tETO XXII. — Številka 21 Ustanovitelji: obč. konference SZDL tesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka b Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar ji Odgovorni urednik Albin Učakar kranj, sreda, 18. iii. 1970 Cena 50 par Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik; In sicer ob sredah in sobotah glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Obisk v Marjana Rožiča v Skofji Loki Kakor smo že poročali, je 'ninull petek, 13. marca, Škof-Jo Loko obiskal sekretar centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Ro-Visoki gost In njegovi *Premljevalci, predsednik občinskega sindikalnega sveta Jože Stanovnik, predsednik skupščine občine Škof ja Loka fcdravko Krvina, sekretar občinskega komiteja ZK Marko Graničar, predsednik občinske konference SZDL Janez laler ter drugi, so si najprej ogledali tovarne Al ples Železniki, Iskra Železniki in Nlko Železniki, tri vodilne gospodarske organizacije v Selški dolini. Med pogovorom s predstavniki omenjenih podjetij se je tov. Rožič zanimal za osebne dohodke delavcev in za tekoče probleme, ki spremljajo razvoj tovarn. Opoldan je bila na sedežu skupščine občine slovesnost, posvečena devetim zaslužnim sindikalnim delavcem, ki so iz rok Marjana Rožiča prejeli priznanja za dolgoletno vztrajno borbo proti izkoriščanju proletarcev in za sodelovanje Danes proglasitev najboljšega športnika Slovenije v Skofji Loki Pred dnevi so slovenski športni novinarji izbrali najboljšega slovenskega športnika in športnico v preteklem letu. Največ glasov sta dobila košarkar Ivo Daneu ln atletinja Nataša Urbančič. Na slovesni proglasitvi danes (v sredo), 18. t. m. ob 17. in 20. ur) v kinu Sora v skofji Loki ne bo Nataše Urbančič, ker je v Avstraliji, pač pa bo Ivo Daneu in vrsta odličnih športnikov. Med njimi bodo smučarski skakalci Zaje, štefančič, Mesec in Šlibar, tekač Ker Štajn, telovadec Cerar, atleti: Milek, Lorger in Lube-Jeva, drsalni par Gazvoda-švajger, hokejista Rudi Hiti ln Tišler, avtemoto dirkača štefe in Mrzel, tekmovalka v jahanju Mojca Koren, alpska smučarka Žurajeva, sankač Ulčar in alpinista Drašler in MaležiČ. Med izbranimi športniki bo tudi pet tekmovalcev iz loške občine: alpski smučar Mihovilovič. košarkarica in smučarka Jana Hafner, strelec Hlnko Peternelj, košarkarica Tanja Strel in državni prvak v biatlonu Filip Grašič. Prireditev bodo organizirali Zveza športnih novinarjev Slovenije, občina škofja Loka z gospodarskimi organizacijami in ObZTK škofja Loka. Prireditev pa so Omogočila predvsem naslednja podjetja: Jelovica, Alpina, Veletrgovina Loka, Iskra Železniki, Elra, Alples, Etiketa in Kladivar, ki so pripravila za športnike tudi iepa darila. Na prireditvi bodo športniki govorili o vtisih s tekmovanj po vsem svetu. Prijetno vzdušje bedo popestrili: napovedovalec Tomaž Terček, Tone Fornezzi in Bele vrane s pevko Marjano Deržaj in Petrom Dimi-trijevičem. Za Škofjn Loko bo omenjena prireditev Prijetno doživetje in obenem priznanje marljivimi Športnim delavcem. P. Pokoro v številnih povojnih družbenopolitičnih organizacijah ter društvih. Popoldan se je tov. Rožič udeležil tudi posveta članov občinskega sindikalnega sveta in predstavnikov nekaterih škofjeloških podjetij, na kateri so prisotni gosta spraševali po številnih perečih problemih, ki dandanes karakteriziraju naše gospodarstvo. Marjan Rožič je nanizal vrsto lastnih, izredno zanimivih misli o vprašanju kadrov, o rasti cen, o načinu zbiranja amortizacije in o življenjskih stroških. Morda najbolj privlačni so bili razgovori okrog pojma prisilne uprave, ki jo je gost označil za zelo problematičen, če že ne zgrešen način reševanja različnih organizacij, saj predstavlja negacijo samoupravljanja. Kasneje se je tovariš Rožič znova pridružil osmerlci slav-Ijencev in preživel z njimi prijeten večer. I. G. Pomagajmo Brezi Breza! Ime, ki je čez noč postalo sinonim za smrt, trpljenje in gorje. Rudnik, v katerega jašek »Srečno« so se minulo soboto zjutraj spustili nič hudega sluteči rudarji prve izmene, je slabo uro zatem razdejala eksplozija metana. Posledice so bile strahotne: 49 rudarjev, večinoma družinskih očetov, je obležalo mrtvih, zadušenih pod gomilo črnega premoga, ki naj bi jim pomagal do lepše bodočnosti. Pretresljiv prizor, Izpolnjen z razdejanjem ln trupli, kakršnega so videli reševalci, je obletel svet. Onemeli smo in se zgrozili. Ampak samo za hip. človeški duh namreč ne mara obupa. Zgane se, sproži kot vzmet in začne iskati rešitev. In če ne more več preprečiti nesreče, skuša vsaj poma- gati, storiti tisto najnujnejše, kar od njega zahteva vest. Včasih že samo vzpodbudna beseda veliko zaleže, drugič spet je zavoj oblek, zdravil, hrane ali odej dragocenejši kot vsi dragulji tega sveta. Skopje, Debar, Banja Luka ... Vedno smo znali pomagati, storiti vse, da bi prizadeti preveč ne tr-peli. Prepričan sem, da tudi Breze ne bomo pustili na cedilu. Kje vendar naj svojci knapov, ki jim je piš strupenega monoksida utrnil