77. štev i i ka.
P^ 3 nȫ
Izdanje za Boboto junija. 1896,
(v Trstu, v soboto zjutraj dne 27 junija 1896.)
Tečaj XXI.
„BDINOBT"
izhaja prt trikrat na teden t čestih iz-danjih ob torkih, ćetrtkih
in sobotah. Zjurranje izdar.je izhaja ob 6. uri zjutraj. večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno imdanje »tane : /a .leden mesec . f. 1.—, uiveu Avstrije t. 1.5T sa tri mesec, , , 3,— ... 4,.:>0 z*, pol leta ... 6.- . , „ 9.-e« vse leto . . . 12.— . » „ 1«.-
Naročnlne Je plačevati naprej ■« naroobe brez priložene naročnine te oprava ne
ozira.
Posamične številke se dobivajo t pij. liajalnicah tobaka v Jrutu po M nvč, izten Trsta po 4 dtč.
NOST
Oglasi se račune po tarifu v petitu; zu nnslove z debelimi črkami se plačujp prostor, kolikor obsega navadnih vrstic
Pohlana. OHmrtnice in javne zahvale, maci oglp.ai itd. se računajo po pnRodM,
Vsi dopisi naj ae poSiljajo uredništvu ulioa Caserma št. 13. Vsako pismo moru biti frankovano, ker nefrankovana se n" sprojamajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacijo in oglaso sprejema upravniitvo ulioa Molino piv oolo hšt. II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklam« cije to proste poštnine.
G I
ko.
„V editioih j« mm".
V zahvalo, pojasnilo in obrambo P
Z GortSkega. Velecenjeni gospod urednik! Prebravši 23. št. vrle ,Edinosti" vskliknil sem: Hvala Bogu! Se se dobi živa duša ua tem božjem svetu, katera duša goji sočutje z učiteljstvom na Goriškem. Hvala Vam, gospod urednik, da ste ponatisnili našo okrožnico; Bog Vam poplačaj za navdušene besede, katere ste napisali za nas: vidi se jim, da so Vam prišle iz srca, — zato so tudi nam šle do srca. Hvala Vam tudi za obsodbo onih ■tavkov v okrožnici, s katerimi se ne morete strinjati, kajti prepričani smo, da ste jih napisali iz
*) Audiatur et altera para. Kogar Bem zatožil, moram mu dati tudi priliko za zagovarjanje. Tako moramo storiti tudi v tem slučaju. To pa storimo tem rajše, ker napravlja ta dopis na nas utis, da spisatelji najnoveje učiteljske okrožnice na Goriškem sami slutijo, da ni bila vsaka beseda na ovojem mestu v oni okrožnici. Mi kličemo še enkrat gospfldi učitejjem na Goriškem: Skrajni čas j«, da se stori konec bednim gmotnim odnošajem učiteljstva v Vaši pokrajini 1 Pritiskajte na poslance v tem zmislu, ali — primernimi sredstvi. Najprimerneje sredstvo pa je: inicijativa od strani učiteljstva samega za potrebne korake. Ne zahtevajte od druzih, ki niso učitelji, da vam ustvarijo dobre šolske zakone. To morate storiti vi sami na svojih shodih in konferencah. Poskrbite poslancem ves potrebni materijal, in isti so storili tvojo dolžnost, ako so ves ta materijal, nabran po strokovnjakih, spravili v primerno zakonsko obliko. Tako delajo tudi drugi stanovi. Od poslanca vendar ne moremo zahtevati, da bodi šolnik, nacijonalni ekonom, tehnik, jurist itd. — vse zajedno. Vendar mu je razpravljati in sklepati o vseh teh strokah. Zato treba, da mu predlože in raztolmačyo vse gradivo »trokovnjaki. Tako treba, da delate tudi vi. Graja po sprejetju kojega zakona nima zmisla, ampak treba govoriti poprej. In kolikor poznamo mi goriške poslance, menimo, da bodo radi uvaževali sleherni pametni nasvet. — Istotako smo uverjeni, da je velik del krivde na zavlačevanju učiteljskega vprašanja goriškega le na italijanskih poslancih, o a i r o m a na učiteljih italijanske narodnosti, ki stoje apatično na strani. Nedostatkom no smete smatrati le nezložnost med slovenskimi učitelji, ampak tud.i ne vz aj e rnno at me d slovenskimi in italijanskimi učitelji. Italijanski poslanci nočejo ni čuti o povišanju učiteljskih plač; italijanski učitelji pa molče, ker se menda boje zameriti poslancem.
Italijanski poslanci imajo po takem povsem svobodno roko v odklanjanju vsacega zboljšanja učiteljem. Kolikor Bvobodneja pa je roka italijanskim poslancem, tem težavneji jo položaj našim poslancem. Zato pa vam kličemo še enkrat: Qui bene distinguit, bene docet. Le ne metati v jarek z vodo vred tudi — otroka, ki se je kopal v istej!
Ured. .Edinosti".
PODLISTEK.
Povest. — Spisal 0. K. Srčdn.
(DaUe).
VII.
Pri Dolinu je bilo kaj žalostno po Milanovem odhodu. M&rica je preplakala po več ur v svoji sobi, Zaljan je pil pri .Zlatorogu* ter se bratil s kmeti, Dolin je pa pregledaval zemljiščne knjige.
Nekega dne se je vračal Zaljan iz gostilne k Dolinu. Nekoliko vinjen je medpotoma tiho mrmljal sam k sebi:
„Zadnji denar sem že potrosil, kaj pa sedaj ? Kje naj dobim druzega ?... Toda, saj imamo zaupanje pri Dolinu... O, neumni starec! — — — Misli, da sem bogat posestnik s Koroškega! D&,, bil sem nekdaj, a to je minulo ! Vsled svojega lahkomiselnega, razkošnega življenja sem zapravil vse, vse... In Dolin misli, da sem prišel k njemu po nevesto, pa sem prišel le po — denar! Nisem sicer mislil, da tako hitro porabim zadnji svoj denar, ki sem ga vzel seboj, ko sem v drugič odhajal na Koroško. Toda ti prokleti kmetje ! Drugače ni mogoče sprijazniti se ž njimi, kakor pri bokalu vina! — Sedaj sem pa suh, nujno potrebujem denarja, denarja!'
Tako je končal svoj samoguvor pred hišo
zgolj ljubezni do svete stvari, za katero se bojujete. Hvala za zanimanje, katero gojite do naše stvari. Take kritike se ne bojimo, take se ne branimo, take ne zadičujemo, kajti iz čistega srca prihaja in gre nam do srca. Ko bi bilo tudi drugod tako! A pri nas velja kot edini argument kol, s katerim se udriha kar slepo na levo in desno in tako se vstvarjajo pri nas na Goriškem razmere, katere so vse poprej kakor zdrave. —
V pojasnilo, da se prav razumemo, je treba najprej povedati, zakaj, iz katerega vzroka in namena se je izdala okrožnica. Prejšnje vodstvo Slovencev na Goriškem, če tudi se ni Štuliio prijazno učiteljstvu, obljubljalo je, da z letom 1895. se za gotovo zboljša stanje učiteljstvu, uporabivši 9% doklado, katero se je do istega leta plačevalo za zemljiško odvezo. Sedanje vodstvo, kateremu smo pač tudi mi, ki smo izdali okrožnico, mnogo pripomogli do zmage, pa nam niti tega ni izposlovalo ter stvar zavlačuje tako, da niti zdaj ne vemo, pri čem smo. In oni nesrečni zakonski načrt, ki se potepa po svetu, kakor deseti brat, kaj prinese? Slišite, kaj piše zadnja „Soča* v uvodnem članku : n tedaj je učiteljstvu z novim zakonom (ki pa še zakon ni!!) manj pomagano nego se je zdelo na prvi pogled. To bi se reklo : kar dam z desnico, vzamem z levico, a kaj takega naše uti-teljstvo m zasluži in skrajna ogorčenost celega stanu bi bila v takem slučaju povsem naravna in razumljiva." — Tako piše tista „Soča", ki s kolom udriha po istih učiteljih, ki se predrznejo kritiko-vati tako postopanje z nami.
