LETO XIX. ŠTEV. 545
Trst v trikotu Italija-Avstrija-Jugoslavija
Vodilno gibalo modre tržaške gospodarske politike mora biti iskanje poti, da se razbije carinski obroč okoli Trsta, ki se razteza po politični meji, postavljeni z mirovno pogodbo po drugi svetovni vojni, ker je ta obroč odrezal Trst od njegovega naravnega zaledja. V tem pogledu je bil storjen velik, korak s sporazumom o trgovini med obmejnimi področji, ki z listama C in D predvideva tudi brezcarinsko izmenjavo. Velikega pomena vsaj za trgovino na drobno je tudi sporazum o maloobmejnem osebnem prome tu, ki se od leta do leta izpo polnjuje, da bi se obmejni stiki čimbolj olajšali. (Pobude za pospeševanje turizma ob meji še niso povsem dozorele). Iz iste perspektive, da bi se namreč vzpostavilo čim tesnejše in čim širše področje zajemajoče gospodarsko sodelovanje, izfr.ja pobuda za ustanovitev sejma «Alpe-Adria», ki je pritegnila k sodelovanju ves ozemeljski trikot tržaškega neposrednega zaledja: deželo Furlanijo Julijsko krajino, Slovenijo (z delom Ilr-vatske) in Koroško.
To gospodarsko sodelovanje, ki se v zadnjem času širi od trgovinskega tudi na industrijsko področje v obmejnem trikotu, ne ovirajo samo običajne carine treh prizadetih držav, temveč zožuje svobodno carinsko politiko teh držav tudi okolnost, da te pripadajo k različnim gospodarskim skupnostim mednarodne narave: Italija (s Furlanijo-Julijsko krajino) k Evropski gospodarski skupnosti in Avstrija k Evropskemu združenju za svobodno trgovino (EFTA), medtem ko je Jugoslavija nekako nevtralna, a ima svojega stalnega opazovalca in sodelavca v Svetu za vzajemno gospodarsko pomoč ter v zadnjem času čedalje bolj utrjuje svoje gospodarske stike z vzhodnoevropskimi državami.
Spričo takšnega položaja je treba prav z vidika ožjih gospodarskih interesov Trsta, pa tudi vse samoupravne dežele Pozdraviti nastop predsednika tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassija na zadnjem sestanku petih zbornic v Gorici (iz Trsta, Gorice in Vidma ter Ljubljane in Zagreba), da je namreč treba gospodarskemu sodelovanju v obmejnem trikotu (I-talije, Jugoslavije in Avstrije) iskati novo širšo podlago. Naloga gospodarskih predstavnikov treh obmejnih dežel je, da proučijo nove možnosti še tesnejšega sodelovanja in s stvarnimi predlogi naj osrednje oblasti pripomorejo k odstranitvi vseh ovir, ki so na poti takšnemu sodelovanju.
Po našem mnenju bi to prizadevanje ne smelo zadeti na posebne ovire tudi glede na to, da od časa do časa na mednarodnih sestankih ponavljajo misel, da je treba najti osnovo, za ’sodelovanje med EGS in EF-' TA. (Značilna je v tem pogledu tudi želja angleškega ministrskega predsednika Wilsona, naj bi EGS čimprej prebrodila najnovejšo krizo). Na drugi strani že rimska pogodba o Evropski gospodarski skupnosti predvideva možnost, da članice EGS dovolijo v posebnih sporazumih obmejnim področjem iste carinske ugodnosti, ki so jih deležne same v notranji medsebojni izmenjavi.
Ta prizadevanja, da se Trst čimbolj vključi v obmejno gospodarsko sodelovanje ter se mu tako odprejo poti v širše zaledje, so toliko bolj upravičena in nujna, ker je splahnelo upanje, da bi bil Trst deležen kakšnih posebnih ugodnosti v samem okviru Evropske gospodarske skupnosti. Rim bi moral ta prizadevanja samo podpreti ter si tako olajšati breme odgovornosti za tržaško gospodarsko krizo.
MEŠANI odbor ZA krajevno INDUSTRIJSKO SODELOVANJE
Na zadnjem sestanku petih Zbornic (vseh treh zbornic dežele Furlamij e-Julijske krajine, Slovenije in Hrvatske) v Gorici So se domenili, da se ustanovi mešan odbor iz predstavnikov teh zbornic, ki bi dajal pobude za industrijsko sodelovanje predvsem na področju teh zbornic ter z informacijami kakor koli podpiral prizadevanje industrijskih podjetij s te in one strani meje, da bi navezala stike za industrijsko sodelovanje.
LETOŠNJI ŽITNI PREDELEK V ITALIJI IZREDEN
Po najnovejših vesteh z italijanskega kmetijskega ministrstva naj bi letošnji žitni pridelek v Italiji dosegel rekordno vsno 93 do 94 mlijonov stotov, bi pomenilo kar okrog 10 milijonov stotov več kakor lani, ko so pridelali samo 85,823.000 stotov žita. Tudi povprečni pridelek žita na hektar naj bi bil letos višji od lanskega in sicer naj bi znašal 21,22 'stota proti
19,5	stota lani.
GOSPODARSTVO
CENA LIR 35	POŠT. PLAČ. V GOT.	PETEK, 16. JULIJA 1965	SPE1). IN ABB. POSTALE GR. 11	TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
EGS išče kompromis
Gospodarstvo njenih članic močno povezano - Za kaj pravzaprav gre
Že v svojem zadnjem poročilu o najinovejši krizi, ki se je nenadoma pojavila v Evropski gospodarski skupnosti, smo ugotovili, da kljub resnosti ne bo kriza povzročila dokončnega razkola med Francijo in ostalimi članicami skupnosti. Naj poudarimo takoj, da se je belgijski zunanji minister Spaak na seji zunanjih ministrov v Bruslju postavil na stran Francije. Med tem časom je postalo še bolj jasno, da se je gospodarstvo šestih držav članic EGS že tako prilagodilo okviru Evropske skupnosti in medsebojno se tako povezalo, da bi dokončen razkol in razpad EGS povzročil preveliko gospodarsko škodo posameznim članicam. Takoj po začasnem prelomu in odhodu francoskih izvedencev in še posebno francoskega poslanika pri EGS so se iz francoske javnosti, zlasti s strani predstavnikov kmetijskih organizacij pojavili močni pomisleki, lahko bi rekli, protesti proti namenu, da bi se EGS razbila. Že minister za industrijo Bokanovski je moral takoj po prelomu naglasiti, da bi morale tudi v primeru dokončnega razhoda ostati v veljavi dosedanje dogovorjene carinske tarife!
V igri so velikanske koristi ne samo ostalih držav, temveč tudi Francije. Francija je že iz-vojevala velike koncesije za svoje kmetijstvo, ki mu je zagotovila velik trg ostalih držav Evropske gospodarske skupnosti. Kako velik obseg je teh koristi, vidimo že iz dejstva, da je francoski finančni minister kredit 700 milijonov francoskih frankov, ki je bil odslej namenjen vzdrževanju kmetijskih cen v Franciji, po sklepu vlade
Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher je odgovoril na več vprašanj urednika jugoslovanske televizije, ki zadevajo naj novejše preosnove v jugoslovanskem gospodarstvu. Njegove izjave so toliko bolj pomembne, ker zavzema podpredsednik Kraigher vidno mesto med jugoslovanskimi državniki in gospodarstveniki, ki pripravljajo sedanje gospodarske preosnove ter odločajo o njihovem izvajanju.
Podpredsednik je pripomnil, da ne gre morda samo za vprašanje devizne preosnove, temveč so gospodarske preosnove globlje in širše. Gre za odpravo neskladnosti v cenah; nekatere cene zlasti surovin, reprodukcijskega materiala, kmetijskih pridelkov, prevoznih in drugih storitev ter energije so prenizke v primeri s cenami končnih proizvodov, predvsem potrošnega blaga. Te neskladnosti je treba odpraviti.
Neskladnost v cenah je dovedla do neracionalnega izkoriščanja primernih proizvodov na eni strani, na drugi pa do sistema delitve, ki bistveno moti odnose v gospodarjenju v vsej predelovalni industriji. Glavni namen je začeti hiter proces intenzivnejšega gospodarjenja. To je pogoj za širše vključevanje jugoslovanskega gospodarstva v svetovni trg in nasprotno, širše vključevanje tega gospodarstva v svetovni trg je pogoj za začetek procesa intenviznejšega gospodarjenja, racionalizacije in modernizacije gospodarstva. To zahteva širši trg, kakor je jugoslovanski.
Zgrešeno bi bilo misliti, da so spremembe posledica napak v investicijski politiki in sploh v razvojni politiki. Začasne sla-
povišal na 1100 milijonov frankov; francoska vlada je hotela Evropski gospodarski skupnosti pokazati, da si upa sama rešiti vprašanje preobilice in razpečavanja kmetijskih pridelkov, torej izven Evropske gospodarske skupnosti. To je bila sicer močna poteza, toda pariški listi opozarjajo, da so takšne poteze predrage in da je bolje iskati z ostalimi državami Evropske gospodarske skupnosti pameten kompromis. Ta je toliko bolj potreben, ker je Francija začela izvajati širokopotezen načrt za obnovo svojega kmetijstva, ki bo tako lahko še pomnožilo svoje pridelke. Zato se za Francijo toliko bolj postavlja vprašanje: kam s temi pridelki, ako bi se jim zaprl trg Evropske gospodarske skupnosti?
POSREDOVANJE TUJIH
DRŽAVNIKOV V PARIZU
Sestanek Atlantske zveze v Parizu (Nato), na katerega so prišli tudi zunanji ministri nekaterih držav, je ustvaril lepo priložnost za razgovore tudi o krizi v EGS. Zunanji minister Couve de Murville je tako sprejel nizozemskega zunanjega ministra Lunsa, nato Spaaka ter italijanskega zunanjega ministra Fanfanija, ki so mu lahko pojasnili gledišče svojih vlad. Francoska vlada je nekako še zaprta, vendar ni dvoma, da je pripravljena na kompromis.
ZA KAJ PRAVZAPRAV GRE
Za bolje razumevanje vsega problema moramo upoštevati, da gre pravzaprav za dve vprašanji: na eni strani bi bilo treba do 30. junija 1965 doseči sporazum glede financiranja izvaja-
bosti so nujna posledica dvajsetletnega izredno dinamičnega gospodarskega razvoja v Jugoslaviji.
Boris Kraigher je nato dejal, da je gospodarstvo v svojem naglem razvoju ustvarilo velike rezerve dvatisoč milijard neak-tiviranih investicij ter v zalogah in nedokončani proizvodnji 3000 milijard dinarjev; z aktiviranjem teh rezerv bo možno izvršiti nameravane reforme, med temi tudi devizno. Podpredsednik je obširno razložil razne davčne spremembe, kakor odpravo prispevka iz dohodka, prenos prometnega davka iz proizvodnje v potrošnjo itd. Namen gospodarskih pre-osnov je v tem, da dosežemo večje izkoriščanje zmogljivosti.
VELIKE ZGUBE ZARADI
ELEMENTARNIH NESREČ
Podpredsednik je tudi opozoril na velike zgube, ki so jih v zadnjih letih povzročile jugoslovanskemu gospodarstvu elementarne nezgode kakor povodnji v Zagrebu in letos na področjih ob Donavi in Dravi, pa tudi potres v Skopju. V zadnjih treh letih so te zgube znašale okoli 1000 milijard dinarjev.
DONAVA IN DRAVA —
240 MILIJARD ŠKODE
Iz Beograda poročajo, da so poplave Donave in Drave v zadnjih treh mesecih povzročile silno škodo na kmetijskih pridelkih in stavbah, ki jo oblasti cenijo na 240 milijard dinarjev. Voda je razrušila okoli 5000 hiš ter poplavila okoli 300.000 hektarov bogate zemlje. Jugoslavija je doslej prejela od mednarodnega rdečega križa 265 milijonov dinarjev pomoči.
nja načrtov kmetijske politike Evropske gospodarske skupnosti — na osnovi dogovorov v letu 1962-63 — na drugi strani se manj konkretno postavlja vprašanje samega ustroja Evropske gospodarske skupnosti, to je, ali naj ta teži za popolno integracijo (stopitev), ki bi zahtevala odpoved določenim vrhovnostim s strani njenih članic, ali pa naj se zadovolji z obliko nekakšne konfederacije med posameznimi državami članicami, ki bi upoštevala francoske zahteve. V smislu francoskih zahtev mora ostati suverenost posameznih članic neokrnjena. Francozi odbijajo «super-nacionalnost» nove skupnosti Ta supemacionalnost bi se po načrtih Nemčije in Italije ter še dveh drugih manjših držav (Belgije in Luksemburga) izražala v evropskem parlamentu, ki bi imel pravico nadziranja nad delovanjem. EGS in njenimi financami. Od parlamenta bi bila odvisna tudi komisija (izvršni odbor) Evropske gospodarske skupnosti, ki jo danes vodi prof. Hallstein (Nemec). Evropski parlament bi nadziral izvajanje proračuna EGS, ki bi bil neodvisen od posameznih držav, a začasno tudi kmetijskega sklada.
Temu nasprotno zahtevajo Francozi, naj ostanejo pravice ministrskega sveta EGS (to je predstavnikov vlad posameznih držav) neokrnjene. Ministrskemu svetu se mora podrediti tudi komisija EGS. Posamezne države (Francija) hočejo ohraniti pravico, da njihovi predstavniki z neomejenimi pooblastili posegajo v delovanje komisije in EGS sploh. Vse kaže, da je de Gaulle tudi velik nasprotnik samega prof. Hallsteina, češ da si je komisija pod njegovirp vodstvom prisvojila pravice, ji ne pripadajo.
V ČEM BI BIL
SPORAZUM MOGOČ
Kompromis med Francijo in ostalimi državami naj bi se izvedel takole: Vprašanje notranjega ustroja — integracije ah kooperacije — naj bi pustili trenutno ob strani; lotili naj bi se ga pozneje in v tem pogledu je Francija — vsaj tako poročajo nekateri listi — pripravljena na nekakšne koncesije. Takoj pa se da rešiti vprašanje financiranja izvajanja načrtov kmetijske politike EGS. Če ni
(Nadaljevanje na 2. strani)
Plačilna bilanca za mesec maj tega leta je letos za Italijo izredno aktivna, in sicer znaša prebitek 104,7 milijarde lir (aprila 1965 67,86 in maja 1964 34,74 milijarde lir). Ta rezultat je bil dosežen zaradi izredno majhnega primanjkljaja v italijanski trgovinski bilanci v tem mesecu; ta je bila s svoje strani zelo ugodna, in sicer zaradi stavke italijanskih carinarjev. V resnici je izvoz meseca aprila dosegel 717 milijard lir, vrednost izvoza v mesecu maju pa 347 milijard; na drugi strani je Italija aprila uvozila za 780 milijard lir blaga, v maju pa samo za 337 milijard.
Druge postavke plačilne bilance so bile bolj redne in zadovoljive. Dohodki od turizma so znašali 45,9 milijarde lir, maja 1964 pa 35,6 milijarde. Na podlagi teh rezultatov se je prebitek v plačilni bilanci v prvih petih mesecih tega leta dvignil na 215 milijard lir, medtem ko je bila v istem času lanskega
Čukotka - nova sovjetska zlata jama
V zadnjih petih letih se je pridobivanje zlata v Sovjetski zvezi premaknilo s področij Bo-daiba in Al dana na Jakutskem proti severovzhodu države, kjer je nastalo novo središče te industrijske veje: ob čukotki ležeča naselbina Bilibino. Enkrat ali dvakrat na teden odletijo od tu težka tovorna letala, ki prevažajo zlato v oklopne kleti »Državnega valutnega skladati Sovjetske zveze. Eden najvož-nejših sovjetskih strokovnjakov za zlato je označil jeseni 1964 ležišča zlata v BiJ.ibinu za nenavadno velika. Ta ležišča pa predstavljajo poleg tega le en del tamošnjih zemeljskih zakladov.. Nadaljnja ležišča zlata so našli na področju pomorskega pristanišča Pevek. Drugo skupino velikih ležišč so odkrili v bližini mesta Anadir ob Čukotki. Vsa ta ležišča ležijo okoli polotoka čukčen. Bogastvo čukot-ke pa ne obstaja le v zlatu, amnak tudi v zelo bogatih ležiščih kositra, živega srebra in volframa, ki so jih prav tako že začeli izkoriščati.
Novo središče sovjetske industrije zlata raste izredno hitro. Na vzhodnem robu Bilibina gradijo sedaj na bregu polarne reke petnadstropne hiše, katerih stanovanja bodo res sodobno urejena. V enem ali dveh letih se bo prebivalstvo Bilibina podvojilo. Na ležiščih ču-kotke je vse glavno delo mehanizirano. Ladje z električnimi bagri za pranje zlata, gosenice za izravnavanje terena, ru-dosledni stroji in še drugi na-domestujejo ročno delo. Zaposlenih je več tisoč delavcev, ki seveda živijo na polarnem področju pod težkimi pogoji. Trenutno je zaposlenih pri pridobivanju zlate rude nad 850 ladij z bagri, ki pridobivajo dve tretjini sovjetskega odkopa zlata.
Količina proizvodnje zlata je bila v Sovjetski zvezi vedno državna tajnost. Kljub temu je nekaj opornih točk za približno izračunanje odkopa zlata. Cenijo, da doseže vsa proizvodnja od 311 do 393 ton na leto. Na severovzhodu pridobijo sedaj na leto več kot 130 ton. Ruski strokovnjaki menijo, da zadoščajo zaloge tudi pri tej visoki proizvodnji za več kot deset let.	(n)
BP ITALIANA
Bilanca družbe BP (British Petroleum) Italiana za lansko leto zaključila z izgubo 387 milijonov lir, medtem ko je izguba v letu 1963 znašala 354 milijonov lir.
leta plačilna bilanca za 228 milijard lir pasivna.
ZGUBA V TOVARNI
«LANCIA«
Bilanca avtomobilske tovarne «Lancia» za leto 1964 se je zaključila z zgubo 3 milijard 576 milijonov lir. medtem ko je družba v letu 1963 imela 109 milijonov dobička. Ta zguba je nastala tudi zaradi tega, ker so 2 milijardi 8 milijonov lir dodelili za amortizacacijo (leta 1963 dve milijardi 732 milijonov lir). Lansko zgubo bodo deloma pokrili z dobički iz prejšnjih let (340 milijonov lir). Lansko leto je bilo za vso italijansko avtomobilsko industrijo dokaj težavno zaradi protikonjunkturnih ukrepov rimske vlade.