življenje, iščejo pomoči in tolažbo, če ne pri svojih sodržavljanih? Od kod še lahko preživeli rudarji črpajo pogum, da se bodo znova spustili v črne rove, če ne med nami? Zatorej ne čakajmo! I. G. Minuli ponedeljek popoldan so imeli v tovarni Elra škofja Loka manjšo slovesnost. Na izredni seji delavskega sveta je namreč predsednik skupščine občine škofja Loka Zdravko Krvina direktorju Ljubu Siavkoviču izročil medaljo Red dela s srebrnim vencem. Priznanje, s katerim ga je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito, si je tov. Slavkovič prislužil z dolgoletnim uspešnim vodenjem podjetja, čigar modernizacija že kaže rezultate. Ob tej priliki so člani delavskega sveta nagrajenca ponovno izvolili za direktorja. — Foto: F. Perdan JSJUIIIIH.....nillliMllllllllMIlItltlllllllllllllllllllJlIillllllllllllllllllllllllillllllilllllllllf tllllltllHIllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIMIIIIItflllllli ALPSKA MODNA INDUSTRIJA ALMIRA ZIMSKA RAZPRODAJA PLETENIN V TOVARNIŠKI TRGOVINI V RADOVLJICI z velikim popustom '"»""lini.....iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiNiiimiiiiiiiiiiiiim .....iiiiimiimiiiiiiiiiiimiiiiiitimiNiiimimii^mimiiimimiii iJJJMiiiiiiiiiniiniiiiiuuf KAMNIK Kamnik, marca — Odbor za proslavo 25-lctnice osvoboditve Je sestavil okvirni program prireditev, ki pa še ni dokončen. Sklenili so, da bodo sodelovali v vseh akcijah, ki jih organizira republiški odbor za proslavo. Organizirali bodo odhod aktivistov OF v Dolenjske toplice in maja na proslavo v Ajdovščino, kjer bo proslava ob 25-lctnici ustanovitve prve slovenske vlade. Ni pa še sklenjeno ali bo podelitev priznanj aktivistom OF na svečani seji občinske konference SZDL ali na slavnostni akademiji v počastitev dneva OF in prvega maja. V počastitev dneva osvoboditve nameravajo organizirati simboličen napad na eno od med vojno požganih vasi (verjetno bo to vas Kališe). Kamniški muzej naj bi organiziral razstavo slik spomenikov iz NOB na kamniškem področju. Prav tako naj bi muzej pripravil vsaj eno razstavo s tematiko NOB ali pa iz povojne graditve domovine. Do občinskega praznika naj bi pripravili zbornik o razvoju kamniške občine v zadnjih 25 letih. Sicer pa bodo priložnostne prireditve celo leto. J. V. KRANJ Pod predsedstvom Martina Koširja se je v ponedeljek sestal regionalni klub poslancev za Gorenjsko. Govorili so o družbenem dogovoru v elektrogospodarstvu, o pripombah RK SZDL, o gospodarjenju z gozdovi in o predlaganem odloku verifikacije Višje šole za organizacijo dela. TRŽIČ V Tržiču so bili pred kratkim prvi razgovori o združitvi obrtnega in komunalnega podjetja. Iniciativo za te pogovore Sta dala kolektiva obeh podjetij. V kratkem bosta zasedala tudi delavska sveta obeh podjetij in razpisala referendum, na katerem sc bodo delavci odločili za ali proti združitvi. Združitev obeh podjetij bi bila koristna po gospodarski plati za obe podjetji, razen tega pa bi od združitve imeli svoje koristi tudi potrošniki — zaradi boljših uslug. L. M. UPRAVNI ODBOR PSIHIATRIČNE BOLNICE BEGUNJE NA GORENJSKEM razglaša prosto delovno mesto živinorejke Pogoji: PKv delavec, posebni pogoj: poskusno dolo 30 delovnih dni Ponudbe naj kandidati pošljejo v 7 dneh od objave razglasa Med svojim obiskom v Skofji Loki se je sekretar centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Rožič pretekli petek opoldan udeležil tudi slovesnosti v stavbi občinske skup ščlne škofja Loka, na kateri so osmim zasluženim borcem za pravice delavskega razreda hi dolgoletnim sindikalistom izročili medalje in plakete. Nagrajencem Mici Benedičič, Antonu Gabru, Mariji Hafnar, Janku Oblaku, Francu Logondru, Antonu Pircu, Viktorju Sinku in Jožetu Zupančiču je visoka priznanja podelil tov. Rožič. (-Ig) — Foto: F. Perdan Razgibana razprava V ponedeljek, 16. marca, je bila v Kranju seja komiteja občinske konference ZKS, na kateri so sprejeli predlog sestava komisij konference in komiteja, katerem bo dalo dokončno besedo naslednje zasedanje občinske konference ZK. Nadalje so sprejeli sklep o soustanovitvi sveta gorenjskih občin ter razpravljali o programu nadaljnjega razvoja mreže osnovnih šol in vzgojno-varstvenih ustanov v občini. Govorili so tudi o uresničevanju resolucije prve seje konference ZKS in razpravah, ki potekajo po organizacijah ZK. Ugotovili so, da udeležba ni preveč zadovoljiva, da pa je toliko bolj razgibana razprava, v kateri prevladujejo naslednja vprašanja: religija, cerkev in kle-rikalizem, vloga krajevne samouprave, delovanje občinskih organov glede na oblikovanje občinske politike, obnavljanje ZK, vloga akti- vov ZK, odgovornost komunistov na vodilnih položajih in idejno politični problemi v šolstvu. Prav tako je razveseljivo, vda je precej organizacij ZK že sprejelo akcijske programe in da bojo na tej osnovi v bližnji prihodnosti tudi organi občinske konference lahko sprejeli podobne dokumente. Prav tako so sklenili, da je skrajni čas za ustanovitev aktivov komunistov kulturnih delavcev, delavcev v prosveti, delavcev v upravnih organih skupščine in delavcev v komunalni dejavnosti. Pozdravili pa so ustanovitev aktiva komunistov, ki so zaposleni v pravosodnih organih. Na seji so prav tako sklenili, naj bi bila osnovna organizacija v Iskri pobudnik sestanka sekretariatov vseh organizacij v ZK v delovnih organizacijah, na katerem bodo govorili o uresničevanju resolucije prve seje republiške konference ZKS in sprejemu akcijskih programov teh organizacij. J. Košnjek Kranj obrat kmetijstvo prodaja na javni dražbi: TRAKTORJE Fe-63 TRAKTORJE Fe-35 TRAKTORJE — PRIKOLICE ln razne druge traktorske priključke Licitacija bo dne 19. 