Gospdda, roko na sreč, in recite, ali ni bil skrajni čas, da je vskipelo tudi v polževi naši naravi, da smo morali dati duška užaljenemu svojemu srcu ?! Užaljeni do dna svoje duše, katera si je v svesti, da je vse svoje moči posvečevala narodu svojemu, a ni za vse svoje delovanje dobivala niti groša, niti priznanja, ne upanja na boljšo bodočnost — v takem duševnem stanji smo
Dolinovo. Stopil je notri ter povprašal po Dolinu. Povedali so mu, da je v svoji sobi. Zaljan je pospešil korake.
Prišedši do vrat Dolinove sobe, potrkal je in stopil v sobo.
Dolin je sedel pri mizi in pregledoval zemljiščne knjige. Uzrši Zaljana je rekel:
„Kaj pa vas je danes dovelo k meni, Zaljan ?*
.Prišel sem s prošnjo", začel je oni, „z veliko prošnjo. — Ko sem namreč v drugič šel s Koroškega, vzel sem seboj par stotakov, mene, da se povrnem kmalu. Toda, ker se je vse tako raztegnilo, sem primoram vas prositi, da mi posodite
vsaj--dva tisočaka!*
„Dva tisočaka? — Saj vam je jeden preveč !M „Kaj jeden, jaz bi rad dva!* „Pa zakaj ? Sicer pa tudi ni ravno treba, da bi vam jaz dajal denar. Saj veste, da mi kmetje sploh nimamo toliko denarja v gotovini. Tudi je bila lansko leto slaba letina In še tistega, kar sem pridelal, nisem poprodal".
Zaljanu so se pri teli besedah namršile obrvi in temuo je pogledoval Dolina svitlimi svojimi očmi, kakor da bi ga hotel primorati na ta način, da mu vroči denar.
„Vi torej nečete dati", hropel je, „toda morate! Sicer!*
pisali izdano okrožnico, za katero smo odtrgovali od ust svojim otrokom. Srce, užaljeno srce, nam je krvavelo, ko smo morali zapisati tudi one stavke, s katerimi se ne more vjemati oni narodnjak, katerega ni božja previdnost obsodila, da mora ro-botati kot učitelj na Goriškem v sedanji dobi, v kateri se mlajšemu učiteljstvu godi tako, da nima upanja, da bi po tej poti prišlo do tega, kar uživa učiteljstvo, ki službuje čez 25 let. Kako je to mogoče, ni treba zopet ponavljati, kajti to je že dovolj dokazano v „Edinosti" lanskega in letošnjega letnika.
Okrožnica je imela namen opozoriti naše voditelje naroda na naše razmere in to ob času, ko se na Goriškem zopet vrši nekak preobrat. Hoteli smo zvedeti, ali je sedanjemu vodstvu resno kaj na tem, da smo njega pristaši, njega verni apostoli med narodom. Hoteli smo povedati, da vsak delavec je vreden primernega plačila ter zvedeti, ali je sedanjemu vodstvu resna volja pomagati nam do tega, kar nam gre po vsakem zakonu: bodisi po božjem, bodisi po državno-šolskem ?
V okrožnici resno kličemo: oglasi naj se stranka, katera nas hoče imeti za svoje sobojevnike. V okrožnici se niti z besedo ne oporeka, da bi ne hoteli še dalje delovati se stranko sedanjega vodstva — marveč samo jamstva hočemo od njega, da se z nami ne bode tudi v prihodnje tako ravnalo, kakor doslej.
Ako je sedanjemu vodstvu kaj ležeče na nas, naj se oglasi in konec bode okrožnicam...
Na očitano kruhoborstvo odgovarjamo le to« liko, da rečemo, da nas je v resnici sram tolikega moledovanja za kako zboljšanje; a kaj hočemo: narava hoče, da moramo tudi mi svojemu iu svojih otrok telesu dajati tudi kruha; in ker nam ga z lepa dati nočejo, moramo ga tirjati tudi s takimi sredstvi, kakoršno je naša okrožnica. Da bi pa bili vse idejale pusti M na stran, ni res, kajti
„In kdo me bo silil" ? vprašal je Dolin, menč da ima opraviti z roparjem. Toda motil se je. Zaljanu je le vinski duh silil v glavo. Ko je Dolin privlekel iz žepa samokres, se je oni vzburil še bolj in skočil je kakor razjarjen ris k njemu, iztrgal mu je samokres iz roke. Stopivši nekoliko korakov nazaj, nameril je samokres na Dolina kričć:
.Torej mi še zdaj ne daste ? !* Dolin je hotel nekaj ziniti, kar so se odprla vrata in v sobo je planil kričaie Dolinov hlapec.
Ta je šel po opravkih mimo Dolinove sobe in ker je slišal dva prepirujoča .se glasa, je postal in poslušal. Ko je pa čul, da se Zaljan grozi njegovemu gospodu, je planil pogumno v sobo.
Zaljan je imel med bojem obrnjen hrbet proti vratom in tako ga je lahko hlapec od zadaj zagrabil okolu pasa. Zaljan je glasno zavpil : „Izpusti me, sicer je po Dolinu!" Hlapec, hotć mu iztrgati samokres, gaje prijel za roko, in toliko toliko, da je še preprečil, da Zaljan ni nameril na Dolinove prsi. — — Strel je počil, in skoraj ob jednem je bilo čuti dvoje vsklikov, jeden prihajajoči od ranjenega Dolina, drugi od MArice, ki je uprav prihitela na glasen krik Zaljanov.
(Pride še).
v okrožnici smo nalašč z debelimi Črkami dali natisniti stavek: „Ako stori učitejjstvo svojo dolžnost tudi proti samemu sebi potem, ko je delalo doslej samo za druge, pokaže le, da je faktor, s katerim je treba računati.41 — To je naš evangelij, na katerem temelje vsa izvajanja okrožnice. Ako se zde kateri sklepi nekoliko krivi, krive so na njih le žalostne naše razmere na Goriškem.
Poglejmo samo na delavsko vprašanje. Delavci so tako daleč zašli, da so obesili na klin narodnost in vero. Zakaj ? Pač le zato, ker le ob narodnosti in veri delavec ni zamogel preživljati svojega lačnega telesa. Kdo je kriv, da je delavsko vprašanje tako daleč zagazilo ? Kdo drugi kakor voditelji narodovi, kateri niso imeli razuma in ne srca za težnje delavcev. Vsa odgovornost pada na voditelje, kajti sila kola lomi. Človek, padši v vodo, zagrabi za vsako bilko, tudi za peno, v nadeji, da si reši vse, kar ima — golo življenje. Zakaj se ni podalo rešilne roke potap-Ijajofiemu delavskemu stanu ? Zakaj se je mirno gledalo na; bregu, ali se cel6 hudobno rogalo ter je zaničevalo?