PROIZVODNJA ŽIVEGA SREBRA RASTE Italija je v prvih treh mesecih letos proizvedla 521 ton živega srebra proti 502 tonama v prvem trimesečju lani. živo-srebrne rude je pridobila 72.864 ton proti lanskim 71.945.
POJASNILA PODPREDSEDNIKA B. KRAIGHERJA
Jugoslavija se vključuje v mednarodni trg
Carinska stavka in italijanska plačilna bilanca
iv.
PRIMORCI SO SE PO VOJNI
RAZPRŠILI.
A ko se je začela leta 1941 okupacija, so bili sicer večinoma za osvobodilno fronto, niso pa odšli v partizane, ker so že prešli večinoma trideseto leto starosti ter si postavili družine; kasneje ob osvoboditvi jih je le nekaj ducatov odšlo v Trst, drugi pa so pognali korenine v Beogradu, ker so tu živeli med 20—40 leti in jim je Beograd postal druga domovina. (Ob tej priložnosti je treba vendar zabeležiti, da je več sinov primorskih priseljencev prostovoljno odšlo v poseben slovenski bataljon, ki se je po svoboditvi formiral v Beogradu ter je novembra 1944 odšel na fronto na postojanke severno od Beograda).
«Ne ločiš jih, mi je rekel rahlo okajeni moj znanec, in zato malce zajedljiv, od drugih srbskih, hrvatskih ali drugih Beograjčanov. Govorijo takšno slovenščino kakor jaz, bogati, vsaka tretja beseda je beograjska; kadar srečajo znanca iz Slovenije, poznanika iz starih vremena. Precej sto jih je še teh postaranih Istranov in Kraševcev, ki so nekateri upokojenci, drugi pa vlečejo naprej po hišicah svoje življenje in t°ži.|° čez sedanje vino po lokalih, čez cene in slabo gospodarstvo po podjetjih, skratka,
Albert jjj Rejec |
S POTOVANJA PO JUCOSLA VUl
Pri naših južnih bratih
tičijo do vrata v beograjski problematiki, a na Primorsko ali celo v Trst se peljejo vsakih nekaj let poleti s sindikalno znižano vožnjo do Sežane, nato pa naprej k sorodnikom in prijateljem. Sicer pa, mi je rekel, koliko se je pa vrnilo teh 70.000 primorskih izseljencev v Jugoslaviji nazaj v svoje kraje, od koder so jih pregnali fašisti? Predolgo je trajalo 20—25 let fašističnega režima, in kdo bi jim ustvaril službena mesta, delo, vse tisto, kar so zasedli v teh desetletjih po Trstu in v Gorici priseljenci iz notranjosti Italije? A tudi sami so se spremenili in prevzeli običaje, a kar je še več, jedilni list te bogate podonavske pokrajine... Ta je pač drugačna kakor kamnita revščina na Primorskem.))
NOBENE OVIRE ZA
CIVILISTOVO NOGO NA
KALEMEGDANU
Odhajal sem skozi vrata, ne da bi se poslovil od njega, a še je mrmral: «Tako se emigracija pretaplja...)) in mi odkrival nove perspektive, jaz pa sem hitel najprej na znana beograj-
ska sprehajališča in izletne točke. Do Kalemegdana, do trdnjave nad sovodnjem Save in Donave sem rabil pol ure preko raznih teras. Zdaj je, šele prav zadnje mesece ves velikanski trdnjavski prostor vendarle o-proščen vseh vojaških obremenitev in ne zaustavlja nikjer sprehajalca nobena straža in noben napis, da je prehod prepovedan.
Verjetno, da je preteklo v burni kalemegdanski zgodovini precej stoletij, odkar tod sme spet hoditi prosta civilistova noga. Spodnji in Gornji grad sta prosta in še neurejena, kakor jih je pač pustila vojaška uprava. To je še sreča, ker imajo urbanisti pred seboj z ničimer omejene možnosti urediti vse te «kaze-mate in bedeme« raznih srednjeveških trdnjavskih graditeljev tako, kakor se spodobi za ta veličastni prostor. Parka še ni in nič ne ovira pogled na neskončno Donavo, ki je zmeraj taka, kakor da bi jo napenjala velikanska povodenj.
Gledam dol na razrvane ledine Spodnjega gradu, ki jih je zapustila vojaščina. V male sku-
pine se zbirajo ljudje, ki so prišli iskat delo s pobočij Kopa-onika, ravnin Kosmeta, iz kanjonov in stranskih dolin Tare, pa so prinesli s seboj preproste instrumente: gusle in mehove, pa celo svirala ter gibčno poskakujejo na revni mestni travi v ritmu pastirskih kol, ker jim niso samokolnice in lopate gradbenega dela še zavozlale mišic. Pri meni zreta preko ograje dva vojaka, ki imata redke proste ure jugoslovanskih vojakov in gledata z domotožjem v poplavljeno vrbovje onstran Donave. Po govoru slišim, da sta Lali, Srba iz Banata in da jima je že ta kalemegdanski grič spoštovana gora. Pravih starih beograjskih meščanov ni semkaj le redko zaidejo tako daleč, so pač iz mediteranske skupine narodov na jugu, kot Italijani, Grki, južni Francozi, ki ravno ne norijo za naravo. za to modo severnih narodov.
NOGE NOGOMETAŠEV
IN KONJ NA OBEH
STRANEH DEDINJA
Hitim na robu parka na prvi tramvaj in potem še na avtobu-
Francozi se otepajo pritiska ameriških velikanov
Samo v koncentraciji je možen odpor proti ameriškemu velekapitalu
Munchen, junija. Pred kratkim je UNICE (Zveza industrij Evropske gospodarske skupnosti) objavila podatke o družbah z naj večjim prometom v EGS in EFTA (Evropskem združenju za prosto trgovino ter Ameriko) . Od 246 družb, katerih promet presega 250 milijonov
Industrije:
petrolejska
avtomobilska
prehrambena
elektronska
kemična
jeklarska
mehanska
gumi j s ka
dolarjev letno, pripada 127 družb Združenim državam Amerike, 53 državam Evropske skupnosti in 41 državam EFTA. Torej ima v glavnem 65 odsto vseh največjih družb svoj sedež v ZDA Za primerjavo navajamo letni promet (v milijardah dolarjev) teh 246 družb.
ZDA	EGS	EFTA
34,4	6,1	5,0
26,6	6,2	2,0
19,0	2,1	7,0
17.6	4,6	3.7
16.3	7.6	3 5
10.6	10,2	2,8
15.3	0,3	2,1
5,6	1,2	0,8
predavanjem v ameriškem klubu v Parizu, toda dobičke od svojih naložb naj spravijo zopet v Združene ameriške države, da tako po svoje doprinesejo k zboljšanju ameriške plačilne bilance. Ameriški kapital naj bi bil po njegovem dobrodošel v Evropi, ker omogoča izvedbo raznih gospodarskih pobud, toda izvažanje ameriškega kapitala pomeni hkrati povečanje pasivnosti ameriške plačilne bilance. Ameriška vlada pričakuje od svojih državljanov, ki investirajo svoje kapitale v tujim, da to zgubo za ameriško gospodarstvo nadoknadijo z vračanjem dobička od teh naložb v Ameriko. Ni dvoma, da bo prej
SKUPNO
Edino na področju železarske in jeklarske industrije presegajo evropske družbe proizvodnjo ameriških. Na drugih področjih pa je razlika v korist ZDA znatno večia. Naj navedemo le, da vsi trije evropski avtomobilski velikani (Volksvvagen, Fiat in Daimler-Benz) dosežejo le četrtino prometa ameriške General Motors ali polovico Fordovih tovarn. Z ameriškimi jeklarskimi družbami US-Steel in Bethlehem Steel lahko od evropskih družb konkurirajo le nemške- Krupp in Thyssen ter italijanska Finsider.
V nekaterih zapadno - evropskih gospodarskih krogih čedalje bolj kritično gledajo na pronicanje ameriškega kapitala na evropska tla, kot tudi na prodiranje ameriških izvodov. Ta odpor proti Američanom je posebno opaziti v francoskih gospodarskih krogih, medtem ko se zapadno - nemški gospodarstveniki ne bojijo ameriške konkurence, temveč predlagajo, da
145,5	37,5	28,0
bi se med raznimi evropskimi* družbami razvilo večje sodelo vanje, kar naj bi pozneje privedlo do skupnega nastopa na ameriškem kontinentu. Že sedaj Zapadna Nemčija uspešno kon kurira z raznimi industrijskimi izdelki na ameriškem tržišču Nemški gospodarstveniki so na dalje mnenja, da poleg osredo točenja družb bi moralo prit. do večje avtomatizacije, kar b; zmanjšalo proizvodne stroške, hkrati pa bi izboljšali kakovost proizvodov.
M. B.
Investicije v tujini - toda najprej ameriške koristi
Prav je, da Američani investirajo svoje kapitale tudi tujini, oziroma v evropskih industrijskih državah, tako je nekako dejal Andrew F. Brimmer, pomočnik v amerškem ministrstvu za trgovino, med svojim
Sama Amerika predlaga preosnovo valutnega sistema
Svetovno javnost je močno presenetil ameriški minister za finance Henry Fovvler s svojo izjavo, da so Združene ameriške države zdaj pripravljene udeležiti se mednarodne denarne konference, ki bi sklepala o bistvenem zboljšanju mednarodnega denarnega sistema. Fovvler ni povedal, kdaj naj bi bila ta konferenca, pač pa je zatrdil, da bi bila potrebna podrobna priprava za takšno konferenco, ki naj bi jo izvršila posebna komisija; pooblastilo za takšno proučitev bi komisiji določili na letnem občnem zboru Mednarodnega denarnega sklada, ki bo v jeseni. Preden bi sklicali takšno konferenco bi se morali sporazumeti o poglavitnih točkah, da bi tako zagotovili njen uspeh.
Nekaterim izvedencem, ki trdijo, da odkrivajo ukrepi, ki jih je sprejela ameriška vlada za odpravo primanjkljaja v a-meriški plačilni bilanci, določeno protislovje, je minister odgovoril, da je sedanji mednarodni denarni sistem omogočil financiranje ekspanzije, kakršne poprej svetovna trgovina ni doživela. Združene ameriške države so toliko storile za okrepitev tega sistema, da niso zdaj niti potrebne bistvene preosnove, temveč zadostuje okrepiti in zboljšati obstoječe dogovore.
Fovvler je dodal, da se bodo Združene ameriške države posvetovale še z drugimi državami glede predlogov, ki naj jih postavijo na mednarodni konferenci; tako se bo minister sestal z japonskim finančnim ministrom pred skupščino Medna rodnega denarnega sklada, pa tudi s predstavniki skupine desetih. Ameriška vlada je že da-
se, da si ogledam še Dedinje in Topčider, stare parke, gaje in predmestja vil in vojašnic. Izstopim v sredini dedinj skega pobočja in se povežem z množico, ki hiti v razne bolnice na obiske. Nekdanji dvorec Karadjordjev na vrhu Dedinja je postal brezpomembna zgradba v zelenem predmestju velikega novega mesta, ki je tudi tod nasulo vse polno raznih zgradb socialnega in drugega značaja. Z nižje leve strani prihaja bobnenje deset-tisočev, ki vsako nedeljo na velikanskih nogometnih igriščih preživljajo vse nedeljske pol-dneve v temperamentnem sodo-življanju enajsteric v borbi. Ljubljanski stadion «01impije» je v primeri kakor vaška poljana mularije v Malem Mokrem Lugu.
Mimo mnogih vojašnic se spuščam z Dedinja med goste krošnje parka in gozda v Košutnjaku, k pravi in najbolj ljudski izletni točki, najcenejši in naj-bolh, zdravi zabavi Beograda. Tiara vaji neprestano dovažajo družine z otroki, a tudi semkaj prodira hrup množic, ki gledajo tekme, toda tod tekmujejo konji na dirkah in ne gre toliko za čisto športsko uživanje, ampak tudi za vnemo visokih stav, za čar igre in hazarda, ki tako privlači ljudi v vseh velikih mestih.
(Nadaljevanje sledi)
la pobudo za sestavo posvetovalnega odbora za denarna vprašanja, ki mu načeluje M. Dillon.
TEČAJ 35 DOLARJEV
ZA UNČO ZLATA OSTANE
V	ameriških finančnih krogih so mnenja, da bodo Združene ameriške države kljub vsem reformam, do katerih naj bi prišlo, ohranile tečaj 35 dolarjev za unčo zlata. Po njihovem mnenju se je sistem, ki so ga postavili na konferenci v Bret ton Woodsu leta 1944, obnesel šele v zadnjem času se je nakopičil primanjkljaj v ameriški plačilni bilanci; ukrepi, ki jih je ameriška vlada sprejela zg odpravo tega primanjkljaja, so povzročili določene motnje.
V	tej zvezi je Fovvler opozoril na ugoden razvoj ameriške plačilne bilance v drugem trimesečju tega leta, dodal pa je, da si vlada mora prizadevati, da bi v tem pogledu dosegla ustaljenost in ravnotežje.
Vprašanje preosnove mednarodnega denarnega sistema pa tudi likvidnosti proučuje sko raj dve leti skupina desetih industrializiranih držav, v kateri so ZDA, Velika Britanija, Francija, Zah. Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska, Švedska, Kanada in Švica (kot opazovalec) Poročilo te skupine pride na dnevni red bodočega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada v jeseni.
Ravnodušje v Parizu
O predlogu ameriškega financ nega ministra Henryja Fovvler ja, naj se skliče mednarodna konferenca, da bi zboljšali sedanji mednarodni valutni sistem, se v francoskih vladnih krogih še niso izrekli. Vseka kor prevladuje mnenje, da je bil ta predlog v Parizu sprejet ravnodušno, čeprav so prav Francozi že del j časa vztrajali pri zahtevi, da se izvrši odloč na preosnova sedanjega mednarodnega sistema. Znane so zadevne izjave de Gaulla in mini stra Giscarda d’Estainga. Bodoči valutni sistem naj bi po fran coskih predlogih slonel na zlatu, uvedli naj bi »kolektivne denarne enote« (CRU). S prou čevanjem zahtevne preosnove se je že ukvarjal posebni odbor pariškega kluba deseterice, ki pa se v svojih predlogih m zedinil. Zadevo je proučevala posebna skupina strokovnja kov, ki jo je vodil Italijan Ri naldo Ossola. V Parizu ne ver jame j o, da bo možno zbližaL ameriško in francosko stališče glede preosnove mednarodnega valutnega sistema.
Iz Londona poročajo, da bo Velika Britanija podprla ameriški predlog za sklicanje med narodne konference, ki naj skle pa o preosnovi mednarodnega valutnega sistema.
VELIKA TOVARNA AVTOMOBILSKIH VZMETI Na Portugalskem gradijo blizu Lizbone naj večjo tovarno av tomobilskih vzmeti v Evropi Tovarna bo izdelala na dan 20 ton vzmeti, ki jih bodo dobav ljali podružnicam avtomobilskih tovarn Volksvvagen General Mo. tors. Ford, Volvo, Renault in Simca.
(Nadaljevanje na 2. strani)
netse
11
H0H36
Še svitek na glavo!
Pravijo, da okoli 60 odsto žena ima v rokah tudi zakonski mošnjiček, da so torej nekakšni finančni ministri v družini. če so dobre gospodinje, ne bo najnovejša revolucija v modi vrgla iz ravnotežja njihovih financ in možje bomo ostali lahko mirni. Za nov izdatek bodo namreč varčne gospodinje segle po rezervi ter ne bodo skušale še kaj iztisniti iz že istisnjene limone moževih dohodkov. Kaj pa, če so žene slabe gospodinije? Saj zena ne drži vedno treh vogalov hiše pokonci, včasih jih tudi podpira.
V čem je ta nova moda? Še krajša krila? Še globlji «dekolte»? Ne zgoraj ne spodaj se ženska obleka ne da več krajšati, ne toliko zaradi protestov moralistov — navsezadnje je te moda že spravila v pokoj — kolikor zaradi protestov tekstilnih tovarn, ki že tako vzdihujejo o krizi. Moda torej ne bo več rezala, temveč bo nekaj dodala: vrh naravnih ženskih las še lasuljo! Ne nosijo jih namreč sa-filmske igralke — da ne omenjamo navadnih, ki jih naroči režiser — temveč se že bliža dan, ka boste gledali vratarico ali čistilko, ali vsaj njeno hčerko s košatim šopom na glavi povsem druge barve, kakor, da bi si privezala na glavo ježevo kožo ali vsaj svitek bodečih ščetin.
To se je zopet začelo v Parizu, ne morda v Firencah, ki še niso osvojile modnega prvenstva, tudi ne na Dunaju, ki je že davno opehal v tej dirki. Neki pariški krojač je potreboval manekena z lepimi lasmi posebne barve in v sili se je zatekel k starima znankama, sestrama, s katerimi je že prej sodeloval, naj bi mu posredovali dekle s prav takšnimi lasmi, ki bi se prilegali modnemu vzorcu. Deklet in manekenov ne manjka, toda prav s takšnimi lasmi? Iznajdljivi ženski sta prišli na misel, da bi dekletu prilepili na glavo prav takšne naravne lase, kakor si jih je želel krojač, skratka, lasuljo iz naravnih las! Podjetni krojač je zagrabil njihovo misel in vrgel v svet novo modo: lasuljo vrh lastnih las! In ta moda je res praktična: ženskam si ne bo treba več barvati las — pa naj propadejo tovarne barv — lasulje bodo menjale po volji, ne bo jim treba več iskati toalet po svojem obrazu in svojih laseh; menjale bodo lahko lase po toaleti, oziroma po obleki, skladno s prireditvijo, na katere bodo namenje-ne, s sprejemom, obiskom, koncertom ali opero. Nova moda je vžgala: Brigida Bardot si je nabavila kar štiri lasulie, Linda Christian kar 18 in prav toliko Juliette Greco, poroča kronist.
Nova moda, nov zaslužek! Lasulja iz navadnih las stane
25.000	do 250.000 lir, njena cena odvisi od surovine in barve. Surovina je najdražja, tako trdi italijanski poročevalec, a-ko je iz Italije, ker imajo prav Italijanke najlepše lase... Jugoslovanska surovina je že cenejša in še cenejša pa grška, turška in španska ... Patriotizem, vsekakor lepa lastnost! Obstoji resna nevarnost, da bi kdo prišel na misel, da bi u-redil farmo za proizvajanje finih las, v kateri bi pitali dekleta s posebnimi hormoni.