3.1970 ob 10. uri na delovišču Vrtnarija Zlato polje, cesta proti Golniku. Z varčevanjem pri Gorenjski kreditni banki — POSPEŠUJETE gorenjsko gospodarstvu in s tem # — DOSEŽETE visoko obrestovanje hranilnih vlog In deviznih računov; # — STE ZAVAROVANI • — DVIGATE za primer nezgodne smrti m trajne Invalidnosti svoj življenjski standard # že avgusta boste lahko srečen dobitnik ene izmed nagrad — velikega nagradnega žrebanja ZATO SE ČIMPREJ VKLJUČITE MED NAŠE VLAGATELJE! BLED • JESENICE • KRANJ • RADOVLJICA • ŠKOFJA LOKA • TRŽIČ Vpis posojila za modernizacijo železnic Veliki kolektivi zatajili Na začetku februarja, natančneje četrtega, smo že dokaj obširno pisali o poteku akcije za modernizacijo jugoslovanskih železnic. 2e takrat smo upravičeno, vendar V upanju, da bo vpisovanje Posojila potekalo hitrejše, žabi sali: Gorenj ska-slabše od pričakovanj- Danes lahko to Ponovimo in ponovno ugotovimo, da takrat zapisane številke o vpisanem posojilu na Gorenjskem v celoti drže in da so se spisku »vpisovalcev« Pridružili le redki občani in Se redkejše delovne organizacije, posebno večje in velike. V utemeljitev trditve navajajo besede predstavnika Združenega transportnega podjetja iz Ljubljane Vinka Kaš- |X. SPOMLADANSKI SEJEM V KRANJU od 11. do 20. IV. 1970 nerja, ki Je v ponedeljkovem pogovoru med drugim dejal: »Reči moram, da se je Štajerska izredno dobro odzvala pozivu železničarjev, za Gorenjsko pa tega ne morem trditi, posebno zato ne, ker je dobila prva v republiki moderno železniško progo, pa je višina vpisanega posojila majhna. Manjše delovne organizacije so še nekaj prispevale velike pa so zatajile, le obljubljale so ali se sploh niso odzvale. 31. marca poteče rok za vpis posojila. Računali smo, da bo večina kolektivov do tega datuma že sprejela zaključne račune in bodo tako lažje oddvojili kak dinar za nas. Vendar nismo našli pravega razumevanja, tudi pri družbenopolitičnih organizacijah ne, čeprav so nam te obljubljale pomoč, vsaj moralno.« Toliko in tako so nam povedali na »republiki«. Šefi železniških postaj v Skofji Loki, Kranju, Lescah in na Jesenicah prav tako niso imeli veliko pohvalnih besed o vpisovanju posojila za modernizacijo železnic. Konec marca se neizprosno bliža in ni veliko upanja, da bi se v dobrih desetih dnevih položaj zbistril, čeprav bodo železničarji poskušali še enkrat. Leon Zlebnik, šef postaje v Kranju nam je postregel s podatki o vpisu posojila v kranjski in tržlškl občini. Le 13 kolektivov od 38 je prispe- valo svoj dinar, od tega v Tržiču le Peko. Kolektivi so zbrali 30 starih milijonov dinarjev, občani, 94 po številu, pa osem starih milijonov in pol Podjetij, ki jim modernizacija železnic ni posebno pri srcu, ne bomo naštevali. Njihov spisek se je povečal. Nekatera so navedla opravičilo za svoj »ne«, druga še tega niso storila, tretja pa bodo svojo odločitev sporočila potem, ko sc bodo sestali samoupravni organi?! (Ko se je začela intenzivna akcija, je že poteklo najmanj devet mesecev, do konca marca pa je dobrih deset dni) Tovariš Žlebnik je prav tako pripomnil, da posebni delovni odbori, sestavljeni iz predstavnikov občine, SZDL ln sindikata, ki naj bi spodbujali vpisovanje posojila med občani in po delovnih organizacijah, niso zadovoljivo opravili zastavljene naloge. Na ostalih železniških postajah nismo izvedeli kaj bistveno novega ln razveselji-vejšega. Mogoče so Izjema Jesenice, kjer poteka vpis posojila razveseljive j še, kot v ostalih občinah. V Lescah na primer pravijo, da je čudno, ker je s strani gospodarstva tako malo zanimanja za modernizacijo železnic, čeprav se le-te kaj rado poslužuje železniških uslug. Vse preveč je bilo obljub ln odlašanja, premalo pa dejanj. J. Košnjek EXP0RT — IMPORT, LJUBLJANA, TITOVA 38 Tudi letos »AGROTEHNIKA«, Ljubljana prireja od 14. marca do 6. aprila 1970 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani že tradicionalni PRODAJNI SEJEM kmetijskih strofev in opreme Sejem je odprt vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9. do 18. ure. Na sejmu prikazujejo strokovne filme. S strokovnjaki pa se boste lahko pomenili o najboljši izbiri stroja za vaše potrebe. IZREDNA UGODNOST: CENE STROJEM in ORODJEM BODO ZNIŽANE ZA 0,5 DO 3%. Izbira strojev in orodij Je precejšnja, zato vam priporočamo, da si sejem ogledate. Telefon: 315-555 KMETOVALCI! V upravi