Tako kakor delavcem, ako ne slabše, se godi nam na Goriškem. Ali se hoče pustiti tudi naše vprašanje tako v nemar, kakor se je delavsko? Nasledke naj si zareže na rovaš oni, kateri je za to poklican. Se je čas ugodne rešitve našega vprašanja, a zadnji čas je. Srce nam krvavi, ko moramo tako govoriti; narodnostni in verski čut nam zadržuje pero, da le s silo spravimo iz njega svoje trditve, svoje klice na pomoč. Srce nam brani, a zdravi razum nas sili, da se ne moremo več zadrževati. Ako je komu kaj za nas, naj pokaže svojo rešilno roko in vse bode prav in dobro. Dakle —!
Ali gospoda slavna! S kolom in cepcem, katerega ja že pričela vihteti nad našimi glavami ,SočaM — glasilo sedanjega vodstva goriških Slovencev — ne opravite nič, a še manje kakor nič 1 Vzemite v roko »godovino in ona Vas pouči, da taki argumenti niso nikdar in nikjer pomogli, da bi zatrli ideje, katerih naravna sila goni na površje. Vedite, da ako pribijete na sramotilni križ enega „Petra iz Križa14, po katerem bijete kakor besni, rodi se vam na sto družili, tako, da Varo zmanjkajo žeblji za pribijanje. Vodstvo goriških Slovencev, na tebi je zdaj, da storiš svojo dolžnost, ako ti je več mar narodna korist, kakor pa bahati ,ego" in njegov kol.
V dostavek naj navedemo tu slučaj, ki morda ni le slučaj, ampak premišljen korak od neke strani sedanjega vodstva gor. Slovencev. Danes osem dni, t. j. 18. t. m. je bila v Sv. Križi na Vipavskem okrajna učiteljska konferenca (oddelek). Konferenco je počastil tudi č. g. deželni poslanec BI. Grč a, župnik v Šempasu. Naravno je, da je prišlo v razgovor tudi pereče naše vprašanje. Po konferenci se je pri »mizi* marsikatera rekla od strani naše, kakor tudi od strani Č. g. poslanca, kateri je bil za sporazumljenje. Pojasnil nam je marsikaj, posebno iz zadnje prevažne odborove seje političnega društva „Sloga" ter postopanje „Soče*. Toliko rečemo, da nastop č. g. poslanca je precej ugodno uplival na naše razmere in po tej poti', katera se je tu označevala, bi bilo upati, da se poleže vihar, ki je navstal ter da se zopet vse spravi v pravi tok. Nastop č. g. poslanca je bil le privaten nastop; ako so njegovi nazori tudi nazori vsega vodstva — je sprava mogoča. Da vidimo 1
DOPISI.
Iz Roj*na, 25. junija 1896. (Ivz. dop.)
.Bog nas blagoslovio". Te besede bile so pisane na slavoloku pred cerkvijo v Rojanu ob priliki inštalacije novega župnika g. Jurce (Iurizza). Da, g. urednik: ako Rojančane Bog ne blagoslovi, tedaj so pa res pomilovanja vredni.
V predvčerajšnjem zjutr. izdanjem .Edinosti« bilo je omenjeno, da je bilo pri sprevodu v nedeljo v Rojanu tudi kakih 4o belo oblečenih deklet. Bile so to dekleta in žene novoustanovljene bratovščine Sv. Cecilije, katere namen je povspeševati cerkvene slovesnosti posebno s cerkvenim petjem in s tem povzdigovati morilo med dekleti v Rojanu. Pravila te bratovščine so že davno predložene dotičnim oblastim v potrjenje.
Ženski zbor te bratovščine prepeva že več nego poldrugo leto leto pri mašah ob nedeljah in drugih priložnostih v polno zadovoljnost vseh fa-ranov. Seveda pel je izkljućljvo v slovenskem jeziku, ker drugega rojanska dekleta tudi ne razumejo.
Ob priliki umeščenja g. Jurce župnikom ro-janskim, bila so omenjena dekleta in žene v sprevodu 7. svojo zastavo Sv. Cecilije in o tej priliki podarile so mu krasen šopek svežih cvetljic z naslednjim nagovorom:
„Velečastni g. župnik !
Na tisoče src Vam kliče danes iskreni dobrodošli nasproti. Pričujoča še ne potrjena bratovščina Sv. Cecilije, katera ima pod svojim okri.'jem zbran cvet ženstva v Rojanu, izbrala je niene slabotno deklico, da Vam v nje imenu izjavim naj-iskrenejši pozdrav kot svojemu novemn župniku in dušnemu pastirju. Rojanske žene in dekleta, zbrane pod posvečeno zastavo Sv. Cecilije, Vas prosijo, da blagohotno sprejmete ta mali dar, ta šopek cvetlic v spomin današnjega dne in prosijo Vas tudi, da bodite vedno blag zaščitnik in dušni pokrovitelj bratovščini Sv. Cecilije. Oblagodari Vas vsegamogočni Bog na mnoga leta!"
Pravijo, da so se gosp. Jurci o tem ulile solze od ginjenja vsled take udanosti. Kako plačuje g. Jurca, župnik rojanski, rojanskim ženam in dekle-tam to njih udanost in kako je uslišal njih prošnje ?
Danes, 25. t. m., bila je zadušnica (črna maša) za pok. župnika Thaler-ja, ki je vsem še v najbližjem spominu. Kakor običajno pri teh mašah, bi imel peti zbor cecilijanske bratovščine slovensko črno mašo, katero je blagi pok. župnik sam naučil dekleta peti. Gosp. Jurca, baje vsemožni gospodar v Rojanu, zaukazal je svojemu zvestemu sotrudniku Vanzetti, učitelju na šoli v Rojanu in cerkvenemu orgljarju, da se prestavi omenjena maša v latinski jezik in da morajo dekleta peti isto od sedaj naprej v latinskem jeziku. (O g. učitelju Vanzetta drugikrat kaj več!) Udani učitelj in orgljavec je poslušal glas gospodarja in priganjal dekleta, da morajo priti k njemu v šolo učit se latinskemu petju. Ali tu se je pa vjel. Razuu dveh, jedne Gretarice in jedne iz Škorklje, ni se odzvala nobena temu narekovanerou povabilu, in izjavile so vse, da hočejo pet;, kakor do sedaj, v svojem materinem jeziku, katerega one in pobožno občinstvo razume, in ne v latinščini, ki jim je čisto neznan in nerazumljiv jezik.
Ko je zvedel veleč. g. Jurca o tem trdnem in značajnem sklepu cecilijanskih pevk, lotila se ga je huda jeza. Rekel je, da je on gospodar in nikdo drugi ter kar on zaukaže, to mora se zgoditi. Kdoi ne pride jutri pet k maši, ta ne bode nikdar več pel, rekel je; .in ako nočete peti latinski, tudi slovenski ne bodete smeli!" To so besede duhovnika, župnika rojanskega, gosp. Jurce.
