štev. 134. o nabijam, v četrtek, dni 13. Junija 190). Velja po poŠti: aa celo leto naprej K 26'— sa pol leta „ „ 13'— »a tetrt leta „ „ 6 50 ga en meje« „ „ 2'20 V upravniStvu: «a teto leto naprej K 20'— sa pol leta 1» ft 10-»a letrt leta „ „ 5 — fn mesec f, >. V70 ?a pošllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Siev. 10 h SLOVENEC Leto mv. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Jti ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri ve?kratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod iti „_ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se »e v,-aiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. ' h; Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie y Kopitarjevih ulicah štev. 2. — —- Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, UpravnlSkega telefona štev. 188. Slovanski ministri rojaki. Dr. Kramar v svojem listu razpravlja o vprašanju češkega ministra rojaka, kateremu pripisuje največjo važnost. Od imenovanja dr. Pacaka za češkega ministra rojaka — pravi dr. Kramar — se zdi, da bo češko kra-iansko ministrstvo stalna institucija. Tudi ccsar je v Pragi obljubil, da bodo Čehi imeli vedno svojega rojaka v kabinetu. Naloga ministra krajana jc jako važna in odgovornosti polna. On more v kronskem svetu marsikatero krivico odvrniti od svojega naroda, čc tudi naravno nc more izpolniti vseh želja, ki se mu stavijo. Uspeh ministra krajana pa jc odvisen od dobro urejene pisarne. V tem oziru jc pa slabo preskrbljeno. Ako mora vsak akt, ki se tiče češkega življa, iti skozi pisarno ministra krajana, da ga preiščejo tam od vseh strani, zlasti od narodne in politične, tedaj mora imeti minister krajan na razpolago izborile in dobro informirane referente za vse stroke; ker ti morajo natančno proučiti vse, kar sc tudi po drugih ministrstvih dela in ukrepa glede na Cehe. Vse kar piše dr. Kramar o češkem ministru krajanu, bi veljalo tudi za jugoslovanskega ministra rojaka — ako bi ga imeli. Treba pa bi bilo žc davno, da se za južne dežele ustanovi narodno ministrstvo, ki bi moralo varovati interese Slovcncev in Hrvatov ter preprečiti vsako administrativno krivico, katerih se zdaj — žal - toliko zgodi! Zborovanje u Istri. Pazin, 10. junija. Z veliko slovesnostjo se je obdržavalo včeraj v Pazinu letno zborovanje družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. Ker jc bilo proglašeno, da pridejo tudi vsi trije hrvaški istrski poslanci v državnem zboru, hotel jc narod porabiti to priložnost, da vidi v obraz može, koje jc izbral kot poslance na Dunaju, da mu pribore narodne pravice, pridobe vsa ona moralna in materijalna sredstva, koja so ittu potrebna, da se povspe na stopinjo blagostanja. Iz cele srednje Istre se je nabralo uže zjutraj v Pazin več tisoč ljudij. S predpol-danskim vlakom se se odpeljali tržaški Slovenci z drž. poslancema dr. Riba.rom in Man-dičem, dr. Gregorinom i. dr. odličnjaki. Od Tržačanov se ie dal pripeljati tudi Ivan Hribar, da pri slavnosti družbe sv. Cirila in Metoda naredi nekaj reklame zase. Narod skupljen na ulicah pozdravil ic z balkona občinske hiše načelnik dr. Kurelic in dr. Rybar. Pri tej priložnosti čutil jc veliko potrebo tudi župan ljubljanski, da izusti navdušen govor, kar mu je uljudni kolega dr. Kurelič rad dopustil. Hribar ni povedal pravzaprav ničesar, L1KCK. Pred možitvijo. Spisal Vladislav Orkan. — Iz poljskega pre-vcl Fr. Virant. (Dalje.) V trenutkih podobno čarobnih — se otroci naroda boje z besedami izraziti svoje občudovanje lepote, ki jo čutijo . . . Tedaj se poslužijo pesmi, kakor višjega govora, ne vsakdanjega . . . Ta pesem pa veže nenadno v sebi himno na lepoto narave in lastno čustvo pevca, preprosto, toda ganljivo in primerjaje. Dcklica, sedeča na štoru, je zrla na lepoto, čutila je v duši in njena lastna otožnost se je spoprijaznila z mračnimi barvami okolice . . . Misli so pevalc melodije samo njenemu srcu slišne, ki so v pretrganih, tesnobnih kiticah splavale z zvenečim glasom k listom, visečim nad njeno glavo: Listi bukve se žc vsi povešajo, Žalostno nesrečo mojo gledajo, Oj na nesrečo gledajo . . . Veter pa po vejah z listjem mi šušti, Žalost, moja žalost me ne zapusti, Oj, me nc zapusti. Dckličja tožba je letela po drevesih na ravne travnike in sc topila v šumenju potoka. »Oj. treba sc bo vrniti . . .« ie zašepetala, zbudivši sc iz premišljevanja. Zgrabila ic košarico in pohitela brzo na plani in stopala kakor le, da ste v Ljubljani bili vzhičeni od radosti nad zmago hrvaškega ljudstva v Istri. Narod je seveda pritrjeval s krepkimi živio-klici; a ni pa vedel, da se jc poslanec Ivan Hribar izjavil za reformo zakona in svobodno šolo, kar seveda ni v duhu sv. Ciril Metodove družbe. V tem slučaju bi se bilo gotovo kaj druzega dogodilo, kajti naš narod jc liberalnemu programu Hribarjevemu v dno duše nasproten. Popoldne so prišli izletniki .iz Pulja s posebnim vlakom do 1500 približno z dr. Laginjem. Njemu je pa narod pripravil pravo kraljevsko ovacijo, kakršne šc ni bilo v Istri. Krepke kmečke roke so peljale v kočiji priljubljenega poslanca s kolodvora v mesto pred Narodni dom. Ob treh jc bilo zborovanje družbino. Zal, da narod radi ogromnega broja temu večinoma ni mogel prisostvovati. Zvečer ob osmih je bil koncert z veselico. To jc bila najsijajnejša skupščina, odkar obstoii družba sv. Cirila in Metoda. Da bi napredovala, cvetela in obilno sadu obrodila! Okrajno glavarstvo je za ta dan poklicalo čez petdeset orožnikov z enim poročnikom. S tolikimi tisoči Hrvatov ti niso imeli opravila, pač pa z Italijani, koji so zvečer posamezne naše izletnike napadali in tudi ranili. XXX Ker ie bilo pri letnem zborovanju družbe sv. Cirila in Metoda zbranih v Pazinu več državnih in deželnih poslancev hrvaških in dveh slovenskih, imeli so ti pri tej priložnosti posvetovanje glede osnovanja skupnega kluba v državnem zboru. Pri pogovoru je bilo prisotnih tudi nekaj neposlancev, od kojih sc ie naprej moglo vedeti, da ne bodo delali opozicije. Sklenila sc je menda popolna solidarnost s Hribarjem z edinim liberalnim poslancem na Kranjskem, koji dosedaj Istre ni pohajal izvan v svojem interesu kot zastopnik banke »Siavije«, za kar mu narod po dosedanjih skušnjah ue more biti hvaležen. Posvetovanje je bilo zaupno. Kdor je poskrbel, da je v »Narod« prišlo poročilo s trpkim napadom na »S. L. S.« — ta edinosti poslancev ni ustregel. Izdal sc je pa previden komunike za enoten klub vseh slovenskih, hrvaških in srbskih poslancev. Kaj bodo storili istrski poslanci, ako bodo imeli izbirati med politiko polancev »S. L. S.« in med politiko Hribarjevo? Hribar je zastopnik onega liberalizma, ki je vsemu isterskemu narodu tuj in zoper katerega se jc istrski narod boril doslej, a sc bo šc bolj, čim bolj ga spozna. Tudi istrski poslanci bodo stali pred odločitvijo: Ali na desno ali na levo, kaiti na obe strani hkrati nihče nc more! AVSTRIJA. Češki klub. Priobčili smo včeraj izjavo poslanca Ma-saryka, ki je tako prevzeten, dasi šteje njegov »klub« samo dva člana, da hoče 17 ka-toliško-narodnih poslancev izriniti iz češkega kluba. »Čech« to priobčuje ter pravi: »Če ima češki klub voliti med nami in med Masary-kom, se lahko pameten politik takoj odloči. Realistična poslanca sta dva, ljudskih katoliških poslancev čeških pa 17. Domišljavi in ošabni »Čas« .ie sicer pisal, da Masaryk sam izda za cel klub. Zato bi bilo pa dobro, da bi Masaryk tvoril svoj klub sam in ne motil drugim narodne enote.