—TRGOVSKI LISTSS
mesečno 15 din. Tedenska w	Rokopisov	ne	vračamo.	-
ptLM*vSub£ Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo nlci v Ljubljani št. 11.951,
Izhaia	Ljubljanaf	ponedeljek 23. oktobra 1939__________________Cena	5ui	1*50
Za decentraliza-ciio socialnega zavarovanja
Če bi se pri nas dogodki logično razvijali, bi bilo prav za prav odveč, da bi še kdaj nastopili za decentralizacijo socialnega zavarovanja, ker bi ta morala biti sklenjena stvar v hipu, ko je bil dne 20. avgusta sprejet sporazum o decentralizaciji državne uprave. Jasno je vendar, da absolutno ne gre, da bi se vse v državi decentraliziralo, le socialno zavarovanje bi ostalo centralistično. Še manj pa je bilo pričakovati, da bodo nastopili za ohranitev centralizacije socialnega zavarovanja oni, ki so bili doslej vedno najodločnejši nasprotniki vsakega centralizma.
A to se je vendarle dogodilo in zato je kljub sklenjenemu sporazumu o decentralizaciji državne uprave še vedno boj za decentralizacijo socialnega zavarovanja. Zakaj je nastal ta boj, o tem pišejo hrvatske »Trgovačke novinec naslednje: »Da bi ta akcija političnih decentralistov (za ohranitev centralizacije socialnih uslanov), a istočasno SUZOR-ovih centralistov bila »razumljiva«, moramo imeti pred očmi naslednje številke: prej je vsa država plačevala v to institucijo 420, sedaj pa 000 milijonov din letno. Poleg denarja, ki se izdaja za zdravljenje delavcev in pomoči, so tu velikanske vsote, s katerimi se svobodno razpolaga. Te vsote na svobodnem razpolaganju — ki pa se zbirajo iz vse države — so vaba za one, ki še zahtevajo, da se ne izvede decentralizacija te ustanove in da njena glavna uprava z vsemi temi ' milijoni ostane v Zagrebu. Treba pa je pripomniti še lo, da je ta ustanova pasivna baš na ozemlju banovine Hrvatske, dočim je na drugih ozemljih aktivna.«
»Trgovačke novine« so morda povedale vso stvar zelo odkritosrčno in zato tudi trdo, toda v glavnem ta argument drži, kakor to dokazuje tudi boj za razmejitev delokroga zasebnih bolniških blagajn. Tudi ta boj je do skrajnosti nelogičen in se ne da prav pojasniti. Proti tej razmejitvi so namreč nastopili ljudje, ki sicer zagovarjajo popolno decentralizacijo. Kljub temu pa bi hoteli preprečiti razmejitev delokroga zasebnih bolniških blagajn, ker bi zagrebški »Merkur« zaradi tega izgubil več tisoč članov. Kar neverjetno je, da se kdo upa nastopiti s takšnim argumentom. Kajti če bi taki argumenti veljali, potem je sploh vsaka decentralizacija nemogoča, ker pri vsaki decentralizaciji izgubi prej centralizirana ustanova ali oblast nekaj na moči in dohodkih. Saj je ravno v tem smisel vse decentralizacije, da se več ne dopušča, da bi se v eni ustanovi ali oblasti združevalo vse na škodo drugih pokrajin. Če bo zagrebški »Merkur« nekaj izgubil, bo pač izgubil le to, kar mu itak prav za prav ne gre. Zato se bo moral s tem sprijazniti in more se celo brez škode sprijazniti, ker bo itak Se nadalje ena najmočnejših zasebnih bolniških blagajn.
Stališče zagrebškega »Merkurja« je čislo neutemeljeno in tudi popolnoma nelogično in zato se ni čuditi, da je tudi na Hrvatske m doživelo odpor. Tako so člani »Merkurja« v Splitu odločno nastopili proti temu, da se ne bi iz-
vedla razmejitev bolniških blagajn, ker bi to bilo popolnoma nelogično in v nasprotju s sporazumom.
Pa tudi s tehničnega stališča je čisto nepojmljivo, da more kdo nastopiti proti razmejitvi delokroga bolniških blagajn. Ali ni bolj
Beograjska trgovinska zbornica je poslala Centrali industrijskih korporacij v Beogradu dopis, v katerem opozarja na silno težavni položaj trgovcev, zlasti manjših ter pravi med drugim:
Zbornica prejema z mnogih strani poročila o težkih materialnih problemih trgovcev na drobno. Zbog težke politične krize v Evropi so posli v maloprodaji silno nazadovali. Zaradi tega trgovci na drobno zelo težko realizirajo svoje terjatve, dočim jim mnogi tovarnarji odtegujejo kredit za nabavo novega blaga, a razen tega zahtevajo od njih tudi nujno ureditev prejšnjih obveznosti. Vse to spravlja te ljudi v zelo težak in naravnost tragičen položaj. To velja zlasti za one trgovce na drobno, ki so sedaj v vojni službi.
Upoštevajoč v vsem tem tudi moralni in patriotični moment, upoštevajoč razen tega značaj teh malih ljudi kot stebrov širokega sloja našega srednjega stanu in končno upoštevajoč tudi njihov pomen v organizaciji razdelitve blaga pri nas, apelira zbornica na Centralo, da na primeren način vpliva na svoje elanc-tovarnarjc, da so do trgovcev na drobno kot svojih dolžnikov skrajno obzirni, zlasti ako so v vojni službi ter da jih začasno v čim večji meri opro-ste obveznosti, katerih ne morejo iz|»olniti brez težkih pretresljajev za sebe. Enako se Centrala naproša, da apelira na tovarnarje, da dajejo svojim dosedanjim odje-malcem-trgovcem na drobno tudi v bodoče blago na kredit, da ne nastopijo težke in nezaželene posledice za te male ljudi in za mnogo-brojne člane njihovih družin.«
Centrala industrijskih korporacij je ta umestni in zelo upravičeni apel s]M>ročila na vse v njej včlanjene industrijske organizacije ter pri tem opozorila industrialce zlasti na naslednje:
V interesu industrij je, da se ohranijo normalni oduošaji s kupci ter naj zato industrialci upošteva-jo vse obstoječe možnosti. To je potrebno tudi zato, da se industrialci izognejo možnosti zakonske ureditve odnošajcv med industrialci in trgovci-kupei. V sedanjih izrednih razmerah je takšna možnost.
Centrala 1K pa je opozorila tudi beograjsko trgovinsko zbornico na težave, ki jih preživlja industrija, zlasti na težavno nabavo surovin, katere se morajo sedaj plačevati vnaprej. Zato industrija težko daje kredite.
Trg. ministrstvo uvideva upravičenost apela
Trgovinska zbornica v Beogradu pa je poslala svoj apel na indu-strijce tudi ministrstvu za trgovino iu industrijo. Ministrstvo je uvidelo upravičenost apela Trgo-
naravno in gospodarsko, da deluje vsaka bolniška blagajna na svojem ozemlju, ne pa da posega ena na ozemlje druge in da se začenja med njimi boj za članstvo? Kaj pa je tak boj vendar potreben, če delajo vse pravilno?
Decentralizacija socialnega zava-
vinske zbornice v Beogradu ler o
tem obvestilo v posebnem dopisu tudi Centralo industrijskih korporacij.
V tem dopisu pravi ministrstvo:
»Ministrstvo za trgovino in industrijo uvideva umestnost iu upravičenost razlogov trgovinske zbornice ter smatra, da je njena zahteva upravičena. Sedanje izjemne razmere zahtevajo vzajemno obzirnost vseh članov skupnosti. Dokler trajajo te razmere, bi bilo težko opravičiti rigorozno enostransko in brezobzirno reulizirn-nje lastnih interesov, zlasti če je naperjeno proti onim, katerih položaj je zaradi sedanjih razmer zelo otežkočen in ki so socialno in gospodarsko šibkejši od industrialcev. Zahtevana obzirnost bo tudi olajšala solidarno prenašanje bremen, ki so danes naložena vsej skupnosti, a tudi rešitev raznih vprašanj v korist posameznih stanov, ko se bodo likvidirale sedanje izjemne razmere.«
Ministrstvo zato apelira na Centralo 1K. da postopa v smislu apela trgovinske zbornice in to na način, da bo njena intervencija čim bolj uspešna.
*
V resnici niso sedanje izredne razmere nikogar tako zelo udarile kakor malega trgovca - detajlista. Ves njegov posel nazaduje zaradi-rastoče nelojalne konkurence krošnjarjev, šušmarjcv ter nabavljal-nilt zadrug na vsej črti. Poleg tega mu je prizadela enostranska zaščita kmetovalcev silne izgube. Pri vsem tem velikem nazadovanju poslov in zmanjšanju zaslužka pa je davčno breme močno naraslo. Ni čuda, če pri takšnem stanju razmer število trgovinskih obratov zlasti v Sloveniji stalno pada.
Ko so nastopile sedanje izredne razmere, pa je zopet bil od njih najbolj zadet mali trgovec. Nakrat mu je bil odtegnjen kredit in vsi dobavitelji so zahtevali od njega, da plača vse blago vnaprej. Poleg tega pa bi še zahtevali, da poravna tudi vse svoje stare obveznosti, čeprav te še niso dospele. To se je zahtevalo tudi od trgovca, ki je skozi desetletja vestno in vedno v redu plačeval vse račune in ki je dal na ta način svojim dobaviteljem lepe zaslužke. Jasno je, da ne more trgovec, če nima znatnega premoženja, nakrat vsem tem zahtevam ustreči, zlasti še, ker so nastale tudi težave pri dviganju trgovčevih vlog v hranilnicah. Vrhu vsega pa še trgovec ni mogel dobiti denarja od svojih odjemalcev za nabavljeno blago. Tam, kjer bi moral dobiti trgovec denar, ga hi dobil, vse pa je zahtevalo od njega, da plača tudi blago, ki ga še ni niti' prejel.