Kar se ni še zgodilo v Rojanu, danes se je. Pri zadušnici za pok. veleč. g. Thalerja pelo se je latinski. 2, čitaj dva ženska glasova, 2e omenjenih dveh deklet, odpadlih od svojih tovarišic, in jeden možki glas gosp. Vanzette, bilo je slišati na koru. Ali to vam je bilo čudno petje. Človek, ki prav dobro razumi latinski, bi si bil gotovo mislil, da besede, ki so se izgovarjale pri tem petju, so gotovo španjske ali morda celć turške. In tako hoče gosp. Jurca v naprej ! Slovensko občinstvo, ki je bilo prisotno v večjem številu pri tej sveti maši, da izmoli jeden Očenaš za blagega pokojnika, je silno užaljeno zapustilo po maši cerkev in mnogo jih je izjavilo, da ne stopijo vefi v njo.
Kaj bode še-le ? Pevce, ki so peli v rojauski cerkvi, odkar ta cerkev stoji, je g. Jurca pregnal; službo božjo, ki se je vršila v slovenskem jeziku odkar cerkev stoji, je deloma odpravil, deloma omejil; cecilijanskim pevkam, ki so bile uzor ženstva v Rojanu, slovenskim dekletam in ženam hoče vsiliti nerazumljivo jim latinščino — in kaj se čaka Rojančane ? In duhovnik, ki brez uzroka, samovlastno ruši stare, ukoreninjene narodno-oerkvene običaje, je v očeh listov .del dolce siu seveda le zaradi tega »„vero ministro di Dio"" 1
Quousque tandem, veleč. g. Jurca — — — P Uvideli so sedaj Rojančani, kam pes taco moli in hočejo se upreti vsemi dovoljenimi siedstvi tem neosnovanim novotarijam. In prav je tako! Zora puca bit če dana! Rojan je bil, je in bode slovenski ; delajte, kar hočete. Ali uverjeni bodite, da tako postopanje škoduje le Vam samemu, pomirje-nju med narodnostmi in katoliški cerkvi. Sicer pa: .videant consules — —■ —I
Vain pa, rojanska dekleta, kličemo iskreno Bog vas poživi! Le tako naprej in ne udajte se I Pokažite jim, da ste zadostno značajne, da ne prodaste svojega rodu za noben denar ali za piškavo čast. Overjene bodite, da stoji vsak značajen žup-ljan rojauski na vaši strani in da vas bode z veseljem v vsakem slučaju branil in podpiral.
Aliquis.
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 26. junya 189«.
Važne premembe. V viših uradnih krogih tržaških izvršile so se, osiroma izvrše se te dni jako važne spremembe. Dvorni svetnik A bram moral se je numkniti iz ministerstva pravosodja in na njegovo mesto prišel jo dosedanji višji državni pravdnik tržaški dr, Gertucher. — Finančni direktor baron P I e n k e r je šel v pokoj, na njegovo mesto pa pride ministerijalni svetnik dr. S c h u s t e r pl. B o n n o t. — Predsednik višjemu deželnemu sodišču tržaškemu B e c k je Šel v pokoj, a na njegovo mesto pride dvorni svčtnik na najvišem sodišču dr. Edvard K i n d i n g e r. Sedaj je le vprašanje, kdo pride na mesto višjega državnega pravduika, namesto dra. Gertscherja ? ! Nočemo igrati ulogo prorokov nesreče, ali to 2e menda lahko rečemo, da Slovenca najbrže ne dobimo na to mesto.
Oglejmo si gori navedene imenovane, oziroma promaknjene dostojanstvenike!
Gospod dvorni svćtnik A bram je naše gore list in je opravljal dosedaj v ministarstvu pravosodja prevažen in tudi za uredbo jezikovnih odnošajev na sodiščih malone odločilen posel personalnega referenta. Na njega mesto je prišel — Nemec. Premeščenje Abramovo znači torej občuten udarec za nas Slovence, kajti sedaj bodemo mi Slovenci morda jedina narodnost v državi, ki ne bode imela v ministerstvu pravosodja zastopnika in zagovornika svojega. Zato nas je premeščenje gosp. svčtnika Abrama dirnolo najneprijetneje.
Novi finančni direktor in novi predsednik višjemu deželnemu sodišču tržaškemu sta Nemca. Nikakor nam ni nameu, da bi jima očitali njiju narodnost, am^ak povdarjali smo to le zato, ker si poleg te okolnosti ne moremo mi« sliti, da bi bila vešča hrvatskemu ali slovenskemu jeziku. Tudi to nam ni niti na kraj misli, da bi hoteli vzbujati domnevanje, kakor da ne bosta sicer na svojem mestu. Uverjeni smo celč, da sta sicer jako sposobna, svoji nalogi popolnoma dorasla in v polni in potrebni meri objektivna uradnika, ali vendar nam ue more šteti nikdo v zlo, ako bi si — v zmislu osnovnih zakonov avstrijskih — želeli na čelo naših uradov takih uradnikov, ki bi bili popolnoma vešči vsem deželnim jezikom. Kajti le tak načelnik, ki je popolnoma vešč deželnim jezikom, more presojati, ali se v podrejenem uradu izvršuje §.19 drž. temeljnega zakona.
Da pa ne bode nesporazumljenja, zavarovati se moramo že v naprej proti domnevanju, kakor da bi bili s temi opazkami hoteli kritikovati čin imenovanja po Njegovem Veličanstvu. Najviši vojji in Najvišim sklepom se uklanjamo vsikdar in dolžnim spoštovanjem. Ali mi vemo tudi to, da Njegovo veličanstvo vrši le svojo konstitucijonalno pravo in dolžnost, ko izvršuje oziroma potrjuje imenovanja, predložena mu od konstitucijo n e 1 n e vlade, a o tej poslednji je znano, da se tudi o imenovanjih Često ozira ua želje onih strank, ki umejo odločno izjavljati svojo voljo.
To prihaja od tega. Na drugem mestu govorimo o premembah na višjih klinih uradniške hierarhije na Primorskem' Tam izrekamo svoje obžalovanje, da novoimenovani, oziroma promak-njeni niso vešči našemu jeziku. Tu pa se moramo vprašati, od kod prihaja to, da je takč in ne drugače ?!
Odgovor na to vprašanje je zajedno občutna lekcija našim poslancem na Dunaju. To prihaja namreč od nezložnosti in razcepljenosti naših poslancev . Kajti uverjeni smo, da bi naši poslanci lahko dosegli in lahko preprečili marsikaj, ako bi bili zložni med seboj, ako bi, združeni v lasten samostojen klub, umeli govoriti z vlado jasno in odločno. Tako pa, ko vidi vlada, da se naši poslanci ne morejo združiti niti v delu za splošne in vsemu narodu jednako svete
pravice, je pač naravno, (la se ni najmanje ne boje njih eventuvalno zažugane opozicije. Tako je pač umevno, da se ne pošteva menenje naših poslancev o raznih važnih imenovanjih. In po pravici bodi povedano, da mi vladi ne štejemo v zlo, da postopa tako in ne drugače. Čemu bi se mučila z oziri, ako ni nikogar tu, ki bi dovolj njim povdarkom zahteval takih oz i rov. Gosp. grofu Hohenwartu, temu vrhnemu zaščitniku naroda slovenskega, se seveda niti ne sanja, da so taka imenovanja za nas — vitalno vprašanje.
