AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 192 CLEVELAND, 0., SATURDAY MORNING, AUGUST 15TH, 1931 LETO XXXIII—VOL. XXXIII Zanimive vesti iz Madisona in Geneve. Geneva, 0. — Slovenski farmer.]'i v okolici Geneve in Madisona se letos ne morejo prav nič pritoževati o slabi letini. Obrodilo je dobro vse, kar se je vsejalo in vsadilo. Deževje je zlasti zadnje dni mnogo pomagalo fižolu, krompirju, k o r u z i, paradižnikom, zelju in sadju, da bo vsega mnogo več, kot se je pa pričakovalo. Dež je padal zadnjo nedeljo ponoči, v pondeljek, torek, sredo in četrtek in ponekod že farmer j i želijo, da bi dež ponehal, dočim so še zadnji teden težko pričakovali zaželjene mokrote. Za 14 dni jo je sedaj dovolj. Poznani Mr. Frank Beretič je odpotoval za par dni v državo New York. Vrnil se je v sredo Popoldne. Njegova soproga je prav zdrava sedaj in zopet z veseljem opravlja gospodinjska dela. Prav rada postreže vsem gostom iz Clevelanda in od drugod. Mr. Beretič je dal napraviti na svojem posestvu izvrsten prostor za balincanje. Prostor je ponoči električno razsvetljen. Tudi Plesni prostor je takoj zravar Pa vesel godec se dobi ob vsaki Priliki. Pisec teh vrstic je v sredo popoldne balincal prvič v življenju ter je dobil igro proti izkušenemu igralcu. Razmerje 21:7. £ri Louis Kožarju na Walther Main Rd. bo letos prav izvrsten pridelek finih malih kumare, ki se rabijo za prezerviranje. Louis bo prav rad postregel vsem, ki jih želijo imeti. Mr. Jos. Grame je dal te dni Pobarvati svojo hišo, ki izgleda sedaj kot nova. Delo je izvršil Mike Romich. Vaš reporter bi i'ad začel z delom, pa ker ni mogel pokazati unijske karte barvarske unije, ga niso pustili k delu. V sredo se je pripeljal na po- Nov politični preokret v Euclidu, Ohio. čitnice k Mr. Gramcu poznani g. Jos. Lapp (Lapuh), policist v Clevelandu. Pripeljal je seboj tudi sestro Rosie, ter Mrs. Rose Tomic. Bilo je dosti streljanja v tarčo na Gramčevi farmi. Rev. M. Jager ostane na farmi Mr. Debevca še do konca tega tedna., Na Debevčevi farmi se tudi mudijo na oddihu Mrs. Anton Kushlan ter Miss Pauline čeles-nik. Rev. Ponikvar je bil v sredo gost na farmah, pa je reporter ju Ameriške Domovine prej ušel domov, predno ga je mogel "zaslišati." Tudi odlični slovenski banjoist, mladi Joe Sodja in brat sta se nahajala te dni na obisku v Madisonu. Joe Sodja je s svojo spretno roko, s katero je prebiral strune, mnogo pripomogel k uspehu "koncerta" v sredo zvečer. Groždje bo letos obilo obrodilo. Menda ga je polovico več kot lani. Kakovost grozdja v Madisonu in Genevi se z vsakim letom zboljšuje. Naši rojaki v Clevelandu store prav, da kupujejo grozdje izključno od slovenskih farmarjev. Naj ostane domač denar med domačimi ljudmi. Starejša hči Mr. Kozlevčarja na Dock Road, ki si je pred krat-, kim v nesrečnem padcu zlomila roko, je že boljša in ji prav pri-j jateljsko želimo, da v kratkem ! popolnoma okreva. --- V sredo popoldne sta dospeli Ameriške železnice hoče-na obisk v Genevo na Gramčeve , j0 zvišati ceno farme, Josephine Lausche in Mary Udovich. Sledil je prijazen Washington, 13. avgusta. — večer lepega petja od strani obeh Ameriške železnice hočejo zviša-odličnih pevk. Naši ljudje po | ti ceno prevozu za 15 odstotkov, farmah nimajo toliko prilike sli- i zato so tozadevno vložile prošnjo Velika nesreča rojaka Lorain, O., 14. avgusta. — Našemu rojaku John Ivančiču na farmi blizu Loraina je v noči 12. na 13. t. m. pogorel živinski hlev s senom in šest glav živine. Na požar jih je opozoril aero-Plan, ki je toliko časa krožil nad gorečim poslopjem, da so se zbudili, a živine ni bilo mogoče več tešiti. Pogorelo je vse do tal in tudi drevje je zelo ožgano. Hoče revidirat volitve Lorain, O. — Kandidat za councilmana, George P. Bretz, ki je bil pri primarnih volitvah Poražen, pravi, da bo zahteval Preiskavo glede volitve, ker sumi, da se "ni pravilno postopalo v raznih precinktih. V 48 pre-cinktih je bilo oddanih 9673 glasov, vseh registriranih volivcev Pa je v Lorainu 14,317. šati priljubljeni pevki, kot mi v Clevelandu, zato ju pa znajo toliko bolj ceniti, ž njima je prišel tudi slovenski odvetnik Mr. Leo Kushlan. -o-- Odpeljana po ciganih pred 33 leti Pottsville, Pa. 13. avgusta. — Pred 33. leti je izginila iz Hub-lerjeve družine 5-letna Mary Rebecca. Odšla je po cesti in se ni več vrnila. Družina in drugi so mislili, da jo je odnesla kaka zver v hribe. Toda otroka je odpeljala ciganska družba, ki je deklico srečala. Čez 26. let za dovoljenje zvišanja na Meddržavno trgovsko komisijo, železnice namreč ne smejo zvišati ceno prevozu, kot bi same hotele, ampak mora to dovoliti ta komisija, ki je postavljena od vlade. železnice trdijo, da bo šlo več železniških družb bankerot, ako se jim ne dovoli tega zvišanja. Meddržavna komisija pa, ki proučuje sedaj to prošnjo za zvišanje, je rekla, da ni nobena ameriška železniška družba v tako slabem stanju danes, da bi propadla, železniške družbe, katere zaslanja Wall Street, so že Vesele in žalostne novice iz življenja naših rojakov po Ameriki i dolgo časa vodile veliko propa- , vfe gando v organizaciji pošiljav-Mary ločila od pisane družbe m cev_ da bi t- ne na8protovali zvi- Lyncburgu. jni nvovn^ni-np Komisija bo Iz domovine je dospela Hrenovice pri Postojni Angelca Bole, hčerka družine Hinko ki se pošilja svojim prijateljem iskrene pozdrave. Ange-lic-a še nahaja pri J. Mostečnik, 6205 St. Clair Ave. Prvorojenček Pri družini Mr. in Mrs. Ange-lo Vogrig, 1082 E. 78th St. se je °£lasila gospa štorklja in jim ^stila krepkega sinčka-prvoro-]enčka. Mati in otrok sta zdra-oče pa je ponosen in vefeel. ^aše čestitke! Seja za pravila •Drugo zborovanje odbora za javila SDZ se vrši v torek ve-18. avgusta- Vsa društva, 1 še niso poslala svojih pripojil, naj to store do takrat. se nastanila v Lyncburgu. Ni se mogla spomniti ne rojstnega kraja, ne svojega imena. Ko je pa pred par dnevi pripovedovala svojo zgodovino nekemu potujočemu pridigarju, ki se je spomnil, da je pred 33. leti izginila neka deklica iz omenjenega kraja. Poklicali so na pomoč policijo in dognali so, da je to Hub-lerjeva Mary, ki se bo sedaj vrnila k svojemu, še živečemu bratu. sanju prevoznme natančno preštudirala finančno stanje železnic, in če bo uvidela, da so stroški obrata toliki, da je zvišanje neobhodno potrebno, bo dovolila zvišanje, drugače pa ne. Za vaše zdravje Mr. Josip Pograjc ima v prodaji nove vrste ventilatorje, ki se vdenejo v okna vašega avtomobila, da je v avtu vedno svež zrak, toda dež ne more notri. Set stane samo $2.50. Dobe se lah- žalostna vest iz domovine Mrs. Jennie Vodnik je dobila iz domovine žalostno vest, da ji je 24. julija umrla ljubljena mama, Ivana Ivančič v starosti 77 let, v Ilirski Bistrici. Tam zapušča sina Antona, v Clevelandu pa hčer, Jennie Vodnik, na 17825 Marcella Road. Naj bo ranjki ohranjen blag spomin, 'preostalim pa iskreno sožalje. Pozdravi iz Kanade Iz Toronta, Kanada pošiljata ko tudi pri Frank Somraku, 4228 | pozdrave vsem prijateljem in St. Clair Ave., ali pri Lausin znancem Louis in Mary Mahne, Motor Sales. 