« Predsedniško vprašanje. D u naj, 12. junija. »Zeit« poroča, da so Čehi odnehali ter se ne upirajo več kandidaturi krščanskega socialca dr. Weisskirchnerja za predsednika zbornice. Prvi podpredsednik je dr. Začek, drugi najbrž socialni demokrat dr. Renner, tretji pa Poljak dr. Duleba. Socialnopolitiški program krščanskih socialcev. Dunaj, 12. junija. Na nekem volivnem shodu ic dr. Gessmann povdarjal, da bo kr-ščanskosocialna stranka v državnem zboru predložila zakonske načrte glede na starostno in invaliditetno zavarovanje ter glede na pokritja, ki so za to potrebna. Obdavči naj sc premični kapital in kuponi. Pokrival bi stroške za zavarovanje tudi progresivni pri-dobninski davek. Poljedelstvo. Dunaj, 12. junija. V poljedelski osrednji zvezi je predsednik vitez Hohenbaum naznanil, da bodo agrarni poslanci v zbornici pričeli z akcijo proti kartelom in terminski kupčiji na borzah. Začela se bo tudi akcija glede na vprašanje o draginji mesa; osrednja poljedelska zveza naj se pa tudi prizna za oficialno zastopstvo in naj se njeni člani po-zovc.io kot svetovalci v ministrstvo. Baron Beck je zvezi obljubil, da bo njene želje upošteval. OGRSKA. Hrvaško-ogrski spor. B u d i ni p e š t a , 12. junija. (Zbornično poročilo.) Dr. Pero Magdič napada posebno državnega tajnika Szterenyja, ki je kriv, da je zaradi železniške predloge spor med Ogri in Hrvati. Nikoli nc bo novi zakon na Hrvaškem postal pravomočen. Sledila jc interpelacija Rumunca Goldisa, ki je obsojal postopanje ministra za notranje zadeve in justič-nega ministra, ker je vlada razpustila strokovno organizacijo zidarjev. K<> ic izvajal, da ogrske vlada ne spoštuje tiskovne in združevalne svobode, in da so na Ogrskem po-litiški procesi na dnevnem redu, so poslanci neodvisne stranke skočili proti Goldisu. Grof Batthyany je razburjeno vpil in zastopnike nemažarskih narodnosti zmerjal. »Budapesti Hirlap«. Budimpešta, 12. junija. »Budapesti Hirlap« izvaja o položaju, ki je nastal vsled nesporazuma med vlado iu krono, nekako sledeče: Dasi bi nam ne bilo neljubo, ako bi bil kralj dalj časa ostal v naši sredi, pa vendar vsled njegovega odhoda nismo preveč raz-žaloščeni. Nasprotovalo bi vsem našim tradicijam, ako bi kraljevo nevoljo spravili v zvezo z usodo naše domovine. Sai že zdavna vemo, da kralj z nami ni zadovoljen. Pogodbo s koalicijo je sklenil proti svojemu prepričanju. Tudi prestolonaslednik nas je preziral. Z nobenim ni govoril in kardinalu Samassi niti roke ni dal. Nobenega nimamo, ki bi z našimi težnjami sočustvoval. Toda zaupajmo sami vase, kajti v tem je naša neodvisnost. Cesar ne potrdi »ustavnih garancij«. Budi m p e š t a , 12. junija. »Wiener All-gcmeinc Zeitung« poroča, da jc cesar grofu Andrassy.iu II. t. ni. v posebni avdijenci odločno naznanil svoj sklep, da ustavnih garancij nc bo sankcioniral. Cesar je bil zelo nejevoljen, ker ga je ogrska vlada hotela prisiliti, naj sankcionira »garancije« in je zato uporabila jubilej kronanja. Ker pa Andrassy vzlic temu ni demisijoniral, sodijo, da se bo našla srednja pot med stališčem cesarjevim in stališčem vlade in bo Andrassy cesarju predložil, še predno ta odide v Išl, novi načrt glede na ustavne garancije. Deinokraško-radikalna stranka. Budi m p e š t a , 12. junija. Baje se bo tu osnovala deinokraško-radikalna stranka, ki sc bo v prvi vrsti borila za splošno in enako volivno pravico. Pravijo, da to stranko podpirajo dunajski krogi. V program stranke sc ni sprejelo vprašanje o ogrski armadi in gospodarski neodvisnosti. Nagodba. Budimpešta, 12. junija. »Budapest« poroča, da. je v vprašanju rentnega bloka zmagalo ogrsko stališče, dočim piše ogrski korespondenčni urad, da je ta vest skozin-skoz prenagljena in netočna. Težkoče pri vprašanju o užitnim so majhne, dočim so težave pri železniškem vprašanju velike. IZPREMEMBE V UPRAVI BOSNE IN HERCEGOVINE. Bosensko časopisje z zadovoljstvom konstatira, da prevzame vrhovno vodstvo okupiranih dežel mož, ki pozna običaje in jezik njunih prebivalcev, ki je sam izšel iz ljudstva, ki ga bode vladal, iu ki dobro pozna tudi sosednje dežele, Dalmacijo, kjer jc dolgo služboval ter Hrvaško, v kateri mu jc tekla zi- svobodno, kakor gozdna srna, po poteptani poti sredi šušteče trave in pritlikavih brinje-vih grmov ... V slovo mili plani jc zapela šc znano pesmico: Hi, kedar jaz zapojem, sredi tc poljane — Lj, pa se mi odzovejo tam v cerkvi orgije! Odmev je nesel čisto melodijo in igral z visokim glasom orgelj po bukovem gozdu ... Ko je došla že do potoka, zapela je deklica šc: Oh, da bi jaz vedla, kje jc moj jedinec, Bi ponesla mu sladke maline . . . Nakrat se je od nasprotne strani potoka odzval močen, možki glas: Sladke so maline, slajše tvoja usta, Ah. prinesi jih, prinesi, moja ljubca! Dekle se ie zasmejalo na glas iu steklo brzo po brvi na drugo stran . . . Pred njo jc stal, s koso na rami, postaven fant, zagorelega obraza iu črnih oči, kakor globina potoka. Zrla 'sta oba na se, prijazno smehljaje se . . . »Si šla po maline? . . .« jc vprašal fant. »Mlmi! . . .« — kam pa ti? . . .« * »Na planino — kosit . . .« »Na malin . . .« in hotela mu .ic nasuti iz košarice. »Bog plačaj! . . . Nesi materi .laz grem v gozd — pa jih naberem . . .« »Boš imel čas, ko jc košnja? . . .« »Če ne prej pred poldnevom — skočim v laz . . .« Oba sta molčala trenutek in se gledala smehljaje. »»Dolgo te nisem videl! . . .« sc jc oglasil fant. »Je že tako Vojtch! . . . Nc dovolijo mi ganiti se iz bajte . . . Boje se zame ali kaj . . . Sicer bi ti pa nekaj povedala . . .« »No? . . . povej . . .« »Ker se bojim, da te razžalostini . . .« iu do tedaj veseli obrazek .ic postal otožen. »Povej! . . . Roza . . .« jc prosil fant iu jo prijel za roko. »Sai ti povem. Stariši so včeraj prišli s sejma iu mi začeli usiljevati Tineta — veš, tega iz Grede . . . Rekli so. da pride s stricem na oglede.« »No — kaj pa ti na to? . . .« »Prosila sem očeta, da bi tebe vzela ...« »lil oče? . . .« »Ni hotel o tem niti slišati! . . . Rekel je oče. da nimaš nič. zato te nikdar ne vzame za zeta . . .« iu zaplakala jc dcklica tako bridko, bolestno, da so cclo Vojtehu solze prišle v oči. »Saj jokaj nikar . . .« jc rekel in Jo objel okoli pasu. »Saj ni ravno tako hudo, kakor sc ti zdi. Oče se da pregovoriti . . . Mene vendar ne more radi ničesar zametavati!...« »Kai, ko gledajo oče na bogatega zeta . . .« je reklo dekle skozi solze. »Ha! Mogočni Bog!« jc zaklical fant. »Kaj sem iaz tega kriv. da nimam velikega posestva? . . . Sai vendar delam.« »Kako češ pomagati, ko oče tako hočejo . . .« je žalostno, obupno opomnila Roza. »Kaj?!« je silno zakričal fant. »Pojdem kam da si prislužim . . . Svet .ie vendar ši- rok! V pol leta, eno leto si lahko prislužim toliko, kolikor hočejo tvoj oče. Tedaj mi vsaj nc odbijejo tvoje roke! ... Iu ti Roza boš čakala na me? . . .« »Boni! . . .« je odgovorilo odločno dekle. »Če bi pa prišel kdo lepši? . . .« jc vprašal z drhtečim glasom. »Lepši ne pride ... Ce bi pa bil tudi bogatejši kaj potem? Bogastva ne potrebujem.« »Jaz na te tudi v svetu nc pozabim!« je zaklical fant čustveno. »Nc pozabi . . .« je zašepetalo dekle in se m 11 privilo. Poljubila sta sc presrčno, da so sc jima ptice v gošči odzvale . . . »Se vidiva še pred odhodom?« je vprašalo dekle odhajaje. Pridem k tebi za potok, kier seno grabite.« »Pridi! . . .