Povpraševanje po dragoceni surovini je izredno, uspeh torej zagotovljen! Ko pa je v polnem obratu že 50 delavnic za proizvodnjo lasulj! Toda kaj porečejo frizerke, če bodo ženske lahko nosile že pripravljene lasulje kar v torbicah? Očitno bodo morale tudi one za modo.
— Ib —
«Ze davno sem povedal Američanom, in to večkrat, da ne razumejo Vzhoda. Prepričan sem, da to velja tudi glede Vietnama» (Bivši predsednik japonske vlade Shigeru Yoshi-da, ki mu je 86 let in je sicer Američanom naklonjen).
•	SESTANEK SARAGAT — DE GAULLE. Napovedan je bil sestanek med predsednikom republike Italije G. Saragatom in predsednikom de Gaullom ob otvoritvi cestnega predora skozi Mont Blanc, ki bo danes. Temu sestanku pripisujejo v političnih krogih velik pomen, češ da je verjetno, da se bosta dotaknila tudi najnovejše krize v Evropski gospodarski skupnosti.
•	DR. KREISKY V SOFIJI. Avstrijski zunanji minister dr. Kreisky je te dni obiskal Bol-garjjo. V Sofiji je imel triurni razgovor z zunanjim ministrom Baševem. Na tiskovni konferenci je nato dr. Kreisky izjavil, da je z izidom tega razgovora zadovoljen. Med pogovorom je ugotovil, da se pogledi obeh ministrov glede vprašanj, ki sta jih obravnavala, ujemajo. Dr. Kreisky je pohvalil bolgarsko balkansko politiko, češ da je pripomogla k pomiritvi na Balkanu. Odnosi med obema državama so izredno prijateljski. Dani so vsi pogoji za nadaljnji razvoj političnih, gospodarskih in kulturnih odnosov. Dr. Krei-sky je še dodal, da je med svojim obiskom podpisal dva važna gospodarska sporazuma z bolgarskimi predstavniki; eden izmed teh se nanaša na dobavo metalurške opreme. Prišlo bo do sodelovanja avstrijske in bolgarske industrije.
•	JUŽNOTIROLSKI POSLANEC IZROČEN SODIŠČU. Parlamentarni odbor, ki je pobla-ščen od rimskega parlamenta, da predlaga izročitev poslancev sodišču, je predložil poslancem, naj dovolijo uvedbo sodnega postopka proti južnotirolskemu poslancu Dietlu. Ta je obtožen, da je nagovarjal južne Tirolce, naj organizirajo atentate. Državni tožilec je uvedel preiskavo proti poslancu Dietlu na podlagi izjav avstrijskega državljana Guentherja Andergassena, voditelja južnotirolskega komiteja BAS, ki je bil aretiran a-prila 1964 v Benetkah. Ander-gassen je policiji izjavil, da ga je Dieti nagovarjal, naj organizira atentate, vendar ne proti o-sebam, Dieti naj bi bil deloval tudi za priznanje načela samoodločbe. Andergassen je pozneje svojo izjavo preklical. ‘Zanimivo je, da je Dieti pred rimskim parlamentom sam podprl zahtevo, naj ga izročijo sodišču. Sodili mu bodo v Milanu, kjer bo hkrati nov večji proces proti južnim Tirolcem. V smislu sklepa rimskega parlamenta se bo Dieti branil na svobodi.
•	«MARINER IV» ,-JE FOTOGRAFIRAL MARSA. Američani so spustili v vesolje satelit «Ma-riner IV» z namenom, da bi fotografiral površino Marsa. V resnici se je ta približal Marsu na razdaljo 9.390 km! To pomeni. da je bil še precej oddaljen od njega ... Poročila zatrjujejo, da je «Mariner IV» fotografiral Marsa, «ako je šlo vse v redu«.
•	ADLAI STEVENSONA JE ZADELA KAP. Na poti iz ameriškega poslaništva v Londonu je na londonski ulici zadela srčna ka.p ameriškega stalnega delegata pri Organizaciji združenih narodov Adlaia Steven-sona. Kljub hitri pomoči je ameriški politik takoj umrl. Bilo mu je 65 let. Stevenson je bil na glasu izvrstnega govornika in reformatorja demokratične stranke, ki si je po njegovem navdihu postavila bolj socialen program. Dvakrat je nastopil z neuspehom kot predsedniški kandidat proti republikancu Eisenhowerju.
•	CIVILNA VLADA V ALŽIRIJI S pooblastilom vsedržavnega revolucionarnega sveta je polkovnik Bumedien sestavil novo civilno vlado, v kateri je 20 ministrov; med temi je 11 novih, ostali pa so sodelovali v prejšnji vladi Ben Bele. Med ministri, ki so ostali na svojem mestu je Abdelaziz Buoteflika minister za zunanje zadeve, ki je bil v sporu z Ben Belo na strani polkovnika Bumediena. Bumedien je postal ministrski predsednik, hkrati pa je ohranil listnico ministra za narodno obrambo; očitno se Burne dien noče odreči opori v vojski, s pomočjo katere je izvršil državni udar. V novi vladi ni Mo-hammedija Saida, nekdanjega podpredsednika bivše Ben Be-love vlade, čeprav je potegnil z Bumedier.om, kakor tudi ne šerifa Balkacema, bivšega ministra za narodno vzgojo. Poznavalci razmer so prepričani, da niti po sestavi civilne vlade ne bodo nastopile nikakšne politične spremembe.
•	DAVID BEN GURION JE ODIGRAL? Dolgoletni izraelski ministrski predsednik David Ben Gurion je v stranki Mapai organiziral lastno krilo proti skupini sedanjega ministrskega predsednika Levija Eshkola. Sto-, ril ie to, ker je hotel pri bodočih parlamentarnih volitvah nastopiti na lastno pest proti Eshkolu. Na seji glavnega odbora stranke je David Ben Gurion- propadel. Proti njemu je glasovalo 203 članov glavnega odbora, zanj na samo 9, a 29 se lih je vzdržalo glasovanja. Praktično pomeni izid glasovanja izključitev Ben Guricna in njegovih pristašev iz stranke. Ta razplet je toliko bolj značilen, ker je stranko Mapai pred 30 leti ustanovil pravzaprav Ben Gurion. Na njenem krmilu je ostal ves ta čas. Do razkola v stranki je prišlo zaradi afere «Lavon».
•	PREDSEDNIŠKE VOLITVE NA PORTUGALSKEM. Na Por-
MEDNARODNA TRGOVINA
Kitajska: 2 milijardi dolarjev za nakup žita
Navzlic naj novejšim pobudam za pospešitev domačega žitnega pridelka bo morala Kitajska tudi letos uvoziti velike količine žitaric iz zahodnih držav. Do tega trenutka je naročila Kitajska na Zahodu že okoli 64 milijonov stotov žita proti izročitvi do konca tega leta, po vsej verjetnosti pa bodo naročila presegla 70 mlij onov stotov. Lani so uvozili Kitajci iz Kanade, Avstralije, Argentine, Mehike in Francije rekordno količino 66 milijonov stotov žita. Po računih zahodnih izvedencev je Kitajska'od leta 1960 dalje nabavila na Zahodu vsako leto povprečno 55 milijonov stotov v vrednosti okrog 2 milijard dolarjev.
Čeprav dajejo Kitajci pri investicijah prednost kmetijstvu pred industrijo, kmetijska proizvodnja le počasi napreduje. Zahodnjaki menijo, da je lanski žitni pridelek Kitajske prekosil samo za 100 milijonov stotov proizvodno povprečje iz let 1953 do 1957. Do izboljšanja je lani vendar prišlo, saj so zabeležili pridelek 1.830 milijonov stotov proti 1.550 mil. stotov v letu 1980. Letošnji pridelek bo po predvidevanju zahodnjakov približno enak kakor lani. Glede na dejstvo, da narašča kitajsko prebivalstvo po trditvah samega premiera ču En Laja za okrog 10 milijonov duš na leto, trdijo na Zahodu, da Se danes Kitajci slabše hranijo kot leta 1957, ko se je začela agitacija «velik skok naprej« za dvig kmetijstva.
Sodelovanje madžarskih podjetij z Zahodom
Prof. Imre Vajda, predsednik Madžarskega društva za narodno gospodarstvo, je mnenja, da bi bilo tudi na Madžarskem možno ustanavljanje mešanih podjetij, v katerih bi sodelovali predstavniki zahodnih dežel in madžarskih podjetij. Tako bi prišlo do trajnega sodelovanja z Zahodom, ki ga hoče Madžarska doseči. V ta namen je možna tudi pravna oblika delniške družbe, ki obstaja tudi po madžarskih zakonih. Izključeno je pa, da bi tako družbo vodil tujec. Vodstvo bi moralo biti zasedeno vsaj paritetno. Glede udeležbe pravi Vajda, da bi morala imeti madžarska država 51 odsto družbinega kapitala. Profesor Vajda je tudi svetovalec madžarskega ministrstva za zunanjo trgovino in je svojo izjavo podal pred majšim krogom inozemskih časnikarjev.
Sodelovanje Zahoda z Madžarsko^-postaja- vedno bolj aktualno. Kot prvo nemško podjetje bodo Renske jeklarne iz Essena od leta 1966 dalje na Madžarskem izdelovale hidravlične tolkače. Podjetje Krupp pa vodi očividno mnogo bolj dalekosežna pogajanja z madžarskim industrijskim kombinatom Csepel pri Budimpešti.
(n)
Poljska želi tesneje sodelovati z zahodnimi podjetji
Poljska obveščevalna agencija PAP poroča, da želijo poljska oodjetja tesneje sodelovati z zahodnimi podjetji, da bi izboljšala izdelovanje gospodinjskih aparatov in drugih industrijskih izdelkov. Tako predvidevajo tudi sodelovanje z zahodno-nem-ško družbo AEG, da bi izdelovali pralne stroje in sesalce prahu. Poljska podjetja se pogaja-
jo s italijansko tvrdko Ducati za licenco, ki bi omogočala izdelovanje avtomatičnih proizvodnih naprav, katera se dajo voditi na transistor, medtem ko bi poljska podjetja ob sodelovanju s francoskimi in angleškimi trvrdkami rada proizvajala najnovejše tipe gramofonov.
Danes odprejo predor skozi Mont Blanc
Danes bosta Giuseppe Saragat in de Gaulle uradno izročila prometu cestni predor pod Mont Blancom, katerega so začeli graditi pred sedmimi leti. Novi predor je dolg 11,6 km, širok 8,60 m (vštevši oba pločnika), njegov naj večji vzpon znaša 2,4 odsto (na francoski strani) in najmanjši 0,25 (na italijanski strani). Predor se na italijanskem ozemlju začenja v Dolini Aosta v višini 1381 m, na francoskem pa pri Chamonixu v višini 1274 m. Prevlečen je s plastjo cementa, ki je debela najmanj 30 cm, največ pa 1 meter, to odvisi pač od trdnosti skalnih plasti, ki pritiskajo na predor. Za dograditev predora so potrebovali 535.000 stotov cementa in 37.000 stotov jekla (vštevši 65.000 debelih žebljev, ki zadržujejo posebno varnostno mrežo, nameščeno tik pod stropom na najšibkejših točkah). Ponekod je obok predora zavarovan v dolžini 30 metrov z jeklenimi obroči, ki ga varujejo pred morebitnimi premiki skalnih plasti. Zgraditev predora je zahtevala 6,3 milijona delovnih ur, stroški pa so znašali okrog 40 milijard lir (po 20 na vsaki strani).
Cestnina še ni bila dokončno določena. Od 16. julija pa do septembra ali morda celo do konca leta, kolikor bo znašala poskusna doba za vožnjo skozi predor bodo vozači po vsej verjetnosti plačevali take-le cestnine : za motocikel — 700 lir, za avtomobil cilindraže okoli 850 —
2.000	lir in za avtomobil cilindraže 2300 — 4.000 lir. Za tovorna vozila bosta veljali dve tarifi, dnevna in nočna. Vozači, ki bodo v istem dnevu vozili skozi predor v obeh smereh, bodo uživali 85 odsto popusta na cestnini, tisti, ki bodo vozili v obeh smereh v dobi največ treh dni pa bodo deležni 50 odsto popusta. . Naj višja dovoljena hitrost v predoru bo znašala 70, najnižja pa 50 km na uro. Razdalja med posameznimi vozili bo morala biti vsaj 100 metrov.

ŠE VEDNO VELIK ODTOK ZLATA IZ AMERIKE. Prejšnji teden so ameriške zlate rezerve nazadovale za 359 milijonov dolarjev ter so tako dosegle najnižjo raven od oktobra 1938, to je 13,9 milijarde dolarjev. Največ ameriškega zlata je prevzel Mednarodni denarni sklad, in sicer 259 milijonov dolarjev, in to v smislu sporazuma iz meseca marca, po katerem so se prispevki ameriške vlade za sklad zvišali v takšnem razmerju.
DOVOLJ DENARJA ZA
JOHNSONOVO POLITIKO
«New York Times» poroča, da so se letos davčni dohodki v Združenih ameriških državah dvignili za 4 milijarde dolarjev, čeprav so bili davki znižani. Računajo, da se bodo davčni dohodki v tem finančnem letu dvignili za 11,5 milijarde lir, kar pomeni za 1,5 milijarde v primeri z lanskim letom.
čbrekov um ne minjje
V Parizu razstava izumov - Lepine
Proti koncu letošnjega maja so odprli na pariškem sejmišču zanimivo razstavo manjših izumov, ki jih pravijo tudi «nate-čaj Lepine«. Louis Lepine je bil policijski prefekt, ki je dal leta 1901 pobudo za poseben natečaj, na katerem bi nagradili najbolj svojevrstne igrače, delo francoskih obrtnikov, šlo je sicer za majhne izdelke, katerih vrednost je znašala tedaj največ 3 do 5 stotink franka, vendar je imel Lepine tak uspeh, da je kaj kmalu prvotni natečaj spremnil v večjo razstavo, pri kateri so jeli sodelovati najbolj znani francoski izumitelji.
tugalskem, kjer vlada dejansko ministrski predsednik Salazar. bodo volitve predsednika republike 25. julija. Edini kandidat je dosedanji predsednik admiral Americo Tomaž, ki je bil izvoljen pred sedmimi leti. Zdaj bodo volili predsednika posredno, torej ne neposredno z glasovanjem vseh volilnih upravičencev v državi. Zadnje volitve leta 1958, pri katerih je kot vodja opozicije nastopil general Humberto Delgado — ta je bil meseca februarja umorjen na špansko - portugalski meji — so bile zelo nemirne. Salazar se je zdaj hotel izogniti podobnim neprijetnim incidentom. Zato bodo zdaj novega predsednika volili posredno, in sicer ho glasovalo 121 poslancev, 200 članov korporativne zbornice, 70 odposlancev portugalskih kolonij in 211 predstavnikov občinskih skupščin.
Letos se vrši razstava že 56-ič. Med naj razvr-ovrstnej Šimi predmeti je prav gotovo mnogo takih, ki jih bodo izumitelji kar naj donosneje vnovčili. Letošnje razstave se je udeležilo nad 500 izumiteljev, od razstavljenih predmetov pa bomo našteli samo nekatere: posebna naprava, ki omogoča povoljno uravnavanje in krajšanja ali daljšanje zvena pri budilkah, varnostna priprava plinske pipe v stanovanjih, posebna očala proti zaslepi j en ju (predvsem so primerna za avtomobilske vozače ponoči, ko jih lahko zaslepi žaromet nasproti vozečega avta), pristroj za semaforje (svetlobne znake na uličnih križiščih), po katerem lahko avtomobilisti natanko izračunajo časovno razdaljo med zeleno in rdečo barvo in svojevrstno varnostno o-kence za blagajnike v bančnih zavodih.
Z MIKROVALOVI
PROTI PTICAM
Z mikrovalovnim stresanjem bodo sedaj pregnali ptice iz bližine pristajalnih in vzletnih stez, če ogrožajo letalski promet Ta novi postopek je razvil »National Aeronautical Esta-blisement of Canada«. S tem načinom, ki so ga že preizkusili pri galebih in golobih, mikrovalovi živali krepko pretresejo; pri tem jim omagajo mišice in po nekaj sekundah se ptice ohromljene zgrudijo. Cim odstavijo oddajnik mikrovalo-vov, si živali spet hitro opomorejo, a njihov organizem ni utrpel nobene škode. Znanstveniki upajo, da se bodo ptice po takih skušnjah izogibale letališč. (n)
Češkoslovaška
za sprostitev zunanje trgovine
Kakor smo poročali v zadnji številki našega lista, so v Rimu pogajanja med italijanskimi in češkoslovaškimi predstavniki za sestavo blagovnih list, ki naj bi veljale za eno leto, in to v smislu dolgoročne trgovinske pogodbe z dne 7. julija 1961. Sedanji enoletni dogovor glede blagovnih list je bil zaključen decembra 1964.
Zanimivo je gledišče Združenja italijanskih trgovcev s steklom in keramiko o dosedanjem razvoju in dosedanjem trgovinskem sistemu med obema državama. Združenje «Assoceramve-tro« je svoje poglede sporočilo v posebnem pismu ministru za zunanjo trgovino. Združenje pripominja, da češkoslovaški predstavniki po vsej verjetnosti zahtevajo sprostitev trgovine z Italijo, kakor so to storili pri pogajanjih z Veliko Britanijo. Tudi združenje je za takšno sprostitev, ker je prepričano, da bi pripomogla k nadaljnjemu razvoju trgovinske izmenjave in ustvarila pogoje tudi za povečanje izvoza iz Italije na češkoslovaško. Italijanski uvoz iz ČSSR naj bi se plačeval po italijanskem uradnem tečaju in ne na dosedanji način. Cene blagu naj bi bile določene «franko italijanska meja« in ne «franko češkoslovaška meja«. Tako bi bil uvoz češkoslovaškega blaga (trgovci »Asoceramvet.ro« uvažajo predvsem razne pritikline za sestavljanje in inštaliranje lestencev ter podoben material) izenačen z uvozom blaga iz drugih držav izven Evropskega gospodarskega tržišča. Ako bi ne bilo možno sprostiti trgovine, potem naj se določeni uvozni kontingenti zvišajo.