Kako dolgo še — gospoda poslanci ?!
Železnica Trst-Poreč-Kanfanar. Dunajski dopisnik „Naše Sloge" omenja v svojem zadnjem dopisu interpelacije naših poslancev, o koji sinemo reči, da je velike važnosti za Istro. Ta interpelacija se namreč tiče dejstva, da se Njegovemu Veličanstvu niso predložili v potrjenje sklepi deželnega zbora istrskega, s kojioii se nalaga občinam in pokrajiui dolgotrajno in težko breme za gradnjo železnice Trst-Poreč-Kanfanar, in s kojimi se odloča jeden del deželnega imetja za gradnjo blaz-nice izven Istre, to je v Trstu.
Italijani bi hoteli namreč sedaj — lokavi kakor so — da železnica pride pred vrata vsakemu njih mestecu, zumy po deželi pa bodi kakor bodi. Vzlic temu pa bi morale kmečke občine vsejeduo plačevati dokiade skozi mnogo let in isto-tako kakor mesta. Cel6 več bi morale plačevati, kigti kolikor bližje morju bode ta železnica — ker je potovanje po morju vedno ceneje — tem manje bode donašala. Zato je dobro, da na mini-sterstvu dobro prouče to vpračanje. In ako ni gotovosti, da bodo kmečke občine za breme, ki jim je bode nositi za imenovano železnico, dobivale tudi odgovarjajoče koristi, potem Njeg. Vel. ne potrdi stroškov za tako železnico.
Kaj pomeni to? Današnjemu »Mattinu* brzojavljfgo iz Rima, da znani irredentovec Ca-val o t ti vstopi v ministerstvo kakor minister za pravosodje. V ta namen da ga krali Umbeito skoro vsprejme v avdijencijo. — Kaj pomeni to? Cava-lotti je irredentovec, Cavalotti je jeden najhujših nasprotnikov Avstrije, Cavalotti je tudi nasprotnik trozveze. Mi smo od nekdaj razlikovali med oficijelno in neoficijelno Italijo, kadar koli smo morali poslušati o „navdušenju* v Italiji za trozvezo. Sedaj pa, ako je res, da se je Cavalotti jel bližati ministerstvu ali morda miuisterstvo Cavalottiju, sedaj si moramo misliti, da se je oficijelna Italija jela bližati neoflcijelni Italiji, kajti ne moremo si misliti, da bi se bili irredentovci približali .prijateljem* Avstrije.
Iz občinskega svita dunajskega. V včerajšnji seji občinskega svčta dunajskega je predlagal svetovalec Schneider, naj se uloži tožba proti listu ,Wiener Allg. ZeitungM ter da naj se ta list izobči iz bralne sobe občinske, ker nesramno napada župana Strobacha. No, dr. Lueger, ki je predsedoval seji, je naprosil predlagatelja, naj odstopi od svojega predloga, ker župan Strobach jednostavno prezira napade v imenovanem listu. In tako se je zgodilo tudi.
Vojni minister Krieghammer. Vedno in trdovratno se vzdržuje govorica, da odstopi naš vojni minister. Glavui vzrok, da gosp. Krieghameiju ni nič kaj všeč na ininisteiskem stolu, je baje ta, da niso baš prijazne razmere med njim iu načelnikom generalnega štaba
V proslavo jubileja cesarjevega. V trgovinski zbornici dunajski se je zasnoval odbor, kojemu je naloga, da v proslavo jubileja cesarjevega izvede gradnjo delavskih stanovauj po nizkih cenah. Podpisanih je že mnogo zneskov. Predsednikom tega odbora je bil izvoljen princ Karol Auersperg.
Velikim vajam, ki se bodo vršile v Galiciji prihodnjega septembra, prisostvoval bode najbrže tudi cesar. Istotako se udeleži cesar tudi vaj na Hrvatskem, ki bodo z ozirom na število sodelujočega vojaštva, cel6 ztiamenitiše, nego one v Galiciji.
Navod, ki so ga dobili ogerski Škofje iz Rima, je razburil vse židomadjarsko časopisje. Pravijo, da je to napad na .ogersko državo*. Kaj so storili škofje ? Nasvetovali so razne načine, kako bi se dalo utrditi versko čutstvovanje. In to je „zločin" proti ogerski državi. Mar sta brezver-stvo iu moralno popačenje identična z državo? DA:
jeden madjarskih listov trdi celo, da je z rimskim navodom proglašeno „versko obsedno stanje". Dalje res ne more iti židovsko-madjarska nesramnost: ako hoče cerkev vsaj omejiti širjenje moralne gni-lavi, znači to — obsedno stanje. Kakor da je svoboda doma le v mlaki in kaluži, kakor da je javna prostitucija jedini pravi znak svobode! Je-li po takem čudo, da se je na vsej črti pričel boj proti židovstvu, ako vidijo ljudje, da Židje vedno iden-tifikujejo državo se svojimi koristmi, svoje koristi pa proglašajo solidarnimi z dušenjem verskega čuta in širjenjem popačenja ? !
Kjer gre za najviše koristi poštene človeške družbe, tam se morajo nehati slednjič tudi oziri na vsemožno židovstvo. Nadejamo se torej, da židomadjarsko besnenje ostane brez utiša na rimske kroge, k večemu da vspodbudi poslednje k še odločnejemu postopanju.
Baldissera se vrne v Italijo. Rimska .Tribuna* objavlja to-le brzojavko, došlo ji dn6 25. t. m. iz Asmare: „General Baldisera j* odpotoval danes v Alasavo, kjer se ukrca na koji parnik in se odpelje v Italijo. Z Baldissero se vrne polkovnik Cortese, dosedauji poveljnik okraja Kereu."
Li-Hung-Čang pri Bismarku. Predvčerajšnjem odpeljal se je kitajski podkralj in mandarin Li-Huug-Čang s svojim spremstvom iz Berolina v Friedrichsruhe, da obišče kneza Bismarka. Na železniški postaji sta vsprejela kitajskega dostojanstvenika Bismarkov sin Herbert in zet grof Rantzau. Knez Bismark je pričakoval visokega gusta v svojem gradu. Opravljen je bil v uniformo oklopnikov cesarske telesne straže. Vstopivšemu Li-Hung-Čangu je stisnil desnico in rekel v fraucozkem jeziku: »Zelo srečen sem, da morem pozdraviti najznanejšega in najboljšega državnika kitajskega cesarstva. Vaša Visokost in jaz sva dolgo let služila najine vladarje*. — Li-Hung-Čang je odgovoril: .Vaša svitlost ima mnogo zaslug zaves poli tiški svet, v tem ko sem jaz služil le Kitajski". — Bisniark je zatem naglasil, da je od nekdaj že iskrena njegova želja, da se približati Kitajska in Nemčija. — Podkralj in spremstvo so ostali pri Bismarku na zajutrek.