Jasno je> da je moral priti mali
rovanja se mora izvesti iu z vso doslednostjo in tudi glede bolniških blagajn. Ta decentralizacija mora bili celo tako popolna, da bo povzročila tudi poenostavljenje vsega poslovanja socialnih ustanov. Šele s tem bomo imeli od njih res lo, kar bi morali imeti.
trgovec na la način v čislo brezupen položaj.
Da bi to morali spoznati predvsem tisti, ki so imeli iu ki imajo glavni dobiček od trgovčevega dela, ni menda preveč zahtevano.
Tem manj, ker to zahteva tudi solidarnost, ki mora vladati med gospodarskimi stanovi. Trgovci so ludi vedno bili tej solidarnosti zvesti in vedno so z vso odločnostjo branili interese domače industrije. Še več! V boju za pravi-
Nova trgovinska pogodba z Nemčijo je sklenjena za čas od 1. oktobra t. 1. do 30. sept. 1940. Posebna novost pogodbe je uvedba zamenjave blaga s kompenzacijskimi kupčijami. Blago, ki se bo uvažalo ali izvažalo na podlagi kompenzacijskih poslov, se bo ravno tako plačevalo skozi kliring in izvozniki bodo dobivali še naprej klirinške čeke, ki jih bodo prodajali na domačih borzah. Dejansko sta v kompenzacijskih poslih samo dva partnerja in to sta obe državi. Blago, ki prihaja v poštev za kompenzacijske posle, se večinoma nahaja v industrijskem sektorju, 8 do 10 milijonov RM pa odpada na živalske in gozdne proizvode.
Vrednost kontingentov
Ro zanesljivih informacijah je vrednost predvidenih kontingentov za 100 odstotkov večja od možnosti, ki nam jo nudi dosedanje Stanje plačilnega prometa za trgovinsko zamenjavo. Za prvih šest mesecev je določena la vrednost na nekaj nad UK) milijonov UM. Vrednost izvoza rastlinskih proizvodov je določena na 86 milijonov RM, vrednost živalskih enako visoko, vrednost gozdnih proizvodov pa samo na 5'4 milijona, dočim bi 16 milijonov RM odpadlo na industrijski sektor. Po klirinških vplačilih, ki služijo kot podlaga našemu izvozu v Nemčijo in ki so jamstvo za vzdrževanje tečaja marke, pa je malo verjetno, da bi se mogla 100 odstotno doseči ta vrednost, temveč se bo v prvem polletju dosegla najbrže samo polovica te vrednosti.
Rude in kovine se bodo izvažale v Nemčijo na podlagi kompenzacij. Izvoz rud in kovin se bo še nadalje gibal v dosedanjih mejah in se ne bo povečal, kakor se je pričakovalo.
Na podlagi informacij, ki jih je naša delegacija predložila nemški delegaciji, je bilo ugotovljeno, da so cene nekaterim našim predmetom zelo skočile in da bo morala Nemčija to zvišanje cen upoštevali, če bo hotela kupovati te
ce gospodarskih stanov so bili trgovci vedno na vodilnem mestu. Ni zato preveč zahtevano, če se naj ta solidarnost pokaže tudi enkrat, kadar je trgovstvu v korist.
To pa je tudi v interesu industrije same! Kakor dela napačno davčna oblast, ki s pretiranim iz-terjavanjem davkov ubija eksistenco davkoplačevalcev, tako bi postopala napačno industrija, ki s< postavljanjem pretežkih pogojev' uničuje eksistenco svojega odjemalca. Tu sla potrebni neka uvidevnost in obzirnost že v interesu industrije same.
Težave, ki so sedaj nastale med trgovci in industrialci, se morajo rešiti v duhu solidarnosti gospodarskih stanov, ker ni treba, da bi se morala vmešati država in da bi potem ta reševala te težave. Dvomimo, da bi mogel želeti lo le en industrialec.
Skozi desetletja so bili odnošaji med trgovci in industrialci vedno dobri in vezala jih je zdrava ter koristna solidarnost. Naj ostane tako tudi v bodoče in to bo v korist ne le trgovstvu, temveč tudi industriji ter vsemu narodnemu gospodarstvu.
predmete. Zato je pričakovati, da sc bodo nekatere cene izvoznih predmetov v Nemčijo zvišale.
Nemčija nam more dobavljati vse našemu trgu potrebne predmete. Samo tekstilno blago ne bo mogla Nemčija dobavljati v starih količinah, ker je njih izvoz iz Nemčije več ali manj prepovedan.
Tečaj marke na dosedanji višini 14-80 din je popolnoma zagotovljen in z naše strani je dano jamstvo, da bo veljal la tečaj do 31, III. 1940. Pa tudi brez ozira na to je pričakovati, da bo imel tečaj marke čvrsto tendenco. Nemci bi sploh hoteli, da bi tečaj marke presegel 15 din in s svojimi kompenzacijskimi posli bodo tudi imeli možnost, da vplivajo na tečaj marke.
Kakor se zatrjuje z dobro informirane strani, nam je Nemčija zagotovila zadostne dobave črnega premoga in koksa. Zatrjuje se, da nam bo Nemčija dobavila 980.000 ton premoga.
V ministrstvu za gozdove in rudnike bo v kratkem konferenca, ki bo proučila naše sedanje potrebe po premogu ter tudi vprašanje ureditve našega uvoza premoga iz Nemčije.
Zatrjuje se, da nameravajo Nemci ustanoviti v naši državi delniško družbo za trgovino s premogom. Ta družba bi si mogla sčasoma ustvariti monopolni položaj v državi. Baje se že vodijo v ta namen v Zagrebu pogajanja z neko firmo, ki bi jo prevzela nova družba. Večino delnic nove družbe bi imeli seveda Nemci.
Podražitev nafte
Osrednja sekcija trgovcev s tekočim gorivom sporoča, da je kartel znova zvišal cene in se je podražilo plinsko olje (nafta) Mt 30 par pri kg oz. za 25 par pri litru.
Zvišanje cen je takoj stopilo ▼ veljavo.
Vsi trgovci naj se ravnajo po teh cenah. •
Odnošaji	me
in industria
nai se urede v duhu soiidarnosti gospodarskih
stanov
Podrobnosti o trgovinski pogodbi z Nemtiio
Maš paviljon
razstavi
Mnogo je velial — malo na dal
Ljubljana ima premalo šolskih poslopij
Že leta in leta je v Ljubljani iprava mizerija zaradi nezadostnega števila šolskih poslopij. Nekaj poslopij se je sicer sezidalo, a še vedno premalo, ker še vedno je po nekaterih šolah za nekatere razrede le popoldanski pouk. Da je ta pouk slab, ni treba posebej poudarjati, ker to je že več ko dokazano. A kljub temu se ne sezidajo šolska poslopja!
Čujemo izgovore, da ni denarja. Ali teli izgovorov kratko malo ne priznamo, ker vemo in vidimo, kako se izdaja denar za stokrat manj potrebne stvari.
Prva skrb mora veljati mladini, če hočemo, da doseže naš narod lepšo bodočnost. Za mladino pa se skrbi, če se ji omogoči dobra naobrazba. V ta namen pa je prvi pogoj, da se sezidajo potrebne šole, da prihaja mladina k pouku sveža in sposobna za dobro prevzemanje šolske tvarine, ne pa da izgublja ves dopoldne s praznim ubijanjem časa, popoldne pa prihaja v šolo vsa raztresena in že utrujena.
Najprej je treba sezidali najbolj potrebne stavbe, potem naj šele pridejo na vrsto vse druge. Prva naloga mora biti, da se napravi mizeriji s šolskimi prostori v Ljubljani konec! A ne le v Ljubljani, temveč tudi v drugih mestih.
Razpored zgradarine razgrnjen.
Davčna uprava za mesto v Ljubljani razglaša: Razpored zgradarine za leto 1939. je v smislu člena 131. zakona o neposrednih davkih razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5/11, soba št. 13, v času od dne 23. oktobra do vštetega 30. oktobra 1939.
O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci posebej obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim imajo pravico pritožbe.
Velik napredek domače proizvodnje feromangana
Naša težka industrija je uporabljala do 1. 1938. za proizvajanje jekla izključno samo tuji feroman-gan. L. 1938. pa je začela proizvajati feromangan družba »La Dalmatienne« v Črnici pri Šibeniku. Uspeh te proizvodnje se najlepše vidi v naslednjih številkah: Feromangana smo uvozili izvozili ton mil.dan ton mil din L1937.	1158	3,6	nič
1.1938.	746	2,6	2629	6,5
Na Nizozemsko smo izvozili t‘e-romangana za 4,19, v USA pa za 1,52 milijona din.
Manganovo rudo smo večinoma uvažali iz Britanske Indije in Maroka. Imamo pa tudi doma velika ležišča, ki pa so še premalo preiskana in večinoma tudi preveč oddaljena od železnice. Vendar pa se je v zadnjem času domača proizvodnja znatno povečala.