« Iu hitela jc čez travnik proti bajti, kajti solnce se je vzdignilo žc visoko. Mati jc gotovo žc ravno pripravila kosilo! . . . Vojtch se je ozrl še parkrat za njo, idoč na planino, kjer sc jc vrsta koscev sklanjala enakomerno nad ravno, suho travo . . . Nastal jc večer . . . Gozdič so sc utonili v temnem mraku, potok se ie zavil v lahko meglo . . Kosci so se vračali iz gozda, pastirji so pa gnali vole in sc oglašali po gozdu z različnimi glasovi sedaj s krikom vedno žejne kanje, sedai pridušenim skovikanjem gozdnih sov . . . Mrak jc izganjal ljudi s planin od grabljcnia sena . . . Vse je hitelo v vas — proti bajtam . . . belka. Vendar v osebo fcm. Varešanina ne stavljajo veliko nad, ker ima na vse strani vezane roke, zlasti pa še, ker ne more razpolagati z dohodki dežel. On je le nekak izvrševalec zakonov in odredb, ki jih mu jih pošilja Dunaj, kier pa prav slabo poznajo razmere v deželi. Važnejša pa je sledeča vest, ki pa jo je treba sprejeti z vso rezervo: Uprava v Bosni in Hercegovini se temeljito reformira. Fcm. Varešanin prevzame le vrhovno poveljstvo nad vojaštvom, civilna uprava pa sc poveri hrvaškemu banu. — Ce se to poročilo obistini, bi bil to prvi korak k združenju hrvaških dežel, obenem pa tudi prvi korak, da dobi okupacijsko ozemlje ustavo in ž njo lastno zastopstvo. ITALIJA. Videni, 12. junija. Trgovski krogi v Italiji želijo, da bi se italijanska železniška proga Videm-Čedad podaljšala tako, da bi se ustvarila zveza z avstrijsko progo alpske železnice do Jesenic. Poslanci videmske provincije so sc o tem razgovarjali s šefom italijanskega generalnega štaba, ki se pa temu projektu iz strategiških vzrokov upira. Boji se namreč avstrijske invazije. »Forum Julii« obsoja tc pomisleke italijanske vojne uprave, češ, tako važne mednarodne prometne proge ne gre ovirati iz strategiških razlogov. 17. DRUGIH DEŽEL. Socialni demokrati v ruski dumi so vložili zakonski predlog na združevalno svobodo. Dovoli naj se pravica združevanja za vse Ruse brez razlike starosti in spola in brez potrebe dovoljenja od strani policije. Tudi vojaki pešpolka št. 122 v Montpcl-lieru so demonstrirali za viničarje. Clemenceau dela za izgrede pri pešpolku št. 100 v Narbonnu odgovorne »klerikalne« častnike, proti katerim sc bo baje uvedla preiskava. •— V Saint - Leger - sous - Breviandes (departe-ments Aube) sta vlomila neki 11 letni deček iu njegova 91etna sestra skozi žagrad v cerkev, kjer sta razdrobila vse, kar jima je prišlo v roke. Razbila sta oltarno opravo, razbila svečnike, raztrgala mašniško obleko in prte. Odprla sta tudi tabernakelj in zavžila svete hostije. Zupan ni hotel nastopiti proti mladima cerkvenima onečeščevalcema. Zadevo so izročili orožnikom. V Lissabonu so odkrili zaroto, ki je imela namen, odstaviti kralja in pozvati na prestol Miquela braganškega. Umrl jc ameriški bogataš John Morgan. Njegovo premoženje znaša več tisoč milijonov dolarjev. Portfclj srbskega ministrstva za notranje zadeve ie prevzel predsednik časnikarskega društva Petrovič. Knez Ferdinand bolgarski namerava baie odpustiti celo reakcionarno ministrstvo ter začeti vladati z demokraško stranko. REFORMA LJUDSKEGA ŠOLSTVA. Na shodu poljedelske komore »Cheziru na Angleškem« so ostro kritizirali šolstvo na deželi, ker bolj jemlje mladini veselje do poljedelstva, kakor da bi ga gojilo. Zato zahtevajo, da se šolstvo na deželi izpremeni v tem smislu, da bo podpiralo poljedelstvo. ANGLEŠKA. Neuspehi angleškega liberalnega ministrstva. Liberalno vlado Campbell - Banerman-novo so pozdravljali ob nastopu vsi liberalci na vsa usta. Zaostali seveda tudi niso sloven-ralno vlado, ta ni izpolnila. Svojih načrtov li-ski »Narodovci«. Nad, ki so se stavile na libc-beralna angleška vlada ni izvedla in životari danes le iz roke v usta. Padla jc predloga ob ureditvi gostiln. In tista šolska, predloga angleške vlade po kateri so nameravali zaviti vrat verskemu pouku po šolah, ie splavala lepo po reki Times v Atlantski ocean. Da je Campbell-Banermann še resen, nc verjame 1'udi bajta zapuščena čez dan, je oživela zvečer. Roza in stariši so se vrnili iz planine da bi se z večerjo pokrepčali, s spanjem odpočili in nabrali moči za jutrajšnje delo . . . J'ako se godi vsaki dan . . . Ljudje mislijo samo, kaj bo iutri, pojutršnjem . . . Kdo bi menil za preteklost? Bedni ljudje zro samo v prihodnjost; beda, jim zapoveduje obračati oči naprej, s čem bodo živeli, v kai se bodo oblekli jutri, pojutršnjem — in tako dalje . . . Liudje,, ki jim ni treba misliti na svoj obstanek, lažje postoje z mislimi v preteklosti in lažje gube čas. da se zatone v spomine ali žive samo pod vti-ski sedanjosti. J udi v bajtici pod gozdom niso imeli kaj misliti na preteklost. Bila je taka. kakor sedanjost, in morda še temnejša. Od prihodnjo-sti sc pričakuje vedno svetloba, razjasnenje bednega življenja ... Ali je to že v naravi, da sc za temo pričakuje svetlobe? . . . Komaj so ljudje prišli domov — se je obljudila izba in napolnila z gospodarskimi posli svoj mali prostor . . . Smolenica jc zasvetila na ognjišču in metala mračno svetlobo po izbi . . . Oče je začel sekati hojo za nasteljo živini. Roza z materjo sta sc vsedli, da oma-jita krompir — ko so sc odprla vrata in na pragu se je pokazalo suho, visoko človeče precejšnje starosti. Za njim se je v veži zamajala druga senca. »Hvaljen bodi! . . .« sc oglasi prišlec pi-skajoče s sikajočim glasom »Na veke! . . .« je odgovoril gospodar in odmaknil klado, na kateri je sekal hojo, s srede izbe. »Lc sekajte, boter, dalje — vsedite se! . . .« »Prosim vas lepo,« jc nadaljeval sikajoč gost, »kajti iaz nisem tu sam. Nas je tu več ... Hej ! . . .« (Dalje.) nihče na Angleškem več. Ko je nedavno še zagotavljal, da hoče 24. t. m. obrazložiti svoj načrt proti gosposki zbornici, so sc mu v angleški zbornici krepko smejali. Nekaj posebnega jc ta smeh, ker Anglež se ne smeja takoj, a hujši odmeva njegov smeh, kadar sc prične smejati. Proti lordom v angleški gosp. zbornici nima angleški liberalni ministrski predsednik drugega orožja, kakor da imenuje nove člane v gosposko zbornico. Zadovoljen pa mora biti tudi kralj. Edvard bi pa tega koraka nc storil prej, dokler ne bi izvedel za ljudsko mnenje po novih volitvah. Nesrečo pa ima mož tudi s svojo irsko predlogo. Z njo so bili gotovo zadovoljni irski poslanci Redrnon-dovi pristaši, ker niso upali, da dosežejo več. Radikalnim članom irske narodne stranke pa to ni bilo všeč. Nezadovoljni so pa bili tudi inozemski Irci, ki polnijo domače strankine blagajne. In zato so na narodnem irskem kon-ventu v Dublinu Irci odklonili Campbell-Banermannovo predlogo. Poslanci irske narodne stranke so 11. t. m. sklenili glede nato, da odklonijo vsak korak, po katerem bi se razrušila skupnost in moč irskega narodnega gibanja iu bi zavirala homerule. Duh irskega narodnega konventa poživlja irsko ljudstvo k orožju in sili v ospredje irsko vprašanje. Homerule se doseže le po trdem boju, po krepki agitaciji v celi deželi in z dobro disciplinirano stranko v angleški poslaniški zbornici. Porabiti se mora vsaka prilika, da se obrne pozornost na Irsko glede na uničujočo angleško postavodajo. Le tako se doseže boljša predloga glede na irsko samostojnost, kakor zadnja po vladi ponudena. HAAŠKA MIROVNA KONFERENCA. Čez nekaj dni otvorijo drugo haaško mirovno konferenco. Došlo jc v Haag že več zastopnikov. O uspehih konference seveda govoriti nc kaže. Da sledi tej konferenci razorožitev ali pa vsaj omejitev vojaštva, ne sodi nihče. Brezuspešna je ostala I. haaška mirovna konferenca. Sledila ji je japonsko-ruska vojska. Iu ravno on, ruski car, ki je povzročil prvo haaško mirovno konferenco, jc bil prisiljen, da je potegnil vojno sabljo. Udeležba na drugi haaški mirovni konferenci bo pa seveda velika. Približno 20 držav je bilo zastopanih mani pri prvi mirovni konferenci, kakor iih bo sedaj. Došli so žc tudi zastopniki časnikov. Ni pa še gotovo, ako dopuste časnikarske poročevalce k sejam. Nizozemska kraljica, ministri in drugi nizozemski velikaši bodo skrbeli zbranim »miroljubnim« diplomatom za zabavo. Avstrijo zastopa pri konferenci poslanik Kajetan Merey, prvi delegat, poslanik Karol pl. Machio, drugi delegat, dr. Lammasch, stalni član haaškega