Položaj na otoku Kreta. Med tem, ko se lepo morć drug druzega ustaši in turški vojaki, se pehajo v Carigradu turška vlada in diplomatje o načinu, kako naj se vrš«S pogajanja za mir. Sultan da hoče — tako javljajo iz Aten —, da bi se vršila pogajanja z narodno zbornico, in ne z ustaši, to pa zopet ni mogoče, ker poslanci deloma ne morejo in deloma nočejo priti v Kaneo. Evropske vlasti predlagajo baje, naj se imenuje krščanski guverner in naj se osnuje ustava za samoupravo otoka Kreta. In ko tako ugibljejo u Carigradu, požigajo se na Kreti vasi, skrunijo ženske in — teče kri. Kri pa je menda dragocen sok.
Različne vesti.
Iz rojantke raznarodovalnice. Danes beležimo zopet jeden slučaj, ki se je pripetil v rojanskem otroškem vrtcu. Ta slučaj dokazuje vnovič, kako nepremišljeno ravnajo oni slovenski stariši, ki pošiljajo svojo deco v laško takozvano .vzgaja-lišče* samo radi tega, da se — odkrižajo svojih otrok za ves božji dan. Pomislite, da je srce malega otroka mehko liki vosek, duša njegova zel6 občutna. Vsprejema utise, katere jej usiljujejo laške .vzgojevateljice* in, dasi otrok nima še razsodnosti, obtičč mu taki utisi liki pušice v srcu in se posledice pojavljajo pozneje, ko dete odmse. Na stariših je torej; — ki morajo biti prvi vzgojitelji svoje dece, ker so poklicani že od Boga v to — na stariših je ležeče, da vzgojć iz svojega sina ali poštenega, značajnega moža, ki bode v čast in diko svojemu narodu, ponos svojim roditeljem, iz svoje hčerke pa vrlo gospodinjo, rodoljubno mater, — ali pa renegata, ki proklinja lastni svoj rod, zaničiye svoje stariše, ker so mu utepli v glavo, da so zaničevanja vredni vsi „ščavi*, in iz hčerke žensko, ki je zatajila svojo narodnost, ki zaradi tega prezira roditelje svoje in morda — izgubi cel6 svojo Čednost, ker morda nje pozneje prijateljice" laške narodnosti ne cenijo previsoko ženskih krepostij.
Kako pa je možno v z g a j a t i otročiče v jeziku, kojega — ne razumejo? Kako je možno ucepljati v nedolžno dušo dobrih naukov, ako te ne umeje, ker govoriš otroku neumljiv jezik? —
Kakšen duševni dobiček ima slovenski otrok, k se dolgočasi dan na dan v laškem zabavišču, kjer se čuti med tujci in se radi tega celo boji in postane trmast? Njega vzgoja ne napreduje niti za las, pač pa napreduje s prva trma, pozneje pa se prične pojavljati oni strup, o kojem smo govorili : zaničevanje svojega rodu, preziranje svojih slovenskih stariše v.
Trma pojavila se je že pri mavsikojem slovenskem otroku, čegar stariši so takorekoč prodali svojo kri laznarodovalcem, ker vedo, da slovenske otroke v laškem vrtcu — dobro napasejo. D u-ševna hrana jim je deveta briga. Samo, daje želodec poln, potem je po njih mišljenju vse dobro. O t m i, ki si jo je pridobil v rojanskem laškem vrtcu v par dneh sinek slovenskih starišev — sicer jako ubogljiv fantič — govori ta-le dvogovor:
Vrtuarica je pozvala dotičnega fantička in ga ! nagovorila :
.Dizi: kara mama!44 j Otrok: „Ne—e-e!44
Vrtuarica: „Ala sta bon e dizi: k&ra mama!"
Otrok: ,Ne—e—e—e!"
Vrtuarica: .Ven kvA kokolo mijo I*
Otrok: .Ne—e—e—e!* in obrnil je hrbet „vzgoje viteljici*. j , Mar mislite, da postane ta otrok ubogljiv, pohleven, ako ga stariši pust6 še nadalje v laški raznarodovalnici ? Nikdar!
židovska ipekulacija z Jakićevo razpravo.
Kakor vsak važnejši dogodek, tako je izkoristil „II Piccolo* tudi porotno razpravo proti uredniku Jakidu v spekulativne svoje svrhe. Odposlal je v Zader na stotine iztisov onih številk svojega lista, v kojih je bila opisana razprava, nadejajo se, da napravi v Zadru dober „g' šeft". Svoje veselje na tej .izborni spekulativni misli" izraža v brzojavki, kojo si je dal poslati iz Zadra. Ta brzojavka izraža zajedno škodoželjnost .Piccola* in slabo prikrito veselje na tem, da je bil urednik JakitS obsojen. Škodoželjna židovsko-lahonska gospoda pa naj blagovoljno pomisli, da o tej razpravi niše izrečena zadnja beseda!
Brzojavka, ki jo je objavil „II Piccolo della Sera* v svoji številki od 25. t. m. glasi se: „Zader 25. Vest o izidu razprave Jakič dospela je to noč semkaj. Župan Trigari dobiva odvsehstra-ni j najprisrčuiše čestitke. Za liat „Dalmata", drugo izdanje in za „Piccolo", ki objavlja poročilo o razpravi prvega dneva, se ljudje kar trgajo".
Bog ne daj, da bi se v tej gnječi pripetila nesreča, kakoršna se je pripetila n. pr. v Budimpešti ali celo taka, kakor se je dogodila na Ho-dinskem polju pri Moskvi!
Izpred porotnega sodiiča. Poročilu v poslednjem izdanju nam je dodati, da je razprava proti Obatu in Legiši končala pozno zvečer. 20!etni | zidarski pomočnik Lovrenc Obat je bil obtožen ubojstva, 181etni slikarski pomočnik Josip Legiša pa sokrivnje, ker je ščuval Obata, da zabode Ivana Hvastjo. Dasi sta oba obtoženca tajila, ovrgli so njiju trditve razni svedoki.
Gosp. Ivan Hvastja oče pokojnega nesrečnega mladeniča, prosil je sodišče, da ga isto zasliši v slovenskem jeziku, ker italijauščine ni zmožen popolnoma. Predsednik je vprašal na - to porotnike, je-li oni privolijo v to, kajti izpovedbe g. Ivana Hvastje bode tolmačil po italijanski predsednik (g. Urbancich) sam. Porotniki so privolili v to in zatorej je bil g. Hvastja zaslišan v slovenskem jeziku. Predsednik je svedoka vprašal med ostalim tudi to, koliko zahteva odškodnine. Nesrečni oče je prepustil to popolnoma razsodnosti sodišča.
Porotniki potrdili so soglasno stavljena jim vprašanje gledš krivnje obtožencev in na temelju te razsodbe obsodilo je sodišče Obata na
šest let, Legišo pa na dve leti težke ječe. *
* *
Včeraj stal je pred porotniki 281etni bivši poštni asistent Anton Kenner iz Tomaja, obtožen poneverjenja v uradu. Kakor smo že omenili, služboval je Renner pri vojaškem poštnem uradu v Mostarju. Nekega dnć avgusta meseca miuolega leta je baje poneveril pismo, v kojem js bilo 000 gl. gotovega denarja. To pismo je bila poslala tvrdka Sinkovič & Bilih v Mostarju tvrdki Alfred & Marin Heim na Dunaju.
Porotniki niso se mogli uveriti o krivniji Rennerja ter zanikali stavljeno jim vprašanje
z 10 glasovi proti 2. Sodišče je vsed ] tega _Ren-
nerja rešilo obtožbe.
