★
E3
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Leto 2 ŠtPV _ Hana d . lir# Poštnina plačana v gotovini o. olBV. - oena *»•- ur« Spedizione- in abbon. postale	TRST, četrtek, 25. julija 1946	Uredništvo ln uprava, Plazza Goldoni it. 1 - L Tel. št. 93806 93807,93808. Rokopisi se ne vračajo
		
Med državami ima največ pravice, da pove svoje mnenje o usodi tržaškega pristanišča vsekakor ona država, ki ima v normalnih razmerah največ prometa s tem pristaniščem. Po statistikah o zadnjem normalnem prometu, ki so bile izdane za tržaško pristanišče za leto 1912, je zavzemala Jugoslavija (namreč področja, ki so danes v okviru Jugoslavije) prvo mesto v tržaškem prometu. Gospodarski razvoj daje torej Jugoslaviji pravico, da zahteva suvemost nad tem pristaniščem.
0» izjave dr. Beblerja pred posebno komisijo Sveta zunanjih ministrov).
Padec fašizma?
25. juiija 1943 je dosegla miunec kriza, ki je že dolgo ela v fašistični stranki, zlasti člani Velikega fašistične-?a sveta, usmerjevalca itali-Janskc notranje in zunanje po-. '.e. Katastrofalen potek fa-'stične vojne na vseh frontah; ?"Por proti prevelikim strate-j. m sposobnostim voditelja fa-..*“!* S matematična gotovost,
* j® Poraz nacifašizma samo .Manje časa in dejstvo, da J* ltalija sama že postala boj-c Polje, so privedli do prelo-v fašistični stranki sami. J®ssolini je ostal v manjšini, r^&ala je monarhistična stru. j* fašizma. To je italijanskemu /"j® zadostovalo, da se je v oje® privzgojenem savoj-°Poriunizmu spomnil P oonosti, ki jo zmagovita de-™a pred poraženim “•onom. Pojavil se je mož si-acije Badoglio, ki je razgla-: fašistični režim je nezako-> vojna proti svobodoljubnim
u. —se nadaljuje. Monar-
u" je prelisičila Mussolinija,
j® hotel ostati zvest svojemu
v 'Etičnemu partnerju. Kralj
Ji hi je kralj tudi po milosti
, l'> ne more biti vezan na
u,l?"! hesedo; zato jo je prelo-
jj, m stopil na stran močnej.
^ ,• v tem je bistva dogodkov
In« ^ julijem in 8. septem-^•n 1943	'
25. julij je S|cer poraz fašl-
Dholje bankrot fašistične
tike, a še zdaleč ne pomeni
U/JSe demokracije. Ce je v
jj^^vodnem merilu padec fa-
jV Italiji vsekakor zmaga
.^ohracije, ker je ta dogodek
Dnvr!	vojaških uspehov in
Dih	Draženih demokratič-
j, ®arodov, še ne pomeni, da jan r 60 fašizma zmaga itali-D, k ® demokracije, dokaz de-$ke fa*iane zrelosti Italijan-Sa naroda samega, tj. ®Sodki po 8. septembru po. A; lejo v celoti to trditev. Ce
POVEJTE TOVARIŠU KARDELJU
ne odstopimo za nobeno ceno Hočemo priključitev k Jugoslaviji
Štafete iz vse Julijske krajine, Tržiča, Trsta, Gorice, Furlanije, Brd in Kanalske doline, ki bi po Bidaultovem predlogu bili odrezani od svojega naravnega zaledja, so ponesle tov- Kardelju zahtevo vsega primorskega ljudstva, da odločno vztra-a, dokler ne bo vsa Julijska krajina s Trstom priključena k Jugoslaviji
tj[7,u‘U ne bilo tako, bi se an-lijj, lstična fronta v Italiji ne popolnoma z dejansko jjjuo zavezniških armad, in ‘ dosegla zmage šele s po-fai0tn Nemčije, ampak bi mo-N .*natno uplivati na celotni u> . v°jue- Partizansko gibala ll* borba severne Italije, jpi a> hi je zavzela širši pomen £ V drugi polovici 1944. leta K izkrcanju zaveznikov v leta,nciji — kaže sicer na po-Hj ® italijanskega demokra* takega Prebujenja, a je ostala K^hoč skoro brez upliva na Jolif?0 italijanske notranje hoiifuf; V »alijanski zunanji Pa je celo postala argu-Za uveljavljanje starih balističnih teženj, čj^^ulantsko politično oza. n0 Padca fašizma se v poseb-luči kaže v it ali j *n-xaifi-S^u danes, ko se, spri-aiih iu®kov konference zuna-šj*»lstrov v Parizu, v ome-tisku odkrito obžaluje H St '*aiijanskih partizanov, '"isb a žrtev, če si ne moreni aniti niti tega, kar smo ^ tKii.il' v Preišnih vojnah. ratkom fašizma pa gro-^ a vsakem koraku! \Vs®m tem lahko zaključi.
je 25. julij le posledica dej^ta fašistične politike, ;® političnega oportuni-h /ualijanska «demokracija» Sš ^ a® predstavlja resnične-ilftljj^ukratičnega preporoda v vjp^ega naroda, ampak »ot^vseh znakik Italijanske deč in zunanje politike so-°P°rtunistično prila-hHa«v političnemu sistemu 'al(‘®v nad nacifašizmom. ^Din jSi dokaz, da Italija Se'»0sfek.in,lP 8 fašlMtično mi-huj;ie(1JO in prakso, imamo, če •'‘‘h oh!*10 Postopanje italijan-\ Ia®ti v slovenskih kra-ostali izven cone A i®a ^a fienečija, Kanalska ‘‘PSinj |V€*ija), kjer teror nad Jndstvom celo prekaša
Včeraj ob 2. turi popoldne so stekli prvi tekači štafete iz Tržiča. Tržiško ljudstvo, k; se je zbralo ie predvčerajšnjim, da bi pozdravilo tekače in jim še enkrat naročilo, naj poneso zahtevo vsega primorskega ljudstva po priključitvi k Jugoslaviji tov. Kardelju, je tekače ponovno pozdravljalo. Tekačj so tekli po avtomobilski cesti ob Jadranu mimo Sv. Ivana, Devina, pod Nabrežino, Prosekom, Sv. Križem, mimo Mi-ramara do Barkovelj, kjer je štafetno palico sprejela tržaška mla-
f1 n /a**stične preteklosti, r lstič.° aj v coni A> hjer je V8®bina tržaškega Jlfaačipne Slede na stranke in ♦N ltr«6*’..,1^ Sa sestavljajo,
■ °Van i	davila znane pro-
*'je, n, sk® in protiljudske or-!V *° na'etele na odločen 'Jan i VseSa slovanskega in Hiva, ®Sa 'antifašističnega Da Va-
fc* .tri leta po «padcu» iHlv.i ,Je V8e antifašistično v	Julijske krajine in
,°*h f.,s. ufenzivi proti ostan-»1 ost»?a- •» "i slučaj, da se ri^lji d fašizma na naši SS or“nes hirajo okoli poli-l^lija^^acijo, ki zagovarja
iii^SS*Ju,,jske krai,ne
» Pon,, *a tem, da bi Ita-^kilji «Vn° ustoličilo na naši m vse _rav tako ni slučaj, da
tiV® J,,„atlfaŠlst'čno preblval-®l čoi, , he kra iine in Trsta, 0 25, julljn za odprto
Predaja Štafetne palioe, v predmestju TrSiča.
dina in jo po tržaških ulicah ponesla dalje proti Opčinam, Sežani preko demarkacijske črte proti Ljubljani.
Povsod so bili tekači navdušeno sprejeti: V nekaterih krajih so jih obsuli s cvetjem, drugod pa so jih pozdravljali m vzklikali in znova in znova naročevali: »Tecite, povejte tov. Kardelju, vsej jugoslovanski delegaciji, da morajo trdo držati in vztrajati toli ko časa, dokler ne bo vsa Julijska krajina s Trstom vred priključena Jugoslaviji.*
Posebno topel sprejem so jim pripravili v Trstu, kjer je bilo ljudstvo zbrano na pločnikih ulic po katerih so tekli. Zgrinjali so se okrog tekačev, da so si komaj utirali pot.
»Internacionalni pas» je spregovoril in povedal, kar je povedal že tolikokrat:
«Naša pravica je Jugoslavija. Za to govori naša kri, katero smo prelili v borbi za pravično stvar, govori etnični in gospodarski položaj. Za to govori nai?a samo-odbolčba. Vsaka druga odločitev je nasilje in krivica. Proti nasilju in krivici pa smo se borili 27 let in žrtvovali nešteto življenj. Zato bomo ravnali prav tako tudi sedaj. To naj vedo po vsem svetu!*
Hkrati je odpotovalo tudi proti Ljubljani več delegacij, katere sestavlja nekaj desetin ljudi.
Danes je Gorica Izredno razgibana. Vzdrramila se je neka živa sila. Mladi ljudje v flzkultumlh oblekah, v modrih krilcih, rdečih hlačkah in belih bluzah so ji dali v popoldanskih urah praznično lice. Po ulicah ponosno vihrajo jugoslovanske in italijanske zastave z zvezdo. Ze pred 3. uro popoldne je bil korzo Verdi in ljudski vrt poln ljudi. Vse je nestrpno pričakovalo na prihod štafete. Deklice in stare mamice so imele v rokah šopke cvetlic, da pozdravijo mladino, ki je bila hrbtenica naše težke narodno osvobodilne borbe in Je tudi danes ves up naše prihodnosti. In ravno ta mladina Je dobila od primorskega ljudstva na Goriškem zaupnico, da ponese s štafete! pozdrave ln zahteve Jugoslovanski delega-
ciji v Ljubljano, preden odpotuje na mirovno konferenco v Pariz.