Združenje vnovič zahteva znižanje carin in nekatere davčne olajšave. I talij ansko-češkoslova-ška izmenjava na področju stekla in keramike je zelo živahna; toda uvajanje enotne carinske tarife za države Evropske gospodarske skupnosti postavlja tej trgovini, tako ugotavlja združenje, čedalje večje ovire. Po vsej verjetnosti se bo uvoz tega blaga iz držav izven E evropske gospodarske skupnosti v države članice EGS do leta 1967 podražil za 20 odsto zaradi povišanja carinske tarife v primerjavi z uvozom iz držav EGS. Združenje opozarja ministra na to okolnost, ki bo gotovo ovirala trgovinsko izmenjavo med obema državama.
Razstava
češkoslovaškega kristala
Sporedno s filmskim festivalom v Cannesu v Franciji je bila pod pokroviteljstvom domače občine organizirana posebna
razstava češkoslovaškega kristala, in to v enem izmed slovitih hotelov — »Croisette«. Razni lestenci, svetilniki in okraski iz kristala so v razstavnih prostorih ustvarili nenavadno ozračje razkošja. Razstavo je uredil češkoslovaški arhitekt František Cubr, ki je zlasti dal prednost slovitim kristalnim izdelkom, ki so jih Čehi že davno prodajali raznim šejkom, emirom in vladarjem na Srednjem vzhodu. Razkazali so tudi vzorce najdragocenejših kristalov, ki so pripadali angleški kraljici Elizabeti I., papežu Piju II pa tudi francoskemu kralju Ludviku XV. To je bil pravi muzej kristalnih izdelkov, med njimi tudi razne dragocene posode in čaše iz kristala.
• Ta industrija se je na Češkem razvila že pred šestimi stoletji, vendar se je pravi izvoz češkega kristala še posebno na razne tuje dvore začel šele okoli leta 1500. V zadnjih letih se je ta vrsta industrije izpopolnila in pričela izdelovati tudi razne steklene posode in priprave za laboratorije.
Na razstavi v Cannesu je češkoslovaški strokovnjak razkazal povsem praktično, kako se iz stekla izdelujejo razne precizne cevke, med temi tudi poseben tip steklene pipice, ki jo bodo lahko uporabljali po kavarnah in drugih lokalih pri serviranju raznih pijač. Gre za najnovejši tip 'tega pribora, češkoslovaška industrija je že doslej izdelovala okoli 30.000 raznih tipov steklenih priprav.
Pomembna vloga gospodarske zbornice Slovenije
Proizvodno sodelovanje ne pozna političnih meja
PROIZVODNO
SODELOVANJE
Gospodarska zbornica Slovenije posveča veliko pozornost zdru. zevanju in proizvodnemu sodelovanju v gospodarstvu; ker proizvodno sodelovanje igra izredno pomembno vlogo pri prilagoditvi kakovosti in ekonomičnosti proizvodnje zahtevam mednarodnega tržišča ter Dri boljši izrabi obstoječih proizvajalnih zmogljivosti. Razvoj gospodarskih organizacij v Sloveniji je vsa leta po vojni potekal precej avtarkično; zato se je zbornica v zadnjem času zavzemala za pospeševanje industrijske kooperacije. Pri tem pa integracija ni bila vedno u-spešna.
Eden glavnih vzrokov za neuspeh nekaterih integrac:' .b v pomanjkanju prave gospodar: ske osnove in ustreznih ekonomskih analiz ter v pobudah za integracijo, ki so prišla izven delovnih kolektivov. Zbornica brani stališče, da ie kooperacija uspešna le tedaj, če se je lotijo prizadeti delovni kolektivi sami iz zavestno spoznanih in dolgoročnih Gospodarskih koristi. Poslovno sodelovanje mora upoštevati ne samo trenutne komercialne potrebe, temveč tudi perspektivo razvoja sodelujočih podjetij. Sedanji jugoslovanski predpisi o poslovno - tehničnem sodelovanju v glavnem ustrezajo potrebam v gospodarstvu, ker ne predpisuje, jo nikakršnih togih oblik, temveč dopuščajo vsebinsko zelo ši-
Trdna podlaga za industrijsko sodelovanje
Zagotovljen kredit 25 milijonov dolarjev Ustanovljen ilalijansko-jugoslovanski odbor
Za gospodarsko in tehnično (industrijsko) sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, ki so mu bili postavljeni temelji z novembrskim sporazumom lansko leto, so zdaj na prvem zasedanju ita-lij ansko-jugoslovanskega odbora za gospodarsko in tehnično sodelovanje v Beogradu ustvarili stvarno podlago. Končno je bil namreč ustanovljen omenjeni mešani odbor, ki mu je bil dan tudi zadevni pravilnik, na drugi strani pa bodo podjetja, ki s0 pripravljena na industrijsko sodelovanje, lahko črpala sredstva iz kreditov, ki sta jih odobrili obe državi: Italija 20 milijonov dolarjev, Jugoslavija pa 5 milijonov dolarjev. Ta denar naj bo v spodbudo podjetjem, ki želijo vzpostaviti kooperantske odnose, je izjavil šef jugoslovanske delegacije Nikola Džuverovič, tajnik za zunanjo trgovino.
Sovjetski petrolej je poceni
Na svetovni lestvici prva Amerika, druga Sovjetska zveza
Po cenitvi zahodnonemške industrije mineralnih olj se bo pomen izvoza mineralnih olj iz vzhodne v zah. Evropo v prihod, njih letih le malo povečal. Na svetovni lestvici pridobivanja petroleja stoji danes Sovjetska zveza z 223 mil. ton na leto na drugem mestu za Združenimi državami (379 mil. ton) in pred Venezuelo (177 mil ton). Danes izvažajo približno 25 odsto ruske proizvodnje mineralnih olj, od tega dve tretjini na Zahod. Cenijo, da bo letos za izvoz na razpolago 55 mil. ton ruskega petroleja, leta 1970 pa 100 mil. ton. Od tega bo na Zahodno Evropo letos odpadlo 43 mil., ton, leta 1970 pa okoli 72 mil. ton. Uvoz petroleja v zahodnoevropske dežele iz Sovjetske zveze se je v letu 1964 kljub višjim absolutnim količinam povečal le za 2,5 odsto in ne bo po mnenju izvedencev tega odstotka dosti presegel tudi v prihodnjih de-sedih letih.
Glavna kupca ruskega petroleja sta med državami Evropske gospodarske skupnosti Italija s 7,5 mil. ton (19 odsto celotne potrebe) in Nemška zvezna republika s 5 mil. ton (8 odsto celotne potrebe. Finska in Islandija sta ’ze več kot 80 odsto odvisni od «rdečega petroleja«. Sorazmerno visoka sta tudi deleža Avstrije in Grčije z več kot 30 odsto celotne potrebe.
Rusi so začeli svojo petrolejsko ofenzivo leta 1957. Sovjetske izvozne cene so daleč pod svetovnimi cenami petroleja. Razlika v ceni znaša v prid ruskemu petroleju nasproti a-rabskemu povprečno 15 do 20 odsto, najmanj pa 10 odsto. Vendar morajo dežele vzhodnega bloka plačati petrolej še enkrat toliko kot zahodni kupci. Potrebe EGS krijejo sedaj za
8,7	odsto s sovjetskim petrolejem.
Prodajni bojkot arabskih dežel proti Zahodni Nemčiji ni po mnenju nemških strokovnjakov skoraj izvedljiv, ker petroleja, ki je bil poprej namenjen Nemčiji, skoraj ne bo mogoče prodati v vzhodnoevropske dežele.	(n)
Neposredni stiki med sovjetskimi podjetji
Iz Moskve poročajo, da je sovjetska vlada izdelala načrt, ki predvideva popuščanje glede planiranja in nadzorstva v stro-jegradnji s strani državnih organov, to je v eni izmed ključnih industrij v Sovjetski zvezi. O tem načrtu piše glasilo so
vjetslkih sindikatov «Trud» List pripominja, da bo tudi na težko industrijo razširjen sistem neposrednih stikov med proizvajalcem in potrošnikom. Ta sistem uvajajo zdaj postopoma v lahko industrijo. List naglasa, da je treba z vso odločnostjo uvajati nove odnose med podjetji. Treba je odpreti pot vsemu, kar je napredno, učinkovito in ekonomično. Uvajanje neposrednih stikov med proizvodnimi podjetji bo prav gotovo zagotovilo uspeh, trdi list.
«Trud» navaja izjave pomočnika podpredsednika izvršnega sveta Ruske republike A. Dijakova. Ta je izjavil: Podjetje mora delati za ljudstvo in vedno imeti na umu njegove zahteve in koristi ter skrbno proučevati želje potrošnikov. Hitro mora reorganizirati proizvodnjo, ako to zahteva povpraševanje. Podpredsednik je napovedal, da bodo prihodnje leto vsa podjetja, ki proizvajajo potresno blago, prejemala posebna posojila, da bi lahko pospešila proizvodnjo.
Po novem načrtu, ki ga omenja «Trud», bodo podjetja v bodoče imela pravico naročati potrebno, opremo neposredno pri industrijskih podjetjih, ne da bi šla poprej naročila skozi težak vladni aparat.
Ob tej priložnosti je prispel v Beograd italijanski minister za zunanjo trgovino Bernardo Mattarella, ki je vodil italijansko delegacijo. Minister Matta-rella je o zadevnih razgovorih in o sporazumu za sestavo mešanega odbora dal posebno izjavo predstavnikom jugoslovanske radiotelevizije in »Tanjugu«. »Mislim, da so bili razgovori z jugoslovanskimi predstavniki zelo koristni in plodni, je dejal minister. Prepričan sem, da bodo močno spodbudili in odprli nove možnosti za gospodarsko in tehnično sodelovanje med našima državama.«
Sekretar Džuverovič je naglasil, da se gospodarski odnosi med Italijo in Jugoslavijo razvijajo zelo ugodno; o tem priča tudi okolnost, da je Italija na' prvem' mestu v jugoslovanski zunanji trgovini. Vrednost obojestranske blagovne izmenjave je dosegla 306 milijonov dolarjev. Italija in Jugoslavija uspešno sodelujeta tudi na drugih področjih: turizma, prometa, znanosti in tehnike.
V mešanem odboru sta oba omenjena ministra, poleg drugih predstavnikov pa tudi Bojan Bunc, pomočnik gl. ravnatelja Splošne gospodarske banke v Ljubljani.
MINISTER MATTARELLA
PRI KRAIGHERJU
Podpredsednik zveznega izvršnega odbora Boris Kraigher je v soboto sprejel italijanskega ministra za zunanjo trgovino Bernarda Mattarello, ki je prispel v Beograd na čelu italijanske delegacije na zasedanje mešanega jugoslovansko - italijanskega odbora za industrijsko sodelovanje med podjetji obeh držav.
LANSKA INDUSTRIJA KMETIJSKIH STROJEV V EVROPI
Iz zadnje številke mesečnega biltena, ki ga izdaja evropski odbor združenj izdelovalcev kmetijskih strojev izhaja, da so proizvajalci kmetijskih strojev v 11 evropskih deželah članicah omenjenih združenj prodali lansko leto vsega za 1.525 milijard lir strojev ali 8 odsto več kot 1963. leta. Od tega je bilo prodanih za 694 mrd traktorjev in za 830 mrd lir drugih strojev. Izvozili pa so kmetijske stroje v skupni vrednosti 523,1 mrde lir ali približno 11 odsto več kakor leto poprej.
GENOVA NA 5. MESTU MED LUKAMI EGS. Po množini blagovnega prometa (v dovozu in odvozu), ki so ga zabeležili lansko leto v pristaniščih Evropskega skupnega trga, je daleč na prvem mestu Rotterdam (ki je prvo tudi na svetovnem merilu) s 133,5 milijona ton blaga. Sledijo mu po vrsti Antwerpen s 53,5 mil. ton, Marseille s 47,2, Hamburg s 34,4, Genova s 32,3, Wilhelmshaven s 16,4, Bremen s 15,8, Amsterdam s 14,7, Dun-kergue s 13,9 in Emden s 13,1 mil. ton blaga.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje — Severna Evropa:	»Bratstvo«
22. julija;
Proga Jadransko morje — Severna Amerika: »Viševica« 21. julija;
Proga Jadransko morje —
Ciper in Izrael: «Labin» 15. ju-lija/20.julija:
Proga Jadransko ■ morje —
Perzijski zaliv: « U 1 j a n i k »
24./26. julija, »Korana« 25. jul./5. avgusta;
Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Dinara« 26. julija;
LADJE SPLOSNE PLOVBE Motoma ladja »Bled« je zasidrana na Reki. Ladja »Bohinj« pristane danes na Reki, odkoder bo odplula proti Benetkam in Trstu. »Pohorje« je 10. t. m. zapustila Takoradi, nemenjena proti Abibjanu in jadranskim lukam. »Zelengora« je v Trstu, »Bovec« istotako. »Ljubljana« je v preteklih dneh zapustila Salvador, namenjena proti Genovi (kjer se zasidra 24. t. m.) in Jadranu (29. t.m.).
roke možnosti za sklepanje kooperacijskih pogodb.
Previsski proizvodni stroški jugoslovanskih podjetij
Takšna oblika sodelovanje ie primerna tudi za sklepanje pogodb med jugoslovanskimi in inozemskimi podjetji, ki kažejo za to veliko zanimanje. Ugotovljeno je. da inozemski poslovni partnerji upoštevajo proizvodnjo jugoslovanskih podjetij kot tehnološko sposobno za tako sodelovanje, težava ie le v jugoslovanskih sorazmerno visokih proizvodnih stroških in določeni poslovni nesolidnosti glede rokov in nekaterih drugih o-kolnosti. Dosedanje izkušnje na tem področju pa kažejo, da se ta položaj zboljšuje.
Da bi pospešila proizvodno sodelovanje, s tujino, je Gospodarska zbornica Slovenije v minulem leti navezala tesne stike z zbornicami iz Italije in Avstrije, s katerimi je izmenjala več delegacij. Lar.i se je povečalo tudi prizadevanje za pro-izvodno-tehnično sodelovanje z gospodarskimi organizacijami drugih jugoslovanskih republik. Proizvodno sodelovanje, ki sloni na resnični ekonomiki, ne pozna teritorialnih meja. V tej smeri je zabeleženih več zelo uspešnih primerov.
ZNANSTVENO
SODELOVANJE
Zaradi izmenjave znanstvenoraziskovalnih dosežkov v mednarodnem okviru je zbornica po programu Zavoda SR Slovenije za mednarodno tehnično sodelo. vanje pospeševala take povezave tudi z inozemstvom. Treba bo ustvariti neposredno povezavo z nekaterimi državami, ki so že pokazale svojo pripravljenost za tako povezavo. Tudi izmenjava tehničnih dosežkov z vzhodnoevropskimi državami je bila v preteklem letu dokaj uspešna. Za jugoslovansko industrijo postajajo vse pomembnejše izmenjave patentov in licenc.
Od 39 poslovnih gospodarskih združenj na območju Slovenije je le nekaj pravih poslovnih združenj v smislu delitve dela, medtem ko se večina ukvarja s posli blagovnega prometa, prevozom in drugimi storitvami. Po sedanjih predpisih ne smejo poslovna združenja imeti svojih skladov in tako niso vedno dosegla pričakovanega uspeha. Zato se Gospodarska zbornica Slovenije zavzema, da se zakonodajna ureditev poslovnega združenja prilagodi sedanjim potrebam in v materialnem pogledu bolj sprosti.
Raziskava tržišč postaja čedalje bolj pomembna za podjetja, ki nastopajo na zunanjem tržišču. Zbornica smatra, da je zato potreben dober strokovni kader v široki povezavi z u-streznimi inozemskimi viri. Mreža tržnoraziskovalnih ustanov v Sloveniji ne zadovoljuje, prav tako ni dovolj razvita tržna raziskava v samih podjetjih. Ta je omejena le na zbiranje poslovnih ponudb in na prizadevanje za prodajo že proizvedenega blaga, namesto da bi šele omogočila programiranje bodoče proizvodnje in razvoja podjetja na podlagi ugotovljenih teženj tržišča. S tako metodo bodo podjetja v ostri mednarodni konkurenci izgubila dosti manj priložnosti, kot jih izgubljajo zdaj.
Po mnenju zbornice je tudi razvoj industrijskega oblikovanja, ki ima velik pomen za stabilizirano domače tržišče, posebno pa še v izvozu, prepočasen. Da bi se razvoj pospešil, je bil lani v Ljubljani prvi bie-nal za industrijsko oblikovanje; pri organizaciji tega je sodelovala tudi zbornica. V sodelovanju s proizvajalci, potrošniki in trgovsko mrežo je zbornica lani organizirala tudi uvajanje dela za tipizacijo kakovosti jekla, ter revizijo standardov v čevljarski in usnjarski industriji ter tako pripomogla k pospeševanju izvoza in boljši zadovoljitvi domačega tržišča.
ORGANIZACIJA STIKOV
S TUJINO
Za čim tesnejše sodelovanje z Italijo in Avstrijo je zbornica ne samo prispevala bradivo za razna trgovinska po gaj anj a, temveč je sodelovala tudi pri organizaciji mednarodnih sejmov, zlasti pa pri dodeljevanju kontingentov za uzov in izvoz. Gospodarska zbornica Slovenije je v sodelovanju z gospodarsko zbornico Hrvatske organizirala kolektivne razstave na sejmih v Trstu, Gradcu, Innsbrucku in Celovcu, zlasti pa je njena zasluga organizaciji sejma Alpe-Adria v Ljubljani. Sodelovala je tudi pri pripravah za trgovinske sporazume z drugimi dr žavarni, zlasti afriškimi in azijskimi. števila podjetja iz inozemstva so navezala prek zbornice stike s podjetij v Sloveniji. Zardi vse večjega vključevanja jugoslovanskega gospodarstva v mednarodno delitev dela predstavlja dejavnost zbornice na področju gospodarskega sodelovanja z inozemstvom posebno pomembno delovno področje.
NALOGA ZBORNICE ZA STABILIZACIJO GOSPODARSTVA Te podatke, ki smo jih posneli iz poročila zbornice skupščini SR Slovenije, so obravnavali tudi v skupščinskih odborih. Pri tme je bilo poudarjeno, da je pojmovanje zbornice kot tribune za ugotavljanje gospodarske problematike ter formiranje avtoritativnih stališč v osnovi pravilno. Naglašeno je bilo tudi, da bo v prihodnjem obdobju zbornica organizator in vplivni organ pri izvajanju u-krepov za stabilizacijo gospodarstva. Njen upravni aparat bo v bodoče vendno manj pomemben, zbornica kot celota pa mora stopiti v javnost in čimbolj publicirati tako svoja stališča kot stališča posameznih strokovnih svetov, ustanovljenih za posamezne panoge v okviru zbornice.