*
* *
Razpravo proti Persiču obtoženemu dvostro-kega umora, morali so odložiti, ker je obtoženec obolel. O svojem begu iz ječe, o kojem smo sporočili te dni, pretresel seje hudo vsled "vratokT-mnib skokov.	—
Nepričakovana dedščina. Te dni umrla je v Trstu zasebnica Marija Dolinar. Svojo lepo hišo, nahajajočo se na trgu delle Legna (št. 5), volila je v svoji oporoki tukajšnji nabožni družbi sv. Viucenca.
Iz Tomaja nam pišejo : O priložnosti natakanja vina pri g. Antonu Soncu, načelniku tomaj-skem, darovali so nekateri gospodje 4 gld. 20 nvc. za sirote in udove te občine.
Hvaležno moram zabeležiti ta čin, pričajoči", da dotičniki tudi ob čaši izvrstnega terana — to-majski teran je na glasu — kažejo svoje blago in usmiljeno srce. Bog jim povrni!
Kolora v Egiptu. Najnovejša poročila iz E-gipta potrjujejo, da kolera v Aleksandriji in v Kairu pojema izdatno, toda širi se na jugu po deželi. Te dni je obolelo v selu Koroško 14 auglo-egipčanskih vojakov v oni vojski, ki je namenjena v Sudau. Izmed teh obolelih vojakov umrlo jih je sedem. To dejstvo daje angleškim vojaškim krogom mnogo misliti, kajti, ako prične kolera razsajati med vojsko, ne bode možno Angležem nadaljevati pot v Dongolo.
Poskuien samomor. 301etna „lahkoživna* Marija Zetto iz Koperskega okraja, stanujoča v zagati Punta del Forno hšt. 2, vrgla se je včeraj raz okno svojega stanovanja, nahajajočega se v
1.	nadstropju omenjene hiše. Pobila se je le neznatno. Ta skok raz okno napravila je ženska v pijanosti.
Sodnijiko. 21 letni trgovski pomočnik Anton Čepirlo, bivši težak iz Št. Petra in 211etni trgovski pomočnik Rudolf Adamič iz Trata, pristojen v Ljubljano, stala sta predvčerajšnjim pred tukajšnjim sodiščem. Čepirlo bil je obtožen javnega nasilstva (upiranja stražarjem), nevarnega pretenja, prepovedane vrnitve v Trst, žaljenja stražarjev in postopanja, Adamič pa upiranja stražarjem. Čepirlo je dobil 10 mesecev, Adamič pa 1 mesec strogega zapora.
Koledsr. Danes (27.): f Heraa, vdova; Via-dislav, kralj. — Jutri (28.): V. pobinkoštna nedelja. Leon II., papež ; Irenej. — V ponedeljek (29.) : Peter in Pavel, apostola. — Polna luna. — Solnce izide ob 4. uri 18 min., zatoni ob 7. uri 46 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 23 stop., ob
2.	pop. 27.5 stop. C.
Narodno-gospodarske stvari.
•Kmetijsko društvo, zadruga z omejeno zavezo zasnovala se je v Dobrepoljah. Zadrugi je namen zboljšatirazmere svojih udov v nravnem in gmotnem obziru s tem: a) da oskrbuje svojim udom po najnižih cenah gospodarske potrebščine vsake vrste, zlasti živino; b) da kmetijske pri-delke, zlasti tudi živino, po naročilu svojih udov taistim kolikor mogoče ugodno vnovčuje (v denar spravlja); c) da snuje naprave in naredbe v pov-zdigo kmetijstva svojih udov in v svrho ugodnega razpečanja kmetijskih pridelkov svojih zadružnikov."
Ker je namen zadrugi blag in velevažen, moramo vsklikniti: Bog daj srečo!
Ples čarovnic.
Spisal Hilarion Smerdis; prevel Anton Zaje.
(Dalje)
Stari mož ni zamogel končati, kajti vstrepe-tal je pred satanskim pogledom svojega učenca, zakrivši si obraz z rokami. — „Misliš, . . da, . . ko bi si zamogel preskrbeti takove strune, bi tudi resnično dosegel Paganinija PM, vprašal je Fran po kratkem molku.
Starec je podignil obraz in mirno odgovoril izrazom železne odločnosti: „Da, ali to drobje mora biti vzeto od koje osebe, ki nas je ljubila v življenju, pravo sveto ljubeznijo in brez lastne koristi. Tartini je napolnil svoje gosli življenjem neke
,	1 &	J J ucikc y sanjah, kako jo je igral huate, s kojim da je v
device, umrše radi velike ljubezni, ki jo je gojila\9r dajo e potem, prebudivii se, zapisal.
do njega *). Paganini pa je storil to v dogovoru s svojo žrtvijo, to je, dogovoril se je s prijateljem, da ga umori in z njegove drobovine napravi strune.... ,.#j} ta moč človeških glasov!", vskliknil je Samuel in nadaljeval po malem prestanku: ,Veš, jaz bi ti bil že poprej povedal to zadnjo tajnost, ali bal Nem se, da ne bi prišla onemu v kremplje, kojega ni dobro imenovati po noči !u Fran ni odgovarjal ; z l«deno mirnostjo je vstal, snel gosli ^ raz steno, odtrgal razpete strune ter jih zalučal v ogenj. Stari je presenečen vskliknil; strune pa so se, sikaje, liki živi gadje, vile in omotavale okolo tlečih polen.
Minolo je nekoliko tednov in mesecev. Od onega večera se nista več razgovarjala o tej stvari, bila sta oba vedno nekako zamišljeaa in otožna. Gosli so, zaprašene in brez strun, visele na steni ter z svojim molkom vplivale na učitelja in učenca, kakor kakova mrtva lešina.
Nekega večera, ko je Fran bled in molčć sedel na svojem prostoru, skočil je Samuel na nogč ter se nekoliko časa šepavo vrtil po sobi; potem se je približal mladeniču, ga nežno poljubil na čelo in glasno vskliknil: ,Čas je, narediva konec tej sitnosti 1" Na to sta se poslovila ter poiskala vsaki svoje ležišče.
Drugi dan, ko se je Fran prebudil, bil je nemalo začuden, kajti starca ni bilo v kotu, kakor po navadi. „Samuel, moj ljubi Samuel!", vskliknil je, skočil raz postelj in hitel v sobo svojega mojstra. Preplašen je omahoval; njegov lastni glas zdel se mu je čisto spremenjen in hripav. — V kraljestvu glasov nahaja se namreč tudi neke vrste tihota, ki napoveduje smrt. V bližini mrtvega trupla, kakor tudi v tajinstvenem molčanju groba, postaja ta tihota tajinstvena noč, ki navdaja občutljivega Človeka neopisljivo grozo. — Dospevši v starčevo sobo, zagledal je Samuela, ležečega na postelji: mrzel, trd in mrtev... Ob pogledu na onega, kojega je toliko ljubil, ki mu je bil več kakor pa lastni oče, občutilo je Franovo srce neizmerno b6l. Vendar pa je konečno njegova umetniška strast premagala vse občutke. Na mizi poleg mrtveca ležalo je pismo, & je nosilo Franov naslov. Drhtečo roko je segel po listu, na kojem so stale nastopne vrstice:
Ljubi Frani
Ko bodeš to čital, bode že doprinesena žrtev, ki jo je daroval Tvoj jedini prijatelj in mojster za Tvojo slavo. Oni, ki Te je neizmerno ljubil, je zapustil svoje telo in od Tvojega starega mojstra Ti ni ostalo druzega kakor le neka množina orga-nične tvarine. Ni mi potreba omenjati, kaj da naj storiš z njo!.. Ne boj se neumnih obsojevanj, za Tvojo bodočo slavo sem žrtvoval svoje telo in nehvaležne?, bi bil, ko bi ne upotrebil te prilike. Ko napneš novih strun — na vijolino in iz teh strun
—	del mene — pod Tvojo roko zazvenč moj glas, moj pozdrav, vzdih^aji moje neomejene ljubezni, potem, moj Fran, se lahko z vsakim meriš in poskusiš! Potem, vzemi svoje gosli in zasleduj onega, ki je nama zagrenil življenje. Stopi predenj ter mu zalučaj pred noge svojo maščevalno rokavico. O Fran, še le tedaj bodeš slišal one magične glasove, ki bodejo dohajali iz Tvojih strun — del mene — in spomnil se bodeš ua svojega starega mojstra, ki Te še zadnjikrat pozdravlja in blago-slovlja!	Samuel.