Tekači so pritekli iz treh smeri jn to iz Kanalske doline preko Predila po Soški dolini, iz ravne Furlanije, Krmina in Grad'ške ter iz Barbane v Brdih preko vseh tistih vasi, ki jih je Bidaultova črta odrezala od ostalega slovenskega ozemlja, da bj jih izročila Italiji. Goriški tekači so nesli prelomljen kij, k; ga je član civilne policije zlomil na glavi neke antifašistične mladinke za časa manifestacij za priključitev k Jugoslaviji. Mladinci in mladinke iz Rajbla so ponesli kos rude iz raj-beljskega rudnka, tekači iz Kr-mina zastavo garibaldinskega bataljona «Mazzini», ki je spremljala Junaške borce v vseh borbah od 1943 leta dalje, mladinci iz Brd pa pepel po okupatorju požgane vasi Peternel, kjer so nacifašisti vrgli 22 živih ljudi v ogenj.
Manifestacija v Brdih
Posebno svečan je b-i odhod štafete v Barbani. Ob 1. uri popoldne se je zbralo na trgu sredi vasi ljudstvo, pevski zbor iz Fo-jane in Barbane pa je ob odhodu štafete zapel pesem «Bodite pozdravljeni*. Ta miting se je dejansko spremenil v navdušeno manifestacijo za priključitev k Jugoslaviji, proti pariškemu predlogu o francoski črti, ki reže Brda in trinajst popolnoma slovenskih vasi od Jugoslavije. Ob 13.30
uri je štafeta pričela svojo pot. Ljudstvo vseh briških vasi Jo je navdušeno pozdravljalo. Množice prebivalstva, zbrane ob poteh so jim klicale, naj Izročijo delegaciji, ki bo šla v Pariz branit upravičene zahteve primorskega ljudstva, pozdrave vsega briškega prebivalstva, ki veruje v skoraj-šno odrešenje. Mnogo tovarišev in tovarišic je ob mimohodu mladih tekačev, ki nosijo spomenice, v katerih briško ljudstvo zahteva priključitev k Jugoslaviji, jokalo. Spomenico .so ovite z jugoslovanskimi trakovi. Sleherni je imel na svojih prsih pripeto rdečo zvezdo, s katero se je vse briško In vse primorsko ljudstvo tako enotno in tako junaško bočilo za svojo svobodo, proti stoletnim krivicam, za odrešitev izpod tujega jarma.
Vse ovire CP so zaman
Ob 2.45 uri popoldne Je briška štafeta prispela na pevmski most, kjer ji civilna policija — kakor se je že večkrat pripetilo — ni hotela dovoliti prehoda, ne glede na to, da so tekači imeli dovoljenje, ki ga je izdala Zavezniška vojaška uprava. Dovoljenje je bilo pisano v angleščini.
Civilni policisti so »e spustili v prepir in dejali, da jim ne dovolijo prehoda, zato je bila potrebna še posebna intervencija na kvesturi pri civilni policiji. Vsekakor zgleda, da je bilo zadrževanje štafete iz Brd namenjeno in načrtno, kajti zavezniški vojak je prebral dovoljenje in za izročil funkcionarju ter dejal, da je on tu samo na straži. Civilna policija pa lahko odloča.
Borili se bomo do priključitve k FLRJ
Navdušen sprejem v Gorici
Prva je prispela pred Ljudski dom štafeta iz Kanalske in Soške doline ob 2.45. Takoj za njo je prispela štafeta iz Krm'na in Gradile, na kar z večjo zamudo briška, ki je bila zadržana na mostu. Posebno burno je bila sprejeta briška, ker je medtem časom ljudstvo že zvsdelo, da ji j§ civilna policija namenoma pre-
prečila pot. S tem je nameravala razburiti mirno množico, ki je med tem časom napolnila pločnike.
Prispele Brice je nagovoril in pozdravil član fizkulturnega vodstva ter jim čestital zdrinost spričo- provokacije civilne policije na Pevskem mostu in se zahvalil za resolucije iz Brd,
Med tem časom se je pred Ljudskim domom zbrala velika množica mladih ljudi. Množ ca je stalno naraščala in čakala, da pozdravi odhod goriške štafete proti demarkacijski Morganovi črti v Ljubljano. Točno 10 minut pred 4. uro je zbrane tekače, ki imajo čast, da poneso pozdravne resolueje našemu prvoboritelju tov. Kardelju nagovoril tov. Dujc in tov. Elio v italijanščini.
Tov. Dujc je dejal:
»Izročite jugoslovanski delegaciji, ki gre na mirovno konferenco, izraz zahtev primorskega ljudstva na Goriškem, tistega ljudstva, ki bo je uprlo tujcu, okupatorju, izkoriščevalcem in zatiralcem slovenskega naroda, in skupno z Jugoslovanskimi narodi osvobodilo svojo sveto primorsko zemljo. Povejte delegac ji, s tov. Kardeljem na čelu, da od naših pravičnih zahtev, to je priključitve vsega Primorja z Gorico, ne moremo in ne bomo odstopili. Skupno z vsemi jugoslovanskimi narodi smo sl pritJorili pravico uživati svobodo v svoji domovini, v novi Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Prepričani smo, da bo jugoslovanska delegacija vztrajala pri zahtevah vsega primorskega ljudstva, tako kot je vztrajala do sedaj, da- ne bo podpisala nobenega sklepa, ki bi nas hotel ločiti od skupne domovine. Vse dotlej pa se bomo borili 5e z večj’m zanosom in vz-
trajnostjo, dokler ne dosežemo naših pravic.* — V tem času je množica napolnila pločnike bližnjih ulic, po katerih naj bi odčia štafeta. Besede tov. Dupca je lpudstvo pozdravilo z burnim odobravanjem in zaželelo tekačem srečno pot.
Točno ob 4. uri je štafeta kakih 50 tekačev iz Gorice odpotovala iz pred Ljudskega doma proti Jugoslaviji.
Jugoslovansko odposlanstvo
na poti v Pariz
Beograd, 24. — Agencija Tanjug poroča, da je jugoslovansko odposlanstvo na mirovni konferenci odpotovalo nocoj ob 20. uri s posebnim vlakom v Pariz. Iz Beograda so odpotovali sledeči delegati: podpredsednik predsedništva
RABEEJČANI V PARIZ
Samo Jugoslavija
)ruge odločitve ne sprejmemo
Pozi v Iz Kanalske doline
„IHi nas strafti n ovili žrlev za našo syobodlo“
V Gorici je	tekla	kri	manifest
Jugoslovanska delegacija bo odpotovala v Pariz, da pred zastopniki enaindvajsetih držav, ki so se borile proti nacifašizmu, brani upravičene zahteve jugoslovanskih narodov zlasti pa ljudstva Julijske krajine in Trsta po priključitvi k Jugoslaviji. Goriško ljudstvo vse to dobro ve. Goriško ljudstvo pa ve tudi, koliko je krivična francoska črta, ve tudi, da take rešitve, ki bi puščala toliko slovanskih krajev pod tujim jacmom, nikakor ne more sprejeti. Zato se je odločilo, da pošlje do tov. Kardelja svojo delegacijo. Da bo odhod delegatov iz Goriške čim bolj svečan, se je ljudstvo spontano po prvi manifestaciji ob odhodu štafete zbralo še enkrat v Gorici, da izrazi svoje zaupanje voditeljem in predstavnikom, ki bodo izročili spomenice z zahtevami gor škega ljudstva po priključitvi k Jugoslaviji.
Ob 8. uri zvečer je v Gorici kar mrgolelo ljudstva. Korzo Verdi in ljudski vrt sta bila prenapolnjena. Ko sta prispela iz trga Sv. Antona preko Travnika na Korzo v bližino ljudskega doma avtobusa, krašena z jugoslovanskimi in ita-
lijanskimi zastavami z rdečimi zvezdami, je ljudstvo vzvalovilo in se strnilo okrog njiju.
Na krov prvega avtobusa se je med navdušenimi ovacijami množice povzpel tov. Rosnimi, da spregovori zbranim. Dejal jo: »Tovariši in tovarišice, danes delegacija Goriške zapušča našo pokrajino, da se poda v Jugoslavijo, kjer bo tov. Kardelju ponovno izrazila odločno voljo slovanskih in furlanskih množic, ki jih reže francoska črta in krivično prepušča Italiji, po priključitvi k Titovi Jugoslaviji*. Ob toh besedah so navzoči z nepopisnim navdušenjem pričeli vzklikati «Tito, Jugoslavija*. Ovacija se še ni dobro polegla, ko so člani civilne policije pričeli z vso brutalnostjo naskakovati zbrano ljudstvo. Avtobusa sta se pričela pomikati naprej po Korzu, iz ljudstva pa se je dvignil val ogorčenja in klici «Na juriš*. V tem trenutku so civilni policisti planili z motornimi vozili in s kiji ter puškinimi kopiti na zbrane. Ogorčenost ljudstva Je vedno bolj naraščala, vedno odločneje so se vsi pomikali proti civilnim policistom, ki niso imelj moči vzdržati.