Kmetijske zadruge SLOGA Kranj (Stražišče) bo 19. III. 1970 ob 9.30 predavanje s filmom SODOBNI HLEVI, POGONSKI PAŠNIKI in SUŠENJE SENA Predavanje bo imel strokovnjak iz KZ Mozirje, kjer imajo že nekajletne praktične izkušnje. VABLJENI! IMa rob razpravam o zadružništvu Zasebni sektor v kmetijstvu je pri nas še vedno prevladujoč. Tudi kmetija kot klasična oblika obdelovanja zemlje bo najbrž ostala Še precej časa, čeprav je seveda res, da jo ne bodo sodobni tehnološki in organizacijski tokovi stalno preoblikovali. Ob vprašanju zasebnega kmetijstva pa je zelo pomembno, da smo na prehojeni poti opustili tudi bolj ali manj pristranski družbenopolitični odnos do kmeta. Danes ni več pomislekov, da je kmet, ki si z lastnim delom ustvarja dohodek, potreben član naše družbene skupnosti. Takšnemu družbenopolitičnemu vrednotenju vloge zasebnega kmetijskega prozvajalca pa ne sledi v zadostni meri družbenoekonomska pomoč. Res je, da smo v zasebnem kmetijstvu predvideli določene rešitve (in tudi metode), vendar te niso zaživele ali pa so bile bolj malo uspešne. Resolucija o razvoju gospodarstva v kranjski občini naglasa potrebo, da je treba v prihodnje zasebni sektor ' usmeriti v specializacijo kmetij, načrtno pospeševati zlož-! bo zemljišč in osnovati vsebinsko dolgoročne medseboj-. ne odnose proz vodnega sodelovanja (kooperacija). Ome. njena resolucija nedvomno pravilno usmerja razvoj za-! sebnega kmetijstva. Toda tudi te naloge, podobno kot že marsikatere druge, bo mogoče uresničiti le, če bomo I uspeli zagotoviti relativno j stabilnost tržišča. Na primer! Strokovnjaki že dalj časa priporočajo specializacijo kmečkega gospodarjenja. Toda kmetje se Izogibajo pretirane specializacije, ker je nagel, nepričakovan in za stabilno gospodarstvo tudi nenormalen preobrat na tržišču prizadel že marsikatero specializirano kmetijo. Podobno velja za proizvodno sodelovanje (kooperacijo), zlasti za ono dolgoročnejše, za katerega se prizadevamo. Današnji kmet se je, morda razen redkih izjem, o tre- sel spon tradicionalnosti in naturalne zaprtosti svojega gospodarstva. Prepričljiv dokaz za to so živahne razprave o vprašanju povezovanja (organiziranja) zasebnih kmetijskih proizvajalcev; razprave o vprašanju našega zadružništva Kmet se danes povsem zaveda, da je njegova prihodnja pot v združevanju moči in da mu beg pred tokovi tržnega gospodarstva samo škoduje. Ob vsem tem pa upravičeno zahteva, da je njegova vloga tako v samoupravnem kot ekonomskem pogledu sorazmerna njegovemu vloženemu delu. To pa je tudi tisto najbistvenejše, okrog katerega se vrste danes razprave o našem zadružništvu ne samo na Gorenjskem in v Sloveniji, temveč povsod v državi. Kakšnega kmeta danes potrebujemo? Nedvomno ne želimo imeti siromašnega, hira-jočega zasebnega kmetijskega proizvajalca, temveč gospodarsko močnega kmeta, ki si z lastnim delom v kmetijski dejavnosti ustvarja nove dobrine. Prav zadružništvo pa nam lahko da takšnega kmetijskega proizvajalca, vendarle, če bo to organizirano izključno po načelu vrednotenja vloženega dela. ABC KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ SKLADIŠČE (bivši Bcksel obvešča vse cenjene potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi krmila za: 0 kokoši nesnice in piščance 0 krave molznice ln teleta £ koruzo v zrnju, pšenico, tropine itd. Cene zmerne Dostava hitra Zelenice da, vrtički ne! ( Stanovalci hišnih svetov 1 B in 3 na Cesti revolucije na Ijesenicah (Spodnji Plavž) so {poslali skupščini občine pritožbo zoper sklep sveta za jurbanizem, gradnje in komu-jaalne zadeve, krajevne skupnosti in stanovanjske zadeve fari jeseniški občinski skupšči-tra, ki jc na svoji seji odločil, V saj je podobno kot lani snežilo. Na startu veleslaloma se je zbralo 39 pri sankanju pa kar 46 tekmovalcev. Najboljša je bila tudi tokrat ekipa občine Radovljica s časom 2-26,2- Slede: Jesenice 2:26,6, Kamnik 3:23,0, Tržič 3:33,4, Domžale 4:08,6, Kranj 4:51,1, zadnja pa je bila škofja Loka, Med posamezniki je bil pri moških najboljši Božo Valič (Škofja Loka), pred Francem Rožičem (Jesenice). Pri ženskah pa je imela najboljši čas Francka Baškovc (Radovljica) pred Amalijo šušter- šlč (Domžale). Pri sankanju pa so zmagali tekmovalci iz Tržiča pred Radovljico, Kamnikom, Jesenicami, škofjo Loko itd. Od posameznikov pa je bil pri sankanju najboljši Anton AhačiČ (Tržič) pred Radom čarmanom Iz Kranja. Pri ženskah pa je najbolje vozila Bo-žica Učakar (Kamnik) pred Milico Tišler (Tržič). Prihodnje leto bo tekmovanje na Jesenicah. ■ an 133 tekmovalcev V nedeljo, 15. marca dopoldan, je občinski sindikalni svet Škofja Loka na smu-šiščih za Gradom priredil sindikalno prvem Ivo v veleslalomu. Proga, dolga 800 metrov, z višinsko razliko 120 metrov, je imela 17 vratlc. Med 133 tekmovalci so pokazali največ spretnosti smučarji tovarne Iskra Železniki in tako že drugič zapored osvojili prehodni pokal. REZULTATI: ženske — t. Kemperle (Iskra) — 55,4, 2. Eržen (LTH) — 55,5, 3. Gart-ner (Iskra) — 