razsodišča, znanstveni delegat, kontreadmiral A. Haus, mornariški delegat, generalni major Giesl, vojaški delegat, dvorni in ministerialni svetnik pl. Weil. delegat, legacijski svetnik Julij pl. Zzilassy delegat, pl. Berger, tajnik delegacije, linijski poročnik pl. Emil Konck, tajnik mornariških delegatov. Konferenca se otvori 15. t. m. Zastopanih bo 47 držav in sicer poleg Avstrije šc Nemčija, Francoska, Angleška, Rusija, Italija, Španska, Turčija, Severno-ameri-ške združene države, Bulgarija, Danska, Grška, Luksemburško, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Rumunija, Švedska, Švica, Srbija, Argentinija, Brazilija, Kolumbija, Guate-mala, Mehiko, Peru, Salvador, Urugnay, Japonska in Kitajska. Dnevne novice. + O shodu v Brežicah, ki sc jc vršil 11. t. ni., je naše včerajšnje brzojavno poročilo bilo netočno. Na shodu, katerega so se mnogobrojno udeležili brežiški Slovenci in okoličani, se namreč ni sklepalo o postopanju naših poslancev v parlamentu; shod je imel le namen, odpraviti nekatera nesporazumlje-nja med brežiškimi Slovenci, kar se je tudi doseglo. Sklenilo se je, zopet složno postopati v hudem boju zoper vladajočo kliko v Brežicah. Sklenilo se je nadalje, v vseh na-rodnopolitičnih zadevah obračati se le do domačega poslanca dr. Benkoviča, kateremu sc jc tem potom izreklo zaupanje. C. kr. deželni zdravstveni svet. Prejeli smo in priobčimo: C. kr. deželni zdravstveni svet ie korporaciia, o katerej širša javnost redkokrat kaj čuje. Vsaka tri leta sc izvrši imenovanje zdravstvenih svetnikov. Ob tej priliki beremo v časopisih imena novih članov in za tri leta je zopet mir. Nekam čudno se nam zdi, da sc javnost prav nikoli ni pobrigala, kako naj bi bil sestavljen c. kr. deželni zdravstveni svet. In vendar jc to korpo-racija, važna vsled svojega značaja kot strokovno zdravstveno zastopstvo in kot posvetovalni organ c. kr. deželne vlade v rečeh, ki so v stiku z zdravstvom, zdravstvenimi napravami in zdravništvom. Ministrstvu in deželnemu odboru .ie bilo prepuščeno, da sta odpošiljala vanj zdravstvene svetnike po svoji volji. Prav nič sc ni oziralo na slovenski značaj dežele, na potrebe prebivalstva, na socialni napredek in napredek medicinske vede. Ministrstvo je letos zopet jasno dokumentiralo, da uc smatra c. kr. deželnega zdravstvenega sveta za organ, ki naj bi odgovarjal značaju dežele, ustrezal napredku hi-gijene kot najvažnejše stroke medicinske vede ter se strinjal s socialnimi potrebami vseh slojev prebivalstva, — nc, ministrstvo jc letos zopet dokumentiralo, da mu jc na srcu ležeče edinole kranjsko nemštvo. Minister za notranje stvari jc letos imenoval za dobo treh let tri Nenicc in enega. Hrvata za zdravstvene svetnike. Neverjetno, pa resnično! Nad osemdeset zdravnikov na Kranjskem je, ki so domačini — Slovenci! In vlada ni našla niti enega domačih zdravnikov, ki bi ga bila smatrala vrednim, da sedi v zdravstvenem svetu. Kako naj se otresemo suma, da vlada tc korporacije ne smatra za strokovno, ampak za nekako reprezentanco tujih zdravnikov. Očitno je, da ima vlada pri tem svoje posebne namene. Lc poglejmo, kako je zdravstveni svet konstituiran! Izmed šestih članov so trije Nemci, en Hrvat in lc dva Slovenca. Predsednik jc od vlade odvisen vladni zdravnik. Tako je zastopana vlada s petimi člani, ki so pa tujci, dežela Kranjska ima lc dva zastopnika. Vsled tega ima vlada pri važnih zdravniških imenovanjih proste roke. Konkreten slučaj nam to pojasni. Zasesti je važno in visoko zdravniško mesto. Za to mesto sta dva popolnoma enako kvalificirana kompe-tenta — Slovenec in Nemec. Samo po sebi je utnljivo, da bodo trije Nemci se ogrevali za svojega rojaka. Kdo bi jim to zameril? Dva Slovenca in Hrvat bi dala svoje glasove slovenskemu prosilcu. Pozabiti pa ne smemo, da je en slovenski zastopnik vsled starosti in drugih razmer skoro že nezmožen za tako mesto. Trije proti trem: tak je svet deželni vladi in minister ima prosto izbiro. So se žc zgodili slični slučaji, in ne želimo več enakih. Jasno je, da ministrstvo pri svojih imenovanjih ui ravnalo pravično. Zalilo je slovensko narodnost, ker imenuje v zdravstveni svet edinole tujce. Ravnalo pa tudi ni honetno napram slovenskim zdravnikom. Ogromna večina kranjskih zdravnikov je slovenske narodnosti, a niti eden ni dobil mandata od osrednje vlade za deželni zdravstveni svet. To preziranje si zapomnijo slovenski zdravniki. Ta zdravstveni svet, kakršen je zdaj, nam iz navedenih vzrokov ne ugaja. Želimo pa si drugačnega še iz drugih razlogov. Kak naj bi bil c. kr. deželni zdravstveni svet? Mode rn. Moral bi biti strokoven, pravičen slovenski narodnosti in socialen. Vse se de-mokratizira; v dobi splošne in enake volivne pravice nc rabimo zaprašenih okraskov kake liberalne žlahte, mi hočemo mož, katerih imena nam jamčijo za strokovno izobrazbo m uiiievanje socialnih teženj vsega prebivalstva. Dokler sc to ne izvrši, nc bo javnost imela od c. kr. zdravstvenega sveta nobenega dobička. Dejstvo, da bo predsednik smel klicati po potrebi k sejam strokovnjaka Slovenca dr. Plečnika, nam jasno kaže, kakšne remedure bo treba v pihodnje v zdravstvenem svetu. + »Skup v močno falango — ne pa narazen!« J'ako smo čitali v »Soči« kričeči naslov uvodnemu članku in smo se že nadejali, da bomo slišali lep in točen dokaz, kako potreben je skupen jugoslovanski klub. Pa smo se kruto varali. »Skup v močno falango — ne pa narazen« kliče namreč »Soča« vse liberalce, da naj pomagajo dr. Gregorčiča ubiti in »klerikalizem« zatreti. To je seveda čudna uvertura za jugoslovanski klub. »Edinost« v najslajših mol- akordih priporoča skupen klub, »Soča« pa z indijanskim fanatizmom ščuje stranke drugo na drugo, da klub prepreči. Zdaj si pa pomagaj, dr. Šusteršič, in naredi skupen klub! + «Štrajk» novomeških sedmošolcev je končan, ker jc dijake pomiril ravnatelj Brež-nik, ki jili je zaslišal ter jim obljubil da bo po možnosti prisostvoval pouku profesorja Maselja v omenjenem razredu. Štrajk. Na Mali Bukovici pri 11. Bistrici štrajkajo delavci parne opekarne, kakor smo že poročali. Vzrok je ta, ker jim jc vodstvo obljubilo, ko jih je sprejelo v delo, na dan po 3K. upravitelj tovarne Char pa jim je izplačal Ie po 2K 40 v. Štrajkati so začeli v ponedeljek opoldne. Pokazalo sc jc, kako gre politična oblast na roke delavcem. Ze ob dveh so patrolirah orožniki okrog tovarne, ob 6. uri zvečer se jc pa že pripeljal gospod okrajni glavar iz Postojne. Ti so zahtevali svojo pravico, oblast se pa boji za podjetnika, ki bi rad izžemal delavce. Prizadeti delavci so največ ogrski Slovenci, ki so z družinami tu. Zahtevali so, ker jim Cliar ni hotel obljubiti povišanja plače, naj jim da nazai poselske knjižice, da gredo stran. Toda prebrisanec je vedel, da nc dobi drugih delavcev, zato jih uiti iz službe ni hotel pustiti in potnih knjižic jim noče vrniti. Stališče štrajkujočih je težko,, ker niso organizirani. Videli pa smo, da vlada preje brani »velikega«, nego »malega« moža. — »Neodvisni bistriški kmetje« še ne dajo miru. Poskušajo se maščevati, grdijo in psujejo na vse strani. Peče jih to. ker se je najzanesljivejša trdnjava liberalne klike začela podirati. Peče jih to, Revčkom je hudo, ker sc časi spreminjajo. V Bistrici je do letos vse plesalo i)o komandi »žlahte«, ob volitvah je »žlahta«izdala parolo,ki jo jc brez ugovora izvrševalo 97 volivccv. Kakor sc pa sedaj kaže, bodo v kratkem morali »kmetje« plesati po taktu družili. Čez eno leto so občinske volitve. V tretjem razredu tedaj na noge. Zmaga jc v tem razredu gotova, ker bodo tudi vsi zunanji volivci pomagali. — Iz Zabnice. V nedeljo, dne 16. t. m., priredi tukajšnje prostovoljno gasilno društvo ustanovno