«lMa juriš! Tukaj je Juguslarija!»
borbo proti faSizmu, Izjavlja za priključitev k Jugoslaviji, medtem ko se «italijanstvo», ki je v sporazumu s fašističnim prefektom in drugo več ali manj fašistično gospodo — brez vsakega stika z osnovnimi 1 jud. skimi množicami — čakalo in Špekuliralo, danes izjavlja za Italijo.
Primorsko ljudstvo nadaljuje z borbo proti fašizmu in s tem za priključitev k Jugos a-viji. To svojo neomajno voljo ponavlja danes tov. Kardelju, ki potuje na mirovno konferenco, kjer bo med zavezniškimi državami morala prodre« pravica, če je res, da je fašizem doživel poraz.
Ogromna povorka desettisočev se je premaknila do ljudskega doma, kjer so proti množci nastopili Sto-vilpl konjeniki, ki so skušali z lesenimi palicami udflrjatt in razgnati ljudstvo.
Njim so se pridružil! &”e drugi civilni policisti, ki so se ravno tedaj pripeljali v bližino na kamionih. Dasiravno so skrajno brutalno pretepali manifestante, niso uspeli zadržati povorke. Zato ao vrgli solzil-ne bombe. Dovolj Je bilo. Množica je v svoji ogorčenosti napram »civilnim* policistom skočila naprej in prisilila policijo na konjih in na motornih voalih k umiku. »Naprej*, «Na juriš* so ogorčeno in obenem navdušeno kričali tovariši in tovarišice. Civilnim polic stom so prihiteli na pomoč zavezniški vojaški poliesti, policisti na motorjih in pozneje vozila z brizgalkami. Kljub vsemu temu slovanske in furlanske množ ce Goriške niso klonile. Venomer se Je čulo vzklikanje: »Hočemo Tita, hočemo Jugoslav’jo, proč z vsemi črtami, naše meje so lam, kjer so naše žrtve!* Obenem je ljudstvo strnjeno nadaljevalo svojo pot po korzu
Verdi in skoraj je ni bilo moči več zaustaviti. Strnjene povorke niso uspeli razbiti niti konjenik! niti motoristi niti vsi ostali, k so brutalno in z naslado pretepali s kiji ln kopiti od pušk ter brzostrelka-: mi. No solzilne bombe in ne brizgalke niso pomagale. Ljudstvo Je bilo ogorčeno in spričo ravnanja, ki se kvečjemu lahko primerja s fašističnim, ž-c bolj odločno.
Množic ni bilo mogoče zadržati
Povorka, ki si je naglo kljub vsemu oviranju s strani policije utirala pot po Korzu Verdi do ulice Garibaldi, ni bilo mogoče razbiti. Na čelu so vihrale slovenska ln italijanska zastava v zvezdo, ter delavska za njimi pa množica, ki je vzklikala in prepevala, borbene pesmi. S pomočjo novih kontingentov zavezniške in civilne policije so pričeli še bolj besno nastopati in pretepati ant fašiste. (Prt tem delu so so odlikovali prav vsi civilni policisti, med njimi poročnik civl-ne policije Trevcn Hihard iz Idrijo, podporočnik Žakelj iz Spodnje
Idrije, južnjak Dellssi Giglio in drugi). Vsled tega je bilo nešteto tovarišev in tovarišic pretepenih s kiji in kopiti od pušk do krvi, nekaterim je kri lila kar curkoma. Na Korzu, v ljudskem vrtu In v drugih ulicah so ostali vidni krvavi sledovi. Med temi so se znaJle celo lene z otročički v naročju. Na Korzu pred ljudskim vrtom Je več cl-v lnih policistov pretepalo tovariša, ki je imel obraz ves oblit s krvjo. Ne gled-e na to ao ga na vsak način hoteli aretirati in odpeljati z jeepom. Na desetine in desetine ljudi je bilo v takem stanju, mnogo je bilo aretiranjh. Toda niti to ni furlanskih in slovanskih množic prestrašilo. Nasprotno. Se bolj odločno, še bolj borbeno, še bolj ogerčeno so antifašisti nastopali proti onim, ki po izjavah visokih funkcionarjev služijo v interesu demokracije, reda in miru. Ali naj pohvale civilni policiji veljajo tudi za take primere? Ce je bilo mnogo aretiranih, je bilo še več onih tovarišev in tovarišic, ki so jih ogorčene množice v naskoku iztrgal« iz rok policije.
Množic ni bilo mogoče zadržati. Zato so se z motorji, konji in drugimi motornimi vozili pričeli še bolj divje zaganjati v ljudstvo. Med drugim je kamion št. 1845 povozil tov. Prinčiča Virgilija iz Steverja-na in nekega drugega. Takih primerov je bilo zelo veliko. Zgodilo pa se Je vsakokrat, da so ae morali civilni policisti a kamionom prav hitro odpeljati, kajti ogorčena množica ni poznala zadržka.
„Tito, Jugoslavija!“
Po dveurnem pretepanju in razganjanju so »e ljudske množice priče Je razhajati. Povsod se je čulo navdušeno prepevanje slovenskih in italijanskih borbenih pesmi ter vzklikanje maršalu Titu, Jugoslaviji, Kardelju ln bratstvu med narodi. Tik pred mrakom so civilni policisti na motorjih še vedno dirjali po mestnih ulicah, vozili po cestnih pločnikih in preganjali, kogar so srečali na ulici. Po mestu Je bilo nešteto blokov, slehernega pa so legitimirali.
Med drugimi so bili ob tej prill ki teže ali laže ranjeni sledeči tovariši ln tovarišice: Kramar Fran kt ga je povozil avto, Baša Cvetko jo dobil rano na glavi. Rurihen Va-sili je bil ranjen v roko, Prinčič Virgilj je bil težko poškodovan, ker
ga je povozil avto, Žnideršič Jože je bil ranjen v glavo, Julka Trušno-vec in Gorjan Valerija tudi v glavo, Podberšič, Jelačič Dragotin, ki so ga vrgli na tla in pretepali do krvi, Pegan Tomaž, Komelj Ivan ki je bil ožgan v roko.
(Morebitne podrobnosti bomo priobčili v Jutrišnji številki).
NI mogoče sprejeti sklepa ki bi ločil brata od brata
Ljubljana, 24. Tanjug. — Včeraj je bilo v slovenski prestolnici mno žično protestno zborovanje prot krivUSni odlobitvi, s katero hote jo iztrgati slovenskemu narodu znaten del slovenske zemlje.
Ljudstvo je navduSeno odobravalo razne govore in sprejelo resolucijo, v kateri — poziva jugoslovansko delegacijo na mirovni konferenci, na) ne popusti v vpraianju pravičnih zahtev jugoslovanskih narodov glede zapadne meje, kajti nemogoče je sprejeti tak sklep, ki bi jih ločil od njihovih bratov.
Moža Pijade, Ehmiter Vlahov, predsednik zveznega sveta Vlada Simič, minister za zunanje zadeve Stanoje Simič, predsednik narodne skupščine Črne gore Miloš Rašovič, minister za finance republike Bosne in Hercegovine Abdo Hu-mo, podadmiral Srečko Mano-la in opolnomočeni poslanik Jože Vilfan.
Vodja odposlanstva, ministrski podpredsednik Edvard Kardelj in člani odposlanstva: minister za industrijo Boris Kidrič, minister za pošte Drago Marušič, predsednik hrvatske vlade dr. Ba-karič, minister za vzgojo na Hrvaškem dr. Zlatan Sremec in mons. dr. Svetozar Rittig, se bodo pridružili odposlanstvu med potovanjem. Nekaj odposlancev je že v Parizu.
Skupščina rabeljskih rudarjev, kanalskih kmetov ter delavcev iz trbiške doline pošilja zunanjim ministrom v Pariz naslednjo resolucijo, v pričakovanju mirovne konference 29. julija:
V imenu rabeljskih rudarjev in kanalskih Slovencev odločno protestiramo proti dosedanjim, krivičnim sklepom, ki so v nasprotju s ugotovljenim poloiajem na naSi zemlji. Francoska črta zato globoko žali čut naših zavednih Slovencev. Slovenski rudarji in kmetje Kanalske doline javljamo, da ne sprejmimo odločitve, po kateri bi morali zopet pripadati s svojim do-
skemu jarmu. Naše ljudstvo se je pošteno borilo in zato tudi odločno brani svojo pravico, da uživa svobodo pod našo novo FLRJ,
Obveščamo tovariše v vseh pri-jateljskih deželah, naj nam v tem usodnem borbenem času stoje s vso pomočjo ob strani, da bi bili primorski in kanalski Slovenci priključeni k naši novi FLRJ.
Pozivamo četvorioo zunanjih ministrov, naj spregtedajo, saj smo. so ob njihovi strani borili in s krvjo zaslužili te naše poštene pravice. Zato imamo tudi pravico zahtevati, da bi vsi Slovenci z vsem svojim ozemljem pripadali k naši FLR Jugoslaviji. Imamo
mačim ozemljem Kanalske doline I zaupanje, da se bo ta naša volja in drugimi kraji tujemu sutenj-1 uresničila.
Ob obali Jadrana proti Trstu. — V ozadju Devin.