'»Vojno-ekonomski glasnik ministrstva vojske in mornarice«
je začel izhajati z odlokom vojnega ministra. Namen lista je, da seznani sterešine naše vojske ekonomske stroke z vsemi gospodarskimi problemi. List ureja načelnik ekonomskega oddelka vojnega ministrstva intendantski general Stevan Lj. Pešič.
Popravi!
Po novi trgovinski pogodbi z jGrčijo morejo grške banke izplačevati našim potnikom po Grčiji na grške bone najmanj dnevno 350 drahem (in ne 35 drahem, kakor je bilo pomotoma javljeno). Bilo bi pa tudi 35 drahem tako nizka vsota, da je gotovo vsak bralec že sam uganil napako.
Že lansko leto, ko so se začele šele prve priprave za svetovno razstavo v New Yorku, smo opozorili v daljšem članku, kako nujno potrebno je, da se za razstavo dobro pripravimo, da bo ta res pomenila popoln uspeh. Opozorili smo nadalje, da mora biti naš paviljon na njujorški razstavi res odlično prirejen ne samo zaradi ugleda naše države, temveč tudi zaradi naših izseljencev, ki jim mora uspeh naše države na razstavi utrditi njih državno in nacionalno zavest. Posebej pa smo še naglasili, kako važno je, da se priredi naš paviljon na svetovni razstavi v New Yorku z ozkim sodelovanjem naših izseljencev, ker ti poznajo tamkajšnje razmere in bi mogli zato tudi bili najboljši svetovalci.
Toda zaman so bili vsi naši nasveti in vsa naša opozorila — tudi za razstavo v New Yorku se je delalo po stari šabloni, ki se je že tolikokrat izkazala kot slaba.
V začetku letošnjega leta smo zopet opozarjali na važnost nju-jorške razstave ter še enkrat ponatisnili svoj članek in dodali še nova opozorila, kaj je treba storiti, da bo naša udeležba na njujorški razstavi res pomenila uspeh.
Tudi vsa ta naša opozorila so bila zaman in delalo se je, kakor se je delalo vedno.
Nato je prišla otvoritev svetovne razstave v New Yorku. Vsa poročila so si bila edina v tem, da je njujorška razstava nekaj tako grandioznega, da je prekosila vse dosedanje svetovne razstave. Tudi v naših listih smo brali mnogo slavospev o njujorški razstavi, nikakor pa ni bilo poročil o našem paviljonu. Zvedeli smo le, da se je otvoritev zavlekla, nato smo čitali neke silno po uradnem dišeče članke o uspehu našega oddelka, dočim so zasebno prihajale iz Amerike čisto drugačne vesti. Predvsem pa se je naglasilo to, da se je razstava priredila popolnoma brez sodelovanja naših izseljencev in da so bili ti popolnoma prezrti.
Sedaj pa se je vrnil iz Amerike podpredsednik Rafaelove družbe p. Kazimir Zakrajšek, ki je objavil v »Slovencu« svoje poročilo o našem paviljonu na njujorški raz-, stavi. Njegovo poročilo je tako la-pidarno, da ne potrebuje nobenega dostavka.
Kaj pravi p. Zakrajšek?
»Svetovna razstava v Newyorku je nekaj tako ogromnega, nekaj tako mogočnega, da si človek ne more predstavljati, če sam ne vidi. Skušal bom razstavo ob priliki kje opisati, vsaj v važnih slikah. Vredno vseh žrtev je, da človek to ogromno zamisel človeškega genija vidi in občuduje. Kar se pa tiče jugoslovanskega paviljona, moram reči to, kar mi je dosedaj rekel še vsakdo, kdor ga je videl, da jc stvar zelo pogrešana. Gospod G. nam je povedal v Ljubljani, v kolikor se vem spominjati, da je naredil načrt za paviljon arhitekt g. Vurnik. Kako sem se začudil, ko mi je prišlo v roke poročilo pomočnika generalnega komisarja na svetovni razstavi v Newyorku, g. Milana Baniča, kjer pravi, da je načrte za paviljon naredil Žid g. Wcismann. Načrte so izvršili člani židovske firme Pomrnorancc et Breines, vsi delavci, ki so de. lali na naši razstavi, inštalaterji, mizarji itd., vsi so bili samo Židje, kakor bi bila naša država židovska država. Silno neokusno so razstavljene naše prekrasne in pestre narodne noše iz raznih pokrajin Jugoslavije. Ko sem občudoval to »umetnino«, je stala za menoj skupina ameriških dam, od katerih je
ena glasno rekla »how ugly«, »kako odurno«.
Na razstavi je res nekaj lepih stvari. Ko bi tu bil kdo, ki bi imel vsaj nekoliko okusa in bi te stvari primerno razstavil, bi bil gotovo naš paviljon nekaj lepega. Predno sem šel v jugoslovanski paviljon, sem obiskal češkega. Takrat je bil še v celoti odprt, dasi so ga morali ameriški Čehi podpreti s svojimi lastnimi žrtvami, ker Češke več ni bilo. To je bilo tako nekaj okusnega, nekaj prijetnega, da je vsakdo šel z veseljem iz paviljona. Zato sem bridko čutil razliko med našim in češkim. Kakor rečeno, o tem se bo moralo še veliko pisati in veliko govoriti, ker takega fiaska država, ki jc sama sebe zavedna, ne sme več dopustiti. Tu prihajajo milijoni ljudi in sodijo državo po načinu, po okusu, kakor sama sebe pokaže najširši svetovni publiki. Ameriški Slovenci in Hrvati tudi silno zamerijo, da jih niso pritegnili k sodelovanju za svetovno razstavo. Ti poznajo ameriško dušo in vedo, kako naj se stvari razstavijo, da bodo ameriškemu občinstvu pri-kupljive. Tako pa so pri razstavi popolnoma prezrli tako Hrvate, kakor Slovence, tako da je edini Slovenec pri razstavi — paznik g. Anton Svet. Slovencev je v Ameriki nad 300.000, Hrvatov nad
600.000,	pa so se te ogromne številke tako prezrle, da'je prav ne-
V smislu uredbe o spreminjanju uredb in izdajanju novih je
izdal ministrski svet dne 17. t. m. uredbo o dopolnitvi trošarinske-ga zakona. Dopolnitev zadeva samo
promet kvasa.
V 10. točki 72. člena zakona o drž. trošarini se dodaje kot nova 4. prtpomba z 12 pododstavki, ki določa:
Najdalj v 30 dneh morajo pooblaščeni proizvajalci kvasa ustanoviti v Beogradu »Prodajno centralo«, ki bo v bodoče edina smela voditi celokupni promet in prodajo kvasa v državi in izvoz v inozemstvo. V ta namen se mora sklicati skupščina proizvajalcev, ki se konstituira, izdela statut in poslovnik centrale. Pri tem odločuje večina prisotnih po kontingentih iz petega odstavka te pripombe.
Če prizadeti tega ne store, uredi vse to sam finančni minister.
Proizvajalci, kateri ne pristopijo k centrali in ne prevzamejo obveznosti drugega člena te uredbe, izgube pravico do kontingenta.
Stroški se porazdeljujejo glede na kontingente.
Skupni temeljni kontingent kvasa v eni proizvodni dobi znaša za vso državo 2.600.000 kg. Od tega gre Državni tovarni kvasa v Beogradu kontingent 200 tisoč kg, ostalo pa pooblaščenim proizvajalcem, in sicer: Tvornica žeste i pjenice — Savski Marof 308.000 kg, Union Ljubljana 234.500 kg, Fišl sinovi Kreka 233.000, Arko Zagreb 231.000, Teslič v Sisku
172.000,	Kosovljaninu v Jagodini, Sondi Beograd, Milišiču Beograd in Zalokerju Ljubljana po 172 tisoč kg, Veljkoviču in L. v Ostruž-nici 140.000, Vajsu Zagreb, Vojnoviču Ljubljana in Kancu Mengeš po 100.000, Sloga Zemun 40 tisoč, Kirbiš Celje 30.000, D. d. Ilrvatski Leskovac 12.000, Bene-šič Ilok 10.000, Boh Ljubljana 1500 kg.
Eventualno potrebno znižanje kontingentov predpisuje centrala.
odpustno. Na vse to sem že 3. januarja v Ljubljani opozoril g. G.,
seveda brez uspeha. Imam v rokah izčrpno poročilo pomočnika generalnega komisarja g. Baniča o poteku priprav za naš paviljon, o raznih drugih nerednostih in netočnostih. Imam poročilo, da se je dosedaj potrošilo za razstavo
10.710.000 dinarjev državnega denarja. Ameriški Slovenci in Hrvatje imajo pravico zahtevati, da se sestavi posebna komisija, ki naj strogo nepristransko preišče vso proceduro pri tej razstavi. Značilno je, da mi je 3. oktobra čuvaj na razstavi povedal, da do tedaj
150.000 okrožnic, ki naj bi se razdelile na razstavi in so bile tiskane v Jugoslaviji, še ni prišlo. Konec razstave je pa 31. oktobra. Tako se je zgodilo na razstavi to, česar sem se bal in kateri strah sem že 3. januarja letos izrazil na posvetovanju, ki ga je sklical g. G.«
Vse poročilo je en sam močan očitek in dokaz, kako neverjetno slabo je bila organizirana naša udeležba na svetovni razstavi v New Yorku.
In še stokrat se bo ponovila ista napaka, če ne bomo že enkrat napravili red in poklicali na odgovornost one, ki so krivi, da se izdaja tako mnogo državnega denarja — za neuspeh.