'ki pravita, da je tam tako pri- ijetno, da se morda še nazaj ne povrneta. Podčrtala sta, da ga tam vsaj brez skrbi cukata. Lepa reč! Seja društva Kras Seja. društva Kras št. 8 SDZ se vrši v pondeljek zvečer ob 7:30 mesto v nedeljo. Seja je bila prestavljena radi cerkvene slavnosti v nedeljo, kar naj blagohotno upoštevajo vsi člani društva in se udeleže seje v pondeljek. V Valley Summitu je umrl Rudolf Bečaj, po domače Markov iz Grahovega pri Cerknici; zapušča ženo in dva otroka. V Jolietu so umrli: Math Kra-šovec, satr 64 let, doma iz Rado-vice v Beli Krajini; zapušča ženo in sedem otrok. — Martin Ju-ričič, star 61 let in Geo. Lopa-rec, star 79 let, eden prvi tamo-šnjih naseljencev. V San Franciscu se je smrtno ponesrečil Anton Stariha. Ko je popravljal avto, je priletel drug avtomobil in ga ubil. Isto-tain je umrl Marko Brajkovič, star 48 let, doma v Suhorju, Bela Krajina. V Stump Creek, Pa. se nahajajo samo tri slovenske družine, pač pa je kakega pol ducata beč-larjev, ki se v tem času brezposelnosti zabavajo z lovom na jazbece in rake. Tam je umrl Frank Omec, star 42 let. Doma je bil iz žabnice na Gorenjskem. Zapušča ženo, tri hčere in sina. V Milwaukee, Wis. je umrl Tom Meršnik, star 40 let, doma iz Poljan na štajerskem. Bil je dolgo časa bolan na pljučni bolezni. Istotam je umrl tudi Frank Jarc, star 52 let. V Pueblo, Colo, je umrl John Skufca, star 49 let. Bil je član društva št. 15 JSKJ. Trgovki Mrs. A. Troth, v Wau-keganu, 111. je nekdo odprl kletke, kjer je redila kanarčke in vseh 75 pevcev je zletelo v zlato prostost. V Crosby, Minn, je bila ubita v avtomobilski nezgodi Lucija Gaušek, ki je živela na Gilbertu. Peljala sta se z njenim možem v avtomobilu na Range, ko je spotoma neki trirk zadel v njih avto. Prvič v zgodovini mesta Euclid, O., se je zgodilo, da so ameriški Jugoslovani, Slovenci in Hrvatje, indorsirali slovenske kandidate za mestno administracijo. In prvič v zgodovini te napredne naselbine je dan vsak pogoj—DA NE BODO SAMO PREDLAGANI, AMPAK DA BODO TUDI ZMAGALI. Sinoči je sklical namreč Jugoslovanski progresivni klub izredno sejo, kjer se je predložilo listo progresivne liste, na kateri kandidirajo tudi štirje Slovenci, med njimi ena Slovenka. Sijajna udeležba je, pokazala, kako veliko moč in kako velike simpatije naroda ima ta klub, ki se je tako izkazal -v preteklosti, dasi je komaj par let, kar je bil ustanovljen. Predsednik kluba, Mr. John Jadrich je v odkritih besedah razložil situacijo današnjih časov, ko moramo tudi ameriški Jugoslovani stopiti v vrsto politikarjev in zahtevati svojih pravic, v dobrobit naroda in naselbine. Bil je to lep shod, udeleženci so pokazali, da so zmožni voditi politiko naselbine. Več govornikov je poudarjalo, da nam je dana vsa prilika, , da nekaj dosežemo, če bomo edini, če se ne bomo cepili, ampak kot en mož stali za idejami, ki nam bodo privedle zmago, ki nas bodo privedle do našega cilja. Navzočih je bilo tudi več kandidatov ameriške narodnosti, kf so v I kratkih besedah povedali, da Ypsilanti, Mich. 14. avgusta. —!n|s potrebujejo, da potrebujejo Danes so zaprli dekleta morilca j naših glasov in nam obljubili, Smitha, Katarino Keller, ki it> da bodo dobili ameriški Jugo-nečakinja in dedinja umrlega; slovani pod novo administracijo sodnika, David Curtisa. Policija j več, kot nam je še dala prej je mnenja, da dekle mnogo ve o:katera administracija. Pred-drugih eskapadah teh treh mo- Sednik kluba, Mr. Jadrich, je rilcev. Par tednov nazaj so nam- prebral listo kandidatov, ki so reč dobili na istem kraju nek sledeči: Za župana: Joseph P. sežgan avtomobil, toda nI nihče j Busher; za predsednika mestne polagal kake važnosti na to. Se-; zbornice: C. B. .Howard; za so-daj pa. sumijo, da so ti trije mo jlicitorja: W. P. Newton; za au-rilci morda izvršili že prej kak | clitorja: Stanley J. Kirchner; podoben umor, kot s tema dve-La blagajnika: W. A. Abbott; ma paroma. Dekleta sprašujejo Iza councilmane: Mary C. Paul, na vse načine, toda ona pravi, G T Watson, J0HN F. JAD-da ne ve ničesar. Svoječasno je iRjCH> Lin A Hamilton, Ray podedovala po svojem stricu j Fuerjjt> M p bELANICII, V. Hardy; za mirovnega sodnika: LEOPOLD KUSHLAN, Walter Zuber; za šolski odbor: LUCY RECHER, J. L. Evans, Louis C. Witmer in C. H. Stevenson. Nato je predsednik kluba vprašal navzoče, kaj j tj njih mnenje od teh kandidatih. In administraciji bomo imeli svoje ljudi, ki bodo gledali in ki morajo gledati, da se bodo dela in službe pri mestni upravi delile pravično na vse prebivalce Eu-clida, da bo dobil tudi naš narod to, kar mu po vsej pravici in sorazmerno z našimi glasovi tudi gre. Jugoslovani, državljani, sedaj pa na delo. Bodimo vsi kot en glas, podprimo listo, ki nam je dala štiri naše kandidate in naša moč bo rasla in tako bomo enkrat, in ta čas morda ni več daleč, ko bomo kandidirali in tudi dobili v Euclidu župana, ki bo naše krvi. Jugoslovanskemu progresivnemu klubu, zlasti pa njegovemu odboru se mora čestitati na dalekosežni predvid-nosti in zavednosti, ker je uvi-del pravo pot in smernico, po ; kateri mora iti, da bo dosegel za naš narod one koristi in pravice, do katerih je upravičen. Ameriška Domovina je z vami in kolone tega lista so vam bomo vodili uspešno in dosegli sijajno Sedaj so zaprli še moril čevega dekleta odprte, da kampanjo zmago. -o- Novice iz Barbertona Dvanajstič se je zglasila teta štorklja pri družini Jakob Ca-serman, ko je te dni pustila sira. Devet otrok je živih in zdravih. čestitamo! Mr. Joe Pcdpečnik se je vrnil iz Loraina, O., kjer se je nahajal 14 dni. Za celih deset let se je pomladil. Ali mu je pomagala bolezen, ali počitnice, tega ne pove. Miss Mary Brunski se je vrnila temne polti, da izgleda kakor Indijanka, iz Detroit, Mich., kjer se je nahajala na štirinajst dnevnih počitnicah. Pretečeni teden sta se nahajali na obisku pri svojcih in prijateljih dve naši mladenki: S. Celin, hčerka Hiti j eve družine iz 15. ceste in S. Kristine, hčerka družine Lintol. Nahajati se pri sestrah v fari sv. Avguština. Mnogo prijateljic in znank ju je obiskalo. po svojem stricu $30,000, toda je kmalu vse za-fečkala in je imela sedaj ljudi; na hrani in stanovanju, da se je | preživela. O Smithu pravi, da ni bil njen ljubimec, ampak da j je samo včasih pri nji stanoval. Nagrada za prijetje morilcev,! $3,000.00, bo dana zamorcu Frank Johnsonu, ki je našel re- , ., . , .. .. , . volver, s katerim so bile žrtve bl1 J* stavljen Podlog in podpi- ustreljene v stanovanju zamorca |ran> Blackstona, in ga je nesel na po licijo, ki je tega takoj prijela, on f je pa potem izdal še ostala soudeleženca pri brutalnem umoru. da Jugoslovanski progresivni klub odobri to listo in da 1'deluje v vsej svoji moči, da bodo kandidati te liste izvoljeni. Nato je prišlo o predlogu do glasovanja in kot en mož so vsi __navzoči dvignili roke in tisti Nov odbor Zorislave trenotek se je zapisala nova Ker je pretekli mesec pristo- smernica politike našega naro-pilo precej novih članov in čla- da v Euclidu, nova smernica, od nic k pevskemu društvu Zorisla- katere bo imel ves narod, na-va, je društvo na zadnji seji iz- sel j en v Euclidu; velike koristi, volilo nov odbor in sicer: pred- Ameriški Jugoslovani v Eucli-sednik Frank Kebe, podpred- du imajo danes odločilno bese-sednik Anton Gombač, tajnik do pri volitvah. Kakor volimo Joe Gombač ml., blagajničarka mi, tako pade odločitev. In te Mary C op rich, zapisnikarica svoje moči se moramo zavedati Jugoslovanski brivec George Noršič, 1342 E. 55th St. se priporoča rojakom za obilen poset. Vljudna in fina postrežba. Maša zadušnica V spomin prve obletnice pokojnega Antona Jančarja se bo brala v pondeljek ob osmih sv. maša v cerkvi sv. Jeronima na Lake Shore Blvd. Bomba na Woodland Ave. Včeraj zjutraj se je pripetila silna razstrelba v delavnici granitnih spomenikov na 2929 Woodland Ave., v Clevelandu. Razstrelba je bila tako močna, da je vrglo kamnite spomenike skozi streho in so padli na cesto več korakov proč. Vse šipe na poslopjih v bližini so počile. 35 oseb je vrglo iz postelj v hišah tam okrog. Policija pravi, da .ie bil vzrok razstrelbe bomba, ali pa se je vnel plin. "Naša zvezda" Znano in priljubljeno dramsko društvo "Naša zvezda" priredi jutri prijeten izlet ali piknik na Goriškove farme v Noble, O. Poleg izvrstne postrežbe, bo še druga zanimivost: proti večeru bodo spustili v zrak velik balon, da se bo videl po vsej državi Ohio. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v spodnjih prostorih fare sv. Kristine na Bliss Rd. Vlomilec ustreljen Joe Geraci, 3577 E. 156th St., Anna Bogataj; računski odbor: in to svojo moč moramo izkori- Mary Stušek, Mrs. Mary Petek stiti, da ne bomo samo kimali j star 15 let, je hotel vlomiti v ne-in Miss Mary Petek; arhivar,in spravili v žep drobtinice, ki ko trgovino na 14506 Kinsman Anton Stušek. i bodo padle z" mize ameriških po-|Rcl. Toda komaj je odprl zadnja Nebroj pozdravov litikarjev, ampak da bomo tudi namreč toliko, kolikor je kapljic j mi kaj dobili od kruha, ki so si v eni dobršni steklenici, pošiljata iz Toronta, Kanada, Mr. in Mrs. Leo Lausin. Pa kako naj pozdrave štejemo, če pa ni "ma-terijala" pri roki! ga do sedaj rezali drugi samo zase. Sinoči se je zapisala zgodovina jugoslovanske politike v Euclidu, od katere bo imel ves narod koristi, ker pri mestni vrata, ko se je sprožila puška, ki je bila nalašč tam nastavljena in strel iz obeh cevi mu je šel v prša. Lastnik trgovine je rekel, da je bila trgovina v enem letu štirikrat izropana, zato je nastavil past za vlomilce. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMIKI6AN HOM1) WUOVimAJI DAILY NIWBFAMH Published tolly except gund>y« >nd Holiday* NAROČNINA: t» Ameriko ln Kvaado n» leto ....f5.fi0 Za Cleveland, po poštt, celo leto »7.M Za Ameriko ta Kanado. pol leta $100 Za Cle*tland, po Po»U. pol lita |» 60 Za Cleveland po rarnačalclh: celo leto $5.60: pol leta (101 Za Kvropo celo leto »7.00, pol leta t>.S0. _Poaamcsna itevllka I cente.__ ▼»a p lama, doplie ta denarne poSiljatve naslovite: Anerlika Domovina. <11? St. OlaUr Ave., Cleveland. O. Tel. Zendertoa 16». JAUXB D1BIV1C and LOXJI8 J. PIRO, Kdltori and Publlahere Entered as second class matter January 6th, 1»0», at the Post OBce it Cleveland, Ohio, under the Act of March Ira. 1»7». 88 No. 192, Sat., Aug. 15th, 1981 Razorožitev odpravi depresijo Vojna škoduje skoro slehernemu, koristi pa nikomur ne kot vojnim dobičkarjem. In končno vojna tudi ne odstrani mednarodnih prepirov, sploh ne povzroči, da bi se razmere zboljšale. Na enak način se je nedavno izjavil maršal angleške armade Sir William Robertson, edini človek, ki se je povspel od navadnega prostaka do maršala v angleški armadi. In maršal Robertson je eden največjih vojaških ekspertov v Angliji. Resnica je, da se vsi narodi v Evropi še neprestano obo-rožujejo. Svetovna vojna ni nikogar izučila. Večina držav, /lasti takozvanih zavezniških, ima danes večje mirovne armade kot so jih pa imeli pred svetovno vojno. Zakaj, sicer sami ne vedo, toda enostavno iz strahu naroda pred narodom. Iz bojazni in nevoščljivosti, da bi ena ali druga država si kaj nove zemlje pridobila. Resnica je, da prej ne bo miru na svetu, da ne bo prej konec gospodarske depresije, ki davi že dve leti svet, dokler ne bo svet razorožen. Čudno je, da so enakega mnenja trije odlični angleški državniki, ki predstavljajo medseboj si nasprotne politične stranke. To so Ramsay MacDonald, zastopnik delavske stranke, David Lloyd George, zastopnik liberalcev, in Stanley Baldwin, načelnik konservativcev. MacDonald se je izjavil: "Dokler ne bomo znižali število vojaštva, znižali število topov, število vojnih ladij, sploh dokler ne znižamo števila vsakovrstnih aparatov za pobijanje človeštva, toliko časa nam ni treba pričakovati srečnejše bodočnosti. Bodoča razoroževalna konferenca v Geneyi mora do tega pripeljati." To je govor ministerskega predsednika velikega naroda kot je Angleški. Ako pridejo delegati vseh narodov na razoroževalno konferenco v enakem mišljenju, tedaj pač ne bo treba odpraviti stalnih armad in ogromnega vojnega bro-dovja. Seveda, se bodo dobili zastopniki narodov, ki se bodo temu, pod to ali ono pretvezo upirali. Pri tem pa kažejo eden na drugega: Naj oni začne, in kakor hitro bo moj sosed razorožep, položim tudi jaz orožje. In tako se govori že dolga leta. Menda je danes v Evropi glavni zadržek, da se resno ne začne z razoroževanjem — Francija. Ona ima vedno svoje pomisleke, neprestano se boji, da bo Nemčija zopet postala velesila, bo zopet napadla Francijo in se maščevala za vse ono, kar je Francija povzročila Nemčiji tekom svetovne vojne in po sklenjenem miru. In s Francijo drži mnogo držav, ki so enakega mnenja. Na drugi strani je tudi nekoliko strahu pred Rusijo. Boljševiki so vzpostavili v Rusiji zadnja 4eta izvrstno trenirano armado. Baje šteje mirovna moč boljševiške rdeče armade nad en milijon mož, poleg tega pa tudi žen, saj mo-lajo v Rusiji tudi žene do gotove meje služiti v armadi. In to ni armada, kot so jo nekoč imeli carji, pač pa pravilno iz-" vežbana in precej navdušena armada. Državniki so mnenja, da se danes vporabi za posamezne armade nekako pet tisoč milijonov dolarjev na leto. In mnenja so seveda, da bi se to svoto dalo odpraviti svetovno krizo in zopet upeljati normalne razmere. Mednarodni vojni dolgovi in odškodnine so seveda velika ovira pri vrnitvi "dobrih časov," a vendar mora prej biti odpravljeno oboroževanje, predno se more kaj druzega ukreniti tozadevno. Ko je predsednik Hoover predlagal svetovni moratorij za eno leto, je najbrž pri tem mislil, da bo storil s tem prvi korak k odpravi vseh mednarodnih dolgov. Vendar Amerika ne bo odpravila te dolgove, oziroma ne bo izbrisala dolgov, ako Evropa ne pokaže dobre volje in se v resnici začne razoroževati. Tako pa, kot gre danes, ne more več naprej. Francija na primer nam je lanskq* leto plačala $43,000,-000 na vojne dolgove in obresti od dolgov. Za armado je pa izdala $420,000,000, torej desetkrat toliko kot je plačala za orožje. Dokler se bodo stvari vrtele v taki smeri, dotlej ne bo dosti pomagano človeštvu. Oboroževanje pomeni nove vojne, nove vojne pomenijo novo mizerijo. Kdaj se bo svet spametoval! Cleveland, O.—Zadnje čase se redne mesečne seje dne 15. av- precej oglašajo člani Slovenske Dobrodelne Zveze, kar je pač zelo lepo od njih, da izražajo svoje mnenje. Želeti je, da bi se še teh par tednov pred konvencijo pogost o ma oglašali. Vsak naj pride na dan s svojimi nasveti, kur bi bilo v korist SDZ, ker po zaključku konvencije bo potem za tri leta odzvo-nilo, ter ne bo pomagalo nobeno kritiziranje in ne dober nasvet. Ker se od našega društva Naš Dom, št. 50 SDZ že del j časa ni nihče oglasil, si to dovolim zopet jaz. Najprej vabim vse člane tega društva, da se gotovo vsi brez izjeme udeležite gusta. Na tej seji bo tudi nam treba marsikaj ukreniti ter dati vsa potrebna naročila našemu delegatu, ki bo zastopal člane našega društva. Ta seja je zadnja pred konvencijo ter je vs1< tega tudi zadnji čas, da pridete na dan s svojimi nasveti in pri tožbami, ako jih kdo kaj ima. Čjtala sem v Ameriški Domovini že več dopisov ocl članov raznih društev Slovenske Do brodelne Zveze. Enih nasveti so dobri, drugih psa pp mojem mnenju ne. O nekaterih si tu v javnosti dovoljujem izraziti se, pa čeprav s tem dobim mpr-da kfkega neprijatelja. Da je Častna straža brez pomena, ter da spravlja SDZ v prevelike stroške in da bi se jo valecj tega odstranimo! Odgovor na to naj bo sledeč: Vsak dober gospodar, ko že nekoliko napreduje in uredi svoj dom, si nabavi še kak predmet, ki še bolj krasi njegov dom. Ravno tako ima tudi organizacija S D. Z. Častno stražo, katera dela najlepši kras SDZ ter vedno nastopi, kadar se vrši kaj lepega, pomembnega pri organizaciji. Vsako društvo in njih članstvo so ponosni nanjo, katero jih dobi v svojo sredino. Pa naj bi bilo to brez pomena? Ne, nasprotno je res! Častna straža ima največji pomen pri vsaki slavnosti pri SDZ. Poleg tega se pri njej nahajajo sama mlada dekleta, tu rojena, katera dajejo zgled in spodbujajo še drugo našo mladino za našo Zvezo. Gotovo so se ta naša dekleta čutila užaljene, ter še morda izgubile veselje do nadaljnega dela. Toda le bodite ponosne in ne čutite se užaljene. Prepričana sem, da je le malo nasprotnikov napram vam. Vam pa gre vsa Čast za vašo izurjenost. Nadalje nekdo svetuje, da bi imel glavni urad svoje seje samo vsaka dva meseca. Ako je za krajevno društvo potrebno imeti sejo vsak mesec, še toliko bolj je potrebno za glavni odbor. Predno kdo kaj takega izrazi, je treba pač premisliti, koliko prošenj, koliko posmrtnim podpor, posojil in še mnogo drugega pride na vrsto vsak mesec, kar mora glavni odbor rešiti. Vsak, katerega se te. prošnje tičeja, komaj čaka, da dobi odgovor. Sedaj so čakali po en mesec in potem bodo morali čakati pa cela dva meseca in posebno taki, ki prosijo podporo v sedanjih časih, ko komaj čakajo, kdaj dobijo tiste dolarčke, da si kup'i'jo najpotrebnejše, bi težko čakali. In glavni odborniki naj bi potem vsaka dva meseca kar celo noč sedeli in reševali. V tem oziru. mislim, da bi bil bolj pameten nasvet imeti sejo bolj pogosto-ma. Da bi bili otroci do 18. leta v mladinskem