Po volji zaveznikov je postal Tfst novo ognjišče fašizma
Beograd, 24. — Današnji »Or-dre* objavlja članek svojega posebnega dopisnika iz Beograda pod naslovom »Trst je postal po volji zaveznikov novo ognjišče fašizma*. V tem članku pravi pisec, da so Zavezniške oblasti namesto, da bi se naslonile na oblasti v coni, ki so bile svobodno izvoljene, te sistematično likvidirale, tako da ni čudno, da so kolaboracionisti, fašisti in vojni zločinci ponovno dvignili glave in postali brezobzirni.
V članku pravi pisec nadalje, da so zavezniške oblasti z ukinitvijo narodnih oblasti in svobode dale oblast v roke stari fašistični reakciji, ki je hitro po zavezniški zmagi nad naci-fašizmcm imela to zadovoljstvo, da vidi, kako se v tej coni ponovno vzpostavljajo fašistični zakoni in administrativni aparat pod zavezniškim okriljem.
Dopisnik pravi potem, da oblast, ki upravlja Trst že več kot leto
predpriprav za svobodno volitve, | osvobodila Trst, morala
s4.nln ir oall TTurvini 4p ' rnn«+n vnrnrii hnitnlnAfffi
kakor se to dela v celi Evrropl, še celo v Nemčiji.
Pravice, katere priznavajo premagani Nemčiji, ne priznavajo coni »A* Julijske krajine, ki se Jo borila na strani zaveznikov in ki jo sama osvobodila svojo zemljo od naclfaštstičnega okupatorja. Ali je to bodoča podoba internacionalnega Trsta?
M.slimo, da je junaško prebivalstvo Trsta že dovolj dokazalo, da je v stanu upravljati svojo usodo in da bo umelo ustvarjati boljšo prilike za svoje življenje, kakor so Jim jih sedaj vsilile oblasti.
Režim teroria in bede
Pariz, 24. — V današnjem časopisu »France Dabord*, ki ga iz. daja narodni front, je objavljen članek Tvesa Moreau-a, v katerem podaja letni obračun o delovanju zavezniške vojaške uprave v Trstu. V članku ugotavlja pisec, da
dni, ni napravila niti najmanjših I je Jugoslovanska armada, kt je
spustiti
mesto zaradi brutalnega ultimat u-ma zavezniške komande. Kratko nato so zavezniki prekršili beograjski sporazum in ukinili narodne oblasti, ki so jih nadomestili z reakcionarnimi in ekstremističnimi elementi.
Nato članek opisuje stanje, ki je nastalo v zvezi s fašističnimi nasilji in zaradi delovanja profaši-stlčne civilne policije. Potem opisuje nazadovanje na gospodarskem polju in trpljenje prebivalstva.
Režim terorja in bede. pod katerim Je to ozemlje že nad eno leto, kaže jasno, kakšna bo njegova usoda, če ne bo mirovna konferenca zadovoljila upravičene zahteve Jugoslavije.
Za tem citira kritiko, k! Jo Je dal Kardelj o pariških odločitvah v narodni skupščini.
Zaključuje s pozivom, da mirovna konferenca upošteva želja vseh Slcvecosr tu vseh demokratičnih Italijane' Julljako krajine, kar bi bilo tudi v Interesu miru.
PRIMORSKI DNEVNIK
25. julija 1946-
Odločen protest SlAU-ia
zaradi oprostitve fašista Coceanija
V ponedeljek so je zaključil proces proti zloglasnemu fašističnemu prvaku in kolaboracionistu, nekdanjemu prefektu in poslancu, fašist”, iz časov še pred pohodom na Rim Brunu Coceaniju, ki je cstal zvest privesek tudi nacističnemu okupa torju. Proces je zbudil veliko pozornost med Tržačani, ki zlepa ne morejo pozabiti vsega zla, ki ga jim je prizadejal, ki mu ne bodo nikoli odpustili kvlsiinške vloge, s katero je dotiral odpor tržaških antifašističnih borcev vse do vešal v via Gegha. V toliko večji meri je postalo demokratično prebivalstvo našega mesta pozorno na ta proc:s, ker eo se v njem angažirali vsi prvak' današnjega CLN-a, cd bratovske trojice Cosulichev do inž. Fonde-Savia, predsednika italijanskega Rdeč:ga križa Giglija, Mianija, tržaškega škofa msgr. Santira in celo do bednega don Bekar-Boarijs v prilog obtoženemu fašistu. In čeprav ni bilo mnogo drugače oriče-kovati, je pravdorek zavezniškega vojaškega sodišča vjndar naravnost osupnil vse Tržačane, ko se je glasil na obtoženčevo popolno oprostitev.
Spričo tega smo se zglasili v tajništvu izvršnega odbora SIAU-ja za Julijsko krajino in Trst, da bi izvedeli mnenje in slališče, ki ga le ta naša mogočna antifašistična organizacija zavzela ob tako sramotnem zaključku tako ogabne politične afer?. Sprejel nas je organizacijski tajnik pokrajinskega Izvršnega odborsL, ki smo mu sredi dela zasegli nekaj minut.
Kaj mislite o oprostitvi Cocea-
nija, smo segli naravnost v bistvo
stvari.
Izvršni odbor SIAU-ja za Julijsko krajino in Trst, je dejal, odioino protestira proti taki krivični oprostitvi Coceanija in zahtheva v im:-nu vseh naših antifašističnih mno-ilc, da se sramotna razsodba razveljavi iu fašistu prispdi zasluzena kaze n.
In kaj j? SIAU^ukrenila?
Njen izvršni odbor je poslal danes Zavezniški vojaški upravi, osebno g. polkovniku Bovomanu v imenu antifašističnih mncšic v Trsni in po vsej naši deželi svoj odločni protest spričo take oprostitve bivšega fašističnega prefekta in neposrednega sodelavca nacističnega o-kv.patorja. Slovanske in italijanske antifašistične mnoiice so sprejele razsodbo Zavezniškega vojaškega sodišča z velikim ogorčenjem. Naše antifašistično mnovce, ki so dovolj zgovorno dokazale svojo trdno voljo, da ne odnehajo -o borbe vse do končnega uničenja fašizma in slehernih njegovih ostankov, v nobenem primeru ne morejo smatrati za pravično tako oprostitev Cocea-»lija, fašista in nacističnega ko’abo raclonteta. Se posebej ne morejo spr jzti take oprostitve v času, ko o'ritna policija napada, zapira in ubija antifašiste v Trstu in drugod, ko fašistične toToe s sprikrito podporo civilne policij? nemoteno uničujejo prostore demokratičnih organizacij. Oprostitev • Coceanija smatrajo glede na vse to za neposredno podporo Zavezniške vojaške uprave reofašistov v Trstu m po vstj delili.
Dvojna mera v sodni praksi
Mar ni tako postopanje že v trpko preizkušeni praksi Zavezniške vojaške uprave?
Naš izvršni odbor j s Zavezniško vojaško upravo ponovno opozoril, da jo treba pravično in pošteno kaznovati vss fašista in kolaboracioniste, le v času procesa proti Pa-gniniju, ki ga je zavezniško vojaško sodišče prav tako oprostilo in s tem dopustilo, da nemoteno nadaljuje svoje početje,
Ali se vam zdi oprostitev Coceanija v kakršnem koli skladu z množičnimi aretacijami in obsodbami naših antifašističnih borcev? S poudarkom se je glasil odgovor: Civilna policija Zavezniške vojaške uprave se niti za hip ne obotavlja ovirati antifašistično gibanje u Trstu in po vsej debeli pa zato tudi brez slehernega posebnega razlega zapira antifašistične borce. In prav v imenu teh borcev zahtevajo
naše antifašistične mnoiice še posebej, da se oprostitev Coceanija razvil javi, fašist in okupatorjev hlapec z vso strogostjo kaznuje.
Dejansko je bil, kakor smo pozneje izvedeli, zavezniški vojaški u-pravi sinoči predložen protest proti oprostitvi fašista Coceanija. Naša antifašistična unija je odločno postavila stvari na svoje mesto. O-brnem je pa s svojim protestom v primerjavi z olajševalnimi izpovedmi prvakov CLN-a jasno pokazala, kje je mesto vseh onih, k! so se borili proti fašizmu in nacizmu, za svojo osvoboditev in za stvar velikih zaveznikov^ in kje mesto naslednikov fa.'sličnih samodržcev pa čeprav s; vpričo njih iz kakršnih koli interesov ali drugih razlogov posamezne zavezniške ustanove in celo zavezniško vojaško sodišča v Trstu zapirajo oči in ma-ijo ušesa.
Razprava proti škedenjskim zločincem civilne policije
V teku včerajšnje razprave je | gela Fabbra in strokovnjaka za iz-
obramba dopoldne izpraševala policista Fungisa o tem, kako je bila skupina civilne policije napadena na Greti. O istem dogodku je obramba popoldne izpraševala podinšpek-torja civilne policije Moscovita Ferdinanda. Obramba je skušala na ta način vnesti v proces dogod.k, ki r.ima s škedenjskim primerom nobene zveze. To je tudi poudaril jav-r.i tožilec. Nikjer pa pri tem ni bilo Jasno omenjeno, da je tudi do t:h dogodkov prišlo samo zato, ker je policija odstranjevala simbole ljudske volje, ki so pred prihodom komisije prikazovali željo ljudskih množic po Jugoslaviji.