Besedo prepuščamo našim odgovornim činiteljem.
Zvišbe pa odloča finančni minister.
S to uredbo določeni kontingenti veljajo za pet let od dne, ko prične centrala poslovati.
Noben proizvajalec kvasa ne sme svoje pravice odstopiti ali dati v zakup. Kdor se ne more držati kontingenta, mora to takoj javiti davčnemu oddelku fin. ministrstva, ki nato porazdeli take dele kontingenta na druge proizvajalce oz. to odobri. V nasprotnem primeru, torej kdor ne prijavi, se kaznuje od tisoč do 50 tisoč dinarjev.
Proizvajalec, ki odpošilja kvas iz tovarne brez naloga centrale ali po drugačni ceni prodaja kvas, se kaznuje za vsak kg z globo 100 do 5000 din.
Vse poslovanje centrale nadzoruje finančni minister po svojih predstavnikih in določa cene po zaslišbi Centrale za vso državo.
V členu 2. se določa obveznost proizvajalcev nasproti vojnemu ministrstvu, da prilagodijo naprave za izdelavo glicerina, ki bo prosta vseh državnih davščin.
Politične vesti
Bivši ministrski predsednik Kju-seivanov še ni dobil mandata za sestavo nove vlade in ga po nekih vesteh sploh ne bo dobil. Kriza je nastala, ker bo v kratkem sklicano sobranje, sedanja vlada pa je imela v sobranju zelo slabo zaslombo. Samo dva ministra sta bila člana sobranja. Verjetno pa je, da je kriza nastala tudi iz zunanje-političnih razlogov. Kralj Boris je že zaslišal celo vrsto bolgarskih politikov ter še nadaljuje svoje konzultacije.
Vojaška pogajanja med vodstvi francoskih in angleških vojnih sil na Bližnjem vzhodu ter turškim štabom so bila uspešno zaključena ter je bil dosežen v vseh vprašanjih sporazum.
Turški zun. minister Saradžoglu se je vrnil v Carigrad na sovjetskem rušilcu »Moskva«. Po svojem povratku v Turčijo je poslal Molotovu brzojavko, v kateri poudarja prisrčnost in medsebojno zaupanje, ki označujeta odnošaje Tur-
čije s Sovjetsko Rusijo. Molotov mu je odgovoril z naslednjo brzojavko: »Prav tako sem tudi jaz srečen, da morem naglasiti, da je izmenjava misli v Moskvi še enkrat potrdila prijateljske odnošaje, ki vladajo med Sovjetsko Rusijo in Turčijo.«
Saradžoglu je informiral Molotova še pred svojim odhodom v Moskvo, da bo Turčija podpisala pakt z Anglijo in Francijo. Molotov je vzel to na znanje brez vsake pripombe.
Sklenitev pakta med Turčijo in zapadnima velesilama se obširno komentira v vsem svetovnem tisku. Splošno se sodi, da pomeni sklenitev L.ga pakta velik uspeh zapadnih velesil in težak diploma-tičen udarec za Nemčijo.
Turško-francosko-anglcški pakt se še nadalje komentira od vsega svetovnega časopisja. Sovjetski tisk pravi, da sta Anglija in Francija pristale na pogajanja Turčije z moskovsko vlado v nadi, da bo sta mogle ločiti Rusijo od Nemčije. Ankarski sporazum naj bi bil klin, ki bi se zabil med Nemčijo in Rusijo. To se pa ni posrečilo in Rusija in Nemčija se ne bosta ločili.
Nemško časopisje pravi, da je ankarski pakt naperjen proti Nemčiji in da je bila Turčija silno neprevidna, ker se je pustila potegniti v evropske konflikte. Nadalje trdi nemški tisk, da je ankarski pakt naperjen tudi proti Italiji.
Italijanski listi pa nasprotno trde, da je bil pakt med Turčijo, Francijo in Anglijo prvotno res naperjen proti Italiji, da pa so se med tem razmere spremenile in bo pakt omogočil sklenitev balkanskega pakta, pri katerem bo Italija igrala važno vlogo. Zaradi ankarskega pakta se zato Italiji ni treba razburjati. Zlasti pa so italijanski listi zadovoljni, ker je ankarski pakt zaprl boljševiški Rusiji pot na Balkan. S tem pa je tudi ohranjeno ravnovesje na Balkanu in v Podonavju.
Ameriško časopisje enako zelo na široko piše o paktu ter poudarja, da bo imel pakt zelo velike posledice. Pri tem naglasa ameriški tisk nekatera dejstva, ki jih bo treba šele pojasniti oz. spraviti v medsebojno zvezo.
Zlasti naglasa ameriški tisk naslednja dejstva: 1. Turčija je odbila pakt z Rusijo. 2. Turčija in Rusija pa sta izjavile, da so njuni odnošaji še naprej prijateljski. Tc je naglasil tudi Chamberlain v svoji izijavi v parlamentu. 3. Italija pravi, da bo otvoritev Dardanel francoski in angleški vojni mornarici prisilila Rusijo k nevtralnosti. 4. Nemci groze Turčiji, da bodo z njo postopali tako kakor so postopali s Poljsko. 5. V Berlinu opozarjajo Italijo, da je pakt naperjen proti njej. 6. Francija in Anglija sta pristale na to, da Turčija ni obvezana, da se vojskuje proti Rusiji. 7. V Turčiji so prepričani, da novi pakt pomeni entento cordiale med vsemi tremi državami podpisnicami in da preprečuje ekspanzivno politiko neke države proti balkanskim državam. Ameriški listi še naglašajo, da Italija od pakta gotovo ni bila presenečena, ker je bila o njegovi sklenitvi od Anglije že vnaprej informirana.
V Rimu sta podpisala italijanski zun. minister Ciano in nemški veleposlanik Mackensen protokol o izselitvi Nemcev iz Južne Tirolske. Vsi Nemci se morajo do konca tega leta izjaviti, če postanejo nemški državljani ali pa obdrže italijansko državljanstvo in s tem tudi italijansko narodnost. Slednjim se ne bo treba izseliti, drugi pa se mo-r. io brezpogojno izseliti do konca leta 1942. Podpisani protokoli vsebujejo tudi vse predpise o prenosu premoženja južno-tirolskih Nemcev.
Na zapadni fronti je po francoskih vesteh že okoli 300.000 angleških vojakov.
Hitler jc ratificiral nemško-so-vjetskl sporazum o prijateljstvu in razmejitvi. Tudi predsednik vrhovnega sveta v Moskvi je ratificiral nemško-sovjetski sporazum.
Skandinavski suvereni so zapustili Stockholm. Vse časopisje naglasa uspešnost stockholmskih posvetovanj in trdno odločnost skandinavskih držav, da branijo svojo nevtralnost. Konferenca v Stockholmu je nadalje naglasila, da so suvereni skandinavskih držav vedno pripravljeni posredovati za mir, če bi imelo tako posredovanje upanje na uspeh.
Debata o nevtralnosti Amcr:: e je bila odgodena na ta teden. Senator Austin je v svojem govoru naglasil, da mora nuditi Amerika vsako pomoč Franciji in Angliji, ker da je v njenem interesu, da zmagata zapadni demokraciji.
Nemška vlada je opozorila nevtralne države, da bo smatrala vse trgovske ladje, katere spremljajo bojne ladje Anglije ali Francije, za sovražne in da jih bodo nemške podmornice brez predhodnega obvestila potopile.
Prodaina centrala za kvas
Denarslvo
Padec in dvig- tečajev državnih papirjev
Jugoslavija je v sedanjem vrtincu konflikta nevtralna, kljub temu pa so njeni državni papirji zaradi izbruha vojne bolj trpeli ko papirji vojskujočih se držav. Tečaji so padali do 4. oktobra, ko je dosegel njih padec svoj maksimum. Takrat je izgubila na svoji vrednosti vojna škoda že 15 °/o, dalmatinske agrarne obveznice celo 35 °/o, 7 °/o Blair 22 °/o, Selig-man 3'5 °/o.
Tako velik padec je nastal v mnogem zato, ker je pri nas trg delnic in investicij sploh izgubil mnogo na svojem pomenu. V letih 1935, 1936, 1937, 1938 in v I. polletju 1939 je znašal v milijonih din po vrsti v vsakem letu promet na borzah v drž. papirjih: 397, 226, 298, 469 in 274, promet v delnicah pa 26, 27, 26, 27 in 24 milijonov din, da je znašal povprečni dnevni promet v drž. papirjih 2 milijona din, v delnicah pa 200.000 din na vseh jugoslovanskih borzah. To jasno kaže, kako je trg s papirji izgubil svoj pomen.
Glavni vzrok, da so drž. papirji tako rapidno padli, je bil strah, da bo tudi Jugoslavija potegnjena v vojne dogodke. Zato so ljudje na veliko kupovali živila in industrijske izdelke. Ker pa so bile banke tedaj zaprte, je zavladalo geslo, da je treba dobiti denar za vsako ceno. To nakupovanje je bilo deloma tudi zaradi izkušenj v svetovni vojni tako silno, da se je čutila vlada prisiljeno, da je izdala znano protidraginjsko uredbo. Da pa bo logičnost naših domačih dogodkov še bolj poudarjena, je istočasno opozarjala kmete, da ne prodajajo svojih pridelkov preveč poceni.