oddelku. Gotovo bi bilo to dobro. Pri tem ima pa menda državna postava besedo, "je to dovoli. Da bi se posmrtnimi zvišala pri mladinskem oddelku, se ne strinjam. Za 15 centov asesmenta na mesec je dovolj visoka. Ako se pa napravi za $1,000, bo moral biti pa tudi asesment večji, i« če bi bil asesment večji, bi bilo mnogo manj mladine zavarovane, nego je sedaj. Saj še sedaj za 15 centov mesečno, jo je težko dobiti. Priporočljivvo pa je„ ako bi se moglo napraviti, da bi bil vsak otrok prost za eno leto asesmenta. To bi stalo Zvezo za vsakega otroka $1.80. Ali še bolje bi pa bilo, ako bi vsak plačal pri sprejemu asesment, kot, je to sedaj, in ko dopolni 16. leto, bi mu pa iz glavnega urada poslali ček za $2. S tem bi se ga opomnilo, da je član dobre organizacije in bi bolj z veseljem stopil v odrasli, oddelek- Saj veste, kako je, vsak je vesel čeka. Na misel so me privedle izkušnje, ko sem šla okrog z agitacijo za mladino-Pa me je vprašala mati ali oče: "Koliko pa dobi otrok, ko je star 16 let?" Kakšen odgovor sem jjm dala, gotovo veste. Pa sem dobila odgovor: "Ne, ne dam ga. Rajši ga dam v ona organizacijo, pa bo dobil ček za $2, ko bo dopolnil 16. leto, ter bo imel za spomin od mene, če ne bom več med živimi." Glede glasila je najbolje, da ostanemo pri tem, kot smo, ker je na ta način Zveza lepo napredovala. Da bi se pri Zvezi napravil sklad za brezposelne, bi imela organizacija s tem mnogo dela in neprilik. V tem smislu je pred par dnevi jako dobro napisala tajnica društva št. 4, ter se popolnoma strinjam ž njo. Vsako posamezno društvo naj skrbi za svoje člane. Ako res ni denarja v blagajni, ga bodo že na kak način zbrali skupaj. Član, ki je v sili, naj se pa zgla-si pri društveni seji in pove svoje težkoče ter poprosi za pomoč, ker ponujal mu ne bo nihče. Imamo pa tudi pri Zvezi sklad za onemogle, iz kate^ rega se v resnici potrebnim pomaga, ako se prosi. Toliko za danes. Nihče naj ne smatra ta dopis za kritiziranje, ker tudi jaz nimam namena žaliti prejšnjih dopisnikov. Saj še pregovor pravi: vsaka glava ima svoj nasvet, pa če se prav nič z menoj na strinja. Sedanja pravila SDZ so precej dobro napravljena, le kaj malega je morda še za popraviti ali dostaviti. Želim vsem delegatom sedme redne konvencije dober uspeh, ter da bi v čim krajšem času zaključili konvencijo, da se ne bi preveč mlatilo prazno slamo ter Zvezo neslo v prevelike stroške. Pozdrav vsem članom SI)Z. Zapisnikarica dr. št. 50 SDZ. so nas prišle poslušat in naša brhka Ančka je pri eni poskušala, če zna še molzti. Krava se pa ne da vsaki mlekarici v roke in ji je dala pošteno brco v nogo. No, pa se je pri plesu vseeno dobro zavrtela, da so kmalu bolečine ponehale. Saj so bili tam kar trije godci. In če je kak možiček kaj sitnaril, so ga naše ženice kar povalile, pa je bil kmalu priden. Tako bi bile najbrže tudi z Jakatom napravile, če bi ga bil firbec t je prinesel. Zares, prav dobro smo se zabavali tam in srečno nazaj pripeljali. Pozdravim vse Cerkni čane in vse čitatelje tega lista, kateremu želim mnogo novih naročnikov. Cerkničanka. bo vršila v bližnji bodočnosti ekma ali tournament za balinarske prvake- O tem bomo še poročali pozneje. Ker nam je ob nedavnein nalivu voda pokvarila kegljišče v spodnjih prostorih, je dal direktorij istega popolnoma popraviti, da je tak kot nov. Ker se bližamo jesenski in zimski sezoni, se priporočamo vsem tistim, ki imajo veselje do kegljanja, da se z njim seznanijo. Naj zadostuje za danes, se pa še prihodnjič zopet kaj oglasim. Charles Benevol. Cleveland, O.—Pri Škofu tam na farmi v nedeljo ni dež bil, saj cerkniški piknik se tamkaj je vršil. Johance, Micke, Tončke in tudi Pepce vmes, vse cerkniške "opetce" so bile tam za-? res. Še možički so se zrihtali, bil vsak lepo obrit, se "jaka" ž njimi peljal je, lepo v žepu skrit. Da, če verjamete, al' pa ne, Cerkničanje smo imeli tudi svoj piknik. Pa da boste vedeli, kako skupaj držimo, če v časopis ni bilo treba dati in smo se kar na tiho domenili. Če reče eden —da, potem vsi pritrdimo. (Aha, saj vem zakaj niste dali v cajtenge. Bali ste se Meni-ševcev in Grahovcev! Op- Ja-kata). Pa zakaj bi se tudi mi iie razveselili v prosti naravi sedaj, ko je sezona piknikov, ko tako rad vsak pohiti ven iz mesta. Posebno še sedaj, ko nam je Hoover jeva prosperiteta dala toliko počitnic, da se že človek ne ve kam djati. Možički so se že marjašat naveličali, posebno v tej pasji vročini, ki nas je tako dolgo pritiskala, da ni nič čudnega, če človek malo ponori ven iz mesta na farme in sveži zrak. Tako se vsaj nekoliko pozabi na krizo, ki nas tepe in se nam še ne obeta nič boljšega. Torej Cerkniški mlekar nam je obljubil, da nas bo peljal na farme s ta velikim vozom. In v nedeljo zjutraj smo se sešli pri mlekarju. Bilo nas je za dva truka. Mlekar je pa razumen mož in nas je naložil vse na en truk. Je rekel, da se bomo bolj razumeli, če bomo vsi skupaj. Drugi pa, ki imajo svoje avtomobile, so se pa sami odpeljali. Vsi smo bili zidane volje, ko smo se odpeljali. V Col-linwoodu se ustavimo pri Joe Sernelu. Joe nas pride pogledat, koliko nas je na truku in nas je pohvalil, da smo videti prijatelji, ker se tako skupaj tiščimo. V Collinwoodu so se nam pridružili še drugi Cerkničani s svojimi avtomobili, nakar smo se odpeljali po gladki cesti proti Painesville in še nekaj milj naprej. Še Dolinarjeva Tončka iz Garfield Heights je napre-gla svojo lizo, ki ji jo je možiček kupil menda samo zato, da ga ne bo slišala, kadar pride pozno domov od marjaša. In John je bil tako vesel, ker je bil povabljen na piknik, da je dvakrat klobuk zavihtel in vzkliknil: "Orka matoka, kako sem srečen, da je moja Tončka iz Cerknice doma!" Zabava je bila izvrstna. V hosto smo šli maline nabirat, ki jih je bilo od sile veliko. Pri nabiranju malin smo pa zapeli, da je odmevalo po vsej hosti. Vse pesmice so prišle na vrsto. še tisto od Cerkniškega jezera smo jo zapeli. Še krave Barberton, O.—Ker vem, da je v Clevelandu veliko mojih sorojakov, prosim, če bi priobčili v listu sledeče: Prejela sem od doma pismo, da je bila naša vas, Babinopo-lje v strašnih plamenih, ter da je vse do tal pogorelo sledečim posestnikom: Francetu Poje-tu, po domače Lahov; Janezu Ožboltu, po domače Jakopov, ter Tonetu Pintar, po domače Tomaščetov. Ker je požar nastal o polnoči, se je ljudi prijela strašna panika. Tudi ostali kmetje so strašno prizadeti. To sporočam vsled tega, da bodo Babnopoljci širom Amerike o tem vedeli, ker veliko jih je posebno v Clevelandu. Mrs. Jenpie Ožbolt, 137—17th St. N. W Cleveland (Collinwood), O.— Mnogi pionirji, ki so še ostali pri življenju, željno pričakujejo prihodnje nedelje, 16. avgusta, ko se bo vršila 25-letnica tukajšnje cerkve Marije Vnebovzete. Nimam namena opisovati zgodovine teh pionirjev, ker mi ni znana. Konštatiram pa lahko težkoče tedanjih naših naseljencev v Collinwoodu, ker jih je bila takrat le peščica v primeri z današnjo naselbino. Ob tej 25-letnici jim čestitamo na njih delu in vztrajnosti. Prireditev, katera je v zvezi s to proslavo, se vrši v dvoranah Slovenskega Doma na Holmes Ave. Dasi so časi kritični, vsled katerih je vsak prizadet, vendar pa je pričakovati, da poseti to izredno proslavo ljudstvo iz vse bližnje okolice. Zabava in postrežba bo izvrstna. Pred Slovenskim Domom, kar je že marsikdo opazil, se je zadnji čas uredilo še eno dodatno Prošnja Tudi spodaj podpisani sem dobil sporočilo o strašni nesreči, ki je zadela vas Nadlesk v Lož-ki dolini. Ogenj je uničil tri dele vasi. Že od svetovne vojne jako prizadeti, ker jim je Italijan vzel pol dela gozda, ker so prišli ravno na italijansko mejo, pride sedaj pa še ta strašna nesreča. In ti siromaki se obračajo s prošnjo na nas, če bi jim mogli kaj pomagati. Res, težko je tudi tukaj; slabi časi so, veliko ljudi je brez dela in ravno to me je zadrževalo, da nisem mogel spregovoriti besede o kako prošnji. Ko sem pa slučajno omenil mojemu prijatelju o strašni nesreči, ki je zadela mojo rojstno vas, mi je dal 50 centov, ne da bi jaz omenil o kaki prošnji. Ravno tako so tudi darovali: Mrs. Mišmaš iz 76th St. 