Razen tega »o na včerajšnji popoldanski razpravi izpraševali tudi četnega strokovnega izvedenca Ar,-
strelke Anningerja. Obramba je hotela dati, prebrati tudi članek G. novembra 1945 v »Giomale Alleato*, ki hvali civilno policijo. Javni tožilec pa je pri tem poudaril, da so lahko poedini članki osebna mnenja, čeravno je list glasilo AlS-a. Poudaril je tudi da pri tem ni vež* no, ali Je list glasilo AlS-a. Predsednik sodišča je sprejel članek kot prilogo obrambe, izjavil pa je, da ne bo upošttval prilogo kot časopis «Glomale Alleato*, temveč samo članek. (Glede te diskusij? si pridržujemo eventualni popravek, kep še nismo v početi našega zadevnega sttnograma).
/ Z včerajšnjo razpravo je bilo končano zasliševanje prič. Proces se bo nadaljeval v petek 9. ob 15. uri z govorom obrambe.
„Voce libera" ustavlja UNRRA-lne pošiljke Jugoslaviji
eVoce libera» je le večkrat skušala s potvorjenimi vestmi in lažmi preslepiti javnost. Tudi v torek je z vefi-kim zadovoljstvom nap'sala, da so bile ukinjene vse pošiljke UNRRA-e Jugoslaviji, to je državi, ki je bila od vojne najbolj1 prizadeta in porušena. Kakor so se v preteklosti premnogokrat kmalu izkazatc ugotovitve omenjenega lista kot neresnične, je bila tudi to pot laž kratkotrajna. VZN je včeraj žj. t. m., en dan po zlonamerni objavi članka v «Voce» pod naslovom cUNRRA prekinila pošljke Jugoslaviji», izdala naslednje sporočilo:
Nedavno pošiljko dodatnih živil ustanove UNRRA v Avstrijo, ki je bila prvotno namenjena Jugoslaviji, je višji pristaniški predstavnik ustanove UNRRA Mr. Berrg IVhde označil kot poslovno zadevo, ki se večkrat zgodi pri razdeljevanju socialnih podper.
Dejal je, da bodo pošiljke drugega blaga UNRRA-e v Jugoslavijo nadaljevali in je treba v nekaj tednih pričakovati večjih ladijskih pošiljk za to državo. Mr. White je dejal: cLadijske pošiljke ustanove UNRRA za Jugoslavijo nismo ustavili in jih ne bomo ustavili, dokler načrt ustanove UNRRA-e za to državo ne bo izpolnjen.»
36}5 tonska pošiljka živil v Avstrijo je predstavljala presežek dobav za Jugoslavijo. Taka preusmeritev pošiljk se večkr t dogodi, je dejal gospod hite, ker se ustanova UNRRA ravna po tem. da pošilja ž'vila tja, kjer so najbolj potrebna.
Enotni s*ndikati - ZVU
Zaplenjeni sladkor je lasi delavslva
Mestni odbor Enotnih sindika tov je pcslal sodnemu oddelku ZVU v Trstu zaradi zaplenitve 120 q moke in 8 q sladkorja v skladiščih ACEGAT, sledeči protest: Zaradi preiskave, ki jo je napravila vojaška in civilna policija v skladišču ACEGAT-a v ulici Broletto in zaradi zaplenitve 12Q kvintalov moke in 8 kvintalov sladkorja, t. j. blaga, ki so ga kmetje prostovoljno poslali v znak solidarnosti z mestnimi delavci, in ki je bilo določeno nameščencem ACEGAT-a, vlaga mestni odbor Enot nih smdikatov formalni protest ZVU, ker meni:
1. da je ta zaplenitev nezakonita in nepravična, ker se je blago delilo med delavce v obliki podpore m ne z namenom, da bi se pri tem kaj zaslužilo;
ž. da dokazuje zagrizenost poli c!je proti pravici, ki jo ima sindikalna orgatvzdcija do podpiranja svojih č’anov s sredstvi, ki jih dobiva od drugih delavcev, odkrito pristranost. Njen namon je ovirati delavce, ki so včlanjeni v Enotnih sindikatih, v kolikor je delitev živil, ki so jih razne druge organizacije do sedaj vrš:le, dala misliti, da so take delitve — kakor so tudi v resnici — popolnoma zakonite;
S. da je ta zaplenitev povzročila med delavskimi množicami veliko ogorčenost, s tem so namreč prizadete njih prav'ce in svoboščine brez kakega tehtnega vzroka;
j. zaradi tega je sindikalna organizacija prepričana, da ZVU nima namena pridržati zaplenjenega blaga. Zahteva, da ga vrnejo tovarniškemu odboru ACEGAT-a, ki bo tako v stanu, da ga razdeli med delavce.
Naideno o ožje
Policija Julijske kia/lne je po vesteh AlS-a odkrila skrivališče 15 pušk, strojnice, velike količine streliva in nekaj manjšega orcZja in bodal, kar je bilo skrito v strojnici pivovarne Dreher v ulici Giu-lia. Preiskavo so izvršili danes kmalu po 12. uri po anonimnem telefonskem pozivu.
V teku so preiskave, da najdejo tistega, ki je orožje skril. Policija je izjavila, da doslej še riso aretirali nikogar.
Tiskovna konferenca polk. Bom/mana
V torek popoldne Je imel polkovnik Bovvman svojo običajno tiskovno konferenco, katere so se udeležili razen domačih novinarjev tudi dopisniki »International News 3erwice-a», «VZN», New York He-rald Tribune*, »Chicago Tr.bune*, »Associated Press*, »ONA*, »Reuter* itd. V nasprotju z dosedanjim običajem je tokrat polkovnik Bow-man takoj odgovoril na ustmeno stavljena vprašanja Povzemamo nekaj zanimivejših odlomkov te konference:
Na vprašanje dopisnice »Associated Press*, al: bo civilna policija doživela epuracijo neprimernih elementov, je gospod polkovnik odgovoril, da to sicer že dolgo nameravajo, da pa bo civilna policija vsekakor ojačana, da bi postala uč nkovitejša. Ta odgovor je tako zgevorm, da je odveč vsak nadaljnji komentar. Vendar Je predstavnik lista «11 Lavoratore* pripomnil, da ni pritožb zaradi pomanjkljive učinkovitosti policije, ampak da se ljudstvo pritožuje zaradi prevelike »učinkovitosti*.
Glede militarizacije ladjedelnic Je izjavil g. polkovnik, da jih lastniki niso zaprli s privolitvijo ZVU, ampak brez njenega odotrenja, zaradi česar je ZVU tu postopek tudi obsojala. Militarizacijo pa je opravičil gospod polkovnik s tem, da bi bil to edini način, da b'. se lahko zopet odprle ladjedelnice ‘n varno nadaljsvale delo. Nadam, da bo prišlo kmalu do vzpostavitve normalnega stanja, se je pridružil tudi gospod polkovnik.
Končno je gospod polkovnik odgovori tudi na vpras"anje, v kakš-
nem pravnem položaju so sedaj člani stavkovnega odbora. Gospod polkovnik jih je označil kot ubežnike pred zakonom. Pojasnil je nadalje, da bi bilo treba v primeru, da bi se javili, poskrbeti, da bodo prisostvoval':	razpravi — razen
morda onih, ki bi dali razloga za posebno zaupanje. Med temi je bil omenjen tov. Ukmar, ki ga je Sele nedavno odlikoval Vrhvoni zavezniški poveljnik v Italiji za junaš.vo v partizanski borbi. Gospod polkovnik je omenil, da so med njimi tudi druge plemenite osebe, ki pa bi morda ravno zaradi svoje moralne trdnosti lahko kršile pozitivne pravne norme in bi morale za to odgovarjati. Polkovnik Bow-man je izrazil svoje osebno obžalovanje zaradi teh neprijetnih trenutnih okolncsti. '
Pri tem pa si ne moremo kaj, da se ne bi vprašali, kako je mogoče, da skušajo dobiti odgovorni čini-tclji član? stavkovnega odbora pred sodišče, medtem ko prav tako odgovorni vrhovni funkcionar} za zločine, ki so bili neposredni povod stavke — med temi posebno polkovnik Fonda — še danes mir-ZVU za to ki cala na odgovornost, no hodijo po Trstu, ne da bi jih Pri razpravi o tem, ali bo ZVU kaj ukrenila, ako bi PNOO — kakor je izjavil neki odvetnik — ostal v poslopju, ker se noče pokoriti razsodbam na podlag; Italijanskih zakonov, je polkovnik Bovvman izjavil, da bo ZVU dala izvršiti vse sklepe vojaškega sodišča.
Na tej konferenci so tudi razdelili revijo ameriške divzije »The Blue De vil*.
Sprejem na čast Gottwaldu
Moskva, 24. — Sovjetski zunanji minister Molotov je priredil danes velik sprejem na čast češkoslovaškemu predsedniku vlade Gottvval-du in ostalim članom češkoslovaško delegacije, ki se mudijo v Moskvi.
Razen češkoslovaških gostov so se udeležili sprejema glavni tajnik ZN Trygve Lie in mnoge sovjetskih osebnosti kakor Višinski, Lo-zovski, Rodinov in Zvrzev.
Maršal Tito v Splitu
Beograd, 24. (VZN). — Maršal Tito je prispel včeraj v Split.