Kasneje pa se je le izkazalo, da je nevtralnost Jugoslavije zagotovljena in prišlo je iztreznjenje. Zopet je prišel do besede svinčnik in ljudje so začeli računati, koliko prav za prav nosijo državni papirji sedaj po silnem padcu njih tečajev. Izkazalo se je, da se obrestujejo nekateri že po 10 in tudi 11'5 »/o (dalmatinski agrari).
Nikjer ni mogoče doseči tako visokih obresti. Vrhu tega pa nudijo državni papirji še primeroma največjo varnost. Poleg tega se lahko vnovčijo in zato ni bilo treba nositi denar v denarne zavode. Zmešnjava za državne papirje je nastala in zato so se mogli tečaji drž. vrednostnih papirjev popraviti tudi brez intervencije javne roke.
Tako je brez vseh umetnih sredstev bilo padanje tečajev drž. vrednostnih papirjev zaustavljeno in ti so se nasprotno celo prav znatno popravili. To kaže naslednja tabela:
	13.10.	20.10.
5°/o vojna škoda	4or—	425—
7°/o investicijsko	94—	99—
6% begluške	72—	78—
4% agrarne	53"—	53—
6% dalmatinske	68"50	73'—
6% gozdne	66-50	72'50
7°/o Blair	84-50	88-50
8°/o Blair	88—	91 —
7°/o Seligman	97—	99'—
7°/o stabilizacijsko	94—	97-—
Obračunski tečaj za zlati angleški funt
Finančni minister je izdal odlok, po katerem se mora do nadaljnjega pri plačevanju skupnega davka na poslovni promet, luksuznega davka ter pri plačevanju carine j-ad valorem« za blago, ki se uvozi iz tujine, a je fakturirano v zlatih angleških funtih, obračunavati zlati angleški funt po tečaju- en angleški zlati funt = 441 "50 din.
*
Zlata podlaga Francoske banke Je ostala po izkazu z dne 19. okto-
bra s 97'27 milijarde frankov nespremenjena, dočim se je njena srebrna zaloga zvišala od 877,6 na 947,8 milijona frankov. Obtok bankovcev se je znižal od 145,7 na 144,8 milijarde frankov. Odstotek razmerja med zlato podlago in obvezami na pokaz se je znižal od 59'38 na 59'33%.
Cela vrsta nemških bank se pripravlja, da razširi svoje delovanje
Mlada Finska država ima 387 tisoč km2 površine in samo 3 in pol milijona prebivalcev. Ker leži visoko na severu in ima dosti jezer in gozda, ji ostaja samo 7°/o zemlje za kmetijstvo; večino kopnega pokrivajo gozdovi, travniki in pašniki. Vendar se dve tretjini Fincev bavita s kmetovanjem. Ovsa pridelajo dosti celo za izvoz, razen tega tudi dosti krompirja, lanu in konoplje. Les je najboljših vrst in ga dosti izvozijo, izvažajo pa tudi drva. Večina gozda pripada državi. Kako močna je živinoreja se vidi iz tega, da je bilo 1. 1925. naštetih pol drug milijon goved, zlasti krav in da so iitieli že 500 sirarn. V mlekarnah so izdelovali letno do 120.000 q surovega masla, največ za izvoz v Anglijo. Zelo močno je zadružništvo, ki pospešuje tudi ovčarstvo. Laponci pa imajo tudi črede divjih jelenov.
Za izvoz so važni tudi slaniki. Mnogo ima Finska rude, posebno železne in bakrene, a rudarstvo še ni dobro razvito. V industriji je na prvem mestu papirna industrija: za časopisni papir, lepenko, celulozo. Izvoz lesa in lesnih izdelkov obsega n/io vsega finskega izvoza. Novejše so tekstilne tovarne in železna industrija ter destilarne. Zaradi velikih vodnih sil naglo napreduje elektrifikacija dežele.
Finska ima dobro razvito zunanjo trgovino, predvsem z Anglijo in Severno Ameriko ter z baltiškimi državami. Uvaža pa žito, železne izdelke, tkanine, sladkor, kavo. Dobro so zvezane vodne poti; med jezeri je bilo že do leta 1926. 24 prekopov in 70 dvigalnih jezov. Zalo ima Finska tudi krepko brodovje. V Vzhodnem morju obvlada Finska Bolniški in Finski zaliv. Največja pristanišča so prestolnica Helsinki, Abo in Vaza. Kratka severna obala pa je važna zaradi milega Zalivskega toka, ki pomeni tudi za Rusijo edino prosto pomorsko pot v svet.
V sedanji vojni Nemčije z Anglijo je finska zunanja trgovina odvisna od nemške milosti, politično pa je Finska zdaj še bolj odvisna od Sovjetske Rusije, s katero ni bila vedno v dobrih od-nošajih. O sedanjem gospodarstvu Finske pišejo nemški listi sledeče.
Preusmeritev od Vzhoda na Zapad
Odkar se je Finska 1. 1917./18. ločila od ruskega gospodarskega območja, je gospodarsko naglo napredovala, ker se je uspešno preusmerila na Zapad. Zlasti glede prehrane se je osamosvojila in v izvozu je dosegla znatne presežke. Tudi državne finance so zdrave in je znano, da je ta država edina v redu plačevala Ameriki vojni do!g.
Sedanja vojna pa močno prizadeva finsko gospodarstvo. Za večino izvoza si mora poiskati novih poti, če naj vzdržijo Finci dosedanjo življenjsko raven. Posebna težava je enoslranost izvoza, v katerem so obsegali doslej les, lesovina in papir ‘/s, od tega polovico les. Živalski proizvodi so na četrtem mestu z 8°/o, in sicer glavno ti predmeti: maslo, jajca, sir, svinjsko meso in ribe. Ostalih 11% izvoza dajejo baker, kože, železne spojine, granit, lonci, bombažna nit idr.
V uvozu se je delež živil in luksuznih predmetov že močno znižal, v desetih letih od 26 na 14%. Narasel je pa uvoz surovin in polizdelkov od 34 na 42% in strojev od 17 na 22°/o„
tudi na ozemlje osvojene Poljske. Predvsem bodo nemške banke odprle svoje podružnice v Gdinji, Poznanju in Bydgošču.
55 vodilnih švedskih bančnih in industrijskih podjetij je ustanovilo konzorcij za podpiranje tečajev na borzi. Konzorcij razpolaga s kapitalom 25 milijonov kron. Padec tečajev bo preprečeval konzorcij z direktnimi nakupi na borzi.
Glavni odjemalec Finske je bila vedno Anglija, ki je še lani odvzela 48°/o vsega finskega izvoza in dajala 22% uvoznega blaga. Lesa je kupila lani sama Anglija 53% za 1'8 milijarde RM, papirja in lesovine 42% za l-4 milijarde.
Na drugem mestu je bila Nemčija, in sicer s 15°/o v izvozu ter 20°/o v uvozu Finske. Kupuje največ lesa in lesnih izdelkov, živalskih hranil, bakra (61 °/o). Prodaja stroje, kovinske izdelke, kemikalije, tekstilije in prevozna sredstva.
*
Angleška blokada duši finski promet, posebno ker se šteje v tihotapsko blago ves finski lesni izvoz v Anglijo. To pa je polovica vsega izvoza. Anglija pa zaradi večje domače porabe tudi ne more Fincem pošiljati premoga in večine izdelkov. Hkrati je zaradi ogroženosti od min obtičal tudi dovoz iz ostalih čezmorskih držav.
Ta razvoj sili Finsko, da si poišče novih trgovinskih zvez in strank. Tu je predvsem Nemčija,
15. oktobra je bila v Beogradu glavna skupščina Zveze električnih podjetij Jugoslavije. Za zvezo industrijcev v Ljubljani se je udeležila skupščine ga. Marica Majdič. Na skupščini se je razpravljalo tudi o nameravanem zakonu o pospeševanju elektrifikacije ter se je sprejela resolucija, ki vsebuje naslednje zahteve glede nameravanega zakona:
Pri izvajanju elektrifikacije naj se dopusti svobodno tekmovanje gospodarskih sil in naj se zato izključi favoriziranje javne roke.
Pri izdajanju koncesij za preskrbo določenega območja z električno energijo naj odloča le splošna korist.
V novem zakonu se mora nuditi popolna pravna varnost v poslovanju ter upoštevati pridobljene pravice.
S koncesijo naj se tudi podeli izključna pravica oskrbe določenega ozemlja ter tudi pravica razlastitve potrebnih zemljišč za naprave ter končno tudi pravica poslavljanja električnih vodov z ustanovitvijo služnosti.
Mesečno poročilo Narodne banke daje za mesec avgust naslednji pregled o razvoju našega gospodarstva.
Avgust je bil zadnji mesec pred evropskim konfliktom, mesec poln nervoznosti in negotovosti tako v političnem ko v gospodarskem sektorju sveta. Močan vpliv političnih dogodkov na svetovno gospodarstvo, ki se je čutil že ob koncu julija, je trajal tudi še v avgustu, da se je mogel tik pred vojnim izbruhom v srednji in pa zapadni Evropi še manj ugotoviti pravi pomen gospodarskih činite-ljev za svetovno gospodarsko konjunkturo. Ta konjunktura je bila čisto v znaku vojnega gospodarstva, ker so se pospešeno pripravljale za vojno tri največje evropske industrijske države.
Na črni borzi v Newyorku je
prejšnji teden padel tečaj angleškega funta otl 4 03 na 3-97V2 dolarja, in sicer predvsem zaradi odklonitve Hitlerjevih mirovnih predlogov. Med tem pa je dosegel tečaj funta zopet staro višino.