50 centov, Mr: Joe Hrovat iz Edna 50 centov, Mr. A. Debevec iz Dibble $1, Joe Modic iz Norwood Rd. $1. In ravno to mi je dalo pogum, da si upam s prošnjo na dan. Mislil sem si, morda se bo še kateri dobil tako usmiljen do teh nesrečnikov, kakor gori omenjeni. Gotovo vam bodo iz srca hvaležni. Ako bo hotel kateri kaj darovati, lahko odda tudi v uredništvu Ameriške Domovine, ki bo denar odposlalo na pristojno mesto. S posebno prošnjo se nesrečniki obračajo do Ložanov, da bi jim pomagali po svojih močem. Upam, da ta prošnja ne bo zastonj. Kadarkoli se je še šlo za pomagat v nesreči svojemu bližnjemu, gotovo so bili vsi na mestu. Zato vas prosim Ložane, pomagajte in olajšajte nekoliko bedo tem nesrečnim, ki niso prišli po svoji krivdi V tak žalosten položaj. Imena vseh darovalcev bodo priobčena v tem listu in tudi odposlana v Nadlesk pogorel-cem. Darove lahko izročite tudi meni. Jakob Mulec, Fant je bil strašno ljubosumen na svojega dekleta in je mislil, da ga goljufa z drugim. Vedno je oprezal, kje bi zalotil svojega tekmeca. Nekega večera pride pi'ed njeno hišo in vidi, da so zastori potegnjeni na oknih, kar drugače ni bila /navada. "Aha," si misli ljubosumneš, "zdajle je pa oni falot pri nji! Zdajle ju bom pa dobil in jima pokazal, kar jima gre!" Začne razbijati po vratih in čez nekaj časa mu pride odpret vsa prestrašena njegova dekle.. "Miha, kaj pa razbijaš? Kaj si znorel? Kaj ne moreš lepo pozvoniti ?" "Nič ne bom zvonil! Aha, slednjič sem vaju zalotil! Kje kegljišče za balincanje, kjer se 6007 Dibble Ave., Cleveland, O- EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB. L. II. Zadnjo nedeljo so se znašli nji teden natančno popisana. samo štirje lovci na klubovem strelišču pri Hribarju. Res da ni bilo vreme tako, kot ono nedeljo, ko je imel naš klub žegnanje pri Močilnikarju. Pa take nedeljo ni za pričakovati, dokler ne pade kakšnemu našemu članu zopet taka imenitna ideja v glavo, in da finančni odbor dober stoji, da se ga lahko na klubove stroške zopet pošteno nažehtamo. Imeli smo pa fino zabavo, čeprav smo bili samo štirje. Imeli smo mod seboj neke vrste tekmo in smo streljali do mraka. Ta tekma se nadaljuje v nedeljo 16. avgusta, ty pa zato, ker sta se dva tekmovalca pritožila, da nista videla nobenega goloba več (pa ne zavoljo mraka), druga dva sta pa videla preveč golobov. V nedeljo 23. avgusta bo pa tekma z St. Clair Rifle klubom in Rainbow Hunting klubom na Hribarjevem prostoru. Pri tej tekmi bo imel vsak član priliko streljati. Tekma se začne točno ob dveh popoldne. Pridite pa lahko že dopoldne, in ni vam treba čakati kosila doma; imeli bomo dovolj za jesti za člane vseh treh klubov. Jed bo vsa brezplačna. Pot, kako se pride na Hribarjeve farme, bo prihod- Zadnjo sredo je pa Mrs. Bruss iznenadila naše fante. Prinesla je iz starega kraja, oziroma pra\; iz Dunaja, pet lepih lovskih klobukov s krivčki in planinkami. Moram reči, da so v -resnici lepši kot naši, samo če bi vzela Mrs. Bruss za par številk večje. Te klobuke je podarila za darilo najboljšim strelcem. Ti srečni ljudje so bili: Leonardi, Pctrich. Mlakar, Legan in Vesel. Streljanje pri Hribarju Hoffart.................... 24 ' Jerič .T...................... 22 Sober ...................... 20 Bavetz .................... 20 Streljanje pri Močilnikarju Leonardi.................. 23 Mlakar .................... 22 Petrich .................... 22 Legan ...................... 21 Vesel........................ 17 Jerič ........................ 16 Močilnikar .............. 15 . Klaus ...................... 15 Sepic........................ 14 Marn........................ 16 Jazbec...................... 14 Bruss ...................... 14 Gole L........................ 13 Baraga .................... 13 Dolenc J................. 10 Rosel........................ 8 je oni? Brž povej! Pretarem ga kot mačko!" "Toda dragec, ljubček moj, kaj se ti meša? Za koga sprašuješ? Nikogar ni pri meni. Tuk^j na divanu sem ležala in malo zadremala," reče nedolžno devojka. "Nikar se mi ne hlini in ne imenuj me ljubčka! Povej, kam si ga skrila? Aha! Tamle je moški klobuk! O, jaz nesrečnež ! In tamle, izpod divana glede par čevljev številke 12. Da, številke 12 so in vem kdo jih nosi!" Trdih korakov gre Miha proti divanu, zgrabi za ven molečo nogo in jo potegne ven. Za nogo se prikaže smehljajoči obraz sosedovega Johana. "Ti si, Janez Otepen?. Alo, sedaj mi kar hitro povej, kaj delaš tu, sicer te premikastim kot ajdov snop!" vpije Miha. "Vidiš, kako vprašaš," reče Janez. Kaj delam tukaj? Na štrit karo čakam!" - A Pepe in Polde se srečat^ na cesti. Po običajnih pozdravih, reče Pepe: "Kje se pa držiš zacfnje čase, ker te nisem že tako dolgo videl? Kje pa stanuješ sedaj?" "Preselil sem se na vzhodno stran mesta." , "Tako? Kaj se ti ni več do-padlo na prejšnjem stanovanju?" "Dopadlo se mi je že, samo hrana mi ni bila všeč." "Zakaj ?" "Ko sem bil tam prvi teden, jim je crknila krava in jedli smo njeno meso cel teden. Teden zatem je poginilo tele in imeli smo telečji ajmoht vsak dan teden zatem. Potem je pa umrla hišna gospodinja in jaz sem mufal . . ." A Na vožnji iz Amerike v Evropo je nekdo vprašal mlado damo, če jb Amerikanka. "Ne," odvrne ta. "Rojeni ste bili vendar v Ameriki . . ." "Da!" "Torej ste Amerikanka?" Mlada gospodična se je ponosno vzravnala in odgovorila zaničljivo: "Če bi bila rojena v hlevu-, ali bi bila potem krava?" A Judje se pogovarjajo, kdo .je bil največji izumitelj na svetu. Nekateri imenujejo Edisona, drugi Marconija, tretji Morse-ja, ko se končno eden oglasi: "Ej, tudi tisti, ki je pogrun-tal obresti ni bil ravno slabe glave!" A "Žena ti je bolna, pojdi in razvedri jo nekoliko." x Tone (ko se je čez nekaj časa vrnil): "Žena me . je ven vrgla." "Kako to?" "Hotel sem jo razveseliti, pa sem jo vprašal, če si morda želi pogreb z godbo." mmlmiStmimm David Blackstone, levo, Fred Smith, v sredi, Frank Oliver, desno, t,rije morilci, ki so priznali umor obeh mladih parov v Ypsilanti, Mich.'in Jci so bili dva dni po umoru obsojeni na dosmrtno ječo, brez vsakega upanja na pomilostitev. Prizor pred ječo v Ann Arbor, Mich., ko je hotela množica priti do morilcev, tocla jim je državna milica, ki je bila poklicana na pomoč, to preprečila. PRIMORSKE NOVICE —V Ajdovščini so na 10. julija aretirali dva mladeniča, ko sta pela pesem ""Sinoči je pela" oh spremljanju z violino. Enega 80 gnali vklenjenega v Gorico, drugega pa pridržali v ajdovskih *"l>orih.. —Po Vipavski dolini je suša Uredila žc do sedaj veliko ško-(1<-. Fižola ne bo nič, krompir ('l'ohan; koruza tudi že vene. Sadja letos ni kar nič. Edino, kar še kaj obeta, .je grozdje. —V bližini Ajdovščine so razčistili obsežno polje in začeli urejati letališče za zrakoplove. Dve kmečki hiši so zasedli in jih precedili za vojaške namene. Lastniki polja so se morali dolgo vojskovati, da ne bodo morali še davkov plačevati od letališča. —-Organist iz Berma v Istri, ^artinčič znan iz procesa proti '"'Vaškim knjigam, je bil nedav--"<■> poklican pred konfinacijsko komisijo v Pulj, da se zagovarja ,ildi obtožb protidržavnega po-(;et.ia.' Tako je v Italiji hrvaški Jc2ik že sam po sebi protidržav-jla reč, tudi v knjigah, ki se tis-io v isti Italiji. , —-Peter Sironič iz Trviža v st»'i je bil iz Perina prepeljan v ,.u'j in bo gotovo odveden v kon-"lacijo. Sorodnikov ne pustijo Uo njega. - Iz Brkinov (Sev. Istra) podajo, da bo slaba letina. Suša ^očno pritiska. Kmetje so ved-huje zadolženi in ne morejo ''ti obresti plačevati v redu. v Trnovem pri Bistrici je za ]'.l|)11('ga upravitelja imenovan /vši kaplan Tabacki, rodom Po-'Jak. Trstu so neki večer fasi-' Priredili majhno demonstra- 2 vzkliki: Abbasso il Papa (l Papežem), vogljamo la testa frj. V(iSC°vo (zahtevamo škofovo ])(-clv°)i in podobnimi. Stvar ni Hv nič vžgala in je ostala kla-0rn Poskus. Zadnja kmečka vojska ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1578 (Spisal Avgust šenoa iz Hrv. Poslov. L. J.) Kurz fašizma stoji 0 nizko, da ga ne kaže razgla- šati po ulicah. —Na deželi se organizacija Balila le slabo oprijemlje. V neki boljši vasi v