56,3; St. člani: 1. Franko (Šešir) — 50,9, 2. Gartner (Alples) — 52,0, 3. Valič (Skupščina občine) — 52£; Mladincu 1. Kos (Instalacije) — 53,6, 2. M. Cufaar (Alples) — 49,6, 3. Kemperle (Alples) — 54,8; člani z razredi: I. Guzelj (Elra) — 49,6, 2. Kosmač (Alpina) in Moho-rič (Iskra) — 50,9, 4. Gartner (Niko) — M,2; Člani brez razreda: 1. Kalan Jaso (Pro- sveta) — 49,2, 2. Kalan Jože (Alples) — 50,8, 3. T. Gartner (Iskra) — 52,2; Ekipe: 1. Iskra Železniki — 4:33,4, 2. Alples Železniki — 4:39,2, 3. LTH škofja Loka — 4:40,7, 4. Elra škofja Loka — 5:08,9, 5. Jelovica škofja Loka — 5:27,3. Tekmovanj« je organiziral SK Transrutfst. Najuspešnejši posamezniki so dobili praktične nagrade. V Krpinu pri Begunjah se je v soboto dopoldne zbralo 125 tekmovalcev iz 16 sindikalnih organizacij radovljiške občine. Podobno kot na Krvavcu, so se tukaj že tretje leto pomerili člani sindikata v veleslalomu. Tekmovanje sta pod prizadevnim vodstvom Franca Cvenklja iz Elana pripravila TVD Partizan Begunje in športno društvo sindikalne organizacije Elan. Vreme sicer ni bilo najbolj naklonjeno, vendar ni motilo ne prirediteljev, ne tekmovalcev. Nastopilo je nekaj tudi takšnih, ki zaradi različnih težav na progi niso prišli skozi cilj. Ko smo se pogovarjali z nckaterami tekmovalci in prireditelji, so nam povedali, da bi bilo škoda, če v prihodnje s takšnimi rekreacijskimi srečanji članov sindikata ne bi nadaljevali. »Saj ne gre toliko za rezultate; pomembno je, da se srečamo, i/menjamo delovne in druge izkušnje, hkrati pa se pomerimo, kdo več zmore.« Lani se je za to tekmovanje prijavilo 115 članov iz 12 sindikalnih organizacij, letos pa 151 iz 16. Takšno (vedno večje) zanimanje za rekreacijo jc po eni strani pohvala, po drugi pa vzpodbuda za razširitev tovrstne dejavnosti. Po tekmovanju so se vsi zbrali v gostišču Avsenik v Begunjah. Tukaj so najboljšim posameznikom podelili nagrade, ki so jih prispevala podjetja Elan, Almira in Veriga iz radovljiške občine. Najboljše ekipe pa so dobile prehodne in spominske pokale ter diplome občinskega sindikalnega sveta RadovljV ca. Občinski sindikalni svet, ki je bil pokrovitelj tekmovanja, pa je za vse udeležence in prireditelje pripravil šo posebne spominske značke. Tako je bilo v soboto v Krpinu oziroma v Begunjah zares veselo. Nazadnje so za presenečenje poskrbeli šo predstavniki republiškega in občinskega sindikata ter časnikarji, ki so spremljali prireditev. Sestavili so posebno komisijo, ki je nazadnje med tekmovalkami (bolj za šalo kot zares) izbrala tri najlepše. Za sobotno veselo srečanje v Krpinu veljajo torej prirediteljem iskrene čestitke z željo, da bi se prihodnje leto spet srečati na takšnem rekreacijskem tekmovanju. \ Rezultati: starejši člani — 1. Janez Bohinc (Elan) 1:10,8, 2. Slavko Vodnov (Transport-biro) 1:19,3, 3. Rado Faganel (Iskra-Otoče) 1:19,6, 4. Jožo Pergarec (PM Radovljica) 1:19,8, 5.-6. Andrej Resmarc (Plamen) in Kristel Ogrni (GG Bled) 1:21,2; mlajši člani — 1. Peter Lakota (GG Bled) 1:05,5, 2. Miha Župna (Sukno Zapuže) 1:06,8, 3. Vi-' to Šmid (Veriga) 1:07,2, 4* Marjan Pesjak (Elan) 1:07,5, 5. Tomaž Pogačnik (UK.OJ 1:11,2; članice — 1. Nataša Prislavec (Elan) 1:21,2, 2. Anica Tolar (LIP) 1,21,5, 3. Romana Lakota (hoteli Bled) 1:26,5, 4. Blaženka Dolenc (hoteli Bled) 1:27,6, 5. Majda Dobida (Elan) 1:37,3. Pri članih je bila najboljša-ekipa Elan Begunje, pri članicah pa hoteli Bled. A. 1. I JELOVIGA OKNA VRATA »JELOVICA"? Hiše iz vate Na arktičnih področjih Sibirije gradijo človeška bivališča iz vate prepojene s posebno raztopino. Takšne stene so menda izvrstna toplotna izolacija. Šestnajst centimetrov debela stena iz takšne vate odtehta petkrat debelejši sloj iz opeke. Z notranje strani steno prevlečejo s plastjo umetne snovi, zunaj pa s ploščami iz lahke kovine Novi material, iz katerega so že zgradili trinadstropno stavbo, je po sovjetskih virih znatno cenejši od enake hiše iz opeke. Umetno grlo Nevvvorškemu kirurgu Stanlevu Taubu je uspelo izdelati umetno grlo. Aparat je nekemu 76-letnemu pacientu povrnil dar govora. Njegovo grlo je pred dvanajstimi leti uničil rak. Naprava je izdelana tako, da si jo pacient lahko sam vtakne v grlo in vzame ven. Naprava namreč za sedaj še ne omogoča, da bi pacient z napravo v grlu tudi pil. Aparat je dolg samo pet centimetrov izdelan pa je iz plastične snovi in ima s silicijem prevlečen kovinski jeziček. Pacient normalno diha skozi umetno grlo in ne potrebuje nobenega dodatnega vira energije. . Največja vrtina na svetu V majhnem mestu Satli v Azerbajdžanski republiki v SZ pripravljajo vse potrebno za največjo vrtino, kar jih je bilo doslej izvrtanih. Doseči nameravajo izredno globino 15 kilometrov Za tak podvig pa bo potrebno rešiti še prej vrsto tehnoloških problemov. Pritisk v globini 7000 metrov namreč že znaša 1300 do 1500 atmosfer, temperatura pa 300 stopinj. Dan se spreminja v noč Ce se popotnik v poznem sončnem popoldnevu približuje Ciudad Mexiku, ne vidi njegovih ulic in spomenikov niti