Gorki solzi utrnili sti niz Franovo obličje, ki pa je kmalo porudičelo od ognja strastne eastila-komnosti. Nemo je stal pred mrličem, oči pa so se mu svetile v nekem groznem blesku.
Pero se brani zapisati, kaj se je zgodilo v teku dneva, po zakonitem ogledanju mrliča... Zadosti je, ako povemo, da so bile, predno je minolo 14 dnij, gosli zopet očiščene in prepete štirimi novimi in močnimi strunami. Fran se je skoraj bal pogledati jih ; hotel je svirati, toda lok je drhtel v njegovi roki, kakor bodalo v roki morilca, pred prvim umorom. Prisegel je, da ne bode igral poprej, kakor na odločilen večer, ko poskusi doseči
—	ne, prekositi Paganinija, ki je tačas žel slavo v nekem večjem mestu Belgije.
Nekega večera, ko je sedel vražji Italijan v gostilni hotela, v kojem je stanoval, prišel je proti
*) Giuseppe Tartini bil je sloveč italijanski Bklada-telj in svirafl 17. stoletja. V mladosti bil je odpeljal neko deklico, ki je pripadala višjim stanovom ter bila izredne lepote. O sroji čudodelni skladbi, ki se je zvala „Sonata del diavolo* ali „II sogno d< Tartini", trdil je, da je slišal v sanjah, kako jo je igral hudič, s kojim da je v zvezi,
njemu neki mladi mož ter aiu ponudil svinčnikom popisani listek. Paganini je pogledal vsiljenca onim divjim pogledom, kojega je malokedo zamt-gel pretrpeti. Kmalo pa je obrnil oči od njega, kajti na licu tujca brala se je neka grozna in železna odločnost. „Gospod, pa naj bode kakor želite !", spregovoril je. „Označite večer, jaz sem pripravljen !M	______ (Pride se.)
Najnovejše vesti«
Line 26. V kaznilnici v Garste'iu uprli so se kaznenci. Iz Linca sti odšli tje dve stotniji lovcev, da napravite red.
Madrid 26. Vlada se je sporazumela z opozicijo gledč stroškov za vojno v Kubi. — Govoričenje o ministerski krizi je neosnovano.
Barcelona (Španjska) 26. Včeraj so zaprli zopet nekoliko anarhistov.
London 26. Iz Buluvaja (južna Afrika) poročajo službeno, da so uporni črnci obkolili utrdbo Chartes v deželi Mečancev. Uporniki so napadli tudi četo, ki je spremljala vozove, naložene živežem in oropali utrdbo Mirabella, kjer so s! prisvojili 25.000 nabojov za puške. Iz Buluvaja so poslali na Črnce 60 m6ž in jeden top.
Tr^jovlnak« brnojavke ln vesti
Budimretta. Pšenica x» jesen 6.38 — 6.39 PSenie« »s juni 1896 6.25 do 6 80—• Ove« za jesen 5.83—5.85 Bi sa jesen 5.80 5.32 Koras* za juli-avgus* 3.88-3.90 -.— iuni 1896 3.89-3.90 nova f. 3.95—4.10.
nova od 7H HI. f. 6 55-6-70 od 79 kil. t. 6.65—6.75., od SO kil. f. 6.70—6.80 od 81. kil. f. 6*75 -6*95, od H9 kil. for. 6.70— . 6.80 .lefmon —•-.— proso 610—6-40.
Pšenica: Trg jako mlačen, 5 nvč. ceneje. Prodaja 24000 mt. st. Ostalo nespremenjeno. Vreme: lepo.
Prapa. N«v*tiiiir»ni sladkor for. 18.95, oktober-december 13.45. Jalo stalno.
Pr^jta. Centrifuga! novi, poutavljne v Trst ■ carino vred odpošiljatev precej f, 34 75 —.35 Cononsse 86.50—37. Četvorni 8775--. V glavah (sodih) 39.-39.95
Hs^ts. K »v« Hunto* good »varahu za juni 70'25 tu oktober 69.-, bolje.
Hfcaabnrff Santo* good aver«ice m juli 59.— iS september 57.75 sa december 55.75. Bolje.
Dunajsk« bona 36. junija IMOS.
včeraj danes
Državni dolg v papirju „ „ v srebra Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah Kreditne akcije . . , London 10 Lat. .
Napoleoni......
20 mark . . 100 Hali '<<■
101.30 101.35 122.60 101.15 849 50 119.95 9.53 11.76 4450
Zgubljena JO bila cesti, to je med rumeno hišo in Prošekom listnios (portfelj). Ker so bili v isti dragoceni dokumenti za rabo, naprošen je dotičnik. ki jo je nagel, da prinese listnico v uredništvo „Edinosti".
Uloeool AlniTiia ulicft Bflrr* veoohiR hšt-
VVCoODI niUJalJO; ima dobro založeno prodajal-nico moke, sladkorja, riža, vlitkov domačih in tujih, mila, kiseliv, olja itd. na drobno in debelo, po jalto ztnornih cennh. V s prejema tudi naročila z dežele t«r jih izvršuje solidno.


Zdravljenje krvi
Čaj „T I s o 6e r n I cvet" (Mllleflorl).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji £0 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMH „Al iu Miri" Trst, veliki trg.
£
*
Pekarija in sladčičarna
ulica Stadion, 20.
Trikret na dan wvež (frišen kruh. — Prevzema domači kruh v peko. Raznaša se kruh po stanovih, krčmah in gostilnah, od dajalci dobo odbitek. Moke navadne in fine na debelo in na drobno Ri-znovrBine sladčice ukusne in po ceni, biakote
praško domače mazilo
iz le k arne B. Fratfner-ja v Pragi
je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. — "V puiicah po as in 25 nč. Po poŠti O nč. ved. Razpoiilja is v«»k dan.
Vsi deli embalaže imajo zruven stoječo zakonito deponovano varstveno znamko.
B. Fragner,
lekarna „pri črnem orlu", v Pragi(
Mala stran, vogel Sporner-jeve ulice 203.
Lastnik politično društvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — fbkarna Dolenc v Trstu.