R. K.
EGS išče kompromis
(Nadaljevanje s 1. strani)
mogoče doseči sporazuma glede poslovanja kmetijskega sklada za pet let (do leta 1970), potem naj se članice dogovorijo za krajšo dobo. Fanfani je npr. za eno leto. Dokler se popolnoma ne uredi vprašanje priliva sredstev v kmetijski sklad (od carin), vplačujejo posamezne države določene zneske v ta sklad. Zanimivo je, da so francoski delegati ponudili v imenu svoje vlade, da bo Francija prevzela 10 odsto italijanskega prispevka, ako Italijani pristanejo na rešitev, ki jo predlaga Francija. Fanfani je to koncesijo odbil.
Za presojanje sedanje krize je še pomembno, da je evropski parlament na svojem zadnjem zasedanju z veliko večino in proti glasom francoskih parlamentarcev, predvsem pa de Gaullovih pristašev, izglasoval predloge komisije EGS za financiranje agrarne politike, za u-stvaritev lastnega proračuna EGS in za nadzorstvo parlamenta nad delovanjem EGS. Prav te sklepe de Gaulle odločno odklanja in prav zaradi njih je de Gaulle tako odločno posegel v vso zadevo. Naj še dodamo, da bi se zaradi pospešitve istočasno odpravile notranje carine na kmetijske in industrijske proizvode in to že 1. julija 1967, in ne šele do leta 1970, kakor predvideva rimski sporazum.
Francozi se otepajo pritiska ameriških velikanov
(Nadaljevanje s 1. strani)
ali slej nastopil tudi dan, ko ne bodo evropske države ovirale iznosa domačega kapitala ter bodo Evropejci lahko naložili več denarja v Ameriki. Napočil bo morda tudi dan, ko evropske države — zlasti Francija — ne bodo več zahtevale od Amerike, naj ovira vlaganja ameriškega kapitala v Evropi, predavatelj je omenil, da so lani Američani naložili v tujini 6,5 milijarde dolarjev.
UGODNEJŠI RAZVOJ
AMERIŠKE
PLAČILNE BILANCE
V drugem trimesečju 1965 se je v ameriški plačilni bilanci nenadama pojavil prebitek, in sicer v znesku 250 milijonov dolarjev, medtem ko je bila plačilna bilanca v prvem trimesečju pasivna za 733 milijonov dolarjev. Tako se je primanjkljaj za prvo polletje 1965 zmanjšal ter je znašal okoli 500 milijonov dolarjev. Ameriški finančniki pripominjajo, da je nastopil ta preokret zaradi izjemnih okoliščin in da se položaj utegne poslabšati.
K temu razvoju je M. Martin, predsednik Federal Reserve Bo-arda, svaril pred prevelikim op-timizmom. Pozval je ameriške kapitaliste, naj ne nalagajo preveč denarja v tujini ter naj v tem pogledu podpirajo vladno politiko, ki teži za omejevanje posojil inozemstvu.
POSLABŠANJE
TRGOVINSKE BILANCE
Ameriška trgovinska bilanca je splošno aktivna ter v veliki meri pripomore h kritju primanjkljaja v plačilni bilanci; prav zato se v Ameriki precej vznemirjajo zaradi poslabšanja trgovinske bilance, ki se je pokazalo v maju. izvoz je namreč upadel za 4 odsto v primeri z aprilom ter je znašal 2.278 milijonov dolarjev. V prvih petih mesecih 1965 se je razvijal tako, da bi v vsem letu dosegel 24,5 milijarde dolarjev, kar predstavlja lahno upadanje v primeri z letom 1984, ko je znašal 24,7 milijarde dolarjev. Sodeč po razvoju uvoza v prvih petih mesecih, bo ta v vsem letu dosegel 19,9 milijarde dolarjev, to je 21 odsto več kakor v prejšnjem letu (18 milijard dolarjev); meseca maja je uvoz v primeri z aprilom nazadoval za 1,8 milijarde dolarjev, to je za 2 odsto.
JMOBILI	MA»ALOŠKO
TRST . TRIES I E, ulica XXX Oltohrc vogal ul. Torrrhianra, telvf. 35-740	
(llattme	Pohištva dnevne sobe oprema za urade • viizičlti - DiisIuljicH
pKrmiiflfi*	Razstave; Ul. Vulttirivo, 29	Ul. F. Flisi 7
Na političnem obzorju
LJUBLJANSKO ODPOSLANSTVO PRI DR. MAZZI. Včeraj je dopotovalo v naše mesto tričlansko odposlanstvo izvršnega sveta SR Slovenije. Odposlanstvo vrača obisk vladnemu komisarju dr. Mazzi, ki je pred časom uradno obiskal izvršni svet SR Slovenije na povabilo Vladimirja Kadunca. Odposlanstvo vodi bivši član izvršnega sveta generalni sekretar v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Vladimir Kadunc, v delegaciji pa sta član izvršnega sveta Riko Jerman in funkcionar sveta Boris Trampuž. Gostje si bodo med dvodnevnim obiskom ogledali razne industrijske obrate in turistične kulturne organizacije na Tržaškem.
ŠE VEDNO GONJA PROTI SLOVENSKEMU ODBORNIKU. Tržaški liberalci, ki jih vodijo Jona, Morpurgo in Trauner, ter neofašisti nadaljujejo z gonjo proti imenovanju slovenskega socialista Dušana Hreščaka v mestni občinski odbor, do katerega je prišlo na podlagi sporazuma med krščansko demokracijo, socialisti in socialnimi demokrati, da bi Trst dobil občinsko upravo levega centra. Tržaški liberalci so vso zadevo spravili pred osrednji odbor svoje stranke v Rimu. Ta je sprejel resolucijo proti imenovanju D. Hreščaka, ki hkrati izjavlja začudenje, da se italijanski tisk ne zanima za ta problem. Kakor poroča «11 Picco-lo», ki vso zadevo razpihuje, je tudi organizacija bivših alpin-cev (vojakov), protestirala proti imenovanju slovenskega odbornika. V vso zadevo je zdaj poseglo glavno glasilo socialistične stranke «Avanti», ki je svojemu članku dalo res značilen naslov «Lov na čarovnice«. List obsoja nenavadno gonjo. Pokrajinski tajnik krščanske demokracije dr. Botteri, ki podpira politiko župana dr. Fran-zila, se je vrnil z Rima, kjer se je posvetoval s pristaši krščanske demokracije. V pokrajinskem svetu je liberalec Jona postavil vprašanje, ali je bil res D. Hreščak postavljen za prevajalca v pokrajinski u-pravi. Odbornik Visintin je to zanikal. D. Hreščak je bil doslej urednik »Primorskega dnevnika«.
DEŽELNI SVET ZA GRADITEV LJUDSKIH STANOVANJ. Deželni svet je odobril zakonski osnutek, po katerem bi dežela pomagala plačevati obresti za posojila, ki jih bodo najemale občine in zavod IACP za graditev ljudskih hiš. Predstavnik Slovenske skupnosti odv. škerk je pozitivno ocenil novi zakon, ki pomeni tvoren prispevek k reševanju perečega vprašanja.pomanjkanja, ljudskih Stanovanj. Ne strinja pa' 'še š sklicevanjem na zakon «167», ker ta nasprotuje splošnim koristim Slovenskega prebivalstva; sicer pa zadostuje za iskanje stavbišč že sam člen 7 novega zakonskega osnutka. Komunist Bosari je kritiziral politiko deželnega odbora v zvezi z vprašanjem krajevnih financ, češ da je za las enaka vladni. Občine imajo čedalje manjše dohodke, uresničujejo lahko le pobude, ki jih financira vlada, sicer imajo zavezane roke. Krščanski demokrat Bianchini se Je brezpogojno opredelil za novi zakon in poudaril važnost zakona «167». Komunist Coghetto je očital zavodu za ljudska stanovanja IACP, da gradi predraga stanovanja. Socialist Dal Mas in psiupovec (socialist) Bettoli sta se v bistvu izrekla za zakon, a sta pripomnila, da ima ta več pomanjkljivosti.
DVA PREDLOGA ZA POMOČ OŠKODOVANIM KMETOM. Skupina komunističnih deželnih svetovalcev je pretekli teden predložila osnutek, ki predvideva ustanovitev posebnega deželnega sklada, iz katerega naj bi črpali denarna sredstva za odškodnino kmetom tržaške, soriške in videmske pokrajine, katere je nedavno neurje s točo hudo prizadelo, Ustanovitev takega sklada bi bila našim kmetom gotovo v veliko korist, ker bi tako v razmeroma kratkem času prejeli odškodnino bodisi za škodo po omenjenem neurju, bodisi za morebitno škodo, ki bi jo povzročile vremenske neprilike v bodočnosti. Podoben zakonski osnutek pripravlja tudi deželni odbor.
POL MILIJARDE PRIMANJKLJAJA V POKRAJINSKEM PRORAČUNU. V torek je bila ha seji pokrajinskega sveta razprava o proračunu za letošnje J®to. Primanjkljaj proračuna proračuna znaša 490 milijonov hr. čisti primanjkljaj se sicer suče okoli 1 milijarde 130 milijonov lir, a delno ga .je vladni komisariat pokril s prispevkom ®40 milijonov lir. V tem finančnem letu bo imela pokrajinska uprava stroške z različnimi zboijševalnimi deli, zlasti na hi-giensko-zdravstvenem področju, poleg drugega bo šlo mnogo de-r^r.ia za konglobiranje plač u-siuzbeiioem pokrajinske uprave. „ f E P DVOJEZIČNEM NAPISU NA MIL J SHEM SPOMENIKU. Pred dnevi je bila v svetovalski dvorani pokrajinske uprave živahna razprava o vprašanju dvojezičnega napisa na spomeniku padlim borcem za svobodo v Miljah. Svetovalci Jona (liberalec), Angiolillo, Chiandussi in Ruzzier (misovci) so z običajni mi argumenti napadli ukrep miljske občinske uprave za odkritje spomenika z dvojezičnim napisom, d očim so svetovalci Pečenko (socialist),Rudolf (Slovenska skupnost), Donadel, Grbec in Golli (komunisti) spodbudili pokrajinsko upravo, naj cimprej odmota zapleteno vprašanje s potrditvijo napisa v slovenščini in italijanščini.
103 obrati v industrijskem pristanišču
Obračun petnajstletnega obratovanja Tržaškega industrijskega pristanišča je kar zadovoljiv. V njem delujejo 103 obrati, 13 jih je v opremi, v bližnji bodočnosti pa jih bodo namestili še nadaljnih 14. V sedanjih o-bratih je zaposlenih vsega sko-ro 6.000 oseb, tisti, ki bodo še-ie začeli poslovati pa bodo zaposlili približno 1.500 delovnih moči. To pomeni, da bo v krat-
Zorko Jelinčič
lili!!!!!
Včeraj smo pospremili Zorka Jelinčiča na njegovi zadnji poti ter se od njegovih od trpljenja in dela izžetih zemeljskih ostankov poslovili na Trgu svobode. Odpeljali so ga na go-riško pokopališče, da bi tam mirno počival blizu svojih planin. Kako čudovit je pogled z gorišilega pokopališča prav tja gori proti Krnu in Mangartu — v Gregorčičev planinski raj — in kako široko se odpira po Vipavski dolini. Prav ljudem, ki bivajo tod, je Jelinčič v časih, ki po grozoti ni bilo enakih, posvetil vse svoje mlade moči kot prosvetni delavec in organizator ter se zanje žrtvoval po fašističnih ječah. Kot rahlo čuteča duša, a zato nič manj odporna, je moral Jelinčič z usodo teh ljudi sočustvovati kakor malo kdo; upiral se je krivici, a hkrati vlival tem svojim rojakom upanje na rešitev. Njegova veličina ni bila samo v delu, temveč tudi v zglednem potrpljenju in vztrajnosti ter neskončni veri v pravico.
Svoji rodni Goriški je žrtvoval svojo mladost in sile dozorevajočega moža; njegovo delovanje na Tržaškem po vojni ni bilo več tako vidno, čeprav se je šele v Trstu pravzaprav razvil v plodnega publicista, Pisci se navadno ne rinejo v ospredje, nimajo zato niti dovolj krepkih komolcev, pa tudi preširoko gledajo v svet in na ves svoj rod, da bi jim bilo do političnega položaja.
Človek tako šibak po postavi — vrh vsega je imel za seboj devet let fašistične ječe — a vendar neusahli vir energije in volje do dela! Prirojeni upornosti je Jelinčič dal duška že kmalu po prvi vojni, ko je postal eden glavnih organizatorjev od pora mladih Goričanov proti prekonservativni politiki tržaške »Edinosti«. Odpor proti krivici ga je gnal v mladinsko »osvetnišiko« organizacijo TIGR, zaradi svoje upornosti je končal v fašistični ječi, a zaradi svojega prirojenega čuta za pravico je toliko bolj občutil vsako krivico, ki se je godila in se še godi našim ljudem kljub vsem žrtvam v boju proti fašizmu.
Zorko Jelinčič se je rodil pred 65 leti kot učiteljev sin v Logu pod Mangartom. Dovršil je realko v Idriji ter nato študiral na filozofskih fakultetah v Ljubljani in Padovi. Deloval je zlasti v prosvetnih organizacijah na Goriškem (v Zvezi prosvetnih društev). Ko se je razsula fašistična stavba, se je pridružil osvobodilnemu gibanju ter je bil po vojni poverjenik za prosveto PNOO v Trstu. Kakor da bi se ne mogel ločiti od svojih planin, je postal vnet planinec kot njegov tovariš filozof Klement Jug ter je vodil Slovensko planinsko društvo do smrti.
V Gregorčičevi dvorani v Trstu je Slovenska kulturno - gospodarska zveza priredila žalno sejo, na kateri je dr. Angel Kukanja orisal življenje in delovanje rajnega. V četrtek so truplo Zorka Jelinčiča prenesli iz mrtvašnice glavne bolnice v Gregorčičevo dvorano ter ga postavili na žalni oder, da bi se lahko širša javnost poslovila od neumornega javnega delavca ter ga počastila. Z govori so se od Jelinčiča po slo vili: dr. Fr. Škerlj, podpredsednik Narodne in študijske knjižnice, dr. Sonja Mašera, podpredsednica Slovenskega planinskega društva v Trstu in dr. R. Hlavaty, predsednik Slovenske prosvetne zveze. Okoli druge ure se je razvil sprevod iz ulice Geppa na Trg svobode pred postajo, od koder so truplo rajnega odpeljali z avtomobilom na goriško pokopališče — Ib —
UMRLI SO ŠE: v Trstu 69-letni Ivan Jurkič. Josipir.a Hlača vd. Konic, Otilija Stegu roj. Pertot (iz Barkovelj), 76-letni Ivan Ferluga, 65-letni Zorko Jelinčič, 79-Ietna Emilija Ivančič vd. Giorgini, 81-Ietna Marija Prelec vd. Gorjan, 35-letna Nives Kuret por. Parovel; v Borštu 73-letna Ivana Marc; v Gabrovcu Amalija Čemjava roj. Kralj; v Vižo vi j ah 26-letni Ludvik žužek; v Gorici 79-letni Anton španger, 74-letni Angel Sirk; v Sovodnjah 40-letni Zvonko Kuzmin; v Krminu Marko Zor-zut; v Štandrežu 59-Ietna Olga Lutman.
kem v industrijskem pristanišču zaposlenih že kar 7.500 ljudi, ne glede seveda na osebje tako-imenovanih tercia-lnih obratov (gradbenih podjetij, avtoprevoz-niških podjetij, obrtnih delavnic idr.), katerih poslovanje je posredno ali neposredno vezano na delo v pristanišču; vsa.k dan dela v pristanišču nad 600 uslužbencev teh tretjerednih obratov
Med industrijskimi kompleksi, ki so bili ustanovljeni v novejšem času gre prvo mesto tobačni tovarni (Manifattura Tabacchi), steklarni (Vetrobel) in mehaniskim delavnicam (Sta-bilimenti Meccainici Triestini).
Važno vlogo pa igrajo tudi naslednji obrati:	«Belfe-Export»
(tovarna oblačil), »Pet.tinatura di Trieste« (tkalnica umetnih vlaken), «C.I.L.L.E.» (predelovalnica eksotskega lesa), «Mase»
(tovarna klobas), pa tudi še »Taurus« (tvornica kovinskih tesarskih izdelkov), «Zonca» Industrie Chimiche (tovarna sintetičnih prevlek) in «Riosa»
(mehansko mizarsko podjetje).
Dejavnost v Združenih jadranskih ladjedelnicah (CRDA)
V Združenih jadranskih ladjedelnicah, ki so pred nedavnim izročile panamski družbi «Ho-me Lines» potniško ladjo na tur. bine «OCEANIC» (39.000 brt) in bodo kmalu izročile družbi «Ita-lia» velikansko potniško ladjo «RAFFAELLO» (46.000 brt) — novo admiralsko ladjo italijanske mornarice, imajo sedaj v o-premi potniško enoto italijanskega brodarstva «EUGENIO C.»
(29.000 brt) na turbine, in motorni ladji-trajekta «ADONIS» ter «EROS» (obe 4.300 brt), zgrajeni za grški turistični organizem. Pooolnoma enak trajekt «APHRODITE» so izročili naročnikom konec aprila.
Kmalu bodo dovršili prvo od štirih enakih tovornih ladij za prevoz razsutega blaga m/l »IDA TERESA« (23.725 ton nosilnosti) v ladjedelnici Sv. Marka, dočim je dvojčica «ALESSAN-DRA» že pripravljena za splavitev, a od ostalih dveh bodo prvo, označeno «1891» menda dogradili kmalu, medtem ko bodo drugi, «1892» v bližnjem postavili gredelj. Na delovišču A v Tržiču bodo v najkrajšem času splavili orjaško petrolejsko ladjo, «SANTA CRISTINA» (80 tisoč ton nosilnosti); CRDA bodo na lastno roko zgradile še tri popolnoma enake cisterne.
Vsaka od teh bo lahko prevažala do 100.000, kub. pietrov goriva, tri enote, pa bo poganjal močan Dieslov motor, zgrajen v Tovarni strojev Sv. Andreja.