veselico na vrtu gostilne »pri Štularju«. Na sporedu je ples, srečolov in šar Ijiva pošta. Začetek ob ,3. uri popoldne. Vstopnina za nečlane 1 K, za člane gasilnih društev 50 h. Gospe in gospicc proste. Ob neugodnem vremenu se vrši veselica teden pozneje. Svirala bode meščanska godba iz Kranja. — Ker je čisti dobiček namenjen v poplačilo gasilnega orodja, sc preplačila hvaležno sprejemajo. — Dijaška prenočišča. Akademični planinski krožek v Pragi si je stavil nalogo, prirediti letos po celem Slovenskem prenočišča, kjer naj hi potujoči slovenski dijaki brezplačno ali pa za malo ceno prenočevali.. Precejšnje število gostoljubnih rodoljubov iz vseh slovenskih dežel se je odzvalo f temu pozivu in dalo na razpolago čez počitnice eno ali več postelj. V nekaterih krajih so zavedne občine same preskrbele na svoje stroške taka prenočišča, ker je pa še mnogo krajev, odkjer sc ni še nihče oglasil, da da na razpolago tako prenočišče, se obrača »Akademični planinski krožek« še enkrat tem potem na rodoljube, ki so v stanu odstopiti čez počitnice eno ali več postelj, naj nam to naznanijo po dopisnici kar mogoče kmalu, in sicer na naslov: »Akademični planinski krožek S. P. D. Praga — Kr. Vinogradi, Šafa-fikova ul. 7.« Tudi sc obračamo do gg. gostilničarjev, naj nam naznanijo cene za pri-prost zajutrek, kosilo in večerjo, ker natisnemo to v »Seznamu dijaških prenočišče«. Vsako prenočišče dobi lično tablo z napisom S. P. D. ter se iste dopošljejo hitro, ko jih tovarna izgotovi. Pričakujemo, da se temu pozivu odzove obilo prijateljev potujočih dijakov, tako du nc bode na Slovenskem nobenega večjega kraja, kjer bi ne bilo dijaškega prenočišča. — Toplice na Dolenjskem. Sredi junija smo že, pa kopališka sezona sc noče razviti z ono živahnostjo, kakor je bilo po minoli ostri in dolgotrajni zimi pričakovati. Računali smo letos na nenavadno obilno število obiskovalcev, a razni bolestniki doslej lc redko prihajajo. Upamo pa, da se kopališče polagoma napolni do zadnjega prostora. Imeli smo pa že do danes odlične goste. Ameriški škof Stariha se .ie mudil štirinajst dni in odšel po opravkih v Rim, odkoder se zopet vrne za teden dni v Toplice. Tu imamo ekscelenco admirala Minutillo in fregatnega kapitana pl. Pattaya, podpolkovnika rojaka Milavca. — Ljubljančani dajo vsako leto največji kontingent kopališčarjev, tako tudi letos; mnogi so odšli, drugi došli, tako g. Bahovec, ki nas vsako leto obišče. Najzvestejši naši prijatelji so pa mili sosedje Belokranjci. Duhovni svetnik Golobič je dovršil kopanje in se zadovoljen vrnil v Metliko, došli so pa drugi gostie: gg. Jeršinovic in Scrtič iz Črnomlja itd. Karlova kopelj, ki služi bolnikom višjih slojev, je že sedaj močno obiskana. Druga polovica junija nam privede starih in novih gostov, ki bodo kar najbolje postrežem. Ze naprej jim kličemo: Dobro došli! Kaj bi iskali zdravia drugod in drago, ko se dobi bližje in ceneje skoraj zastonj v dolenjski Toplicah. v — Tepen ie bil 19letni sprevodnik drž zeleznice A. C., ki stanuje v ulici sv. Evfemije v I rstu. Pretepla ga pa je 251etna lahkoživka Marganta P. stanujoča v ulici sv. Filipa. Namazala ga .ie tako fino s ključem po glavi ua mu je napravila precejšnjo rano. Moral ie na zdravniško postajo, a potem je šel na policijo in tam vložil ovadbo proti Margariti P. Povožen. Včeraj popoludne je neki nespreten voznik, kateremu ne vemo imena pred cerkvijo svetega Antona novega v Tr-stu povozil 761etnega Antona Hofling, ki stanuje v hiši št. 3 na trgu sv. Ivana. Starec je bil precej težko ranjen na hrbtu in obrazu Prenešen je bil potom zdravniške postaje v bolnišnico, a ni hotel tam ostati. Sicer je pa starec precej gluh, kar nekoliko izgovaria voznika, ki ga jc povozil. — Samomor. Včeraj predpoludne ob 11 uri in pol, je neka neznana, približno 30—35 let stara ženska skočila z okna petega nadstropja hiše št. 87 v ulici deli' Acgucdotto v I rstu in sicer v notranje dvorišče hiše. Bila je mrtva v hipu. Zbralo se je bilo tam takoj mnogo ljudi, a nihče teh ni poznal samomorilke, ki je ženska srednje postave, črnili as, plavili oči; oblečena je kakor ženska delavskega stanu in ima poročni prstan na roki. - Zdravnik z zdravniške postaje, ki je bil takoj pozvan k njej, ni mogel storiti nič druzega, nego konstatirati nastopivšo smrt. Mrtvo truplo ie bilo prenešeno v mrtvašnico pri sv. JllStll. Tatvina. Preteklo soboto je prišel elegantno oblečen gospod v trgovino zlataria Janesicha v Trstu ter zahteval, nai se mu pokažejo dragocenosti za gospe. Dolgo je izbiral. Končno je našel lepo stvar. Dejal je: To vzamem, ker pa nimam dovolj denarja, pustim tukaj in pošljem takoj slugo z denarjem, kateremu boste to izročili. Gospod je nato odšel. Ko je uslužbenec pospravlial stvari je zapazil, da je zmanjkala škatljica z uhani vrednimi 2100 kron! Takoi so obvestili policijo, ki pa tatu še ni zasledila. — Umrla je včeraj na svojem domu v Pristavi p. Dolenja vas pri Ribnici Marija Klun, mati pokojnega kanonika g. Karola Klu-na v 89. letu starosti. Bila je vzorna gospodinja in skrbna mati. N. v m. p.! Gost iz Amerike. Iz Amerike je došel v svojo domovino č. g. Frančišek Rant, župnik v Arlingtonu, Minn. v Ameriki, ter se nastanil v Čcšnjici v Selški dolini. Meseca septembra odide zopet nazaj. Volivno gibanje zaradi občinskih volitev v Pulju valovi visoko. Minolo soboto zvečer jc prišlo do zelo resnih dogodkov. Protikamoristična »gospodarska stranka« jc imela v hotelu Cuzzi mnogoštevilno obiskan shod, ki je dal povod omenjenim resnim dogodkom, o katerih smo včeraj mi poročali po »Tagespošti«. Naj omenimo najprej, kako poročata »Piccoio« in »Tagcspost« o teh dogodkih. Zvračata dejstva, zamolčujeta, zato pa pripovedujeta stvari, ki jih ni bilo. Pišeta, da je padlo v lokalu več strelov. Redarji da so skušali udreti v lokal, a da niso mogli. »Edinost« pa o tem poroča sledeče: Noben človek ni zinil niti besedice, ki bi bila žaljiva za meščanstvo. Lahi. pristaši gospodarske stranke so vdrli v lokal z vrta in z ulicc in so razgrajači vdrli vrata iu okna in so metali stolice, kakor pest debelo kamenje in čaše v zboro-valni lokal. Neka oseba je celo streljala notri. Na to so zborovalci vdrli na vrt in pre- Vgnali razgrajače. In značilno za puljske razmere je to-le: stražnica redarjev je v najbližji bližini, a je trajalo vendar nad pol ure, predno se je prikazala občinska straža. Razgrajače so redarji ščitili, čisto nedolžno napadene ljudi pa aretirali. Še le, ko so prišli državni redarji in orožniki, se je naredil mir. Vodstvu soc. demokracije pa polagamo vnovič na srce, naj razmišlja, da-li je to ua čast soc. demokracije, da nje pristaši sodelujejo na takih vandalizmih na takem grdem nasilju na ljudeh, ki so slučajno nasprotniki zloglasne kamore. — Poziv. »Hrvatsko katoliško katehetsko društvo« v Zagrebu namerava prirediti od b. do 13. julija t. 1. katehetski tečaj ter je poslalo tozadevno naznanilo tudi ljubljanskemu kn. škofijskemu ordinarijatu. Na čelu vabila beremo: »Prvi hrvatsko-slovenski pedagoško-ka-tehetski tečaj u Zagrebu«, dasi i)i znano, da bi bil ondotni odbor stopil v kako dotiko z novim »katehetskim društvom slovenskih ka-telietov.« Kljub temu toplo pozdravljamo nameravano prireditev in le želeti je, da bi se na tem sestanku okrepila in poživila ožja vez med slovenskimi in hrvaškimi kateheti. Doslej so se enaki kurzi prirejali le po večjih mestih, kakor zadnja leta v Solnogradu in na Dunaju. Za letošnje počitnice se nam obeta zanimiv katehetski tečaj v Monakovem (od 1.