Palestinsko vprašanje pred ZN
London, 24. AFP. — Zunanji u-rad sporoča: Angl ja je odobrila egiptovsko zahtevo, da se sprejme na dnevni-red prihodnje generalne skupščine ZN 23. seplembra palestinsko vprašanje.
Mladinci morajo poslati moralno in fizično močni državljani
Maršal Tilo je sprejel delegacijo mladih pionirjev iz Dubrovnika
Boji na Kilajskem
Nanking, 24. — Kakor poroča Reuter, divjajo boji v velikem ob- [ zacijo zvez? ljudske mladine, segu blizu Nankinga.
Dubrovnik, 24. - Tanjug — Maršal Tito je sprejel včeraj delegacijo mladih pionirjev iz okraja in iz mesta Dubrovnika.
Delegati so seznanili maršala z delom mladinskh; organizacij te pokrajine in v razgovorih 'z njimi je dejal maršal Tito med drugim: »Mladina se mora vzgajat' v marljivosti pri plodonosnem delu, toda hkrati je treba tudi zadostiti vsem potrebam nase mladine. Za mladino bodo organizirane športne igre v oblik', ki si jo sama želi in k; jo bo sama izbrala.
Vse to, kar se poraja na tem področju, ne sme kvariti človeka, ampak nasprotno ga mora dvigati. Danes imamo v Jugoslaviji organi-
k'
ima ogromno nalogo pri obnovi na-
Razprava proti grobarju Francije Pierre-u Flandinu
Prireditve, predavanja in sestanki
USTANOVNI OBČNI ZBOR »SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA* ZA OKRAJ ME-STA TRSTA. -V nedeljo 28. L m. ob 10. uri dopoldne to v dvorani prosvetnega krožka »M. Kraljič* v domu pristaniških delavcev v Trstu ustanovni občni zbor novega slovesu/tega prosvetnega dru-ltva, ki mu bodo ob t:j priliki dali ime. Dnevni red je običajen. Novo us'a-novljeno društvo bo začelo svoje delovanje v ponedeljek 29. t. m. ob 21. uri v isti dvorani z glasbeno recltacljsko akademijo s sodelova-nj:m članov Slovenskega narodnega gledališča, priznanih domačih glasbenikov in pevcev ter pevskega zbora «Emil Adamič*.
KULTURNI KROŽEK »CHIMI-CI» V TRSTU. V soboto 27. t. m. bo otvoritev sedeža kulturnega krožka «Chimlč!» v ulici Conti 11 v Trstu. Po otvoritvi bo ljudska veselica, ki bo trajala od 10. do 1. uro naslednjega dne. Razen tega so na sporedu plesi, igre, srečolov, šaljiva. pošta itd. Bar s pivom! — Vabljeni vsi.
Nocoj ob 20.30 uri bo prof. Smi-d!eh:n predaval v kulturnem krožku »Rcdivo* o temi: »Fenomenologija uboštva*.
PROSV. DRU3TVO »S. ŠKAMPERLE* V TRSTU. Danes ob 20.30 bo v drušiv;ni dvorani ihanski sestanek z važnim predavanjem. Polnoštevilna udeležba zaželena.
ZADRUGA PRODAJALCEV NE-TEKOČIH GORILNIH SNOVI V TRSTU vabi vse svoje člane na izredno skupščino, ki bo v nedeljo 4. avgusta t. 1. ob 8.30 pri Sv. Ivanu, stv.da di Guardella 27.
PROSV. -DRUŠTVO »KRAŠKI VRH* V AVBERU priredi 2«. t. m. ob 17 uri kulturno prlrcdtev.ro prireditvi ljudska zabava.
SpotoiiicL m
Enotni sindikati
SINDIKAT GRADBENE STROKE Javlj3, da bo dan?s ob 18. uri sestanek vs:h zaupnikov.
SINDIKAT TEKSTILNE IN OBLAČILNE STROKE javlja, da bo jutri cb 19.30 v ulici Imbriani 5 sestanek drektlvnzga sveta.
TECAJ ZA SREDNJEŠOLSKE IZPITE. Kakor smo žo javili, se jš pričelo vpisovanje v pripravljalni tečaj za sprejtmne izpite v prvi razred višje srednje šole in za prvo dvoletje za geometre in knjigovodje. Tečaj? lahko posedajo delavci in nameščenci obejega spola, lil se žele učiti in diplomirati, da bi s tem zboljšali svoj položaj. Glede na število vpisanih, bodo otvorill še nov? tečaje. Ravno tako bodo posebna kolektivna predavanja za srednješolce, sinove in hčere delavcev, ki so vpisani v Enotne sindikate in imaja pr pravljalne izpite v oktobru. Vpisovanje bo v ulici Imbriani 5, I., soba 13. Vpisovanje bo zaključ,no v soboto 27. t. m.
MEŠANI SINDIKAT. Don:s 25. t, m. ob 19.30 sestanek upravnega sveta v ulici Imbriani 5. SINDIKAT OBČINSKIH DELAVCEV IN URADNIKOV. Vsi člani, ki so nameščeni pri ACEGAT-u, naj pridejo v ponedeljek 29. t. m. na sestanek v prostorih sindikata kemikov v ulici Conti 11 ob 9.30 url prva Skupina in ob 17.30 uri vse druge. Na dnevnem redu so važna vprašanja.
SESTANEK ŠPORTNIH REFERENTOV. Vsi športni referenti pri odborih posameznih strok in pri tovarniških odborih kakor tudi vsi tehnični vodl.^Jjl športnega zdru-?-n*i Erotnlh slnd katov sa zbere-j, a 25. t. m. ob 19. uri v ulici
Imbriani 5, soba Št. 3. Tisti, ki so zadržani, naj pošljejo namestnika z oecbnlm pooblastilom.
F1ZKULTURA
KULTURNI KROŽEK »CHIMI-CI» V TRSTU obvešča vso intere-slrane fizkulturnike, da bodo ustanovili oddelke za košarko, prosto rokozorbo, rokoborbo v antičnem stilu in za lahko atletiko. Vpisovanje pri tajn.6tvu kulturnega krožka vsak dan od 16. do 19. ure.
Plavalna tekma v Mirenskem okraju
V nedeljo dne 28. julija ob 16. uri bo pri mostu reke Vipave Pr-vauina - Dornberg plavalna tekma, ki jo priredi okrajni fizkulturnl odsek za Miren s sledečim sporedom:
1.) moški 100 m; — ženske 80 m.
2.) moški 60 m; — ženske 50 m.
Po tekmi javni ples.
Vabljeni ve!!
Icgubrcno
Dne 23. t. m. okrog 18. do 19. ure j? tov. Copt Giovanni izgubil med mirenskim mestom in Devinom listnico s 3.000 lirami Jn dokumenti. Kdor jo Je našel, naj obdrži denar, dokumente pa izroči na naslov: Kasarna gasilcev, Largo Ni-collinl 4, Trst.
Nafdeno
Poveljstvo mestnih straž v Goric! (ulica Mazzini 7) sporoča, da so našli žensko kolo. Kdor lahko dokaže, da je lastnik kolesa, ga lahko prevzame na omenjenem poveljstvu.
Pri Istem poveljstvu se dobi tudi ženska jopica, ki jo zakoniti lastnik lahko dobi nazaj.
Dobra srca
Namesto cvetja na grob pok Križmančiču Andreju iz Bazovice štev. 75 daruje 300 lir za sirote padlih partizanov družina Požar, Bazovica 4.
Za srečen povratek Antona Stoparja daruje v prid siritam padlih partizanov iz Bazovice Karlo Casa-dio 1000 lir.
Za „Di;aiko matico"
Tov. Marija Trebeč daruje namesto cvetja na grob Josipa Antončiča 200 lir in namesto cvetja na grob Godine Milana 200 lir.
Dijaška matica se toplo zahvaljuje in priporoča obilo posnemal-cev.
RADIO TRST II.
ČETRTEK 25. JULUA 7. pestra glasba (B-4), 7.25 koledar, 7.30 vesti v Italijanščini, 7.45 vesti v slovenščini. 12. glasba po željah (Ts 2), 12.30 iz opernega svela (Ts I), 12.45 napoved časa -vesti v slovenščini, 13. vesti v italijanščini, 13.15 glasbena dvorana (B 4), 14. pregled vesti - spored, 11.05 predavanje: načrt za šolstvo. 17.30 skladbe slavn h komponistov (B 4), 18. Ženska ura, 18.30 slovanska folklorna glasba (Ts 2), 19 obvestila svojcem, 19.15 literarna ura: Simon Jenko, 19.45 plesna glasba (Ts 2), 20. napoved časa'-vesti v slovenščini, 20.15 vesti v italijanščini, 20.30 Verdi: »Travla-ta», II. dejanje.