Razen tega so v gradnji še nekatere enote za italijansko vojno mornarico; korveta «VI-
SINTINI», podmornici «ENRI- j SOLVAY (za 50 odsto), lad.ie-CO TOTI» in «ATTILIO BAGNO-j delnica (40 odsto). Passero (50 LINI» ter motorna topničarka odsto),CILFIT (30 odsto), OET s številko «591», ki so jo splavili (20 odsto), Mucchiut (50 odsto), 11. aprila.	‘ Montiglio (50 odsto), tekstilna
POLDRUGA MILIJARDA LIR
PRIMANJKLJAJA
V	JAVNIH SKLADIŠČIH
V	tržaških gospodarskih krogih vlada velika zaskrbljenost v zvezi s položajem Javnih skladišč. Pokazalo se je namreč, da znaša njihov primanjkljaj poldrugo milijardo lir, in sicer natančno 1,650 milijarde lir. Bančni zavod, ki mu je vodstvo skladišč dolžno to vsoto, pa noče izdati nobenega predujma, ker še ni prejel potrebnega vladnega jamstva. Govorili so o morebitnem povišanju tarif za luške usluge, vendar bi to r.a eni strani le deloma odpo-moglo finančnim teževam skladišča, na drugi strani pa bi položaj Trsta še poslabšalo, saj bi tak korak brez dvoma povzročil, da bi se tranzit čez Trst vse bolj pričel usmerjati proti tujim konkurenčnim pristaniščem. Za pomoč Javnim skladiščem bi po mnenju tržaških gospodarstvenikov morala nemudoma poskrbeti vlada.
DR. DORI A OSTANE PREDSEDNIK INDUSTRIJ C E V. Upravni svet tukajšnjega Združenja industrijcev je ra svojem prvem sestanku po nedavnem občnem zboru potrdil za nadalj-ni dve leti dr. Daria Dorio za predsednika združenja. Podpredsednika sta kom. Wagner (zastopnik velikih industrijcev) in vel. of. R. Basaglia (zast. Kolegija gradbenikov). Stalno mesto podpredsednika pritiče dr. M. Modianu kot predsedniku Sveta za malo in srednjo industrijo.
ZAKAJ SO STAVKALI ZDRAVNIKI, v začetku meseca je bila vsedržavna stavka zdravnikov v bolnišnicah, stavkali so tudi tržaški zdravniki. Ministrstvo za zdravstvo ni namreč izpolnilo sprejetih obveznosti glede nlač. Zravniki zahtevajo v prvi vrsti zvišanje plač z vključitvijo nagrad ki jih prejemajo od bolr išniških uprav za vsakega bolnika; tako bi se jim zvišala pokojnina, ki je zdaj nizka, ker se računava na osnovi čiste plače. Zaradi tega zdravniki vse boli opuščajo delo v bolnišnicah in se posvečajo zunanjemu delu, s katerim zalu-žijo več. Med trajanjem stavke so se zdravniki popolnoma odrekli samo upravnim poslom, dočim so redno obiskovali bolnike, a v bolnišnico so sprejemali samo osebe, ki so -potrebovale nujno pomoč.
ŠTEVILO INDUSTRIJSKIH O-BRATOV NA GORIŠKEM PADA. Na sestanku goriš-kesa pokrajin, skega odbora sindikata CGIL so ugotovili, da se .je pokazalo v zadnjih 14 letih zaskrbi j iv0 nazadovanje pri gibanju industrijskih obratov na Goriškem. V tem čau o zaprli ..oljarno Luzzato in obrate OMFA, SODEN A ter GAMMA. število u-službencev pa so znatno skrčili
tovarna v Podgori (30 odsto), opečne tovarne (50 odsto), tovarne slaščic in žganja (30 odsto), SAFOG (15 odsto) itd.
POTOPILA SE JE TOVORNA LADJA, Na Jadranu med Istro in nasproti ležečo italijansko obalo se je v preteklih dneh potopila italijanska tovorna ladja, last družbe AR-VE-NA iz Mesten. Ladja je odplula z Reke proti Tripolisu, ko jo je zajelo neurje, ki je povzročilo špranjo v pogreznjenem delu ladje. Vseh devet mož posadke, vštevši kapetana, se je rešilo s skokom v morje, še pred tem pa je kapetan s signali zaprosil za pomoč. Signale je sprejela jugoslovanska m/l «Jugoslavija)), ki je plula proti Benetkam, in tako rešila posadko, ki je srečno prispela v Benetke. Družba AR-VE-NA je utrpela okrog 200 milijonov lir škode, vendar je bila ladja zavarovana.
Naše vinske razstave
Pretekli teden je bila podelitev nagrad vinogradnikom devinsko - nabrežinske občine, ki so sodelovali na 4. razstavi domačih vin v Nabrežini. Kot znano, je razstavo (od 26. do 30. junija) organizirala pokrajinska turistična ustanova s sodelovanjem devinsko - nabrežinske občine. Nagrajeni so bili: za belo vino Danilo Radovič (Nabrežina) in Lambert Fertct (Nabrežina), za 'črno pa Franc Šemec (Prečnik) in Dušan Radovič (Nabrežina). Prejeli so diplome, srebrne kolajne, dva pokala, dve škropilnici, dva aparata Mali-gan in razna darila, ki so jih prijazno postavili na voljo zasebniki in organizacije.
TUDI V MILJAH
BO RAZSTAVA VIN
Miljska občina prganizira od 31. julija do 3. avgusta občinsko razstavo domačih vin. V okviru razstave bo tudi nagraditev vinogradnikov, ki bodo najlepše uredili svoje kioske.
PRAZNIK PRŠUTA
IN TERANA V REPNU
V soboto in nedeljo je bil v Repnu že tretjič tradicionalni »praznik pršuta in terana«. Organizirala ga je pokrajinska turistična ustanova s sodelovanjem repentaborske občine. Repen je obiskalo ob tej priložnosti veliko število ljud"i, bodisi iz okoliških vasi, kakor iz mesta. Vsem je dobro teknil domač pršut, teran, ki ga je prodajalo 15 vinogradnikov tamkajšnje občine pa je kar sam tekel. Posebna komisija je ocenila najboljše primerke terana, katere so nagradili.
Zanimivo je, da so vinogradniki" repentaborske občine razstavili samo teran, četudi pridelujejo tudi belo vino. a teran je pač v tistih kfajih doma. Prvo nagrado je ocenjevalna komisija dosodila Ivanu Škabarju (Repen), drugo Antonu Škabarju (Repen), tretjo pa Francu Guštinu (Repen) in Antonu Guštin (Col).
Potrebna je državna pomoč kmetom
Odbor dežele Furlani j a-Julij-ska krajina je na predlog odbornika za kmetijstvo Comellija nakazal 50 milijonov lir za prvo pomoč kmetovalcem tržaške, go-riške in videmske pokrajine, ki so utrpeli veliko škodo zaradi nedavnega neurja. Deželni odbor je tudi pooblastil Comellija, naj naveže stik s kmetijskim ministrstvom, kateremu naj predlaga, naj bo tudi naša dežela deležna pomoči, ki jo bo nudila vlada kmetovalcem Severne Italije, kjer je razsajalo neurje.
Ministrski svet je na predlog kmetijskega ministra F. Aggra-dija odobril osnutek zakonskega odloka, po katerem Oi država prispevala za oškodovana kmetijska področja 24,8 milijarde lir. Od tega bo šlo 15,8 mrde neposredno za kmetijstvo, 2,5 mrde za javna dela, 500 milijonov za skrbstvene namene in 6 mrd za amortizacijo posojil, ki jih bodo zaprosil province, občine ter konzorciji za zboljšanje zemljišč pri zavodu Cassa Depositi e Prestiti, ker še niso uvedli davčnih in drugih olajšav oškodovanim kmetovalcem.
Po cenitvah svetovalske komisije za kmetijstvo pri deželni upravi znaša škoda v deželi 8,5 milijarde lir, od tega 165 milijonov lir na Tržaškem, 2 irrdi na Goriškem, 5,7 mrde v videmski pokrajini in 550 milijonov v pordenonskem okrožju.
Industrija v Srednjem Posočju
«Žica» se je razvila v velik obrat
ii.
Tedaj se je nekaj posvetilo. Spet je priskočila na pomoč industrija. Leta 1960 so namreč v Kanalu ustanovili obrtno-ko-vinsko podjetje — »Žica« Kanal — tvomico žičnih izdelkov za praktične uporabe, s sedežem uprave in obrata v Kanalu samem. Da je bila perspektiva ugodna, polna optimizma, je pokazal neverjetno nagli razvoj »Žice«.
Podjetje izdeluje praktične predmete iz žice, ki jih kratko imenujemo žično embalažo, to so gajbice, košare za steklenice, kozarci (pozneje še steklene vaze, lončeno posodo in podobno), da se zavarujejo pred razbitjem, okvaro, ko je v njih ustekleničeno vino, sadni sokovi, mleko, oranžade, cockte, mineralna voda, olje, pivo in druge tekočine. In ti praktični izdelki tudi po okusni obliki imajo še svoje estetsko higiensko vrednost.
V kratkih petih letih si je »žica« pridobila širok trg odjemalcev, njeno tržišče je seglo več kot za polovico vse proizvodnje v druge republike. Prve največje naročnice so mnoge mlekarne v državi, ki prodajajo ustekleničeno mleko. Za nekatera goriška podjetja (Fructal in Mlinotest v Ajdovščini, vinska klet na Dobrovem, Vinarska zadruga v Vipavi, Vino-Go-rica, Šampionka v Renčah — kis v steklenicah) gredo naročila v tisoče enot. Poleg glavnih izdelkov (gajbic, košar) je »Žica« prevzela tudi izdelovanje palete. Paleta bi v ožjem smislu pomenila lopatico, v širšem žgano železo, v našem pomenu je jeklena, železna konstrukcija, embalažno ogrodje, pripravno za nakladanje in razkladanje steklenic pri vagonskih pošiljkah. Uvaja se paletizacija v železniškem prometu za take in podobne paletizirane pošiljke. Dogovorno s tovarno cementa v Anhovem izdeluje «žica» tako imenovane «Z» (zeta) vijake za pritrjevanje salonitnih streh. V službi za gospodinjstvo in trgovino izdelujejo ocejalnike, stojala za rože, košare za zelenjavo in podobne predmete, ki se pri vseh še dodaja plastificiranje, nekaka prevleka z belo snovjo, odporno proti rji in raznim kislinam. V perspektivi je tudi proizvodnja žičnega sekanca za
čiščenje livarskih odlitkov in izdelovanje tako imenovanega pletiva (mreže), so pa k temu potrebni avtomatski stroji. Zlasti je stalno povpraševanje po mrežah ,ki jih ljudje nabavljajo v Italiji.
Podjetje »žica« je začelo o-bratovati s šestimi delavci, a današnji kader šteje 270 zaposlenih (skupaj z upravo). Že v začetku je bilo sklenjeno da se k zaposlitvi pritegnejo prvenstveno ženske. Tudi je zavod za zaposlovanje podprl podjetje z več milijoni, da je »Žica« lahko prevzela 100 brezposelnih žensk.
V glavnem obratu v Kanalu so žičama, cinkarna, tvornica vijakov in dve skladišči. Podjetje je moralo preurediti še prostore v Plaveh, kot pomožni obrat (okrog 60 zaposlenih samo za košare) in v Rodežu (med Desklami in Kanalom) kot drugi pomožni obrat (15 zaposlenih za mehanično vzdrževanje strojev in splošno proizvodnjo).
Od prve skromne začetne realizacije štirih milijonov se je v naslednjih letih podjetje dvignilo na 506 milijonov dinarjev. V vseh obratih izdelajo dnevno do 2000 košar, »žica« črpa delovno silo iz okoliških vasi in Brd. Moška in ženska delovna sila je bila v začetku brez kvalifikacije. Zato je podjetje uvedlo tečaje za varilce ter si hkrati s štipendiranjem ustvarilo lasten tehnični kader. Obrat je tako urejen, da se delo vrši nepretrgoma v treh izmenah. Osebni mesečni prejemki delavcev znašajo povprečno 38.000 din, več ali manj po kvalifikaciji. V kratkem nameravajo namestiti tudi kemičnega in strojnega inženirja.
Ko je »Žica« stekla, so stroji — največ elektromotorji za sesanje in čiščenje prahu, povzročali mnogo ropota in nenehnega šumenja pa tudi veliko godrnjanja tržanov in nočevalcev v bližnjem hotelu. Temu obupnemu nedostatku (če nekatere še druge, sedaj odpravljene, zamolčimo) se je skoraj docela odpo-moglo, stalno pa se še oglaša manjše šumenje, ki se ga ne da odpraviti.
TURISTIČNE NAPRAVE
»Žica« projektira primernejšo zgradbo za vse tri obrate na
perifernem nabrežju Soče. Kakorkoli — Kanal je z »Žico« mnogo pridobil, tudi so se v zadnjem letu modernizirale trgovine manufakture, sadja in zelenjave, slaščičarna, sodobno opremljena moderna mesnica, modno krojaštvo. Obeta se še eno domače gostišče. V neposredni bližini je kamping na Soči. Slikoviti trg zasluži, da si ogledamo njegove posebnosti in se naužijemo njegove romantike iz preteklosti in sedanjosti.
I. z.)
letos zgradijo v Kopru 400 stanovanj
Medtem ko so zadnja štiri leta v Kopru pri gradnji novih stanovanj zaostajali za načrtom, ga bodo letos prekoračili. Zgradili bodo 397 stanovanj, 358 družbenih s pomočjo stanovanjskega sklada ali za prodajo in 39 zasebnih. V Semede-li nadaljujejo gradnjo vrstnih hiš s 60 stanovanji. Za prodajo gradi «Stavbenik» dve 10-nad-stropni stolpnici, za Slavnikom pa postavijo tri 5-nadstropne stavbe s trgovinami in drugimi lokali v pritličjih. Letos pa sta bili ze dogotovljeni tam tudi dve stolpnici z 32 stanovanji. Na vzhodnem delu Semedele nastanejo štirje samski domovi za podjetja Luka Koper, Primorje, Stavbenik in Gradis. Dva letos dograjena bosta imela vsak 128 sobic. Ko bo vse tam dograjeno, bo prostora za 1.000 postelj. V šalari bo leters ' gotovih 122 vrstnih hišic. S tem' bo ša-lara, ki bo imela 400 hišic, dograjena. Nadaljevala se bo dalje gradnja zasebnih hiš v žu-sterni. Mimo tega zgrade v občini še 9 stanovanj za učitelje v Dekanih in 7 za zdravstvene delavce v Ankaranu. Stanovanjski sklad pripravlja za prihodnje leto teren za gradnjo osem 10-nadstropnih hiš na Vojkovem nabrežju, na zasutem morju pa pripravlja na površini dveh hektarov prostor za bodoče gradnje in za Tomosom za 2.400 stanovanj, ki jih bodo gradili po zazidavi Semedele.
R. G.
«VICTORUA» SPET V TRSTU. Včeraj je priplula v Trst 11.694-tonska potniška ladja «Victo-ria», last Tržaškega Lloyda. Splavili so jo 18. sept. 1951 v ladjedelnici Sv. Marka, na prvo potovanje na progi Genova-Paki stan-Daljni vzhod na je odplula 16. marca 1953. Odslej bo vzdrževala redno zvezo na progi Tr-st-Pakistan-Daljni vzdod z dvojčico «Asia». Prvič zapluje na novi progi 21. t. m., «Asia» pa 25. avgusta. Vsaka lahko sprejme na krov 431 potnikov, a plujeta s hitrostjo do 22 vozlov.
kultura tn žtvtenie
Plodno delovanje Glasbene Matice
Kakor je pokazal občni zbor, de bilo delovanje v zadnjem letu (1964-65) zelo živahno. Ta naša važna ustanova bo to jesen praznovala že 20. obletnico svojega obnovljenega delovanja.
Njen predsednik D. Hreščak je orisal prizadevanja uprave za ureditev javnopravnega stanja glasbene šole, ki pa so žal ostala neplodna zaradi mnogih ovir Največje težave, ki jih ima u prava, zadevajo nedvomno ne sorazmerje med visokim števi lom gojencev in nizkim številom učiteljev; zato so ti stalno preobremenjeni, razen tega ima-
fcdalni
^ UT HINKI
Plače ameriških znanstvenikov
»Ameriška ustanova za pospeševanje znanstvenega raziskovanja« (National Science Foundation) objavlja zanimive podatke o povprečnih plačah ameriških zna-nstvenikovv preteklem letu Ti podatki presenečajo po eni strani s svojimi velikimi razlikami, po drugi strani pa s pravzaprav skromnimi začetki. Segajo pa od 7.100 dolarjev do 18.000 dolarjev, kar bi torej bilo nekako 4,350.000 do 11 milijonov 310 tisoč lir na leto. Stvarna vrednost je pa v primeri z Italijoali sploh Evropo seveda mnogo manjša, večina blaga je v Ameriki mnogo dražja, razen tega je obdavčitev zelo visoka.
Največje plače dosezajo nacionalni ekonomi (7.800 do 20 tisoč dolarjev), najnižje so plačani meteorologi in filologi (5 tisoč 800 do 15.000 dolarjev). Tudi sociologi spadajo med slabše plačane. Seveda lahko prejmejo vodilni inženirji v velepodjetjih tudi mnogo višje plače.. Razen ameriških davkov je pa treba tudi upoštevati, da so v Ameriki družbene obveznosti mnogo večje in mnogo dražje kakor v Evropi.
V	Združenih državah je bilo lani 224.000 znanstvenikov in inženirjev, ki so zaslužili povprečno 11.000 dolarjev. Dobra tretjina (80.000) .Je imela doktorsko diplomo/kar pomeni tisoč dolarjev več. Največjo poklicno skupino tvorijo kemiki, ki jih je 63.000, sledi 27.000 biologov in fizikov. Na matematike, geografe, geologe in psihologe odpade 17 do 18 tisoč oseb. Jezikoslovcev je 14.000 in prav toliko tudi statistikov.. Po pokrajinski razvrstitvi je bilo največ znanstvenikov in inženirjev v državah Kaliforniji in New Yorku, najmanj v južnih državah in na srednjem Zahodu. Največji del znanstvenikov je zaposlen v industriji, v državnih obratih in šolskih zavodih.
(n)
ČEDALJE MANJ
NEZAPOSLENIH
V	AMERIKI
jo nizke plače v primeri s prejemki učiteljev na drugih tovrstnih šolah.
Ravnatelj profesorskega zbora glasbene šole dr. G. Demšar je povedal, da je v tem letu obiskovalo pouk skoro 200 gojencev iz goriške in tržaške pokrajine na glavnem sedežu v Trstu in v podružnicah. Prihodnje leto bo gojencev precej več. Glasbena šola ni prirejala samo lastnih koncertov in produkcij, ampak so njeni gojenci sodelovali na številnih drugih prireditvah, tako na primer pri šolskih.
