh mestih ter v šolah drugih krajev neza6edenega dela Francije, dobiva 10.000 otrok po liter mleka na dan. Ouakerji upravljajo šestnajst otroških kolonij, eno porodnišnico ter Dom za žene in otroke rahlega zdravja. Odprli so kantine in začasna zavetišča za izseljene Francoze ter begunce iz drugih dežel; na stotine vlakov beguncev je dobilo hrano po njih. Velike množine posušene zelenjave, mesa in sira 60 bile uvozne na njihov račun, da jih razdele med prebivalstvo južne Francije, ne oziraje 6e na narodnost, pleme in vero. Tri milijone kosov čokolade, vsebujoče 3500 enot vitamina A, še izdelujejo, da jih razdele po šolah francoskim otrokom, prav tako tudi kondenzirano mleko ter tablete mleka v prahu. V Švici so Ouakerji naročili za Francijo 250.000 ton mleka v prahu. Vas se je vdrla v zemljo Vas Katjasi v Romuniji je prizadel katastrofalen zemeljski usad. Novica o tej nesreči je zbudila posebno bolesten vtis, ker je ta velika vas trpela tudi pri potresu v lanskem novembru. Najnovejša poroči'1 a pravijo, da se je vdrla v zemljo tudi cerkev z župniščem in šola. Število popolnoma uničenih poslopij znaša okoli 300. Ti človekoljubi razdeljujejo v6ak dan po taboriščih beguncev živež in obleko. Maršal Petain je Ouakerjem ter po njih vsemu ameriškemu narodu izrazil svojo globoko zahvalo. Pristavil je, da potrebuje Francija hitre ameriške pomoči, zlasti v korist otrok. Francoska vlada, je dejal, bo temu človekoljubnemu delu vedno na razpolago. Francijo in Združene države veže dolgoletno prijatljstvo in maršal Petain je trdno prepričan, da se te vezi ne bodo nikoli pretrgale. če boste gojili čebele, boste tudi na polju in vrtu več pridelali Nemški poljedelski strokovnjaki opozarjajo * zadnjem ča6u na poskuse, ki da so neizpodbitno dokazali, da čebeloreja pospešuje razne druge panoge kmetijstva. Spomladi čebele — tako pravijo — lahko zelo mnogo prispevajo k obilni sadni letini-Za nekatere vrete poljskih pridelkov, med drugim tudi žitaric, je tudi dokazano, da dosti bolje obrode, če 60 njihovo cvetje obletavale spomladi čebele in črpale iz njih med, kakor pa v primeru, če čebel nanje ni bilo. Zato v Nemčiji vedno bolj priporočajo kmetom, naj poleg drugega goje tudi čebele, ker da bodo tako dosti več pridelali. Tudi na ta način je mogoče — pravijo nemški poljedelski strokovnjaki — V6aj v neki meri pomagati k splošni prehrani prebivalstva po deželi in po mestih. Nova ugotovitev glede pomena čebeloreje tudi za druge kmetijske panoge vsekakor dokazuje, da Nemci r«6 mislijo na vse. Tom se je prestrašil. Nelson je njegove priprave odkril prezgodaj. Hotel mu je povedati šele, ko bi imel vse skupaj, da bi lahko začel. Zdaj je bil v zadregi in je komaj izjecljal: »Rad bi tiskal v vlaku list.. .< Nelson ni verjel lastnim ušesom in je zagrmel: »List? Časnik?« Tom ga je hotel miriti, da ni tako hudo, kakor je menil slišati. Pravil mu je: »Poslušajte, gospod Nelson. — Pripravlja se vojna. Vsi ljudje, ki se vozijo po tej progi, bodo nepotrpežljivi in bodo komaj čakali, da bi slišali zadnje novice. Svež enovice jim bomo lahko dajali vsakokrat, ko se vlak ustavi. Med postankom bom lahko skočil na postajo v brzojavni urad in zvedel vse potrebno.« Sprevodnik Nelson ni mogel verjeti. V tem fantu je bil sam zlodeji Kdo na svetu bi bil prišel na misel, izdajati v vlaku časniki In vendar, stvar ni bila neumna, če je človek natanko premislil... Toda zaradi lepšega je oporekal: »Ze, že. Ampak, kaj bodo neki rekli gospodje na železniški upravi? To ni kar tako!« Toda Tom je bil že vse poprej premislil in je vedel odgovor tudi na ta pomislek. Brž je prepričal Nelsona, da ravno železniška uprava ne more imeti nič proti takemu poskusu, saj je ob-veščevanje ljudi z resničnimi novicami vendar domoljubno in zaslužno delo. In Nelson je kaj kmalu pritrdil. Na tihem se mu je celo zdelo, da bo z novo Tomovo rečjo zrasel tudi njegov ugled. V katerem vlaku pod soncem je še kdo imel svoj list, kakor ga bo imel on? List, ki ga je pisal, urejal, tiskal in izdajal Tom Edison, se je imenoval »The Weekly Heraldc — »Tedenski glasnik«. Obvešče-val je potnike o poslednjih dogodkih iz državljanske vojne, ki je izbruhnila tiste čase med ameriškimi severnimi in južnimi zveznimi državami. Ljudje so sprva neverjetno gledali, list v vlaku je bil le prehuda novost. Toda Tom je znal kmalu izpodbiti njihovo nezaupljivost in pa omalovaževanje. Ko je nesel list po vlaku, je med potjo«vpil tiste novice, ki so bile najpresenetljivejše, toda 6amo na kratko, ravno toliko, da je z vzkliki vzbujal ljudem radovednost. Ko je ta ali oni hotel zvedeti od njega kaj več, mu je pomolil pod nos list: tu je vse na široko popisanol In ljudje so začeli kupovati. Kmalu Tom ni mogel dotiskati zadosti izvodov na svojem malem stroju. Novice so bile res docela nove. To so ljudje kmalu 6poznali. Tom jih je zbiral na vsaki postaji, kjer so obstali. Povsod se je sprijaznil z brzojavnim uradnikom, mimogrede je pa še povprašal ljudi, ki so čakali na vlak. Najbolj mu je seveda pomagal Mc Camey. Ta je Tomu shranjal vsa poročila, kar jih -j« dobival po brzojavu na postajo. (Daljno Tom svoj list trn Jogotlotanska tiskarn« t Ljubljani; Jota K ram* rti ~ lidajatelj: tal lot« Sodja » Uradnik; Mirko Javornik ~ KokopUot •• vratamo «*> »Slotenakl dom« Uhaja mak delavnik ob 18 ~ V ponedeljkih Ja tntranjlfe *» Mesnina naročnina Je 14 dl«. •• Inosemstve 88 din » Samo ponedeljskl »Slovenski dom« >tl|t mesetne 6 dinarjev polletno 20 dinarjev celoletno 50 dinarjev, Orednlltfni Kopitarjeva «Uea l/lll •» Uprava! Kopitarjem ulica 1 Ljubljana ~ lililti 40 01 do 40 08 ~ Podratnlcei Maribor, Celje. Ptuj, Jesenice, Kranj. Sov« nest«. Trbovlje.