Preprečena tatvina
Pol clja sporoča, da je straža na krovu preprečila danes poizkus tatvine, kj sta jo nameraVala izvršiti dva nosača. Hotela sta odnesti 12 milijonov enot penicilina ki spadajo k dobavam us'anove UN-RRA, na krovu ameriške ladje »McAll ster Victory», ki jo raztovarjajo v pristanišču Duca d’Aosta,
Pariz, 23. — Danes je začela v Versaillesu pred najvišjim sodiščem razprava proti grobarju Francije Plcrre-u Flandinu. Njegovo izdajstvo proti Franc ji se j? pričelo mnogo prej kakor delovanje vichyjskega režima,
. Ob času Miincher.a in ob kapitulaciji je bil eden izmed glavnih podpornikov pete kolone, ki je odprla H.tlerjevim oklopnim kolonam pot v Franc jo. Računal je s tem, da se bo v Miinchenu rodilo prisrčno sodelovanje med štirimi evropskimi velesilami. Takoj po kapitulaoji Francije je Flandin pohitel v Vichy, da b! tam na zasedanju narodnega predstavništva sodeloval in pomagal pri rušenju demokratskih francoskih ustanov 3 kršenjem ustave in dajanjem širokih polnomočij Petainu, s Cmer je igral aktivno vlogo pri ustvarjanju izdajalskega v!chyjskega re-ž'ma, ki je sodeloval in pomagal hitlerjevski Nemčiji.
S tem niso bila Flandinova izdajstva končana. Postal je minister za zunanje zadeve v Pčtainovl vladi ter opravljal službo, dokler ni odšel v Alger leta 1942. Do takrat je v ministrskih okrožnicah, naslovljenih na podrejena organe in z javnimi nastopi in govori zagovarjal sodelovanje s fašističnim okupatorjem in borbo proti pokre-tu cdpora. Za vsa ta svoja dela ni danes Flandin pred sodiščem, temveč ga dolžijo samo delovanja proti narodni časti. Demokratsko javno mnenje Francije izraža zato svoje vznemirjenje in strah, da bi sodba proti Flandinu ne izpadla tako, kot sojenje Fran<;o su Lehi-deuxu, ki so ga pustili na svobodo ne glede r.a to, da je organiziral vso francosko avtomobilsko industrijo za dobave Nemčiji, ali pa kot sojenje Hub?rtu Lagerdellu, vichyj-skemu ministru dela, ki ga riso obsodili na smrt ne glede na to, da je izvedčl nasilno mcbilizacijo delavskih moči za Nemčijo in tako pcslal v smrt nad 6.000 francoskih deportirancev, ali pa kakor sojenje Josephu Pascotu, vl-chyjakemu ministru za telesno vzgojo, ki je uvedel fašistično vzgojo francoske mladine, čigar sodba je bila preložena.
Vznemirjenje francoske javnosti je precej upravičeno. To pa zato, ker ves reakcionarni tsk odločno brani tega junaka kapitulacije in izdajstva. Tisk diskretno Imenuje razpravo proti Flandinu »Flandinov primer* in hkrati prinaša njegove obširne izjave, s katerimi se skuša braniti. Nekateri listi, kakor »Flgard*, sploh ne cmenjajo procesa. Na drugi strani nekateri listi, kakor na primer »Populaire*, ne zahtevajo, da bi se strogo kaznovalo Flandinov.o izdajstvo. Pri tem gre »Populaire* tako daleč, da pravi, da Flandinov telegram Hitlerju Jn njegova dela v času Miinchena spadajo v zgodovino. Obenem pravi ta list, da Win-(|ton Churchill zagovarja Fland nn. To je oni Churchill, ki je v Ful-tonu nastopil kot vojni hujskač.
Aretaciji Flandina v Algoru leta 1943 je sledil izpust Jz zapora 'v aprilu 1945 na Churchillovo Inter-vene jo. Izpustili so ga iz zdravstvenih razlogov, tako da se sedaj brani pred sod'ščem na svobodi.
V nekem pismu, ki ga je naslovil Churchill Flandinu leta 1945, In ki ga danes objavljajo listi, nastopa Churchill v Flar.dinovo o-brambo zaradi njegovega delovanja v času Miinchena priznavajoč, dn je Miinchenski sporazum užival podporo velike večine na obeh straneh kanala La Manche.
Pravijo, da Je tudi Churchill pozdravil Flandlnovo imenovanje za zunanjega ministra. Imel ga je za prijatelja Anglije, ne glede na to, da je moral vedeti, da bo v'ch.vj-ska vlada zavzela neprljateljsko stališče proti Angliji.
Razen tega bo prišel Churchillov sin Randolph na sodišče, da bo tam pričeval v imenu svojega očeta v korist Flandina.
Zaradi vseh teh okolnostl,. pod katerimi se pričenja proces proti Flandinu. dviga d'inokrat!čnl In antifašistični tisk svoj glas 'n zahteva strogo kazen za Flar.dina.
sov v mestih Samsum, Kirshehir, Ankara in Ka. seri.
Po vesteh tega lista in tudi drugih listov je doživela vladna stranka, to je ljudska republikanska stranka, velik polom v večjih mestih Turčije.
Tudi v ostal h predelih države je glasovalo veliko število volivcev proti vladni stranki.
List »Tasvir* piše o zmagi demokratske stranke v mnogih okrajih pod naslovom: «Ne glede na pri-t'sk in teror je demokratska stranka zmagala v mnogih krajih. Isti list poroča, da so na dan volitev oblasti vršile mnogovrsten pritisk na volivce m člane opozicijskih strank. Nad 100 članov demokratske stranke je b lo aretiranih v Afionu in v Karahisar-ju in so jih izpustili s’ele po končanih volitvah.
Ko so oblasti ugotovile neovrgljivo zmago demokratske stranke v mtstu Bolvadinu, so oblast; dale požgati vse glasovnice, ki so bile v volivnih skrinjicah. V mestu Cor-lu so aretirali predsednika občinskega sveta, ki je član demokratske stranke in mnoge druge osebnosti. Listi poročajo, da so aretirali v Buri člane republikanske stranke, ki so glasovali za demokratske kandidate.
V mnogih volivnih okrajih tega mesta so aret rali člane demokratske stranke, ki so nadzorovali potek volitev. Oblasti so tudi s silo odstranili vollvne skrinjice demokratske stranke.
20 ranjsirh pri incidentu v Salernu
Salerno, 24. - Reuter — Nad 20 oseb je bilo lc5:ko ranjenih pri incidentih, ki so se dogodili včeraj v Salernu, ko sta zavezniška in italijanska pcVcija uporabili orožje proti množici, kakor to javljajo zadnje vesti iz Neaplja. Incidenti so se dogodili v trenutku, ko so iz oken kanadskega kluba začeli leteti različni predmeti, ki so ranili pasante na ulici.
še dežele. Cilj te organizacije je boljša in srečnejsfa prihodnost za nas vse. Interesi vse jugoslovanske mladine so enaki za vse brez razlike, bod si za delavce ali pa za razumnike.
Mi zahtevamo predvsem od vas, da marljivo študirate in ne zahtevamo, da opravljate samo ročna dela.
Naše mlade generacije morajo biti čimprej vzgojene, da nadomestijo v družbi tiste ljudi, ki 'majo nekatere funkcije, ki pa nazadujejo, namesto da bi napredovali.
Danes smo v Jugoslaviji dosegli cilj. Delo predstavlja čast za vsakega človeka. Vi veste, da je na so dcielo vojna upostoala in da ni dobila iz inozemstva potrebnih sredstev za obnovo. Morali smo delati z lastnimi silami, Jci so neomejene pri tem ogromnem delu, kjer ima mladina vodilno vlogo in daje svoj doprines z vsem svojim mladinskim poletom in gorečnostjo, tako da je za zgled starejšim. Mladinska železniška proga je epizoda v tem ustvarjalnem delu po Jugoslaviji. Ta železničaa proga je nekaj novega, kar prej še nj obstajalo in ne obstaja niti v tistih evropskih državah, ki stremijo za demokracijo.
Predvsem si pa želimo, da naši mladi postanejo močni ljudje f-zično in moralno, da postanejo trdni v svojem prepričanju z nezlomljivo voljo, da izvršijo to, kar si želijo. To so državljani, ki jih m' ustvarjamo.
sledic strašne vojne, se te posle*4* vedno bolj in bolj zgubljajo v J4" goslaviji zaradi velikega dela, ki S* vriju njeni narodi, ne glede M ogromne težave.
Govoreč o gradbenih delib mlad nski železniški progi Brčk0, Banoviči je Gundorov omenil na* dušenja in zagon, ki ga kafcj4 mladinci pri delu, in bratstvo, vlada med slovansko mladino raznih sosednih držav, k; sodeluj4" jo pri tem ogromnem delu.
To navdušenje bo gotovo prisp®" valo k bodočemu ojačenju pm* teljstva med narodi in bo °m°^ čilo svobodoljubnim narodom, prebrodijo vse težave v borbi boljgu prihodnost.
Skupnost delovnih skupin obvezala, da bo zgradila mo:
se j*
st it*
Donavo pred 7. novembrom te»®
leta. Ta most je velikega P'
,omeoJ
za notranji in mednarodni Prl
Vtisi generala Gundorova o Jugoslaviji
Beograd, 24. - Tanjug — Predsednik moskovskega panslovanskega odbora, general Gundorov je dal dopisniku »Tanjuga* sledeče izjave o svojih vtisih o Jugoslaviji: »Medtem ko nekatere evropske države še vedno trpijo zaradi po-
Jugoslovansko zlato
vrnjeno državi
London, 24. AFP. — Ju^ vansko poslaništvo v Londo® objavlja, da je zlato, ki s<5 poslali danes z letalom v & grad, last jugoslovanske nar ne banke.