trgov in parkov. Vse je zavito v teman smog, katerega neprijetni vonj se zazna že od daleč. Zrak, ki ga v tem mestu na višini 2200 metrov vdihava okoli 7,5 milijona Mehikancev, je bolj zastrupljen kot v katerem koli drugem mestu na svetu. V mestu je skoncentrirano okoli 30 odstotkov mehiške industrije, razen tega pa po njegovih ulicah vozi okoli 600.000 avtomobilov. Zelenih površin je malo, zrak pa je zaradi velike višine izredno suh. V sušnih obdobjih radi pihajo vetrovi, ki prinašajo še cele kupe prahu. Zaradi tega je vidljivost v Ciudad Mexiku vsak dan manjša, tako da se že nekateri boje časa, ko se bo dan zaradi osnesnaženega zraka spremenil v noč. Za zdaj Mehika ni še ničesar storila za rešitev tega lepega mesta in njegovih prebivalcev pred prahom, žveplovim dioksidom ter ogljikovim monoksidom. Luna ubija bakterije Pri poskusih v laboratorijih za preiskavo Luninih tal v Houstonu so znanstveniki odkrili nekaj presenetljivega. Ko so na vzorce Luninih tal presadili nekatere vrste mahu, je ta postal mnogo bolj zelen in večji. Da bi ugotovili, od kod taka rast, so posebej presadili na Lunina tla na zemlji precej pogoste bakterije. Deset ur po presaditvi so vse tri vrste nepričakovano poginile. Znanstveniki domnevajo, da nekateri elementi kot krom, nikelj, železo in drugi vplivajo na hitrejšo rast rastlin, obenem pa so strupeni za nekatere bakterije. Omenjeni elementi so na Luninem površju v velikih množinah. Reševanje egiptovskih spomenikov Egiptovsko ministrstvo za turizem je sporočilo, da bodo ♦3 dragocenih staroegipčanskih spomenikov razstavili v ZDA. Najprej jih bodo razstavili v bostonskem muzeju, kasneje pa jih bodo prepeljali še v Los Angeles. Denar, ki ga bodo zbrali od prodanih vstopnic za ogled staroegipčanskih spomenikov, bodo porabili za reševanje spomenika na otoku File. Nilske vode bodo namreč otok zalile, ko bo dograjen velikanski jez na Asuanu. Brez carine za blago do 500 din vrednosti? Na sestanku v Skopju so upravniki vseh 37 jugoslovanskih carinam sprejeli predlog o preprostejšem carinskem postopku za blago, ki ga domači potniki prinašajo čez mejo. Carine prosti naj bi bili vsi predmeti, katerih posamična vrednost ne presega 500 din, razen predmetov kot so radijski in TV sprejemniki, pištole, lovske puške in drugo strelno orožje. Predmete, katerih vrednost presega 500 din, pa je treba posebej vpisati v carinski obrazec. KRVOSES »Me, tega mu ne bom rekel in tudi ne želim, da bi mu vi kaj rekli.« Elza Griffin je nenadoma vstala in hitela k vratom. »Ostanite tu!« je vzkliknila Della Street. Za las bi se ji bilo skoraj posrečilo zadržati jo. Preden pa je pritekla k vratom, jih je Elza Griffin že odprla. Zunaj se stal seržant Hol-comb. »Halo, dober večer, gospoda!« je vzkliknil in položil Elzi Griffin roko okoli rame. »Tako se mi zdi, da je tukaj nekaj ropota. Za kaj pa gre?« »Ta mlada dama poskuša neupravičeno polastiti se tujega imetja,« je dejal Mason. »Glejte si no! Hotela vam je torej nekaj smukniti. Ali bi mi ukradeno blago nekoliko bliže opisali, Mason? Kako bi bilo, če bi se potrudili na policijsko stanico in bi prijavili tatvino? In kaj vi pravite na vso to tatvino, Miss Griffin?« Elza Griffin je vtaknila prstne odtise za bluzo. Prosim vas, Mr. Holecomb, bodite tako ljubeznivi, spravite me domov in izposlujte, da bom zaslišana kot priča. Mislim, da je napočil čas, Mr. Perrv Mason, končno pojasniti slavnemu zagovorniku, da je kaznivo molče odobravati umor in policiji prikrivati dokazni material!« Seržant Holcomb se je režal na vsa usta. »Mala gospodična, tu ste pa res spregovorili resnično besedo! Prosim, pridite kar z menoj!« 20. Ko se je drugega jutra spet sestalo sodifče, se je Hamil-tonu Burgerju že na prvi pogled videlo na obrazu, kako si je svest zmage. »Vaša milost,« je dejal, »dovoljujem si visokemu sodišču poklicati v spomin paragraf 135 kazenskega zakonika. Glasi sc: Kdor vedoma uniči knjige, papirje, akte, dokumente ali poljubno druge predmete, ki bi prišli v po-štev za zakonito avtorlzirano preiskavo, sodnljsko postopanje ali sploh za uradne namene, ali jih skriva in to dela z namenom, da bi preprečil njihovo uporabo, je kriv pred zakonom.« Sodnik Strouse je dejal začudeno: »Mislim, Mr. Burger, da sodišče ne potrebuje pouka v besedilu tega paragrafa!« »Seveda ne, vaša milost! Saj sem si le dovolil opozoriti visoko sodišče na ta paragraf. Zdi se mi namreč, da so v nasprotju z vašo milostjo tu v dvorani določeni ljudje, ki tega teksta, kot kaže, ne poznajo. Toda dovolite, da zdaj pokličem kot pričo Miss Griffin.« Stevvard je ves prepaden pogledal Masona. »Kaj pa je to?!« je šepnil. »Mislil sem da nje ne bomo vpletli v zadevo. Saj vendar ne moremo tvegati, da bi Brems spoznal v njej žensko, ki se je naselila v bungalovu 12?« »Miss Griffin z načinom, ki ga uporabljam, pač ni bila zadovoljna. Odločila se je, da bo nastopila kot priča na lastno pest.« »Kdaj pa se je odločila za ta sklep?« »Sinoči.« »Pa mi o tem niste ničesar povedali!