Kanada je proizvela v 1. 1938. 4725 unč zlata v vrednosti 166 milijonov dolarjev. L. 1937. je dosegla vsa proizvodnja le 4096 unč.
ki ji utegne nuditi vse, če se le poveča finski uvoz v zameno za blago. Če se to ne doseže, bo propadel velik del finske lesovinske proizvodnje. V zvezi s tem pa mora Finska načeti svoje bogate zaklade rud: baker, nikelj, cink in železo. Finski bakrov rudnik pri Outokumpu je baje največji na svetu; cenijo ga na 20 milijonov ton 4%>ne rude. Važen je pa tudi za železo in žveplo. Letno se pridobiva do 400.000 ton rude in iz te 12.000 ton bakra, 60.000 ton žvepla, 80.000 ton rdeče rude, 1800 kg srebra, 150 kg zlata in dosti kobalta. Pripravlja se nova cinkarna.
Važen je tudi rudnik za nikelj v Petsanni in za mnogo važnih rud še Pitkeranta. To so glavne možnosti za razmah finskega gospodarstva. Da sta pri tem razvoju Rusija in Nemčija zelo pozorni na odločitev Finske, je razumljivo samo po sebi, obe pa tekmujeta z Anglijo, da to odločitev izsilita že med vojno.
Nadalje so bile sprejete še naslednje zahteve:
Pred izdajo uredb, ki se nanašajo na električno gospodarstvo, naj resorna ministrstva vedno zaslišijo tudi mnenje Zveze električnih podjetij.
Vladni program javnih del naj predvidi potrebna materialna sredstva za pospeševanje elektrifikacije vasi, kolikor se za to pokaže stvarna potreba.
Državna trošarina na električno energijo in na žarnice naj se odpravi. Dokler se to ne zgodi, naj se sedanja stopnja trošarine, ki velja za pogonsko silo, uporabi tudi za razsvetljavo, da se s tem izognemo neracionalnemu trošenju narodnega premoženja za dvojne instalacije ter odvisnemu postavljanju tokomerov.
Uvajanje snmoupravnih davščin na surovino, polizdelke in pomožna sredstva za proizvajanje električne energije, kakor tudi na električno energijo samo, naj se ne dovoli.
Vojni zapletljaji so našli Jugoslavijo v dobi prosperitete oz. gospodarske aktivnosti, ki od leta 1936. dalje še ni pretrgala svojega okrepljenja kljub počasnejšemu narastku poslov v teku tega leta. V trenutku, ko začenjajo zlasti na gospodarstvo Evrope močneje vplivati vojne operacije, ki so se začele v septembru, je pomembno pokazati na gibanje važnejših znakov naše gospodarske aktivnosti do 1. septembra 1939.
Naša industrijska proizvodnja
je še vedno v dvigu ne samo v primeri z 1. 1938., temveč tudi z 1. 1937., vzporedno s tem dvigom pa je rastlo tudi število zavarovanih delavcev. Čeprav se je zmanjšal uvoz ne samo industrijskih investicijskih dobrin, temveč tudi surovin v 1. 1939. v primeri
Vsak napreden trgovec
prodafa le tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi.
Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebi!
z onim v 1. 1938. v nasprotju s povečanjem tega uvoza 1. 1938. proti 1. 1937., je vendar treba upoštevati, da je v absolutnih številkah zmanjšanje znatno samo pri uvozu strojev, orodja in aparatov, katerih smo uvozili v prvih osmih mesecih 1936 do 1939 zaporedoma vsako leto za 167,228,403 in 274 milijonov din. Uvoz surovega bombaža kot najpomembnejše uvozne surovine pa se je v primeri z 1. 1938. povečal od 153 na 157 milijonov din. Večje zmanjšanje se je pokazalo le pri uvozu železa (zaradi znatno narastle domače proizvodnje) ter kož (zaradi izredno visokega uvoza 1. 1938.).
V sektorju prometa blaga je tendenca v toliko bglj ugodna, ker je obseg naše zunanje trgovine manj nazadoval v tem letu proti prejšnjemu kakor pa v letu 1938. proti i. 1937. Pri zmanjšani vrednosti uvoza in povečani vrednosti izvoza je postala naša trgovinska bilanca na koncu avgusta aktivna za 38,8 milijona din, dočim je bila v 1. 1938. pasivna za 323,7, v 1. 1937. pa aktivna za 665,9 milijona din. Zaradi tega tudi izginja pri razvoju cen njih padanje, kar se zlasti vidi pri živalskih proizvodih. Edino cene rastlinskih proizvodov so v stalnem, a rahlem padanju v primeri z 1. 1938., deloma zaradi nazadovanja cen pšenici in koruzi, deloma zaradi močnejšega padca ječmena in ovsa.
Nekoliko počasnejši tempo dviga naše gospodarske aktivnosti je mogel biti povzročen tudi zaradi zelo spremenljive situacije na našem denarnem trgu, zlasti od septembra lanskega leta, ker je bila likvidnost našega kreditnega sistema postavljena že trikrat na preizkušnjo zaradi političnih dogodkov v srednji Evropi. Naše hranilne vloge so v padcu v primeri z avgustom 1938, namesto da bi se zaradi naše gospodarske delavnosti povečale. Začasna sprememba likvidnosti na našem denarnem trgu je povzročila vzdržnost celo od notoričnih kratkoročnih naložb, kar se je moglo občutiti tudi v razvoju naložb na polju proizvodnje. Tako je bila v začetku avgusta ponovno zabeležena znatna likvidnost na trgu. po marčni napetosti, pa čeprav je bilo že ob koncu istega meseca zopet močno povpraševanje po denarju zaradi dogodkov izven mej Jugoslavije.
„	barva,	plesira	m
7p v urah kemi?n° *"*“
Lu 1 fc** Ul lili	klobuke
Itd. Škrobl In svetlolika srajce, ovratnike In manšete. Perc, snši. monga in lika domafe perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni 3 Telefon St. 22 72.
Konkurzi in prisilne poravnave
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Franca Flerina,
trgovca s konfekcijskim blagom in klobučarja v Domžalah. Poravnalni sodnik Premrov, poravnalni upravnik advokat dr. Žvokelj v Kamniku. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Kamniku dne 11. novembra ob 9. Rok za oglasitev do 3. novembra.
Poravnalni postopek trgovke | Elze Zabret v Stražišču je končan.
Finsko	gospo
Zahteve elektrarn
glede novega zakona o pospeševanju elektrifikacije
Razvoj našega gospo darstva	v
Poročilo Narodne banke
Zunanja trgovina
Narodna banka je izplačala dne 17. oktobra klirinške nakaznice z Madžarsko do št. 1771 z dne 23. avgusta 1939., s Turčijo pa do št. 2240 z dne 30. decembra 1938.
Do konca tega leta naj bi po novi pogodbi izvozili v Nemčijo skoraj 50.000 svinj. Vsak teden naj bi izvozili 3500 živih svinj, zadnji teden pa 3000. To bi dalo do konca leta 34.000 živih svinj, 15.000 pa naj bi Izvozili poleg tega zaklanih svinj.
Švicarska trgovinska delegacija je
dopotovala v Beograd zaradi poglobitve trgovinskih odnošajev med Švico in Jugoslavijo.
Romunka govmska delegacija je prišla v Ankaro, da sklene novo trgovinsko pogodbo s Turčijo. Iz Ankare odpotuje v Egipt, kjer se bo tudi pogajala za sklenitev nove trgovinske pogodbe.
Nemško-ruska gospodarska pogajanja so pretrgana, ker nočejo Rusi dobaviti nobenih surovin preden ne dobe od Nemčije primernih količin industrijskih izdelkov.
V Berlin je prispela nizozemska trgovinska delegacija, ki se bo pogajala zaradi povečanja zamenjave blaga med Nemčijo in Nizozemsko.
Nemčija je izjavila, da bo še nadalje redno dobavljala premog v tujino, zlasti v Italijo. V prvih 7 mesecih 1939. je uvozila Italija iz Nemčije premoga za 492 milij. lir.
Grška vlada je prepovedala svobodno prodajo koruze in riža letošnje žetve. Vsi proizvajalci in lastniki zalog morajo prijaviti svoje zaloge ter v prijavi navesti, kolikšne so njih osebne potrebe in koliko potrebujejo za setev.
Za 23. oktobra sklicani kongres trgovinskih zbornic Turčije je bil zaradi nejasne splošne situacije odpovedan.
Belgijske rezerve premoga so se znižale v septembru od 2,21 na 1,92 milijona ton.
Občni indeks cen je v septembru v Belgiji narastel od 594 na 706, torej za okoli 17%. Indeks pa ni poskočil pri vseh predmetih enako. Najbolj so se podražile razne masti, in sicer za 60%. Indeks živil se je zvišal za 30%.
Argentina bo poleg običajnih '•ednih dobav govejega mesa in Jarcev dobavila Franciji in Angliji še 170.000 ton govejega in 70.000 ton jarčjega mesa. Te dobave bodo izvršene v 16 tednh.
Italija je povečala svojo proizvodnjo bombaža od 806 na 8.200 ton.
Farbenindustric A. G. je povečala svoj osnovni kapital za 11 milijonov RM, da znaša sedaj njen kapital 731 milijonov RM.
Mezde mornarjev so bile v Italiji ■»išane za 20%. Na trgovskih ladjah, ki plovejo v severno-evropska pristanišča, pa so mesečne plače zvišane za povprečno 40%.