Istri se ni dozdaj niti en otrok vpisal, če vprašate dečaka: "Ali se ne boš zapisal v Balile?" vam odvrne: "Jaz že ne. Jaz ne maram biti Italijan.'' Ko so Balile iz drugih vasi v bli- so jih do-dražit: "Bali-zavalila." Orož-morali strašiti, da so opustili take demonstracije. To je bil Tahi Ferenc baron Stettenberški. Desno roko je bil vtaknil za odpeto zeleno sur-ko, z levo je držal za hrbtom bič, a noge, oblečene v usnjate hlače in obute v visoke škornje, je imel široko razkoračene in je gledal, kako kroti črnolas, vražji mladenič, oblečen v modro suknjo, s psovkami in kletvicami besnega konja. Mladeniča je gledala iz notranjega grajskega okna še druga oseba — postarna gospa, bele polti, črnih oči in črnih las, ki si je bral na finem nosu in na debelih ustnicah sled Zrinjskega rodu in oholost. Gospa v svetlem zelenem plašču in z belo čepico je bila, sodeč po obrazu, vsekakor mladeničeva mati. Da, to je bila gospa Helena Zrinjska, omožena Tahova, a njen mladi sin Gabriel je bil bolj deček, kakor mladenič, bolj vrag, nego gospodič. Daleč proč od gospodarja je stalo več kmetov, gologlavi, stala je zraven tudi kmetica, držeč šibko dete in bridko jokajoč, s "No, Gabriel, Gabriel! Priti-sni ga, zbadej ga!" zakriči s hri-povim glasom Tahi, ne merfeč se za kmete. Belec je bil besen, turške pasme. Kakor vrag se je vzpenjal, stopil na zadnje noga in jjiotresal z grivo, a mladenič ga stiska z nogami, privije se. mu na vrat in se prilepi nanj kakor kuščar, kakor kača. "Dobro," zakriči oče in ošvrk-ne konja in sina z bičem. "Dobro," zakriči tudi gospa Helena z okna, "le drži ga, drži, ne daj se!" "Ta konj je tvoj?" se obrne Tahi h kmetu, ki je„stal v bližini in plaho gledal, kaj se godi. "Da, milost," odgovori kmet. "A kje si dobil tega konja?" "Turški je, vzel sem ga bil Turčinu v zadnji vojski." "čemu je tebi tako plemenit konj?" vpraša Tahi, "to ni za kmetavza. A milosten sem. Na tem konju bom jahal v Kanižo. Ta je boljši nego mrkač Nikolaja, mojega svaka. Ta konj jo moj, me razumeš?" "Ali, vaša milost," odvrne žalostno bivši konjenik banovec. "Pcberi se!" zavpije Tahi. "Hvali Boga, da si živ. Pa le tiho !" Revni kmet pobcsi oči, pogleda še enkrat lepega konjiča in odide sklonjene glave. Sedaj so približa žena z otrokom. "Vaša milost," med jokom. "Daj, Gabriel, poženi še enkrat po dvorišču," zakriči Tahi, kakor da ne sliši žene. Mladenič zdirja kakor besen, a žena izpregovori iznova: "Vaša milost . . ." "Kaj je? Kdo si?" vpraša Tahi. "Marušičeva sem iz Zapreši-ča." "No, in?" "Vaši slugi so mi odvzeli vse moje borno imetje." > "Imaš pa manj skrbi," se nasmeje Tahi. "Udri, Gabriel!" "Ali jaz sem gladna, gola in bosa in vse je bilo moje." "Tvoje? Kaj je tvoje! Nič ni tvoje! A, sedaj vem. Terjaj pi-tanega vola od gospe Uršule." V tem trenutku pridirja Gabriel proti mestu, kjer je stala žena, in kmalu bi bil podrl ženo z otrokom, a nenadoma priskoči Gubec ter prime konja za uzde, žena pa odide jokaj«. Konj se ustavi, stari Tahi osupne in pogleda kmeta. "Kdo si ti?" vpraša Tahi. 'Matija Gubec," odgovori kmet mirno, a srpno. Gospodar upre svoj pogled v Gubca. "Gubec? Gubec?" vpraša. "A, gospodar, "moj tlačan." "Tlačan gospode stubiške," odvrne Gubec mirno. "česa prosiš, redki gost, kakšne milosti?" vpraša Tahi, "ohol si, kakor čujem, nisem te še videl." "Nisem prišel, da Vas prosim milosti," odgovori kmet, "ampak pravice." "Kmet in pravica?" se začudi Tahi. "Da, milost, slišal sem, da vaša milost vpisuje naše mladeniče v konjenike." "Da, in kaj potem?" "Slišal sem, da je vpisan tudi Andrej Mogajič iz Stubice, sin moje sestre." "Ah, da! Mogajič! Da, vpisan je!" se spomni Tahi. "A Jurij je svoboden kmet," reče Gubec, "on je dolžan iti samo na bansko vojsko, pa sedaj se ženi." "Kaj briga to tebe?" , "Njegov ujec sem, namestnik očeta in matere! Brigati se moram torej zanj in prišel sem, da spomnim vašo gnado." "Kaj svobodnjak!" zamahne Tahi, "to me nič ne briga. Z menoj poj de na vojsko. Ne sme se ženiti. Sedaj veš. Mora z menoj. Ničvrednež je, nadloga pri hiši." "Svoboden človek je," odvrne Gubec mirno, "ne more na vojsko, ker se ženi." "Ferenc!" zakriči z okna gospa Helena, ti vse to mirno poslušaš?" "Nikakor ne!" plane Tahi in zavihti bič, "nikdar, kmečki pes!" in zamahne na Gubca. "Stojte, gospod," odvrne mirno kmet in pogleda ostro Taha, dvignivši roko. "Nobeden me še ni udaril, kakor turška sablja v kraljevi službi." Gospodarju susjedskemu omahne roka. Zamiži, nato, pa ošine z očesom kmeta. Ta pa reče: "Povejte mi, milostljivi gos-ood, kaj nameravate z Jurijem?' I dosti sem, hvala Bogu, napredla, a malo od tega je stkanega, še manj pa izgotovljenega. Skoro me je sram." "Ne ubijaj si s tem glave, Jana, to lahko še pozpeje narediš." "Da, pozneje, 'a kaj poreka tvoji domači, ko bodo šteli perilo na prste in mi očitali pri vsaki žlici, da sem prišla prazna pod streho. A ne morem pomagati. Hotela sem vse lepo prirediti in bilo bi izgotovljeno, da mi ni očka govoril: Ne kvari si ponoči oči; ti ne veš, kako velik dar božji so, a na svatbo lahko čakaš še do tretjih konopelj. Tudi jaz sem bila istega mnenja in dosti sem plakala, a sedaj mi pade svatba pred noge, klopčiči pa še vise na zapečku. Prav žal mi je." "Ti je mari žal iti z menoj ?" "Pojdi," se razsrdi deklica malo in udari ženina z dlanjo po plečih, "kake neumne šale so to? Te ni strah Boga, da preobrneš vsako besedo na slabo? Če bi ti vedel, da mi je žal iti s teboj, bi niti ne šla. A to me boli, da pridem taka v tvojo hišo. Ako sem sirota, nisem beračica." "Lej, lej, kako je vzkipel ta piskrček," se nasmehne Jurij, prime deklico za obe rameni in ji pogleda veselo v obraz. "Ej, Jana, dušica, ne muči se sedaj s prejo. Samo da si moja, moja. Za drugo se ne menim. Naj ti le kdo reče žal besedo, kosti mu bom polomil." Deklica se nalahko izvije iz njegovih rok in se umakne za dva koraka, a on reče: "Za Boga, kaj bova do jutra klepetala? Poglej, kje je mesec, MALI OGLASI POSEBNOSTI NA MESU funtpo Sveža svinjska plečeta........17c Okusne wieners ...................20c Čista mast, dva funta za.......19c Dobre domače klobase.......25c Teletina, govedina in drugo sveže in suho meso po zmernih cenah. Se toplo priporočam Matt Križman ml. 1130 E. 71st St. 6220 St. Clair Ave. lzpregovon Pristopajte k domači organizaciji, k S. D. Z. "Sem, vaša milost!" "Oni krivi prerok, oni kmečki bog," p r i p o "ni n i porogljivo "To boš ,}ci$alu videl, pes, a med tem ti velim, brzdaj svoj jezik in ne hodi iz hiše, ker drugače te dam vpreči ravno na nedeljo pred stubiško cerkvijo v ja-rem," zavpije Tahi in odide z naglimi koraki proti utrjenemu gradu. A kmet stisne zobe, stisne pesti, pogleda proti visokemu gradu in reče: "Tudi ti boš kmalu videl, ubi-javec!" nato pa odide brzo navzdol po bregu v vas. VII. Visoko je plaval mesec nad Brdovcem in listje, stoječ nepremično, se je lesketalo v mesečini kakor srebro; vladala je grobna tišina, v oknih v vasi je bilo že povsod i temno, samo v eni hiši je gorela 'še luč. Za ograjo tc hiše je stala Jana, a pred njo mladi Jurij Mogajič. Deklica seje naslanjala z lehtmi na ograjo, a lice je imela obrnjeno proti mesecu. Temne oči so ji čudovito plamtele v nebo ,a na obrazu ji je igral nasmeh, kakor da sanja o raju. Jurij se je naslonil na kol in gledal mladenko, pa se je ni mogel nagledati. "Jana," reče mladenič z mehkim glasom, "ti je-li prav, da je tako prišlo?" "Čemu vprašaš, Jurij?" odvrne mladenka smeje se. "Vedela sem in ti verjela, da me ne boš prevaril, ker si poštena duša, ; nisem niti sanjala, da bom tako hitro tvoja, čisto strah me je in ne verujem skoro tej hitri sreči." "Kaj te je morda mene strah?" vpraša mladenič. "Vidiš ga! Misliš, da se te bojim? Kaj še! Jaz se ne bojim nobenega moškega. In čemu tudi? Ali nekaj se mi je zavrtelo v glavi, ko si mi oni dan povedal, da te hoče odgnati med Turke in da se bova v kratkem poročila. Nisem vedela, bi-li jokala ali se smejala, čisto meša se mi." "Ne boj se, Jana, tudi ta skrb ti bo prešla, a čez nekaj dni se boš prepričala, da je gola resnica." "Glej," prične deklica v šali, "prevaril si me! Moj Bog, kako je to nerodno!" "Kaj je nerodno?" začudi se J ur i j. "Eh, marljivo sem predla, in a kje je še Stubica! čas je, da grem." "Ej, pa z Bogom, srce moje, in srečno pot, pa varuj se!" reče deklica žalostno. "Z Bogom, Jana, lahko noč!" odzdravi mladenič in ji stisne roko, ki mu jo ona sklonjene glave ponudi, in reče po tiho: "Lahko noč, Jurij !"