« »Nisem vas hotel vznemirjati.« Vrata sodne dvorane so se odprla in Elza je dvignjene glave stopila na prostor za priče. Potem, ko je prisegla, jo je vprašal Burger: »Kako je vaše ime?« »Elza Griffin.« »Ali poznate obtoženca, katerega stvar tu danes obravnavamo?« »Nastavljena sem pri Mr. Bedfordu.« »Kje ste bili 6. aprila tega leta?« »V motelu »Pri mirnem počitku.« »Kaj ste počeli tam?« »Nekdo me je prosil, naj grem tja.« »Vaša milost,« je dejal Ha-milton Burger, «nastala je nenavadna situacija. Ugotoviti moram, da je ta priča sicer želela, naj bi oblast sicer v nekem smislu ukrepala, na drugi strani pa je konspiri-rala s človekom, katerega ime bom takoj povedal, da bi namreč določeni indiciji, ki se nam zde izredno važni, zatajili. Za to pričo sem izdal odločbo, da se mora s silo privesti na zaslišanje. Vsekakor je polagala posebno važnost na to, da bi izpovedala o posebnih pogledih pri tem procesu, nikakor pa noče dati podatkov o drugih vprašanjih. Glede teh drugih vprašanj se odločno brani, izpovedati karkoli in ni mi znano, če ve o tem kompleksu vprašanj mnogo ali malo. Odklanja kratko malo, da bi govorila z menoj o stvareh, ki niso v zvezi z neko določeno točko. Prisiljen sem torej v določenem pogledu smatrati jo za pričo nasprotne stranke.« »Morda bi vprašali pričo najprej o stvareh, o katerih je voljna izpovedati in nato poskušati jo na podlagi predpisov v zasliševanju prič nasprotne stranke, pripraviti do tega, da bi izpovedala tudi o drugih točkah,« je dejal sodnik. »Prosim, vaša milost.« Hamilton Burger se je torej obrnil na Elzo Griffin. »Zaposleni ste trenutno pri obtožencu in ste pri njem že več let?« »Da.« »Kakšne posle opravljate pri njem?« »Privatna tajnica Mr. Bed-forda sem.« »Ali poznate Mr. Morrisona Bremsa, lastnika motela »Pri mirnem počitku?« »Da.« »Ali ste 6. aprila tega leta govorili z Mr. Bremsom?« »Da.« »Ob katerem dnevnem času?« »Proti večeru.« »O čem pa je tekel pogovor?« »Ugovarjam, ker vprašanje ni umestno!« je dejal Mason. »Trenutek, vaša milost!« se je takoj oglasil Hamilton Burger. »Dokazati nameravamo, da je ta priča v času tistega razgovora delovala po naročilu obtoženca. »Dokazal bom, da je šla v motel na podlagi navodil, ki jih je dal obtoženec.« »Prosim, storite to!« je dejal sodnik Strouse. »Pri tem pa nastajajo za~ nas vsekakor že omenjene težave, vaša milost, ker je to ena tistih točk, kjer se mi priča upira.« »Saj so še druge določene točke, glede katerih je priča pripravljena izpovedati, kajne?« »Da.« »Sodišče je prejle predlagalo, da nadaljujte z izpraševanjem priče tako dolgo, dokler ne bodo protokolirane vse stvari, o katerih je priča pripravljena govoriti, če bodo nato ostala še druga vprašanja, o katerih bi priča ne hotela govoriti in če bi s strani tožilstva bil stavljen predlog, da bi pričo smeli za-slišati tudi glede teh aspek-tov, Je to dovoljeno, kolikor gre za pojasnitev vprašanja: Kaj se je kje, kdaj in zakaj zgodilo?« »Prav, vaša milost!« Hamilton Burger se je obrnil spet k Elzi Griffin. »AH ste se tisti večer še enkrat vrnili v motel ,Pri mirnem počitku'?« " »Prišla sem tja nazaj v zgodnjih jutranjih urah 7. aprila.« »Kdo vas je poslal tja?« »Mr. Perrv Mason.« »S tem izjavljate, da vam je Perrv Mason, potem ko je prevzel obrambo obtoženca Stevvarda G. Bedforda, dajal navodila?« »Da.« »Kakšna navodila ste prejeli od Mr. Masona?« »V bungalovu 12 naj bi posnela določene prstne odtise in poiskala z določenimi sredstvi vsa mesta, kjer bi utegnili biti uporabni prstni odtisi. V zvezi s tem naj bi po možnosti uničila prstne odtise, ki bi še preostali in nato naj bi Mr. Masonu prinesla zbrane odtise.« »Ali ste mogli posneti prstne odtise?« »Da.« »Ali ste se kdaj učili teh stvari?« »Absolvirala sem o tem pismen tečaj.« »Kje pa ste dobili pripomočke, ki so potrebni za snemanje prstnih odtisov?« »Mr. Mason ml jih je dal.« »In kaj ste storili, ko vam je Mr. Mason dal pripomočke?« »Peljala sem se v motel ln posnela po naročilu določene prstne odtise v bungalovu 12.« »In nato?« Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 84 »Kako naj jih odvrnem, ko pa je v konzumu ceneje kakor drugje! Mimo tega ljudem ni treba za vsako malenkost v Kobarid ...« »Torej imam prav, da si nehote na njeni strani?« »Nisem! Nikakor nisem!« »Potem kaj ukreni!« »A kaj?