Italijanska hotelska družba >So-cleta Alberghi Terme e Affini« v Rimu, ki ima 28 milijonov lir kapitala in številne hotele po Italiji, je zaključila poslovno leto 1938 z izgubo 1'32 milijona lir. Iz prejšnjih let ima družba izgube 3'29 milijona lir.
Francozi so pretekli teden zaplenili 25.000 ton blaga, ki je bilo namenjeno v Nemčijo.
Indeks življenjskih stroškov se je v Angliji povečal v septembru od 155 na 165. Najbolj so se podražila živila, in sicer za 9%.
Precejšnje število tekstilnih podjetij v Lodzu je začelo zopet obratovati. Večinoma so to podjetja, ki so last Nemcev oz. nemškega kapitala. Da bi se zagotovilo obratovanje teh podjetij, so bile zaplenjene vse zaloge tekstilnih surovin.
Veliki ameriški jekleni trust
»United States Steel Corporation« je odposlal v septembru 985.000 ton gotovega jekla proti 578.000 tonam v septembru 1938. in 442.000 tonam v septembru 1937.
Proizvodnja bombaža se je v Sovjetski Rusiji silno povečala. Pred svetovno vojno je znašala proizvodnja okoli 7 milijonov centov, 1934. je znašala komaj 3'4 milijona, 1. 1938. pa je že dosegla 8'3 ailijona stotov. S tem je zavzela Jovjetska Rusija v proizvodnji oombaža tretje mesto na svetu, za Združenimi državami Sev. Amerike m za Britansko Indijo.
Hohavg-':" "
Cene	surov
so se	dv
Tedenski pregled mednarodnih blagovnih trgov
Nabava gasilskih aparatov. Direkcija pošte, telegrafa. in telefona v Ljubljani ponovno razpisuje do bavo 7 gasilskih aparatov in večje število polnjenj. Pogoji so v pisarni direkcije (Sv. Jakoba trg 2, soba št. 41) po ceni 20 din. S kolkom za 10 din kolkovane in zapečatene ponudbe je treba predložiti ekonomskemu odseku direkcije do dne 26. oktobra.
Pregled cen na velikih borzah kaže, da so se cene pretekli teden dvignile za skoraj vse predmete. Samo egiptski bombaž je v Londonu nekoliko padel. Vzrok, da so cene narasle, ni težko uganiti. Politična situacija se je v toliko razbistrila, da danes noben gospodarski človek ne računa več s tem, da bi se mogel kmalu sklenili mir, ker je jasno, da se bo vojna nadaljevala in še poostrila. Cene pa so se dvignile tudi zaradi vesti, da je v Ameriki močno naraslo povpraševanje po surovinah. Kako zelo se je dvignila v Združenih državah Sev. Amerike gospodarska aktivnost, se vidi najbolj iz tega, da je kapaciteta ameriške jeklene industrije presegla že 90 n/o ter da se more računati, da bo v kratkem jeklena industrija polno zaposlena. Ze samo to dejstvo pa more povzročiti konjunkturo tudi v vseh drugih gospodarskih panogah. Kar se tiče cen žitaric, so se te dvignile tudi zaradi malo slabše žetve v Severni Ameriki.
Pretekli teden sta se dogodila dva dogodka, ki zelo osvetljujeta tendence na mednarodnem trgu. l'a dogodka sta dvig kvot za kositer in za čaj. Izvozna kvota za kositer je dvignjena že petič in znaša sedaj 120®/n. To pomeni, da se je dvignila že za 75 %i. Izvozna kvota za čaj je dvignjena za o °/o na 95#/o, to je najvišja kvota, ki je bila dosežena, odkar je bil ustanovljen mednarodni odbor za čaj.
Oba dviga cen je povzročila Anglija. Glede, kositra hoče, da se ohrani cena, ki se je v Londonu obdržala z muko na višini 230 funtov za tono, na drugi strani pa da si zagotovi zadostne zaloge za vojno. Poleg tega pa se Anglija zaveda, da pospešuje z dvigom kvote gospodarstvo imperija, ker bodo imeli korist od dviga kvote samo njeni domin ioni. Končno pa hoče Anglija nakupiti zadostne količine kositra tudi za kompenzacijske posle z Ameriko, kateri mora v smislu sklenjenega sporazuma dobavljali kositer v nadomestilo za baker.
Zvišanje izvozne kvote za čaj se splošno smatra, da ni posebno važno. Za druge države to tudi velja, ne pa za Anglijo, ker igra čaj v prehrani njenega prebivalstva važno vlogo. Od lanske čajne žetve v višini 927 milijonov funtov je samo Anglija komaimirala 488,2 milijona funtov, torej skoraj polovico vse svetovne proizvodnje. Za časa svetovne vojne je Anglija mnogo trpela zaradi pomanjkanja čaja. Da tudi sedaj ne bo trpela enakega pomanjkanja, je Anglija sklenila, da pravočasno napravi zadostne zaloge.
Anglija pa se hoče zadostno založiti tudi z drugimi surovinami. Tako je odkupila Anglija celotno proizvodnjo avstralske in novo-zelanske volne. Mnogi evropski kupci avstralske volne se pritožujejo, da morajo sedaj po višjih cenah kupovati južnoameriško in afriško voluo, a da tudi v Ameriki in Afriki zadevajo na angleško konkurenco.
Angleška blokada, težavne prometne razmere in izrivanje posameznih držav s tržišč bodo gotovo privedle do preorientacije mnogih svetovnih industrij. Namesto volne bodo mnoge države uporabljale konopljo, lan in razne umetne surovine. Istočasno bodo skušale mnoge države same proizvajati surovine, ki so jih dosedaj uvažale iz tujine. Zato se kljub dvigu cen ne sme računati tudi na večji promet, ker se more zgoditi ravno narobe. Mnogi predmeti so proglašeni kot vojni in Anglija ne dovoljuje, da bi se dostavljali dose
danjim državam-odjemalkam, čeprav se zaradi tega ne bi mogli konsumirati. To se že danes dogaja z ameriškim bombažem in Američani kljub povečanemu povpraševanju ne vedo, kaj naj store s svojimi neprodanimi zalogami.
Od posameznih predmetov se je pretekli teden najbolj podražil kavčuk. V Londonu se je dvignila njegova cena od 9'50 penga na 10'06 ali za 5'9 “/». S tem je dosegel kavčuk na londonskem trgu najvišjo ceno v zadnjih letih. Rakcu- je v New Yorku ohranil svojo ceno v višini 12'50 centov za funt, kar pomeni, da se je dvig cene za
0'50 centa, za kolikor se je prejšnji teden baker podražil, ohranil.
Tudi tendenca na žitnem trgu je zelo čvrsta. Pšenica je skoraj na vseh borzah poskočila za poldrag odstotek, koruza pa se je v Buenos Airesu podražila celo za 5°/o. Na trgu žitaric je, kakor tudi na trgu industrijskih surovin, ne. varnost dezorganizacije. Vesti iz mnogih držav o slabi žetvi vplivajo na dvig cen, toda na drugi strani prihajajo vesti, da nameravajo mnoge države povečati svojo proizvodnjo žitaric. Danes je že čislo gotovo, da opušča Egipt monokulturo bombaža in da bo začel sejati pšenico. Nadalje se sporoča, da namerava Anglija v prihodnjem letu posejati s pšenico pol-drug milijon akrov zemlje. Ista tendenca je tudi na Nizozemskem, v Švici in v skandinavskih državah, ki se boje, da bi ostale zopet brez žita, kakor se je to dogodilo za časa svetovne vojne,
Naprej plačana plačila našim izvoznikom
Finančni minister je izdal naslednji odlok:
1. Vse domače firme, ki prejemajo vnaprej po kliringu denar zaradi kasnejšega izvoza blaga v dotično državo, iz katere so prejeli denar, morajo avtomatično brez vsakega odlašanja vplačati prejeti denar v kliring na isti način, kakor so ga prejele, če niso v dveh mesecih od dneva prejema denarja izvozile blaga iz nase države.
2. Firme, ki so pred izdajo tega odloka prejele denar po kliringu, a niso v treh mesecih po prejemu tega denarja izvozile blaga, morajo vrniti te zneske v kliring najkasneje v desetih dneh po izdaji te ga odloka.
3. Devizna direkcija se pooblašča, da izda potrebna navodila.
Uporaba fondov
Industrijska zbornica z Zagrebu je poslala trgovinskemu ministru, banu dr. šubašiču ter načelniku trgovinskega oddelka banovine spomenico, v kateri opozarja na nujno potrebo, da se reši vprašanje raznih fondov, ki so važni za industrijo. Zbornica zahteva, da zbira sredstva za te fonde banska uprava in da se zbrana sredstva porabijo tudi na ozemlju banovine.
Zahteva zagrebške industrijske zbornice je v polni meri upravičena ter bi se morali sploh vsi fondi uporabljati na ozemljih, na katerih so bili zbrani. S tem bi bil tudi odpor proti lem fondom mnogo manjši.
Doma in po svetu
Izvozni kontingenti konj za klirinške dsržave
Ožji strokovni odbor pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine je razpravljal o izvozu konj ter ugotovil, da nam še vedno preostaja konj za izvoz, če upoštevamo tudi vse potrebe za narodno obrambo in za poljska dela. Odbor je zato sklenil, da se dovolijo naslednji Kar se tiče izvoza konj v Turčijo in druge države, ki plačujejo konje z devizami, se bodo dajala dovoljenja od primera do primera, izvozni kontingenti: za Nemčijo 2400 konj, za Švico 1500, za Italijo 500 ter za Francijo 4000 konj za klanje.