■ (Dalje prihodnji« -o--- Naznanilo članicam društva Danica št. 11 SDZ naznanjam, da je preminula naša sosestra Mary Ko-drich, na 5909 Prosser Ave., in prosim vas, da se udeležite skupne molitve v soboto večer ob devetih in sprevoda v pondeljek ob devetih dopoldne polnoštevilno. Pozdrav! — Albina Novak, tajnica. Naznanilo Članicam društva sv. Katarine se naznanja, da je preminula sestra Mary Kodfich, 5909 Prosser Ave. Dolžnost sleherne članice je, da ji izkaže zadnji pozdrav, torej se opozarja vse članice, da pokojno sestro obiščejo na mrtvaškem odru. V soboto večer ob devetih se zberemo na cft>mu umrle vse skupaj, da se je spominjamo z molitvijo. Pogreb se bo vršil v pondeljek in se vabi vse članice, katerim je mogoče, da se udeleže pogreba. — Mary Vidmar, tajnica. Dve sobi se oddasta v najem. Jako lepe sobe. 1187 E. GlstSt. (195) Naznanilo članicam društva Marije Vne-bovzete se naznanja, da se udeležimo slavnosti 25-letnice obstoja naše župnije. Zbiramo se ob 9 ;30 pred Slovenskim domom na Holmes Ave. Prosim, da te vse! — Tajnica. DNEVNE VESTI Jugoslavija protestira radi moratorija Washington, D. C. 14. avgusta. — Jugoslovanska vlada je naznanila vladi Zed. držav, da bi bila finančna žrtev Iloover-jevega moratorija tako velika, da ga ne more odobriti. Jugoslavija dobi sedaj vsako leto za $19,000,000 na vojni odškodnini, medtem ko ima obligacij samo $3,000,000 letno na svojih vojnih dolgovih. Torej bi Jugoslavija izgubila vsled moratorija 16 milijonov dolarjev, česar mala država ne more žrtvovati. Kitajska prosi pšenico Washington, 13. avgusta. — Iz Kitajske je prišla prošnja, da pošlje vlada Zed. držav pšenico stradaj očim Kitajcem. V kongresu se je že govorilo, da bi se poslalo na Kitajsko pšenic,o. zastonj, toda državni farmerski odsek pravi, da nima v tem ozira nobenega naročila. Vlada je pripravljena pšenico prodati, toda Kitajska ni ponudila še nobene direktne cene. Obtožena avijatičara Tokio, 13. avgusta. — Ameriška avijatičara, Hugh Hernclon in Clyde Pangborn, ki sta prišla na Japonsko brez dovoljenja japonske vlade in ki sta letela nad nekimi japonskimi utrdbami, bosta v tem mestu jutri sojena. Obtožena sta špijonaže, dasi trdita, da sta vzela slike samo za spomin. En aker zemlje za vsako deklico Sringar, India, 13. avgusta. — Ker stalno pada število rojstev otrok^ženskega spola, je maha-rajah iz Kashmira obljubil vsakemu zakonskemu paru, kateremu se bo rodila deklica, en aker zemlje zastonj. Indijci so imeli navado, da so ob rojstvu deklice, če je bilo že preveč deklet pri hiši, iste enostavno vrgli proč. Prošnja na člane Tem potom se prosi vse člane društva Clev. Slovenci št. 14 S. D. Z., da bi se udeležili, katerim čas dopušča, pogreba za umrlim sobratom Frank Jerina. Pogreb se vrši danes popoldne ob dveh iz Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. — Tajnik. Zahvala • V zahvali Frances Novak je bilo nekaj imen izpuščenih in gre sledečim najlepša zahvala za udeležitev in za darove: Mrs. Frances Kramar, Mrs. Karolina Urh in Mr. Matija Križman. Peč naprodaj vredna $89.00, čisto bela, New Process Gas Range, z Lorain regulatorjem, z pečico na desni strani, se proda za $15.00. Vidi se lahko na 1144 E. 147th St. Slaščičarna naprodaj Proda se slaščičarna, ki dela jako dober promet; j ako poceni. Vprašajte na 525 E. 152d St. (192) V najem se da pet lepih, čistih, velikih sob, toilet, elektrika, posebna klet, velik jard. Rent $22 na mesec. 7002 Becker Ct., med Superior in St. Clair Ave., blizu 71. ceste. Ključ je zgorej pri Mr. F. Kos. Tel. EDdy 7612-R. (192) V najem se da stanovanje pet sob, fur-nez, pralnica, pore spredaj in zadej, garaža. 6719 Bonna Ave. (L 92) Hišna oprava naprodaj jako poceni: pohištvo za jedilno sobo, davenport, omara za kuhinjo, White šivalni stroj, in en stol. Geo. T. Stal-ley, 535 E. 128th St., južno od St. Clair Ave. (192) Restavrant naprodaj jako dober prostor, blizu tovarni. Proda se poceni. Za naslov se vpraša v našem uprav-ništvu. (192) Cleveland, O., 12. avgusta, 1931 DEVET evropskih zellSč je naravno zdravilo za vse lieprililce želodca, pa tudi a glavobol, zaprtje, liaSelj, prehlad, nervoznost. brezspanje, nevralnijo, revmatizem, izgubo apel.i-ta, bolečine v hrbtu in razne kožne bolezni. Cena $1.00. PRVA SLOVENSKA LEKARNA V CLEVELANDU 6430 St. Clair Ave. vogal Addison Rd. nasproti S. N. Doma. Leopold Kushlan Moške obleke in suknje, ročno narejene po vaši meri, garantirane, dobite sedaj pri meni po Priporočani sc tudi ženskam za popravo zimskih sukenj z novo podlogo in drugo. Jako zmerne cene. Se priporočam ANDREW JARC 1113 EAST GIST STREET ® ===== BLASCO IBANEZ Za čast in ljubezen ZA "AMERIŠKO DOMOVINO" PREVEL A. ŠABEC Vaše zdravje je več vredno kot $2.50 Pri slovenskih trgovcih si lahko nabavite najnovejše VENTILATORJE za okna vaših avtomobilov. Vprašajte pri MR. FRANK SOMRAKU, gasolinska postaja na 4228 St. Clair Ave., pri LAUSIN MOTOR SALES, 18901 St. Clair Ave., za večja naročila pa se obrnite do JOE POGRAJC, 6611 Edna Ave. EAST 55TH STREET BARBERSHOP GEORGE NORSIC, lastnik 1342 E. 55TH STREET VOGAL ST. CLAIR AVE. Se priporočam Slovencem in Hrvatom za obilen obisk za britje in striženje las. Naša špecialiteta: žensko in otroško striženje las. Ljubezen je bila zanj nekaj najlepšega v življenju, zato ni mogla gledati mladih zaljubljencev, ne da bi bila pri tem globoko ganjena. "Ah, kapetan, ljubite jo, zelo jo ljubite! Ne protivite se ji! Poslušajte jo v vsem .. . Ona vas obožuje." V svojem domoljubnem navdušenju se je pričela včasih di-viti nemškim podmornikom, ki so uničevali v angleških vodah mirne transatlantske parobrode. Freya, ki je bila zelo bistroumna, je občutila in spoznala, da tako govorjenje ne ugaja Ulise-ju, zato mu je vedno, čim je bila sama ž njim, izjavljala: "Na Sredozemskem morju se ne more ničesar takega prime riti. O tem si lahko prepričan. Podmorniki bodo napadali samo vojne ladje." In da bi izbrisala učinek, ki so ga povzročile take doktoričine besede, je mlada žena jačila svoje zvodništvo. Hodila je, oblečena le v lahko tuniko, po salonu, ponosna na svoje krasno telo, belo ko sneg, katerega še niso leta načela. Včasih je, zavijajoč se in odvijajoč v raznobojne koprene, proizvajala one ritualne plese, ki se jih je naučila na Javi ... Ob takih prilikah jo je napadla včasih nekaka ledena mrzlica, iri skočila je k Ferragutu, da najde zaklon v njegovem objemu. "Ah, ljubljeni moj! Moj morski volk!" In privila se je na njegove pr-Bi, mu gladila brado ter ga pori-, vala proti kraju divana, ki je bil nekoliko ozek za oba. Včasih pa je po plesu obstala sredi salona, odprla svoj kovček, vzela ven svoj nakit ter se odela z njim. Zvečer sta včasih hodila na večerjo v neko pivovarno, ki se je nahajala sredi mesta. Dvorane v tej pivnici so bile izdelale v srednjeveškem slogu stene so bile prevlečene s hrastovino, okna so bila v gotskem slogu. Gostilničar, ki je bil Nemec, je večkrat izpregovoril s Freyo po nekaj besedi. Nekega večera je pokazala Freya Ferragutu predmet, katerega je ta smatral za pravo redkost. Bila je to vaza z grotesknimi figurami, ki je stala na polici med drugimi vrči. Čim jo je Ferragut ugledal, j« rekel: "To je starinska posoda iz Peru-a." "Da, to je "hucaca," je potrdila Freya . "Tudi jaz sem bila tam, kjer smo fabricirali starine." Ko je opazila nato nevoljno gesto, ki jo je naredil Ferragut, nevoljen nad fabrikacijo spominov velikih Inkov, je Freya pripomnila : "Nemčija je velika . . . Nič no presega njene moči, s katero se more prilagoditi vsaki industriji!" In njene oči so zaplamtele od ponosa, ko je naštevala arhaolo-ške prevare, pri katerih je sodelovala. "Napolnili smo muzeje in pri vatne zbirke z egipčanskimi in feničanskimi kipci. Nato smo