Odbornik J. Pavletič je zlasti naglasil nujno potrebo po obstoju slovenskega orkestra, ki se je sicer v tej sezoni dobro odrezal, začenši z nastopom ob otvoritvi Kulturnega doma. Doslej je bilo že storjenih več korakov, da se zagotovijo orkestru Glasbene Matice osnovna sredstva za njegovo delo.
Ob koncu je sledila razprava o bodočem delu Glasbene Matice. Med slovenskim prebivalstvom vlada za to ustanovo veliko zanimanje, to izpričuje že samo visoko število gojencev, predvsem pa dejstvo, da se jih je za prihodnje leto vpisalo mnogo novih. Žal uprava ne bo mogla odpreti novih podružnic, ki bi bile pač potrebne, ampak bo celo morala nekoliko omejiti število gojencev s strožjo izbiro.
Volitev novega odbora ni prinesla bistvenih sprememb. Odbor je ostal isti, le da so razširili število odbornikov s 4 novimi člani. Novi odbor je sestavljen takole: predsednik Dušan Hreščak, podpredsednik Vladimir Švara, tajnik Silvan Mesesnel, blagajnik Darko Švab. odborniki: Duša Kosmina, Pavie Merku, Stanko Birsa, Andrej Bolko, Julij Pavletič, Josip Kuret, Miloš Kodrič, Danilo Štu-belj, Milan Milič, Janko Cotič, dr. Karel šiškovič in Miloš Pahor; nadzorni odbor: Boris Možina, Dušan Košuta in Marij Vatovec; v profesorskem zboru šole pa so: dr. Gojmir Demšar (ravnatelj), Erminij Ambrozet, Svetko Grgič, Oskar Kjuder, Silvan Križmančič, Ignacij Ota in Ema Vrabec; tajnica — Majda Pertot.
še nekaj splošnih podatkov o delovanju Glasbene Matice v letu 1964-65: Konec leta je bila v šoli vsega 196 gojencev (109 fantov, 87 deklet). Vpisalo se jih je 212, a izstopilo med šolskim letom 16. Največ se jih je učilo igranja na klavir (98), znatno manj pa na druga glasbila, kot na harmoniko (54), violino (26), kitaro (18), čelo (5j itd.
Šola Glasbene Matice ima podružnice v Devinu, Nabrežini, na Proseku-Kontovelu, v Trebčah, Gorici, Sovodnjah in štandrežu.
DANES PRI SV. JUSTU. V okviru mednarodnega festivala fantastičnih filmov predvajajo na gradu Sv. Justa danes ob 17.30 ameriški film «It came from outer space» '(Prišlo je izza vesolja) režiserja J. Arnolda, ob 21 uri pa ameriški »The story of a writer» (Zgodba o pisatelju) T. Sandersa ter češkoslovaški «Visage perdua (Izgubljeni obraz) P. Hobla.
V letu, ki se je zaključilo konec maja je število nezaposlenih v Ameriki — kmečki delavci niso upoštevani — padlo na 6,1 odsto, medtem ko je leto poprej znašalo 8,7 odsto. Odstotek nezaposlenih črncev je nazadoval od 9 na 7 odsto, a odstotek starejših nezaposlenih (od 55. do 64. leta) je tudi nazadoval, in sicer od 3,4 na 2,7 odsto.
URARNA IN ZLATARNA
MIKOLJ KAREL
1 It S T
Čampo S. Giacomo 3. tel 95-881 Ure najboljših znamk velike izbire zlatih okraskov za vse prilike
l/la	lil e planine!
t
BLED vas vabi
Jezero z otokom, blejski grad, izleti v prelepo okolico, prireditve, žičnica na Stražo, poletni in zimski športi, lov, ribolov.
• Prometne zveze ugodne S
Grand Hotel * Toplice-Bled
Prvovrsten hotel odprt razen od 15. 10. do 15. 12. skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stop. C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila. Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja, odlična vina.
OBIŠČITE
«Park-Hotel»-Gorica ,
v Novi Gorici • Tel. 21-462, 21-442
Hotel B kategorije z vsemi signalnimi napravami — 74 ležišč — Velika restavracija s kvalitetno kuhinjo — Specialiteta mesa na žaru, soške postrvi — Kavama — Lepo urejen vrt s plesom vsak večer, razen ob ponedeljkih — Na izbiro so domača kvalitetna vina — solidna postrežba.
Priporočamo gostilni «Pri hrastu« in »Zvezda
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRG O B E R O A N 1 - Tel. 34-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobab
Dvigalo — Centralna kurjava
RIM
Slovenski
HOTEL «BLED»
ITALIJA
Lastnik Vinko LEVSTIK
ROMA, Via S. Croce in Gerusalemme 40 - Tel. 777-102, 7564783 Blizu železniške postaje — Direktna zveza z avtobusom št. 3 — Domača kuhinja — Vse soba s prhami.
Hotel «ADRIA» Ankaran
vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v weekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave!

»KONVENT« je odprt skozi celo leto.
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Zaradi kakovostno dobre pšenične letine je zanimanje zanjo veliko. Kupčije s pšenico, ki so bile v začetku nestalne in počasne, so oživele in tudi cene so čvrste. Moka in riž se slabo prodajata. Zelenjavni trg je dobro založen, kupčije so ugodne, toda cene so visoke, živinski trg je slab; večje zanimanje vlada za živino za rejo kot za klavno živino. Zaradi vročine se je zmanjšala poraba masla, kar se opaža tudi pri cenah, ki so precej padle. Nasprotno so kupčije s sirom živahne. Oživelo je povpraševanje po oljčnem olju. Cene vinu so se v zadnjem času utrdile, vendar pa izvedenci predvidevajo, da bodo spet padle zaradi širjenja vesti, da bo letos vinska letina ugodna
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Marelice 90 do 250, banane 275-363, češnje 150-250, fige 200-280, debele jagode 150-300, jabolka delicious 120-225, hruške 80-150, bele breskve 92-205, rumene breskve 150 do 360, češplje 90-180, pomaranče 160-250, limone 120-160; suh česen (netto) 120-200, rdeča pesa 50-150, korenje 70-120, zelje 20-60, kumarice 130-200, čebula 25-50, dišeča zelišča (netto) 80 do 300, svež fižol 150-250, fižol boby 150-300, cikorija 80-100, solata 100-120, endivija 70-120, krompir 59-62, malancane 180 do 300, zelena paprika 140-250, paradižniki 60-150, peteršilj 80 do 350, zelena 40-80, bučice 100 do 200 lir za kg.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
MANTOVA. Klavna živina: krave I. 320-350, II. 200-240, junci I. 410-450, II. 350-370, biki I. 400-460, II. 340-390, teleta 50 do 70 kg težka 570-620, 70-90 kg 620-640, teleta čez 90 kg težka 630-660; živina za rejo: neod-st. avl j ena teleta 50-70 kg težka 800-900, 70-100 kg 700-750, junice 95-100.000 lir glava, krave mlekarice 220-280.000, navadne krave 180-220.000 lir glava; prašiči 25-40 kg 450, 40-60 kg 400, 60-80 kg 370, debeli prašiči 125 do 145 kg 340, 145-160 kg 333, 160-180 kg 328, čez 180 kg 323 lir za kg.
KRMA
MANTOVA. Zelena trava 250 do 300 lir za stot, slama v balah 800-850, sestavljena krma za krave mlekarice 5900-6300, krma za prašiče in svinje 6100-6400, koruzne krmne pogače 5600 do 5700- krmne pogače iz pese 4200-4400, koncentrirana krma za govejo živino 6200-6300, za prašiče 9500-9800 lir za stot,
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Zaklani piščanci 370 do 450, zaklane kokoši 600-650, zaklane pegatke 1200-1500, živi golobi 1200-1500, uvožene zmrznjene pure 500-600, uvoženi zmrznjeni purani 500-730, zaklane domače gosi I. 650-700, II. 400-450, uvožene gosi 400-420, zaklani domači zajci s kožo 640 do 750, brez kože 700-840 lir za kg. Perutnina za rejo:	male
gosi 250-450, račice 900-1300, pu-ranoki 900-1300 lir za kos. Sveža domača jajca 25-29, uvožena jajca 22-23 lir za jajce.
MEDNARODNA TRŽIŠČA				
CHICAGO		30.6.65 6.7.1965		13.7.65
Pšenica (stot. dol za 60 funtov) .		142 Vs	143 1/2	139 Vs
Koruza (stot. dol. za 56 funtov .	i.	132 Vi	131,—	128,—
NEW YORK				
Baker (stot. dol. za funt) . . .	•	55,50	54,—	53,50
Cin (stot. dol. za funt)			182,-	181,75	178,75
Svinec (stot. dol. za funt) . . ■, »		16,—	16,—	16,-
Cink (stot. dol za funt) . . . * i		15,75	15,75	15,75 24,50
Aluminij (stot. dol. za funt) . -. .		24,50	24,50	
Nikelj (stot. dol. za funt) ...		79,—	79,—	79,—
Antimon (stot. dol. za funt) . . .		44,—	44,-	44,-
Lito železo (stot. dol. za funt) . .		63,50	63,50	63.50
Živo srebro (dol. za steklenico) .		775,—	725,—	725,--
Bombaž (stot. dol. za funt) . . .		31,80	32,05	32,70
Volna (stot. dol za funt)	. .		163,5	166,—	166,5
Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt)		45 1/2	45 V«	—
Kakao (stot dol. za funt) ....		11,38	10,23	9,65
Sladkor (stot dol. za funt) . . .		2,01	1,93	1,99
LONDON				
Baker čiščen (funt šter. za d. tono)		390,—	385,-	375,—
Cin (funt šter za d. tono)	. .		1425,—	1420,—	1397,10
Cink (funt, šter za d. tono) . . .		109,-	107,5	111,10
Svinec (funt šter za d. tono) . .		98,10	97,3	97,2.6
Kavčuk (penijev za funt)	. . ,		21 V«	20 ?/•	20 1/2
SANTOS				
Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg)		6650,—	6150,—	6250,—
V preteklem tednu so se na svetovnih surovinskih borzah podražili svinec, cink, volna, juta in kava. Cena je popustila bakru, činu, živemu srebru, bombažu, kavčuku, kakavu, sladkorju, pšenici in koruzi, dočim se ni bistveno spremenila alumi-niiu in litemu železu.
KOVINE
Višanje cen barvastim kovinam, ki se je začelo junija 1963, je zdaj počasnejše in pokazala se je težnja po popuščanju. Od začetka tega leta do danes se je tečaj svinca znižal za 20 odsto in spet padel na raven iz prejšnjega leta ob tem času. Tečaj cinku, ki se sicer ni mnogo spreminjal pa je še vedno za okoli 20 odsto niž'i, kot v začetku julija lani. Baker se je letos podražil za 6 odsto, njegova cena pa je v primeri z istim časom lanskega leta za 30 odsto višja. Cin se je podražil v zadnjih časih za približno 10 odsto.
Minuli teden se je tečaj bakra na londonski kovinski borzi rahlo znižal. Poraba bakra v Veliki Britaniji se je povzpela v prvih petih mesecih letos na 345.168 ton, kar pomeni 5 odsto več kakor ob istem času lani. Cin se je pocenil tako v Londonu kot v Singapuru. Svetovna proizvodnja prvovrstnega cina je dosegla v letošnjem marcu 12.400 ton proti 11.300 tonam v februarju Svetovna poraba te kovine je znašala v prvem polletju letos 43.000 ton (1.600 ton več kot prvi polovici lanskega leta). V Združenih ameriških
VALUTE	V MILANU	
	6.7.1965	13.7.65
Amer dolar	623,40	623,50
Kanad. dolar	572,-	572,—
Nem marka	155,85	155,75
Francoski fr.	127,35	127,35
Švicarski fr.	143,95	144,05
Avstrijski šil.	24,19	24,195
Avstra) funt	1381,—	1380,—
Egipt, funt	735,50	725,—
Funt št pap.	1743,50	1743,75
Funt št. zlat	6300,—	6300,—
Napoleon	6100,—	6100,—
Zlato (gram)	718,—	718,—
Dinar (100)	- Trst	
drobni 55-57	debeli 51-53	
BANKOVCI V CURIHU 13. julija 1965
ZDA (1 dolar)	4,30
Anglija (1 funt št.)	12,—
Francija (100 n. fr.)	87,50
Italija (100 lir)	0,6960
Avstrija (100 šil.)	16,65
CSSR (100 kr.)	11,50
Nemčija (100 DM)	107.50
Belgija (100 b. fr.)	8,55
švedska (100 kr.)	83,—
Nizozemska (100 gold.)	119,15
Španija (100 pezet)	7,15
Argentina (100 pezov)	1,30
Egipt (1 eg funt)	4,80
Jugoslavija (100 din)	0,351
Avstralija (1 av funt)	9,50 j
državah se je poraba cina povečala od 14.485 ton v prvih treh mesecih 1964. leta na 15 tisoč 665 ton v razdobju januar. marec 1985. Tečaj cinka je na londonskem trgu rahlo napredoval. Konec preteklega tedna so zabeležili v londonskih zalogah 2.931 ton cinka, kar pomeni, da so se zmanjšale za 700 ton v primerjavi s prejšnjim tednom; tako majhne niso bile že od julija lani. V Veliki Britaniji so v prvih petih mesecih letos porabili 155 464 ton cinka ali 2 odsto manj kot v odgovarjajočem razdobju preteklega leta.
KAVČUK
Cena kavčuka je padla tako v Londonu kot v Singapuru na naj nižjo točko v letošnjem letu. General Services Admini-stration bo prosila za pooblastilo. da lahko postavi na trg
620.00	ton naravnega gumija iz strategičnih zalog. Od januarja do konca aprila letos so v ZDA porabili 180.000 ton naravnega gumija proti 156.000 tonam v prvih štirih mesecih lani in
520.000	sintetičnega gumija proti 470.000 tonam lani.
VLAKNA
Cena bombažu je na newyor-škem trgu nekoliko popustila. V ZDA bodo sestavili zakonski osnutek, no katerem bi osnovni ceni 21 stotink dolarja za funt dodali 9 stotink dolarja kot podnoro, ki bi jo nakazali neposredno pridelovalcem, kateri bi za 15 odsto zmanjšali nasadne površine. Novo odkupno ceno bodo uveljavili ob prodaji prihodnjega pridelka (1966). Tečaj volni se je v New Yorku dvignil. Na prihodnji dražbi volne v Londonu, ki bo v ponedeljek bodo skušali razpečati vsega 13.600 bal volne.
ŽIVILA
Cena sladkorju se je na londonskem in na newyorškem živilskem trgu znižala v poslednjih 12 mesecih za več kot 60 odsto. Na Kubi so pridelali 6 milijonov 50.532 ton sladkorja ali 37,6 odsto več kot v pretekli sezoni. Cena kavi je minuli teden nekoliko narasla, dočim je kakavu popustila.
ŽITARICE
Pšenica se je pocenila. Na a-meriškem trgu je bilo pretekli teden prekupčevanje živahno. Turki, Japonci in Jugoslovani so nabavili skupno 90.000 ton ameriške pšenice. Združena a-rabska republika pa je nadaljevala z nakupom moke po ceni, ki se je sukala okoli 70 dolarjev za tono (po 2.000 funtov). Američani so po računih domačega kmetijskega ministrstva pridelali 1 milijardo 69 mililonov 969.999 bušlov zimne pšonire proti 1.024.888 000 bušlov lani Tečaj koruzi je popustil.
OLJE
MILAN. Oljčno olje extra 810 do 830, fino oljčno olje z največ 1,5 odsto kisline 750-780, oljčno olje z največ 3 odsto kisline 705-720, olje s 4 odsto kisline 650-670, ratificirano oljčno olje 630-650, olje iz zemeljskih lešnikov 440-455, semensko jedilno olje 370-385 lir za kg.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 680-760. manto-vansko rdeče vino 9-10 stop. 630 do 660, Valpolicella Bardolino 9-11 stop. 740-810, Soave belo 10 stop. 670-810, Raboso 10 stop. 635-645, Merlot 10-12 stop. 675-785, Reggiano 9-10 stop. 640-660, modensko vino 11 stop. 640-710, belo vino iz Romagne 10 stop. 620-630, rdeče 10 stop. 620-630, toskanski Chianti 12-13 stop. (1962) 620-470 lir (za dvolitrsko steklenico), navadna toskanska vina 10-11 stop. 650-700, Areti-no belo 10 stop. 630-640, belo vino iz Mark 9-10 stop. 630-640, rdeče 9-10 stop. 640-660, Sanse-vero belo 10-11 stop. 615-635, belo vino s Sardinije 12 stop. 605 do 625, rdeče 13-15 stop. 665 do 685 lir za stop./stot
MLEČNI IZDELKI
LODI. Maslo iz centrifuge 960 do 980, uvoženo maslo 950-970, lombardsko maslo 890-900, emi-lijsko 880-900; sir grana proizv. 1962 1440-1480, proizv. 1963 1260 do 1300, proizv. 1964 1080-1110, sir grana svež (od 1 do 30 dni) 910-950, uležan (30 do 60 dni) 970-1000, sbrinz svež 800-840, uležan 890-940, Emmenthal svež 810-820, uležan 870-890, originalen švicarski Emmenthal 1040 do 1090, danski Emmenthal 770 do 780, francoski 650-750, provo-lone svež 740-770, uležan 790 do 810. italico svež 600-620, uležan 680-720, crescenza svež 450
ŽITARICE
LODI. Fina mehka domača pšenica 6800-7000, dobra mer-kantile 6500-6700, merkantile 6400-6500, fina trda domača pšenica 9500-9700, merkantile 9200 do 9400, Manitoba 9550-9650, fina domača koruza 6350-660, navadna 4650-4750, uvožena koruza 44004500; neoluščen riž Ar-borio 8100-9100, Vialone 7800 do 8100, Camaroli 7900-8400, Ver-celli 7200-7900, R.B. 7700-8100, Rizzotto 7300-7600, Maratelli 7600-7800; oluščen riž Arborio 16.500-16.800, Vialone 17.400 do 18.000, Carnaroli 17.100-17.700, Vercelli 14.500-14.800, R.B. 14.100 do 14.300, Rizzotto 13.800 do 14.200, Maratelli 14.600-15.000, u-vožen ječmen 44504700, uvožen oves 4650-4675, uvoženo proso 4450-4600; pšenična moka tipa «00» 10.200-11.500, tipa «0» 9700 do 9900, tipa «1» 9200-9400, koruzna moka 5900-6100 lir za stot
m Sadje in zelenjava r—i u na tržaškem trgu
Cene sadju kakor tudi zelenjavi so na tržaškem trgu še vedno visoke. Neurje in deževje je v Italiji uničilo sadne nasade, predvsem breskve, pa tudi zelenjavi ni prizaneslo. Posledice tega so, da so cene visoke, ker je malo blaga na razpolago. Navajamo zmerne cene blaga prodaje na debelo (v oklepaju prodaja na drobno) Rdeča pesa 100 (160), kapus 45 (90), kumarice 140 (260), čebula 62 (120), fižol 180 (280), svež fižol 280 (380), solata 150 (480), melancane 240	(360),
krompir 60 (100), paprika 180 <280) grah 300 (540), paradižniki 80 (140), radie 200 (380), bučice 160 (240); pomaranče 220 (380), limone 140 (260), marelice 110 (200), češnje 200 (380), jabolka 180 (320), hruške 130 (240), breskve 100 (180) lir za kilogram.