Odkupne cene oljaric žetve 1940.
Trgovinski minister je odredil na podlagi veljavnih uredb v soglasju s kmetijskim ministrom in v sporazumu z zastopniki zainteresirane industrije ter zastopniki proizvajalcev naslednje cene, ki veljajo kot najvišje odkupne cene za oljarice žetve 1940. in sicer za 100 kg:
za oljnato repico 275 din, za seme sončaric 185 din, za beli mak 350, za sezamovo seme 400, za bučne koščice 235, za laneno seme 205 in za ricinusovo sene 400 din.
Ker pa smejo industrialci plačati proizvodnikom za 10°/o nižje cene (razen za laneno seme), so določene dejansko najnižje odkupne cene za 100 kg takole: oljnata repica	247 50	din
seme sončaric	166'50	„
beli mak	315'—	„
sezamovo seme	300'—	„
bučne peške	211'50	„
ricinusovo seme	300'—	„
Industrije lanenega semena so se prostovoljno zavezale, da bodo odkupovale od proizvajalcev laneno seme po 303'50 din za 100 kg. Vse te cene veljajo za vagonske količine franko nakladalna postaja proizvajalca.
Kr. namestniki so odobrili ustanovitev spominske svetinje na borbe za osvojitev sevcrnilt krajev Jugoslavije v 1. 1918. do 1919. Svetinji sta dve, in sicer ena za one, ki so se aktivno udeležili takratnih bojev, in druga za one, ki so kot neborci sodelovali pri takratnem osvobojenju severnih krajev.
Na seji glavnega odbora JRZ so bili določeni naslednji kandidati za senatne volitve v Sloveniji: bivši senator Fran Smodej, bivši senator dr. Schaubach, predsednik Kmečke zveze Janez Brodar in bivši poslanec Alojzij Mihelčič. Kot namestniki pa so postavljeni: Bo-gumil Remec, gimn. ravn. v p., dr. Jure Adlešič, Ivan Majeršič, župan v Tržiču, in Ignacij Hren, župan na Vrhniki.
Sarajevski radikali so z velikim nezadovoljstvom sprejeli sklep radikalnega glavnega odbora o iz ključitvi ministra dr. Markoviča iz stranke. Sarajevski radikali pravijo, da se dr. Markoviča ne morejo odreči, ker je edini, ki jim danes nudi vsaj neko pomoč. Radikalni glavni odbor se bo mogel še prepričati, kako veliko napako je storil s svojim sklepom.
Delegati Zedinjene dijaške mladine v Beogradu so obiskali doktorja Mačka in se mu zahvalili, da se je zavzel za vrnitev jugoslovanskih prostovoljcev iz Španije.
General Tartaglia je prevzel poveljstvo nad orožniško brigado ba novine Hrvatske. Brigada šteje 5000 mož. Na zunaj se razlikujejo orožniki banovine Hrvatske od drugih orožnikov po posebni če pici.
Ban dr. šubašič je potrdil izvolitev dr. Lunačka za izrednega profesorja na zagrebški univerzi. Prvič v zgodovini Hrvatske je s tem ban imenoval vseučiliščnega profesorja Izdana je bila uredba o prenosu kompetenc ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje na banovino Hrvatsko. V bodoče PrlPa" de banu nadzorna oblast tudi nad okrožnimi uradi, zasebno bolniško blagajno »Merkur« ter Pokojnin skim zavodom.
Uredba o prenosu poslov z grad benega ministrstva na banovino Hrvatsko je izdelana.
Ban Hrvatske je razrešil dolžno sti upravo Delavske zbornice Splitu in imenoval novo.
Poverjenik zagrebške občine je znižal svojo plačo, nato pa še pla če naj višjih zagrebških magistrat-nih uradnikov. Tako so bile zniža ne plače od mesečnih 20.000 na 10.000 oz. 9000 din mesečno.
Razstava bolgarske knjige je bi la v nedeljo otvorjena v Narodni
galeriji v Ljubljani. K otvoritvi/ razstave se je pripeljala tudi 20-članska delegacija Bolgarsko-jugo-slovanskega društva v Sofiji s predsednikom, bivšim ministrom; Zaharijevim na čelu. V zelo lepem številu so se udeležili razstave tudi zastopniki ljubljanskih organizacij in oblasti. Vse goste je pozdravil predsednik JBL ravnatelj Pustoslemšek, nakar sta govorila ban dr. Natlačen in Bolgar Geor-gijev ter zastopniki raznih organizacij. Razstava je lepo prirejena ter zelo zanimiva.
Ljubljanska filharmonija je imela svoj občni zbor, ki je pokazal, kako se naše lokalne in državne oblasti malo zanimajo za to silno pomembno kulturno institucijo. Beograjska filharmonija dobi od države 150.000 din subvencije, Ljubljanska pa nič. Le od banovine je dobila 10.000 din, kar pa je več ko malo. Da bi prejela podporo tu-djod ljubljanske občine, se na obenem zboru ni omenilo.
Sarajevski trgovci so imeli sejo, na kateri so razpravljali o proti-draginjski uredbi. Sklenili so, da bodo zahtevali od mestne občine oz. od odbora za zatiranje draginje, da maksimira cene, ker da je to edini način, da se prepreči neupravičeno zviševanje cen.
Koncem septembra je bilo na območju splitske trgovinske zbornice 8138 trgovinskih obratov proti 8115 proti koncu avgusta^
Za novega poverjenika (komisarja) zasebne bolniške blagajne »Merkur« v Zagrebu je bil imenovan sodnik dr. Rudolf Crnčič.
Uprava državnih monopolov je sklenila, da bo znatno zvišala odkupne cene za tobak letošnje žetve. Nadalje bo dovolila, da bodo sadilci tobaka povečali svojo proizvodnjo.
Von Papen je potoval iz Ankare skozi Jugoslavijo v Nemčijo. Na kolodvoru v Beogradu je izjavil, da potuje v Nemčijo samo zato, ker je njegova žena bolna.
Predsednik latiške trgovinske delegacije se je vrnil iz Moskve po končanih trgovinskih pogajanjih Moskvi. Izjavil je, da je Latiški zagotovljen velik dovoz surovin iz Rusije.
Nova velika italijanska oklopni-ca »Impcro« s 35.000 tonami nos-nosti bo spuščena 29. oktobra v morje. Še dve enaki oklopnici se dovršujeta. »Impero« bo sposobna za akcijo v jeseni 1941.
Madrid je postal zopet španska prestolnica, ker se je general Franco- preselil iz Burgosa v Madrid, oziroma na neko posestvo v niižlnl Madrida.
V kratkem bo sklicana konferenca držav azijskega pakta, t. j. Turčije, Irana, Afganistana ter Iraka. Na konferenci se bo razpravljalo o mednarodnem položaju zlasti z ozirom na ravnokar sklenjeni pakt Turčije z Anglijo in Francijo.
Stalin bo v dveh okrajih kandidiral pri volitvah v narodno skupščino v Ukrajini in Beli Rusiji.
Znova opozarjamo na razstavo bolgarske knjige v Narodni galeriji.
Nizozemska vlada je sklenila, da zgradi tri nove križarke, ki bodo veljale 71 milijonov holandskih goldinarjev.
Letnik 1909., t. j. v letu 1889. rojenih, je bil v Franciji odpuščen domov, ker bo Francija vodila samo defenzivno vojno in ima za tako vojno več ko zadosti vojakov.
Trimotorno italijansko letalo, ki je letelo iz Sevilje v španski Maro-, ko, se je ponesrečilo. 10 potnikovi in 5 članov posadke je ubitih.
Radio Ljubljana
Torek 24. oktobra. 7.00: Jutranji pozdrav — 7.15: Napovedi, poročila 7.30: Plošče (do 7.45) — 10.00: Kaj morajo vedeti otroci o obrambi proti zračnim napadom (dr. Franta Mis) — 12.00: Ruske pesmi (plošče) 12.30: Poročila, objave — 13.00: Napovedi — 13.02: Koncert narodnih pesmi — 14.00: Poročila — 18.00: Plošče — 18.40: Stari štajerski gradovi — 19.00: Napovedi, poročila — 19.20: Nac. ura — 19.40: Objave — 19.50: Deset minut zabave — 20.00: R. Strauss: Burke Tilla Eulenspiegla, sinf. slika (plošče) — 20.20: Moliere: Tar tuf fe, komedija v 5 dej. — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Sreda 25. oktobra. 7.00: Jutranji pozdrav — 7.15: Napovedi, poročila
— 7.30: Plošče (do 7.45) — 12.00: Plošče — 12.30: Poročila, objave — 13.00: Napovedi — 13.02: Iz Schubertove beležnice (plošče) — 14.00: Poročila — 18.00: Mladinska ura — 18.40: Kmet in gruda (Ludvik Puš)
— 19.00: Napovedi, poročila — 19.20: Nac. ura — 19.40: Objave — 20.00: Cerkveni koncert. Sodelujejo: Satt-nerjev pevski zbor, p. Salvator Majhenič (orgle). Dirigent: Anton Neffat — 21.10: Kvartet: šaljivi bratje — 22.00: Napovedi, poročila
— 22.15: Samospevi ge. Š. Petek-Pavlovčič.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.