—8. septembra). Ker se bo enaka in podobna tvarina razpravljala tudi v Zagrebu in bodo ondi nastopali priznani veščaki, kakor gospod Ferdo Heffler, nam ne bo treba hoditi v daljno tujino, ampak pohiteti hočemo med sobrate v bližnji Zagreb. — Splitski župan jc postal dr. Vice Mi-lialjevič ker je odstopil prejšnji župan dr. Trumbič. Mizarski pomočniki v Zagrebu štraj- kajo. — Društvo »Manes« v Pragi je otvorilo svojo XXII. umetniško razstavo pod Kinskim vrtom. — Vojak utonil. Več vojakov se je 11. t. m. vozilo v čolnu po Savi pri Zagrebu, da preiščejo teren. Ko je prišel čoln v stransko strugo, kjer so zabiti piloti, ga je zgrabil vrtinec. Čoln sc je nagnil in eden izmed vojakov je padel v vodo ter utonil, dasiravno so tovariši napeli vse moči, da ga rešijo. Utopljenca še niso dobili. — Delavsko gibanje na Hrvaškem. Ko-larji v Osjeku so izročili svojim mojstrom spomenico; zahteve, v njej naštete, so dosegli brez bo.ia. — V Mitrovici stavkajo opankar-ski pomočniki že 1(1 tednov; ne le, da niso dosegli nikakih uspehov, mojstri so jih pričeli šikanirati celo s policijo. — Stolarski pomočniki v Zagrebu so izročili mojstrom sledeče zahteve: 1. Delo pri kosu naj preneha, 2. uvede naj se najmanjša tedenska plača 20 K, po zmožnosti naj bode višja, 3. za zajuterk naj se odloči četrt ure premora. — Strokovno društvo premogarjev v Kočevju se je ustanovilo 29. maja t. 1. Društvo je krščansko - socialno in šteje med svojimi udi dokaj Hrvatov. — Odlikovanje. Članom prostovoljne požarne brambe v Nemški Loki Andreju Loške, Pavel Tittmannu. Franc Meditzu in Josip Meditzu je podelil cesar častno svetinjo za 251etno službovanje pri gasilcih. — Deželni zdravsveni svet je izvolil za predsednika dr. Zupanca, za podpredsednika pa dr. Emila Bocka. Zadušil se je 8. t. m. deček vdove Novakove v Spodnjih Palovičah, ko je jedel kruh. — Češka ženska društva podpisujejo peticijo na državni zbor, da se naj ženskam dovoli vstop v politična društva in da volivna pravica. — Prepeljali so na Hesensko leta 1879. v novomeški okolici umrlega in pokopanega sina barona NVumbolta. — Jubilej Elize Orzeszkove. V nedeljo so .se začele v Varšavi velike slavnosti v proslavo jubileja poljske pisateljice Elize Orzeszkove, ki slavi 40-letnico, kar je prvič nastopila na literarnem polju. Bilo jc navzočih čez 2000 oseb. Govorila jc pisateljica Marija Konopni-cka. Poslali so Orzeszkovi sledečo brzojavko: »Poljske žene, prvič zbrane na shodu v ruskem carstvu, pošiljajo prvi Poljakinji in ženi izraze spoštovanja in hvaležnosti ob štiride-setlctnici njenega pisateljskega delovanja na poti pravice in napredka ter prosijo, da bi prevzela častno predsedstvo shoda.« Dalje so poslale zborovavke brzojavni pozdrav poslankam finskega državnega zbora. Brzojavka se glasi: »Srečnim ženam finskim, ki so prve v Evropi dobile pravico, da se udeležujejo gradbe svoje domovine na temelju pravičnosti, zakonito določene, pošilja vroče vo-šilo uspešnega dela prvi shod poljskih žena v \:aršavi.« Govorih so še razni govorniki o ženskem vprašanju in o ravnopravnosti ženstva. — Dubrovnik v svetovnem prometu. Med Carigradom in Dubrovnikom je otvor-jena neposrednja vožnja s parnikom »Carin-tliia«. To novo zvezo navdušeno pozdravlja tudi turško in grško časopisje. Za trgovsko šolo v Gorici je dovolil mestni svet goriški vsoto 4000 kron, in sicer je to stalni letni donesek. — Z vozom po hribu z Grete na mira-marsko cesto. — 561etni voznik Kajetan Va-tovec, stanujoč v ulici delle Sette Fontane št. 483 v Trstu jc včeraj popoludne peljal nekaj s svojim enovprežnim vozom v ulico del Ciste rnonc na Greti. A ko se je ob 5. uri vračal proti mestu, mu ni zavora služila in je vsled tega voz z neznansko brzino drčal po strmi cesti navzdol. Ko je pa prišel na ovinek, ki ga tvori vogal ulicc del Cisternone z gretarsko strmino, ui mogel konj vsled prevelike brzine napraviti ovinka in je šel naravnost uaprei. Ravno tam pa manjka obcestnega zidu, in tako ie šel konj naravnost po hribu navzdol proti miramarski cesti ter se vstavil šele ob vznožju hriba. Pravi čudež je, da se nista ne voznik ne konj huje poškodovala. Voznik, ki je med dirjanjem hribu padel z voza, je sicer dobil več ran, vendar ni nobena teh nevarna; istotako je bil konj le tu pa tam nekoliko opraskan. Voz, je bil pa popolnoma razdejan. K vozniku je bil pozvan zdravnik s zdravniške postaje, ki mu je podelil najnujnejšo pomoč in ga dal potem odvesti v bolnišnico. — Mesarjev mošnjiček. 231etni mesar Rudolf Brodnik, stanujoč v ulici deli' Acque-dotto št. 53 v Trstu se jc šel predvčerajšnjim popoludne kopat v morje ob pomolu sv. Terezije. Prej ie pa izročil svoj mošnjiček, v katerem je imel 12 kron denarja, v varstvo Mariji Casteltan, ki na pomolu prodaja kruh in sadje a stanuje v ulici del Crocifisso št. 8. Ko se je okopal. je šel k Mariji po mošnjiček, ali v njegovo začudenje mu jc ta izjavila, da jej ga je neznan tat ukradel. Dejala je, da ne ve ne kdaj, ne kdo in ne kako da je mogel priti do mošnjička. Slednjič se je pa obvezala, da mesarju povrne onih 12 kron v dveh tedenskih obrokih. — Pevsko bralno društvo »Planinski glas« v Rovtah priredi ob priliki svoje desetletnice dne 16. junija 1907. na vrtu »Pri pošti« veliko veselico. — Vstopnina 40 v. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Pri veselici sodeluje »sl. n. godba« v Rovtah. Ker je čisti dohodek namenjen za nabavo novih knjig, sc preplačila hvaležno sprejemajo. — Nesrečen dan jc bil v Reki predvčerajšnjim, kajti na kirurgični oddelek reške bolnice so pripeljali pet delavcev, ki so se vsi isti dan ponesrečili. Anton Crnjar, star 15 let, je pri delu ob izviru Rečice padel 7 metrov globoko in se nevarno potolkel. — Na žagi gospoda Bolfa je žaga odrezala 141etnemu Josipu Krizmaniču desno roko. — Ivanu Pinter-ju, 381etnemu delavcu pri Preluki je padel na prsi kamen, težak dva stota. — Zidar iz Italije, Josip Bertonn, je padel z 6 metrov visokega odra m si polomil rebra. ■— Končno so privedli šc Josipa Ferlana, ki je pri delu dobil na roki težke poškodbe. Stanje ponesrečencev je zelo nevarno. V. katoliški učiteljski shod se bode vršil na Dunaju v hotelu »Wimberger«, sedmi okraj, Neubaugurtel 34-38 dne 29. in 30. junija. — Siromašen veteran. 1827. leta rojeni Franc Fritz, ki je pri Magcnti in Solferinu za-dobil težke rane, mora kat osemdesetlcten starček trpeti hudo pomanjkanje, kajti četrtletno dobiva le 27 kron in mora še delati. Sivolasi revež živi v Ludersdorfbergnu. Trpinčenje vojakov. Hrvaški listi poročajo sledeči slučaj: Več meščanov iz Viro-viticc se je pritožilo na domobransko okrajno poveljstvo v Zagrebu, ker neki poročnik II. divizije 10. huzarskega polka v Vitrovici grdo muči vojake. Major-auditor Gavranič se je podal v Virovitico in je že sestavil poročilo o dogodkih. Oficijelno se stvar dosedaj še zamolčujc. Ljubljanske nouice. lj Kako liberalna stranka izprevodnikom električne železnice izpolnuje svoje obljube. Ob volitvah so agitirali liberalci pri uslužbencih cestne železnice, da se bodo »zgoraj« nanje ozirali in jim pomagali, če bodo liberalno volili. Oni, ki so sc dali premotiti, zdaj vidijo, koliko je verjeti liberalni stranki. V občinskem svetu se je razpravljalo o cestni železnici, in tu so gospodje pokazali svojo ljubezen do izprevodnikov. Med vzroki, zakai občina ne prevzame cestne železnic od družbe, je bil naveden tudi ta, cla se družba lažje upira zboljšanju plač uslužbencem, kakor pa občina. Da uslužbenci ne bodo bolje plačani, je torej posebna skrb teh gospodov, ki imajo vsega dovolj in gledajo kar od zgoraj doli na »nižje sloje«, katerim so določili v isti seji tudi, da naj bodo zadovoljni s konjskim mesom! Zdaj pa primerjajte s tem ravnanjem, kar so vam obljubovali liberalni agitatorji, predvsem Dragotin Hribar, ki ga pokličite na odgovor za tako ravnanje njegove stranke! Ali niso šli sami sebi kruh krast oni uslužbenci cestne železnice, ki so šli na liberalno stran volit? Tudi na ta način so hoteli kruh vzeti izprevodnikom, da bi nastavili avtomate. Pa ker je stvar sama na sebi neizpeljiva, je v vodo padla. Saj bi pri vsakem avtomatu moral stati nadzornik, ker vsi ljudje niso tako pošteni kakor g. referent Šubic, in bi se marsikdo veselo brez karte vozil — morda še visoki liberalni gospodje! Mogočni gospodje liberalci bodo torej šc naprej morali jemati karte od tako zaničevanih izprevodnikov, ki so jim samo takrat dobri, kadar jih vlečejo na volišče! lj Nagla smrt. Danes ie pripeljal v Ljubljano opekar Dominik Fabro svojega tovariša Janeza Nasarostija roj. I. 1853. v Dig-nani na Laškem, z namenom ,da ga odda v deželno bolnišnico. Predno sta pa šla tja, sta pa šla v Flegarjevo gostilno na Zaloški cesti, kjer je Nasarosti pil vrček piva, kmalu nato sc je pa zgrudil in umrl. Na lice mesta došli policijski zdravnik jc zamogel konštatirati Ic šc smrt. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. lj Duhovne vaje pri oo. jezuitih morejo čč. gg. duhovniki opravljati od 24. junija naprej, zaduii teden tega meseca in skozi štiri tedne julija. Začnejo se vselej v ponedeljek ob šesti uri zvečer. Prosi se za pravočasno zglasitev. »Glasbena Matica« priredi v soboto, dne 15. in v torek, dne 18. t. m., vsakokrat ob pol osmih zvečer javno produkcijo gojencev glasbene šole v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma«. li Moška Št. Jakobska-Trnovska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bo imela dne 20. junija t. I. ob 5. uri popoldne v pisarni predsednika dr. Papeža svojo občni zbor s sledečim dnevnim redom: Nagovor prvo-mestnika, poročilo zapisnikarja, poročilo blagajnika, volitev prvomestnika in njega namestnika, volitev zapisnikarja in njega namestnika, volitev blagajnika iu njega namestnika, volitev zastopnikov k veliki skupščini, volitev dveh pregledovalcev računov, posamezni nasveti. K udeležbi vabi uljudno odbor. Ij Panorama-Kosmorama. Ce vidimo v »Panorami-Kosmorami« lepe naravne posnetke z napisi iz »Arizone« in bivališča indijanskih rodov, v komaj pristopnem skalovitem Velikem Cannonu, ni treba praviti v katerem delu sveta smo, ampak zanimiva je ta serija. Marsikak prizor iz življenja Indijancev vidimo ondi. — Naravnost veličastne .pa so pokrajine skalovitega Vel. Cannona nc daleč od pacifiške železnice. Na dveh slikah se vidi tudi dobroznani češki raziskovalec Vraz, ki ima mnogo zaslug, da je svet spoznal mnoge tuje kraje. li Izgubljene in najdene reči. Ga. Ljudmila Koželjeva je izgubila zelenkast pas, vreden 5 K. — Delavka Uršula Zaletljeva je izgubila žepni robec, v katerem je bil zavit bankovec za 20 kron. — Neki gospod je izgubil zlato, žensko ovratno verižico, vredno 90 kron. KoroSke nouice. k Posledice volivnega boja v Beljaku. Dr. Aichclberg in dr. Klementschitsch sta odstopila kot občinska svetnika in odbornika hranilnice beljaške. Nemški radikalci kandidirajo za po Ghonovem odstopu prosti belja-ški deželnozborski mandat profesorja dr. Angererja. k Razstavo vajeniških del so priredili v Št. Vidu. k Nadomestne volitve za celovški občinski svet. Iz celovškega občinskega sveta izstopijo letos: Iz III. volivne skupine: Karol Haderer, Jožef Keuschnigg, Frančišek Sim-ma. Iz II. volivne skupine: dr. Janez Angcrer, Ludvik Jiinemann, Viljem Klein, dr. Adolf Martinek, Hans Schluga, dr. Gustav Zopfl. Iz I. volivne skupine: Frančišek Lercli, Janez Lerchbatmier. Nadomestne volitve se vrše 24., 26. in 28. junija. k Razpisano je mesto učitelja godbe na celovškem učiteljišču. Nadalje mesto učitelja za nemščino, geografijo in zgodovino na bc-ljaški višji gimnaziji. Prošnje do 20. julija 1907 in mesto ravnatelja na beljaški višji gimnaziji, prošnje do 15. julija 1907 na c. kr. koroški deželni šloski svet. k Stavkajo slikarji in pleskarji v Celovcu, k Slavnostni sprejem so priredili krškemu knezoškofu ob birmi v Bistrici pri Dravi. Hiše so bile okrašene z zastavami, pokali so topiči. Zvečer so priredili lep umetalni ogenj. k lz celovškega občinskega sveta. Gra-ško poštno ravnateljstvo je naznanilo, da ne vzame na znanje načrta o novem poštnem poslopju v Celovcu. Na znanje se vzame, da bo 6., 7. in 8. avgusta evropska konfercnca za naročitev vagonov. Od 28. do 29. junija bo v Celovcu posvetovanje srednjeevropskih železniških ravnateljev. Štajerske nouice. š Požara. V Zimmci pri Sveti Barbari pod Mariborom so pogorela gospodarska poslopja kmeta Plomca. — V soboto je divjal velik požar v tovarni za olje v Račah. š Na Cvenu pri Ljutomeru so ustanovili poštno hranilnični urad. V njegovo okrožje spadajo kraji Cvcn, Zg. Krapje, Sp. Krapje in Mota. š Zvezo nemških delavcev Celju so ustanovili preteklo nedeljo v Celju. Razpustili so pa obenem nemško narodno pomočniško društvo. Na shodu so naglašali potrebo boja proti »klerikalizmu« in soc. demokraciji. Sklenili so, da hočejo delovati na političnem in strokovnem združevalnem polju. Organizaciji naj se priklopno tudi duševni dclavci. Razne stuari. Ograja se je podrla v cerkvi v Villers les Nancy radi prevelike gnječe, padla na tla ter nevarno ranila nekega dečka in več drugih oseb^ Neko žensko jc zadel katnen in jo ubil. Število prebivalcev Prage. Po izkazu mestnega statističnega urada šteje Praga s predmestji in vojaštvom 470.906. prebivalcev. Pogrešajo švedsko ladjo »Olaf«. Sodijo, da sc jc ladja potopila s posadko 34 mož. Pet otrok zgorelo. V Hidegszogu na Ogrskem je udarila strela v neko hišo ter jo vžgala. Zgorelo je pet otrok. Rodbinska tragedija. V Berolinu sc je zastrupil zdravnik dr. Schafer. Iz žalosti se je nato izkušala njegova žena z obema sinovoma zastrupiti z ogljikovimi plini. Komai so jo rešili. Zena je znorela. Očeta ustrelil. V Gassnitzu pri Hebu jc kmet Glasi ustrelil svojega očeta. Amerikanska akademija umetnosti v Rimu. »Tribuna« poroča, da ie osnovan žc fond 200.000 funtov šterlingov, da se ustanovi v Rimu amerikanska akademija umetnosti. Največje svote so podpisali Pierpont Morgan. Vanderbilt in Frick. Edvard VII. — kralj mode. Splošno sc visoko ceni diplomatski talent angleškega kralja, ki jc pred nastopom prestola bil poznan Ic kot merodajna oseba v — modi. Navzlic temu, da je preobložen z državnimi posli šc vedno marljivo zasleduje gibanje v modi, zavzema odločno stališče za ali proti, čc sc pokaže na površju kaka novost, često pa prevzame vodilno vlogo.'Ob priliki neke dirke v Londonu je prišel kralj v jako pisanej toaleti, imel je na sebi sivo, svitlorujavo, rdečo iti vijoličasto barvo. Par dni pozneje je nastala v krojaških salonih londonskih prava revolucija. Nekateri so šli predaleč, kajti začeli so nositi rdeče suknje. Kralj se je nepovoljno izrekel o tej novotariji, drugi dan pa ni bilo na cesti nobene rdeče suknje več. Trgovstvo in sokolski zlet v Prago. Za sokolski zlet v Prago je nameraval pripravljalni odbor izdati tudi natančen zapisnik vseh čeških trgovcev, ki bi se bil z sporedom slavnosti vred razdelil udeležnikom shoda. Tako se je nameravalo izvesti geslo »Svoji' k svojim!