pričeli fabricirati peruanske starine, da bi jih prodajali potnikom in turistom, ki so prihajali v nekdanje carstvo Inkov. Domačini, ki so bili v naši službi, so imeli nalogo, da so te "starine" izkopali, kadar smo mi videli, da je pravi trenotek za to; vse to se je seveda dogajalo s pomočjo javnosti. . ." Ferraguta je zanimalo pri tem pripovedovanju samo besedica "mi," katero je vedno izgovarjala Freya. Kdo je torej fa-briciral te peruanske starine? Ali morda njen mož, učenjak? Ne," je rekla Freya mirno, "to je bil nekdo drugi . . . neki umetnik iz Monakovega. Imel je nekoliko daru za slikarstvo,1 toda tem večjo trgovsko žilo. Iz Peru smo se vrnili z mumijo nekega Inke, s katero smo obšli vse evropske muzeje, vendar pa nismo našli nikogar, ki bi jo bil voljan kupiti, čuvali smo tega Inka v naši sobi, v hotelu, ko je. Toda Ferraguta niso zanimali doživljaji tega mrtvega monarha. šlo mu je* nekaj drugega po glavi: človek iz Monakovega. . . Torej zopet eden . . . Vsako Fre-yino pripovedovanje mu je odkrivalo po enega novega predhodnika. Ko sta od'šla iz krčme, je bil kapetan tih in mrk. Freya pa se je smejala svojim spominom, zabavaj oč se s tem, česar se je še spominjala glede onega mrtvega Inka . . . t Ulisej je nenadoma popadel gnev . . . Holandski oficir, učenj ak-pr i rodoslovec, pevec-teno-rist, ki se je ubil s strelom iz revolverja, zdaj pa še ta falzifi-kator starin . . . Koliko, vraga, pa je imela ona moških v svojem življenju? In koliko mu jih je še mislila odkriti? čemu jih ne odkrije vse naenkrat? Freya se je začudila sili njegovega gneva. Ta gnev jo je plašil. Nato pa se je obesila na njegovo roko, nagnila svoj obraz k njegovemu in rekla: "Ti si ljubosumen! Moj morski volk je ljubosumen! Ampak kar še govori! Ti ne veš, kako srečna sem, ko te poslušam. Karaj me! Bij me! Zdaj je prvikrat da vidim ljubosumnega moškega. Ah, vi južnjaki! Ni Čudno, če vas ženske obožavajo!" In govorila je resnico. Občutila je nekaj novega pred tem njegovim moškim gnevom, ki ga je izzval ljubezenski spor. Ulisej se je tako zelo razlikoval od vseh onih moških, ki jih je doslej poznala: od onih hladnih, in-diferentnih, sebičnih mož. "Moj Ferragut! Kako te ljubim! Hiti, hiti! Moram te nagraditi za to!" Bila sta pravkar v središču mesta, na vogalu neke strme ulice. Ona ga potisne naprej, in komaj sta storila nekaj korakov v to mračno ulico, ga Freya objame, mu obrne obraz proti svetilki ter mu da enega onih poljubov, ki so spravljali Uliseja v blaznost. Mornar se je nekoliko pomiril, toda še vedno ji je delal očitke. Hotel je biti na vsak način na čistem glede ljubimcev, ki jih je imela Freya pred njim. "Jaz te hočem poznati!" je rekel. "Moram te poznati, ker imam pravico za to, kajti sedaj si moja!" Ta njegova pravica, izgovorjena z neko otroško trdovrat-nostjo, je storila, da se je Freya bolno nasmehnila. , "Čemu hočeš vedeti to?" ,ie vprašala ter povesila glavo. "Kaj ti bo to koristilo? . . . Resnica je na mestu v vseh drugih prilikah življenja, ni pa na mestu v ljubezni. čuj me in odbij od sebe te misli glede preteklosti. Ali ti ni dovolj sedanjost? Ali nisi srečen?" In da bi mu dokazala, da ničesar ne' manjka njegovi sreči, je Freya izpolnila to noč z brezkončnimi misterijem divjega sladostrastja, ki je zazibalo Uliseja v težko-sladek sen. Polastil se ga je občutek, da je ponižan. Oboževal in hkrati preklinjal je ženo, ki je spala poleg njega . . . čutil je, da se ne more odtrgati od nje. Njemu, ki se je še pred kratkim časom smatral za človeka močne volje, se je zdelo, da mora zdaj zapla- kati kot dete, če bi ona rekla, da odide. Včasih je Ulisej vpraševal svojo ljubico o njenem sedanjem življenju. Zanimali so ga tajin-stveni doktoričini posli, pa je hotel izvedeti, v koliko je pri njih soudeležena Freya. Njeni odgovori so bili pomanjkljivi in nepopolni. "Jaz samo poslušam doktorico, ki zna vse." Ne, njena prijateljica ni mogla znati vsega. Nad njo so stali grof in še drugi, ki so odčasa do časa obiskovali, kakor potniki, ki se ustavljajo na svojem potovanju. In veriga teh agentov se je izgubljala v tajinstvenih viši nah, in Freya je prebledela, kadar je o njih govorila. Njej je bilo dovoljeno govoriti samo o svojih lastnih poslih, in to je ona delala diskretno, na-^tejajoč postopanje, ki ga je upotrebljevala, toda nikoli ni imenovala svojih sodelavcev, kakor tudi ne s vrhe tega delovanja. Sicer pa je največkrat.delovala, ne da bi vedela, kakšen bo rezultat njenih naporov; bila je kakor kolo ogromnega stroja, ki je sicer poznala svoje delovanje, ni pa poznala ostalega mehanizma in svrhe njegovega kre-tanja. Ulisej se je čudoma čudil sredstvom, katerih so se posluževali agent je špijonaže. "Saj to je feljtonski roman: to so smešna sredstva, katerih še lahko vsak nauči iz knjige ir. melodrame." Freya je pritrdila. Saj baš zato so se jih posluževali. Nato mu je pokazala svoje starejše slike. Nekatere so bile vzete na Japonskem, druge v Transvalu. 'Jaz sem bila že povsod," je rekla ponosno. "Tudi v Parizu?" je vprašal kapetan. Ona ni takoj odgovorila, končno pa je prikimala z glavo. Da, bila je često v Parizu. V juliju leta 1914 je stanovala v Grand hotelu. K sreči je bila obveščena dva dni pred napovedjo vojne, da je mogla pobegniti in da ji ni bilo treba iti v koncentracijski tabor . . . Toda o tem ni hotela govoriti. Bila je obširna, kadar je govorila o svojih davnih poslih, kadar pa je šlo za njene nedavne delavnosti, pa je bila molčeča, kakor da bi ji besedo zadrževala neka nepoznana bojazen. Doktorica ni zdaj več podvze-mala potovanj. Toda zato se je pa zdaj 'število njenih obiskovalcev povečalo. Včasih, kadar se je Ulisej odločil, da gre k doktorici, ga je Freya zadržala: "Ne hodi tja . . . Ona se posvetuje. . ." Večkrat je Ulisej videl, kako so se zaprla vrata doktoričine pisarne za skupino ljudi, ki so izgledali kot Nemci in ki so priha- jali sem po doktoričina navodila. Doktorica je bila zadnje čase mnogo bolj resna in v skrbeh, kakor navadno. Oči so ji včasih raztreseno obvisele zdaj na ka-petanu, zdaj na Freyi, kakor da nikogar izmed njiju ne vidi. "Slabi glasovi prihajajo iz Rima!" je rekla Freya svqjemu ljubimcu. "Izmuzniti se nam hočejo ti prokleti mandolisti." Ulisej je prizel iznova sanjati o mirnem življenju ob domačem ognjišču. Včasih je pričel premišljevati, kako dolgo bo še trajalo to njegovo sladko suženjstvo. Kako dolgo že živi s Freyo? "štirinajst dni," mu je odgovarjala ljubica. Toda on je ponovno računal, nakar mu je ona zatrdila, da so pretekli trije tedni, odkar je Mare Nostrum odplul iz Neaplja. "Tudi jaz bom moral oditL" je rekel Ferragut v zadregi. ' V Barceloni me čakajo in prejel nisem nobenih vesti . . . Kaj bo z mojo ladjo?" Mlada žena se je delala, da je raztresena; pretvarjala se je, da ne sliši njegovih bojazljivih na-migavanj. Nekega večera pa mu je kategorično rekla: "Približuje se trenotek, da izplniš svojo besedo in da se žrtvuješ zame. Zatem odideš lahko v Barcelono, jaz pa--jaz pa grem za teboj, -če ne tam, se bova pa kje drugje sestala. Svet je velik." Ali je slutila, kaj ji nudi bodočnost? Njena misel ni šla preko te žrtve, ki jo je zahtevala <}d Uliseja. Drugega dne zvečer sta poklicala doktorica in grof kapetana. Doktoričin glas, ki je bil vedno ljubezniv in pokroviteljski, je imel tega večera ukazujoči ton, "Vse je gotovo, kapetan." Ker se ne more poslužiti lastnega parnika,- mu je ona našla drugo ladjo. Zdaj naj se ravna po grofovih navodilih. Grof mu bo označil ladjo, na kateri bo on. Ferragut, prevzel poveljstvo. Oba moža sta zatem odšla ven. Bilo je zdaj prvikrat, da je še) Ulisej na ulico brez Freye, in je, kljub svoji ljubezni do nje, občutil nekako blagodejno svobodo. (Dalje prihodnjič) I i I g I 1 1 g 8 I i i i SL Izdelujem vsakovrstna CEMENTNA DELA, kot hodnike, driveways, garaže itd., na Oahka odplačila. Delo izvrstno, točno in garantirano, ter ste lahko gotovi, da boste popolnoma zadovoljni. Se priporočam. A. MAINAR 8 j 1 I II g 1 8 i I i | 1119 Addison Road ENdicott 4371 i | DOBER PREMOG! I (©) Točna postrežba! ® ® The IIill Coal Co. ® (©) I2