Jugoslovansko nizozei trgovinski sporazum
Brograd, 24. Tanjug. — kratkim je bil zaključen sporah
med jugoslovanskim in n-*0
ek im zunanjim ministrstvom znatni izmenjavi blaga, ki bo presegala trgovske odnošaje 0	,
ječe med obema državama m4(1 ne. Z obeh strani bodo izmeni®' li proizvode za obnovo in nada»J ^ razvoj narodnega gospedarst'’®’ je bilo med vojno zelo Pogodbo bodo podpisali v du. Pričakujejo, da bo stopil® T) ljavo 1. avgusta letos.
Predstavniki RK so obsodil uporabo atomske bombe
du zaključuje konfsrenca sveta lige društev Rdečega križa svoje zasedanje. Konference se je udeležilo nad 200 delegatov, ki predstavljajo 54 druč.ev. Na pobudo sovjetske dslegac je, ki so jo podprle Amerika, Jugoslavija, Poljska, Češkoslovaška, Belgija, Danska, Mehika in Albanija je konferenca v osnovi spremenila sedanji ligin statut. Po sklepih konference so dru-Ava Rdečega' križa postala močne mednarodne organizac je ki so popolnoma neodvisne in so prevzele razne obveze o medsebojni materialni pomeči, zlasti pa glede vzgoje mladine, da se prepreči v prihodnje trpljenje človeštva.
Konferenca je soglasno sprejela resolucijo o delovanju društva, zlasti pa o preprečenju vojne v prihodnja in o humanizaciji iste.
Obsodila je uporabo atomske
ožJ®
or®
London, 24. - Tanjug — V Oxfor- bombe, ki je najbolj rušilno °r'
in najbolj barbarsko, kar jib ^
biti uporabljenih proti člove-1
Jugoslovanska delegacija je
tivno delovala v vseh ko-mistj^j.
ga zasedanja. Jugoslovanska ^
gacija je zagovarjala tezo ° 0 (3j
vsnosti lige in predlagal®’ >.
društva RK delijo pomoč Pot*
zorstvem lige. Prav tako
lagala, naj posamezna n3
odri3
društva RK določajo ne način, po katerem naj se ta P° deli.	jt
Jugoslovanska delegacija
izrekla proti britanski in ita " ^
V
ski delegac ji, ki sta hoteli, ^ materialno pomoč delili tudi ^
OID TRIGLAVA D1
ki so zbežali iz lastne države ^ no s sovražnikom, s katerim ®° « vojno sodelovali proti narod®® vobodrinemu gibanju. Po “® razpravljanju so jugoslo predloge sprejeli.
JADRA Hš
Kako so nnteka'e volitve v TnrčiJi
Istambul. 24. - Tass — List »Eni Satah* sporoča, da je po dosedanjih preliminarnih podatkih zmagala demokratska stranka. V Istambulu je dobila 99% od skupno oddanih glasov, v okrožju Eskisheh r 80%; v Mersini 82%; v Izmirju 70%; v Karamurselu 60%; v Geredu 90% In Dapazary-ju 85%.
Isti list sporoča tudi da Je demokratska stranka dobila večino gla-
Gorjansko
ODHOD PARTIZANOV
Dne 22. t. m. so se od vaščanov poslovili tovariši avtečete, poza-dine in zdravniške postaje odreda jugoslovanske armade za slovensko Pr morje in Trst. Preselili so »e v Kostanjevico. Na večer pred odhodom so se tovariši sestal! z vs?mi vaščani na prisrčnem poslovilnem večeru. Najprej je spregovorila tovarišica Rafaela, nato pa tov. Kosmina Anton. Oba sla z lepimi besedami pozdravila odhajajoče tovariše, se jim zahvalila v imenu vsega občinstva za vse usluge in pomeč, ki so jo nudili prebivalstvu za časa njihovega desetmesečnega bivanja v tej vasi. Želela sta jim vse najboljše na novih položajih Zastopniki borcev so se govorn’-kom in ljudstvu zahvalili za dober ednes in pred odhodom naslednje jutro skupno z mladino zaplesali kolo. Mladina Je kamione borcev okrasila s cvetjem in s solznimi očm; pozdravljala. Vsi vaščani so borcem zagotovili, naj bodo prepričani, dn jih bodo ohranili v najlepšem spominu. Upajo, da se bodo čimprej zopet sestali, to pot se z večjim navdušenjem, ko bo končno Julijska krajina s Trstom priključena T tovi Jugoslaviji.
Mladina.
Modrefe pri Sv. Luc'fi ob Soči
DELO MLADINE
Daslravno prihaja le malo dopisov iz ts vas ec, javnost, ne sme misliti, da vaščani spijo. Nasprotno! Mladina si Je sama pod vod-Rtvom bivšega partizanskega borca tov. Vald ja Kavčiča zgradila mladinski dom, ki bo služil za zborovanja in kulturne prireditve. Mladina in ostalo prebivalstvo Je zbiralo prostovoljne prispevke v materialu in denarju. Vaščani razumejo potrebo po mladinskem domu in so kaj rade voljo prispevali. Razen tega so mladinci in mladinke ter antifašistične žene pridno nab rnll tudi prostovoljne prispevke za stavkajoče delavce v Trstu In coni A. S tem so dokazali, da razumejo in. odohravajo odločno
borbo delovnega ljudstva proti o-stankom fašizma. Vaščani so izjavili, da so pripravljeni tudi vnaprej pomagati ljudstvu v con; A na vso moč.
K. 8.
Idrija
ZBOR VOLIVCEV
Dne 20. t. m. se je vršil zbor volivcev, na katerem je' odbor podal obračun dvomesečnega d;la. Po pozdravnem nagovoru predssdnika MNOO, je tov. Aljančič govoril o dunešnjem položaju in o pomenu splošne stavk? delavstva v Trstu in con; A Julijske krajine. Poudaril je, da se delovno ljudstvo rudarskega mesta Idrije dobro zaveda pomena te trde In odločne borbe tržaškega delavstva proti fašizmu. Zato je in bo nudilo tudi nadalje vso mogočo pomoč bratom v coni A. Nato je tajnik MNOO prečital sklepe zadnjega zbora volivcev. Zlasti zanimivo je bilo poročilo o ustanovitvi čipkarske zadruge, ki se bo razmahnila čim bodo dani pogoji za trgovino. MNOO Jo posvetil vse svoje sile za preskrbo prebivalstva z zdravo pitno vodo. V ta namen so poprav li in očistili vso zbiralnike. Poleg tega bodo zgradili tudi nov zbiralnik v Stajah. Da bi to čimprej Izvršili, bo prebivalstvo posameznih rejonov priskoči lo na pomoč s prostovolj-nlm delom. Rereftntka za socialno skrbstvo je poročala, da se Je število socialne pomoč:	potrebnih
zmanjšalo. Da so priskočili na pomoč potrebnim, gre priznanje in zahvala Koler Antonu, avtopodje-tju, Jazbar Ceciliji, Društvu vojnih ujetnikov in internirancev, Vončina Jožici in drugim darovalcem, ki so skupno podarili 38.550 lir. Priznanj? in zahvala gre tud Društvo upokojensev In vdov, ki je s prispšvkom 6.000 lir omogočilo obdaritev štiridesetih 1 vojnih s'rot. K vsemu 'temu so mnogo pripo-
mogle tudi požrtvovalne so tudi za počitniško kolo®£f Kanomlji zbrale kuhnjske ^ mete, pribor in perilo. Zbor cev je pokazal, da so v dveh mesecih dosegli velik® he na vseh poljih.	f.
Miren
PREDAVANJA PO VASEH OKRAJA
Okrajna zadruga za Mir®® kratkim organizirala predavanj o politično gosp jjjrš®* in zadružnih vprašanjih v F® Sovodnjah, Biljah, Vogrsk® vftl r vačlni in v Dornbcrgu. P1'® tov. Furlan. Iz vseh teh Pr rg*',‘,|! Jo bilo razvidno, kako se J® j.<jo J zadnja svetovna vojna 10 jjad®'^
*	*	..j.
JU"
glavni krivec vsega gorj®" jat
je govornik prikazal, kak<>	v J
razvija gospodarsko f.lv!J:	jeli	‘
goslaviji. V tej prerojeni f ^ ljudstvo prevzelo oblast v )r<*1® ke in pc3talo gospodar bogastev, ki ne bodo ve* ^eč 'jf. Izkoriščanja delavstva. 1,3 o®^m blaginj* državne skup®03' šlh ljudskih množic " poj® ,i)i množic. Predavatelj je tu Tll^e»sl0 0 yako naglo so v novi	j®	0
razvija gospod a rstvo. Cr tvS 1® treh sektorjih gospod® niih značilnostih.
1’	jt
ZAHVALA CAZNI* O*1', protiavionskih	sni£
Po posredovanju En® 0 izpi®1-;) kfttov je b'l spor 8,e t|avi°®S likvidacUe paznikom P®° )n J® ^ z*k'oni4č v Pulju re7Lt0 *® \.te> plačevanje žo v teku. "jmenn 'uir tni sidlkat iz Pulja v ‘ pokO Interesiranlh zahvaljuj skemu odboru Enotn za posrrdovnnje.
Odg. urednik DUŠAN
Zve>a primorskih partizanov fAVMl Pl iz KOMNA priredi v nedeljo I	V 1
28 t. ra« ob 17 nrl i i i i d v »*o’u pr'	,,!< I
Ob 15 uri tgrato pionirčki igro