Italijani uživajo premalo mleka
Potrošnja mleka je v Italiji zelo nizka, pravzaprav sodi Italija v svetovnem okviru med tiste dežele, katerih prebivalci užijejo v enem letu najmanj mleka. Finec zaužije 308 litrov mleka na leto, Irec 245 litrov, Kanadčan 230, Švicar 190, Američan 181, Anglež 175, Italijan pa samo 66, kar pomeni le nekaj več kot povprečno liter na teden. In vendar velja mleko za najpopolnejše naravno hrani vo. saj vsebuje tiste hranilne snovi, ki so najbolj potrebne človeškemu organizmu. V enem litru mleka beležimo 35 gramov živalskih protein (beljakovini 46 g sladkorja, 35 g maščob in pa seveda večje količine kalcija, fosfor a, drugih mineralnih soli in vitaminov.
Glede na to in na njegovo razmeroma nizko ceno je mleko po mnenju najvidnejših strokovnjakov idealno osnovno sredstvo za zdravo prehrano človeka, zlasti še za prehrano tistih slojev prebivalstva, ki imajo nižje letne dohodke. V resnici pa vlada med potrošnjo v Severni in Južni Italiji veliko neravnovesje, ki je tembolj zaskrbljivo, ako upoštevamo razmerje med letnimi dohodki severnega in južnega prebivalstva. Največ mleka zaužijejo na primer v Italiji na področju Tridenta (116 litrov na prebivalca v enem letu), dalje v Piemontu (103) in Lombardiji (101), dočim so Sardinija (34), Apulija (29) in Kalabrija (25) na zadnjih mestih.
Sicer pa je potrošnja mleka tudi na področjih Italije, ki so v tem pogledu na prvem mestu v državnem okviru, dosti nižja ko v tujini. Do še bolj pesimističnih zaključkov pridemo, če pogledamo, kakšno je razmerje potrošnje mleka v raz.
ličnih slojih prebivalstva. Poizvedovanje, ki so ga nedavno izvršili na nekem področju Kam-panije je pokazalo, da uživajo najmanj mleka prav tisti sloji, ki bi ga morali največ: težak zaužije dnevno samo 22 g, delavec pa 30 g mleka. Na drugi strani pa ni potrošnja mnogo višja v srednjih in višjih slojih. V Piemontu, kjer znaša povprečni letni dohodek prebivalca 440.000 lir na leto, zaužije vsak prebivalec letno 103 litre mleka, v Kampaniji, kjer se dohodek suče okoli 113.000 lir pa 34 litrov.
Dne 13. in 14. junija je bilo v Turinu Mednarodno zdravniško zasedanje, r.a katerem so izčrpno proučili gibanje sedanje potrošnje mleka v Italiji in drugod. Ugotovili so, da je stanje v Italiji tembolj zaskrbljivo, ker je prehrana na osnovi mleka neizogibno potrebna zlasti za otroke in stare osebe. Na milijone otrok v Italiji je podhranjenih, ako na bi ti otroci zaužili vsaj pol litra mleka na dan, ne bi bilo več govora o podhranjenosti. Isto velja za stare osebe, ki imajo po navadi težave s prehrano, a bi te odstranili, ako bi uživali več mleka.
Do tu smo govorili izključno o mleku. Toda prav tako važno mesto zavzema ori prehrani tudi vrsta mlečnih izdelkov, med temi ie najvažnejši sir. Potrošnja sira je pri nas mnogo prenizka. in tudi ori tej opažamo silno razliko med Severno in Južno Italijo. Zadostuje ugotovitev, da se suče povprečna potrošnja sira v enem letu na prebivalca v Furlaniji okrog 12 kg in da znaša v Kalabriji samo blizu 3 kg: vsak Italiian pa zaužije na leto samo 7,2 kg sira, zaradi česar je v tem pogledu
Kriza v gradbeništvu pritisnila opekarne
Proizvodnja opečnega gradita upadla za polovico Treba bo pospešiti gradnjo cenejših stanovanj
Telečje meso se je pocenilo
V zadnjem letu se je potrošnja telečjega mesa na Tržaškem znatno zmanjšala, ker je bilo meso predrago. Zaradi tega se je meso ob izvoru polagoma pocenilo, tako ie posebna tehnična komisija ugotovila, da se je živa goved pocenila za povprečno 42 lir pri kg. Pokrajinski odbor za cene je glede na to sklenil znižati ceno teletini za 3 do 10 odsto (po kakovosti mesa pač); predvsem velja pocenitev za meso prednjega dela teleta, ki ne gre kdove kako v prodajo. Nove cene, ki so pričele veljati 10. t. m. so sledeče (v oklepaju so prejšnje cene in odstotek pocenitve).
Meso za ragu 860 lir kg (960 lir, 10 odsto), prsi in hrbet 1.000 (1.100 9 odst.), zarebrje in ledvična pečenka 1.760 (1.840, 4.5 ods.). ramena brez kosti 1860 (1.940, 4 ods.), stegno brez kosti 2.300 (2.380, 3,5 ods.), zrezki iz stegna-2.580 (2.660, 3 odst.).
ITALIJA PROIZVAJA VEČ ALUMINIJA Od januarja do konca tega leta so v Italiji proizvedli 28.739 ton aluminija proti 25.065 tonam v prvih treh mesecih lanskega leta. Aluminijeve rude (bauksita) pa so pridobili 46.421 ton proti lanskim 41.902
Vreme in letino
in v kmečkih pregovorih
Dež na sv. Urban do sv. Marjete vsak dan.
' Sv. Jakob in Ana. vročina j	pritiska
1 toča, nevihta na nebu se bliska.
Te dni se je v Bologni sestal vodstveni svet vsedržavnega združenja proizvajalcev opečnega gradiva. Predsednik združenja dr. Risso je podal izčrpno poročilo o položaju v tovarnah opečnih izdelkov v prvi polovici letošnjega leta.
Zaradi krize v gradbeni sraki se proizvodnja opeke manjša. V zadnjih štirih mesecih lanskega leta je skrčilo proizvodno dejavnost 72 odsto podjetij, konec aprila letos pa je bilo takih podjetij že 84 odsto. Letos sploh ni začelo z delom 23 odsto sezonskih podjetij, 70 odsto jih je pričelo z zamudo enega do treh mesecev in le 7 odsto jih je začelo ob pravem času. Vsa opečna proizvodnja v Italiji se je v prvem polletju tega leta zmanjšala za 45 do 60 odsto v primerjavi z obdobjem januar-junij 1964.
Omejitev proizvodnje je pospešila porast nezaposlenosti, ra zen tega je bilo odpuščenih nad 5.000 uslužbencev, a v integracijski blagajni je bilo konec letošnjega junija prav toliko u-službencev kakor v lanskem decembru. Največje težave z zaposlitvijo pa se bodo pokazale šele v času med avgustom in oktobrom letos, ko bo ostalo na cesti prav gotovo več deset-tisočev uradnikov in delavcev tovarn opečnega materiala za graditev luksuznih stanovanj.
Povpraševanje po opečnem gradivu se je v aprilu in maju letos rahlo povečalo v primeri s povpraševanjem v februarju in marcu (pojav je sovpadal z začetkom letne sezone, ko se v normalnih razmerah proizvodna dejavnost poživi), vendar je o-stalo še vedno za 25 do 60 odsto pod povprečnim povpraševanjem v tej dobi. Sicer pa je tudi to rahlo zboljšanje le malo trajalo, saj je zadevalo po večini le stanovanja v majhnih kondominialnih stavbah. Zaloge opečnega materiala so bile konec junija za 20 odsto nižje kot v zadnjih dneh lanskega decembra. Spodbudno pa je, da so zaloge pri podjetnikih in trgovcih prazne.
Industrija opečnega gradiva ni v stiski samo iz pravkar o-menjenih razlogov, ampak predvsem zato, ker traja kriza o gradbeni stroki že leto dni. Najhujše je stanje graditve luksuznih stanovanj, zato se je proizvodnja zadevnega opečnega materiala močno skrčila, še bolj zaskrblja proizvajalce to, da o-peke ne morejo prodajati v tujino v večjih količinah (četudi so italijanske cene mnogo nižje od povprečnih evropskih cen), ampak jih izvažajo le v malenkostnih količinah zaradi previsokih prevozniških stroškov in zaradi znatnih razlik v zadevni zakonodaji v raznih deželah.
Industrije! želijo, da bi bila akcija za normalizacijo gradbene dejavnosti složna med vsemi 36 kategorijami industrijskih podjetij, Iti se bavijo z graditvijo luksuznih stanovanj. V teh podjetjih in v podjetjih obrtniških in trgovskih kategorij, zainteresiranih pri graditvi luksuznih stanovanj je zaposlenih še enkrat toliko oseb kot v ostalih gradbenih podjetjih, njihova dejavnost pa je pristno industrijske narave. Računajo, da je zaposlenih v teh podjetjih nad poldrugi milijon uslužbencev. Pospeši naj se graditev ekonomičnih stanovanj, ki imajo na notranjem trgu najboljše trgovske perspektive Pri tem naj se omogoči ustanovi Ges Ca. L., ki upravlja delavska stanovanja in ki ni mogla doslej
še izvesti svojih načrtov zaradi znanih problemov okoli zakona «167, da lahko izkoristi vsaj del svojega denarnega sklada, z odkupom že dograjenih poslopij ali takih, ki so šele v graditvi od privatnih podjetnikov. Posojila gradbenikom niso zadostna, zato naj se povečajo, toda z o-brestno mero in drugimi ugodnostmi, ki so v veljavi v deželah Evropske gospodarske skupnosti. Želeti je, da spet prične poslovati sklad za pospeševanje gradbene dejavnosti, ki je bil ustanovljen z zakonom od 18. avgusta 1950 s št. 715 in ki je pomenil svojčas konkretno spodbudo za uresničitev in za razvoj gradbenih zadrug, katere so gradile udobna stanovanja po razmeroma ugodnih cenah. Ko bodo storjeni ti koraki bi bilo treba po mnenju industrij-cev izvesti obsežno koordinacijo vsega prava, ki zadeva graditev luksuznih stanovanj, kakor je bilo že storjeno (z vsestransko koristijo) v Franciji, Nemčiji in Veliki Britaninji; le tako bo mogoče ohraniti gradnjo stanovanj na stalni ravni.
Italijanska industrija opečnega materiala obsega danes 1.100 podjetij in zaposluje 80.000 u-službencev. Ona ne potrebuje, kot obrati v drugih sektorjih v krizi morda kake tehnološke preureditve v svojem ustroju, kajti njen ustroj je prav dober — v zadnjih 8 letih je bilo v to industrijo investiranih nad 400 milijard lir.
Cene gradiva v Trstu
Zaradi vsedržavne krize v gradbeništvu je položaj zaskrb-ljiv tudi v Trstu. Letos gradijo pri nas mnogo manj kakor lani, zato je povpraševanje po opečnem materialu zelo slabo, ir.- ta se je pocenil. Navajamo cene nekaterim vrstam opečnega gradiva na drobno v skladišču: polna opeka — 22 lir komad, votlaki — 23 lir komad, cement 1.200 lir stot, grušč 2.000 lir stot, pesek 2.200 lir kubični meter, apno 7.000 lir kub. meter.
med vsemi prebivalci v evropskih deželah spet na zadnjih mestih.
Kaj pa sladoled? O sladoledu se malo govori, javno mnenje ga označuje na kratko kot zgolj priložnostno poslastico. In vendar niso svetovnoznani kliniki tega mnenja. Oni zatrjujejo, da je sladoled pravcato energetsko hranivo, to pomeni da vsebuje visoko hranljivo vrednost. Razen tega bi bilo treba pospešiti njegovo potrošnjo ne le na splošno med vse prebiva1 st vo, ampak zlasti med otroke in bolnike. Ni treba posebej poudarjati, da mora biti v ta namen sladoled izdelan izključno na osnovi mlečnih snovi.
Zasedanje v Turinu ie bilo pomembnega propagandnega značaja. Večja potrošnja mleka pomeni boljše zdravje (Op. ur.: Prinesla bi tudi znatno gospodarsko korist).
V. L.
Podražitev mleka na Tržaškem
Pokrajinski odbor za cene je zadnjič določil ceno pasteriziranemu mleku pred dvema letoma, in sicer 100 lir za liter. Ker so se medtem po besedah živinorejcev in organov, ki skrbijo za prevoz mleka iz dežele v mesto proizvodni stroški in prevozni precej povečali so prizadeti zahtevali, naj odbor za cene podraži mleko. Cena za liter mleka v hlevu se ie dvignila od 60 do 65 lir, zvišali so se izdatki za prevoz, razdeljevanje in pa za vzdrževanje osebja. Odbor za cene je sprejel zahtevo prizadetih in povišal ceno mleku od 100 na 110 lir za liter. Nova cena velja od 10. t. m.
Kaj menijo pri Kmečki zvezi
V zvezi s podražitvijo mleka so nam pri Kmečki zvezi dejali, da je položaj povsem nejasen. Ve se, da je liter mleka zdaj za 10 lir dražji, ni pa znano. kako so pristojni organi porazdelili novi povišek med proizvajalca, grosista in mlekarno. Menda so to prepustili svobodnim dogovorom med prizadetimi. Po neuradnih vesteh kaže, da je nova odkupna cena pri živinorejcu enaka petim osminam prodajne cene, znašala naj bi torej 68,75 lire. To pa spet ne bo držalo, kaiti živinorejec bi od 10 lir, kolikor znaša povišek prejel kar skoro 9 lir več za liter mleka, a za grosista (centralo mleka SALPAT) in prodajalca na drobno (mlekarno) bi ostala samo 1 lira. V resnici bo menda držalo, da bo prejemal odslej proizvajalec o-' koli 6 lir več pri litru, mlekarne okoli 1,5 do '2' liri, a SALPAT ostalo. Pri tem je treba upoštevati, da je dala pobudo za podražitev mleka prav SALPAT, ki mora imeti potemtakem pri vsej zadevi svojo dobiček. Značilno je, da nabavlja SALPAT mleko na treh mestih, namreč na Tržaškem, v Furlaniii in v Slovenili. Od 15 do 20 odsto ga kuni od domačih živinorejcev, približno prav toliko v Sežani (po 40 lir za liter) 60 do 70 odsto pa v Furlaniji, kjer je mleko no-leg drugega kakovostno slabše kot pri nas in v Sloveniji.
Sprašujemo se. čemu pokrajinski odbor za cene ne določa minimalne odkupne cene tudi za mleko, ko pa to dela pri drugih proizvodih, saj bi imeli od tega precejšnjo korist tako proizvajalci kakor prodajalci.
A VT0PREV0ZN1SK0 PODJETJE
A. POŽAR
TRST — VIA BOCUACCIO. 3 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne pre. voze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne
..GOSPOD A.RST VO"
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tei. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir Pošt tek rač »Gospodarstvo)) št 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek rač 600-14-603-86 Za ostalo. inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva.« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) Trst, Ul. Montecchi 6
TRANS TRIESTE
Soc. a r. L
TRST - TRIESTE, Via Donota 3 Tel. 38-827,31 906,95-880
UVAŽA vse lesne sortniane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA: vse proizvode FlATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne ti E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
7nixAMJiAOfUi IČOfvsA,
mednarodna špedicija in transport
KOPER - TELEF. 21-830 - TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 • Tel. 37-823
Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad.
SP10ŠNA PLOVBA Pl RAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN - JUŽNA AMERIKA
JADRAN - ZAHODNA AFRIKA
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami 0d 8.000 do 18.000 ton nosilnosti
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva H. Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22 035-23. Telefoni:	23-470 do 73-477 ln na naše agente po
vsem svetu.
IMPENPORT
U VUZ - IZ VIJ/ /ASI Uf-S I VA
TRST, UL Cicerone 8 Telet 38-136 - 37-725
Oddelek m kolonialne blago Ul del Hosco 2U Tel. 50011) 1'elegr-; lmpexport • Trieste
UVAŽA:
VSAKOVRSTEN LES CEMENT IN GRAH-BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO
IZVAJA:
TEHNIČNI MATERIAL . RAZNE STROJE TEKSTIL KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
RIJEKA . Jugoslavija
Jadrolinija je letos uvedla novo progo iz Trsta In Benetk za Reko, Split in Dubrovnik ter Pirej, Aleksandrijo, Fort Said, Bejrut, Limassol, Heraklion, Pirej, Dubrovnik, Benetke in Trst. To progo vzdržujejo najmodernejše ladje na Sredozemlju — m/l »DALMACIJA« in »ISTRA«. — Vse informacije dobite pri potovalnih uradih ali pri agenciji »V. Bortoluzzi«, piazza Duca degli Abruzzi, 1, Trst.
PRIZNANO MEDNARODNO
AVT0PREV0ZNISK0 PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica Via D d'Aosta N. 180 Tel. 2845, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Pustimi pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
« » »
A
« r j t t a
O U C O L I N I U XV.
Gestisee i servtzi mercl e passeggeri sulle linee:
NOKD L U KOTA (servizio celere ed espresso) partenze da Ri]eka ogni 7 giomi NOKl) AMERICA (North ot Hatteras) partenze ogni 10 giorni SUD AMERICA partenze ogni 20 giorni levante
partenze ogni '( giomi IRAN - IRAtj partenze ogni 30 giomi IN Dl A - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giomi ESTREMO OR1ENTE partenze ogni 30 giomi GOLFU MESSICO partenze ogni 20 giorni
con 57 moderne e rapide navl, 666 cuccette e 372.229 B.R.T.
La eJUGOLINIJA« accetta ti trasporto di mercl anche ln porti fuori delle linee reeolari
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA — * JUGO UNIJA* - RIJEKA —