« ter preprečiti, da ne bi slovanski gosti nesli svojega denarja v nemške trgovine. Pa ta namera sc je ponesrečila, ker je bila stvar slabo aranžirana. Sokolski odbor jc zahteval namreč od vsakega trgovca 2 K. Komaj štirideset jih je dalo radovoljno 2 K, 40 so jih prisilili, drugi pa sploh niso hoteli nič slišati o tem, in vsa akcija sokolskega odbora se je izjalovila. Iz Pekina v Pariz. U. t. m. je odpeljalo iz Pekina pet avtomobilov, med vozniki so trije Francozi, eden Nizozemec in eden Italijan. Podali so se pogumno napot, dasiravno je kitajska vlada izjavila, da nc jamči za varnost |x>potnikov. Vozovi so zgrajeni vsi jako trpežno z ozirom na velike ovire, ki jih bodo morali zmagati. Naložili so na nje bambusovih palic iu vrvi, kot bi šli na visoke gore. To sc je ukrenilo zato, ker so prepričani, da bodo morali po gorskih soteskah avtomobile vlačiti, na katerih krajih celo kitajski- kuliji nositi, kajti lepa cesta je le približno 40 km od Pekina. Največje težkoče bodo ovirale tekmece na prelazu Nanko in po gorski pokrajini, ki se od tega prelaza razteza kakih 270 km proti zahodu. Ko prevozijo to pokrajino, nastopijo pot skozi puščavo Gobi, kjer se v gotovih razdaljah nahajajo postaje s kuliji in petrolejem, s katerim kurijo motorje. Avtomobil kneza Scipiona Borghese lahko vzame seboj petroleja za 1000 km, ima naloženih 10 galon vode, šotor in živila za več dni. Največ težav in sitnosti pa je provzročala še pred pričetkotn vožnje tekmovalcem kitajska vlada s svojo nezaupljivostjo. Ker je sumila da so dirkači inženirji tujih držav, ki naj pripravijo vse potrebno za novo železniško podjetje, da osvoje celo Mongolijo, sc je izpočetka branila izdati potne liste; zastopniki tujih velevlasti so se zelo trudili, da pregovore vlado, a dosegli so le toliko, da je obljubila potne liste, ako bodo v avtomobile vprežene — mule. Ker pa predrzni vozniki niso vneti za to, da bi poizkušali, kdo pride preje z mulo iz Pekina v Pariz, odpeljali so se brez potnih listov. Kitajci so ravnodušni, iz ravnotežja jih ne spravi tudi ropotanje velikanskih avtomobilov in zato je upati, da potniki srečno izvr-še pot, razen če jih morda ne napadejo mongolski ali kitajski roparji. Kobilice na Ogrskem. V hajduškem ko-niitatu so se pojavile marokanske kobilice v tako ogromnih množicah, da so dosedaj ostali brez vspeha vsi poizkusi ljudstva in oblastev, pregnati ali uničiti jih. Žitna polja trpe veliko škodo. Kobilicc potujejo proti zahodu, vsled česar so tamošnji kraji v velikem strahu. Poljedelski minister je poslal v oškodovane kraje ravnatelja poizkusnega zavoda za žuželke, Gablonovichija. Telefonska In brzojavna poročila. OBČINSKE VOLITVE V ŠT. PETRU NA KRASU. Št. Peter. 13. junija. Pri občinskih volitvah so v podobčinah zmagali pristaši »S. L. S.« v III, iu II. razredu. ČRNOGORSKI KNEZ NA DUNAJU. Dunaj, 13. junija. Cesar je sprejel v avdiienci črnogorskega kneza in generalnega inšpektorja japonske armade Nishija. Knez Nikita se bo vdeležil dvornega obeda. IZJAVA PRESTOLONASLEDNIKA. Berolin, 13. junija. »Tagliche Rundschau« poroča, da je nadvojvoda Franc Ferdinand v budimpeštanskem častniškem kazinu dejal: »Jaz ne poznam ne mažarskih, ne čeških, ne nemških častnikov, ampak samo črno-žolte. ' Z AVSTRIJSKO-ITALIJANSKE MEJE. Vide m, 13. junija. Italijan, listi poročajo, da je neki italijanski finančni častnik na meji pri Montemaggioru zapazil več avstrijskih častnikov in vojakov, ki so fotografirali utrdbe, na to pa odšli. SKUPEN NASTOP ZA VOLIVNO REFORMO NA OGRSKEM. Budimpešta, 13. junija. Rumunci, Slovaki in soc. demokratje se nameravajo medseboj tesneje združiti, začnejo energično boj za splošno in enako volivno pravico. V ta namen se bodo medseboj posvetovali Manili, voditelj Riitmmov, Hodža, Slovak, in Bottanyi, voditelj soc. demokratov. RUSIJA IN JAPONSKA. Peterburg, 13. junija. Minister za zunanje zadeve Izvolsky je v proračunskem odseku dume izjavil, da se ho ustanovilo več konzulatov na Japonskem. Z Japonsko se je sklenila trgovinska pogodba in upati je, da bodo razmere med Rusijo iu Japonsko s časom postale še prisrčnejše. DUMA. Peterburg, 13. junija, lz zelo poučenih oficijaluih krogov sc poroča, da je razpustitev dume gotova stvar. OBSOJENI NAPADALCI NA ALFONZA XIII. Madrid, 13. junija. Sodišče jc obsodilo zaradi bombnega atentata na kralja anarhiste Nackensa, Mata in Arro na 9 let ječe. Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev Ustanovljena let« 1854. v Ljubljani, Wolfove ulice Štev. 12 ——— Štev, telefona 210. — priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje i z b o p n o — 2469 16o—3« mmm are m « pi vo v lodeih in steklenicah. Maag Ir t Potrtim srcem naznanjam v svojem in imenu bratov in sestre, vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je naša dobra mati, gospa Marija Traven po dolgi in mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti, v 76. letu starosti, danes zjutraj mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage ranjce bo v soboto, 15. junija ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti na sodraško pokopališče. Svojim duhovnim sobratom in prijateljem jo priporočam v spomin in molitev. Sodražica, 13. junija 1907. Franc Traven župnik. V nedeljo, 16. t. m. ob 3. uri popoldan se bode v Črni vasi St. 6, oddajalo približno 20 oralov 1328 dobre košnje in sicer prva in druga košnja v manjših in večjih kosih proti takojšnjemu plačilu. Kupujte narodni tam a®' asa KKSD' fl 1005 20-20 0B5 Kdor kupuje gvantno blago za moške $ in ženske, najde jako veliko izber in § ■ zelo ugodne cene pri domači tvrdki S j R. tliklnuc, Ljubljana j I Mmlene (Špltalske) ul. 5. - cr^r^smam EammmmH v EKST Oddajalnica družbe sv. Petra Klaverja za afriške misijone se je otvorila v Ljubljani, Frančiškanske ulice 8, I. nadstropje prva vrata na desno. Tu se sprejemajo naročbe na misijonski list „Odmev iz Afrike" ter milo-dari v denarju in drugih predmetih za afriške misijone. Tu si jc možno ogledati velezanimive predmete iz Afrike: malike. orožja, zamorska ročna dela in drugo. Prostor je odprt vse nedelje in četrtke od 2-5. ure popoldne. Istotam se lahko dobi vse, kar je založila misijonska družbena tiskarna v ..Maria Sorg" pri Sol-nogradu (Avstrija), n. pr. knjige, slike, afriške razglednice in slično. 1332 3-1 'J ! Ponoi ! vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstvu Planinškove pražene kave. Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila Planinškovo praženo kavo jo kupuie vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, najizdatnejša — zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa. 2574 30 Prva ljubljanska velika žgalnlca Kave Dunajska cesta, nasproti kavarni ,,Evropa". Delavci za zidarsko delo se sprejmo takoj. Plača po dogovoru. Zglasiti se je pri Janezu Langusu, zidarskem mojstru v Žirovnici št. 36, Gorenjsko. 1336 Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" na kolodvorih! Najboljši: in najmodernejše KLOBUKE Klobuki se sprejemajo v popravo. 480 14 Razpis. 1333 (2-1) Za razširjenje šolskega poslopja na Dol. Zemonu pri Ilirski Bistrici na 21.707 K 65 v. proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne zmanjševalne dražbe dne 30. junija t. I. ob 2. uri popoldne v šolskem poslopju na Dol. Zemonu. Pismene ponudbe je doposlati z nadpisom: »Ponudba za prevzetje zgradbe Šolskega poslopja na Dol. Zemonu". Zraven tega je dodati kot vadij 5% stavbenih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih. Podpisani krajni šolski svet si pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na ogled v šoli na Dol. Zemonu. Krajni šolski svet na Dol. Zemonu, dne 11. junija 1907. m Ivan Podlesnik mL m alatt Dobro idoča amisntati s tisk. ploščo 49+61 in ujma trgovina se iz proste roke proda. Ponudbe do 25. t. m. poste restante : O ,,Prilika" Ljubljana, [g) Podružnica & v Spljetu. s Delni&ka glavnica i t i K 2.000.000. i i Ljubljanska kreditna banka u Ljubljani, Stritarjeve unče m z::: obrestuje MV" MT vloge na knjižice in v tekočem računu od dne vloge do 0 ------------—dnevzdiga po ^ 2 O. Rentni davek plača banka sama. Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 —, 1.000—, 5.000 — in 10.000—. Podružnica : v Celovcu,: i Rezervni fond i i i j K 200.000. ■ i ■