« »Hm,« tega tudi kobariški gospod ta hip ne ve. »Težko bo,« razmišlja. .Edinost' jo je razglasila za dobrodelnico. Uredništvu .Edinosti' bi bilo treba zapeti levite, da bi bilo pri objavljanju različnih zahval in slavospevov o dobrodelništvu, ki je po zaslugi te rdečkarke zajelo ne samo Breginjskega in Kobariškega kota ter Gornjega Posočja, marveč tudi Goriško, Vipavsko, Kras in Celo kraje v Furlaniji, o čemer »Edinost« ne piše, Pač pa poročajo o tem italijanski listi, socialistični »Avanti« z odobravanjem in z napadi na yeleposestniško gospodo, .roparsko gospodo', kakor je črno na belem v tem italijanskem antikri-stovskem časniku, liberalni in katoliški italijanski časniki pa s sveto nacionalistično italijansko ]5zo> s katero branijo furlanske veleposestnike, ■*i so s ,sveto pravico zmagovalcev' poslali svoje "Japce jn kolone po svojo lastnino, po goveda, ki so jih jim oropali s pomočjo nekdanjih cesarskih oblasti kmetje pod Krnom, kmetje z zemlje, Prepojene s krvjo italijanskih vojakov, torej s Svete italijanske zemlje, s katero je treba izbrisati vse, kar se upira italijanstvu. »2e zaradi tega bi morala .Edinost' molčati o tem ali pa ni nihče firced njenimi uredniki in časnikarji bral italijanskih časnikov,« se jeza kobariškega gospoda počasi ohlaja in se spreminja v zaskrbljenost. *Ljudje sprejemajo rdečkarsko pobudo kot dobro delo. Hm, to je prav po ljudsko nepremišljeno. Ko bi prišel mednje sam gospodar pekla in jim °dkril triglavske zaklade, bi ga častili kot dobro- delnika. To jim je v krvi,« se kobariški gospod bridko nasmehne. »Zlo, ki prihaja vanje že s starimi pravljicami v otroških letih. Hudič jih obseda že takrat in čaka v njih potuhnjen, da pride njegov čas in da postane v njihovih očeh dobrodelni k. Ha, in zdaj prihaja satanus s rdeč-karji. Kako zaustaviti to? Kako zajeziti? Kako preprečiti? O tem bi se morali takoj pogovoriti! Kaj ko bi stopila k župniku v Kred?« To vprašanje ne zveni kot povabilo, marveč ukaz, ki se mu kobariški gospod ne more postaviti po robu, saj je ena izmed glavnih .garjeviih ovc' med .garjavimi ovcami' v njegovi fari, v staji, ki mu jo je zaupal nebeški gospod, o katerem danes govore mnogi, govore naravnost bogo-kletniško, da bi bil socialist, ko bi prišel v teh časih na svet. »Pa jim bom že posvetil v bogokletniške tope možgane,« sc zaklinja. »Posvetil, posvetil,« mu pritrjuje ropot kolesja. »V Uršičevo družino bom zanetil razdor,« računa na Marijo, na edino, na katero se lahko zanese in upa, da ga ne bo razočarala. Marija mora zasovražiti sestro! In njen mož tudi! Ze jutri se bo odpeljal k njima v Solkan in Mariji povedal, kakšno zlo je na Kobariškem zasejala njena rdečkarska sestra, o kateri pripoveduje sedaj kobariškemu sobratu: »Ze za mlada je odšla od doma. V mestih in na Nemškem se je spridila v rdečkarko. Je pa izredno bistra.« »Tudi satan je izredno bister!« »Nemško zna. In italijansko tudi.« »Italijansko?« postane kobariški gospod pozoren. »Ja, italijansko. Živela je tudi v Trstu.« »Tako torej?« kobariški gospod izpusti vajeti, saj mu to odkritje pojasnjuje, kdo razširja med ljudi novice, kaj piše v italijanskih časnikih o pomoči obsoškim podkrnskim kmetom. »Pazi! Pritegni!« krikne borjanski gospod in sam prime za vajeti in še v pravem času odvrne konja od roba ceste, preko katerega bi lahko zgrmela po strmem pobočju. »Jezus!« prebledi tudi kobariški in v strahu pred nevarnostjo, ki bi se lahko končala s smrtjo, za trenutek pozabi na rdečkarko in rdečkarje. »Toliko da nisva zgrmela tja dol!« šele v Kredu se opomoreta od strahu, zato pa se srečata s nenavadnimi gonjači, ki ženejo krdelo krav skozi vas, pred njimi pa nosijo napis, razpet med dvema dolgima palicama. Napis je napisan z rdečimi tiskanimi črkami v italijanščini in slovenščini. ZA OROPANE SLOVENSKE KMETE - SLOVENSKI, FURLANSKI IN ITALIJANSKI TOVA-NISKI IN KMEČKI DELAVCI JULIJSKE BENEČIJE. »Tako torej?« prebledi ta oba gospoda in pože-neta proti župnišču. Kredski gospod pa se zaradi tega rdečega .izzivanja' ne razburja. »Dobro delo je dobro delo,« ugovarja so-bratoma. »Dobro delo? Satanovo delo!« »Ljudi vprašaj!« zavrača kredski župnik obsodbo kobariškega sobrata. »Ljudi? Ljudje so grešniki! Satana bi slavili kot dobrodelnika!« »Satana?« »Ja, kakor v starih pravljicah!« »To ni pravljica,« se nasmiha kredski gospod. »Ljudje, tisoči in tisoči so žrtvovali del svojega zaslužka za pomoč oropanim kmetom. Za marsikoga je bila ta odpoved odtrgljaj od lastnih ust in ust njegovih otrok. Tega denarja jim ni podaril tvoj satan, marveč so si ga prislužili sami. Darovali so ga ubogi ubogim! Zato jc njihovo dobro delo toliko večje!« Kobariški gospod pa o kakem rdečkarskera dobrem delu noče ne vedeti ne poslušati. »Slep si, slep! Vidiš dobro delo tam, kjer je nevarnost, da izgubiš svojo moč in oblast nad verniki!« opozori kredskega sobrata. Kredski gospod pa se s kobariškim še vedno ne strinja. »Nasprotno! Izgubil bi svoj vpliv, če bi dobro delo imenoval za satanovo, kakor ga imenujeta vidva. Kaj bi rekli ljudje?« ju opozori na ljudski glas o dobrodelju Uršičeve, kakor na Kobariškem pravijo Federlovi. »Ljudje? Ze spet nevedni ljudje, ki ne znajo presojati, kaj je v resnici dobro zanje in kaj ni!« je kobariški gospod nepomirljiv, pa tudi jezen na nepremišljene in nevedne ljudi. »Tudi mi smo samo nevedni ljudje.« »Ali smo po božji volji njihovi pastirji, a po narodovi njihovi voditelji, politični voditelji!« zavrača kobariški gospod kredskega. Skoraj vsaka druga kmetija je imela statve (2) Gospodar je moral laneno Jamo, kjer je sušil lan, zaku-**M prejšnji večer, ko so dru-*i dan začeli treti. To pa za-*°» da se je ogrel kurilni rov Pred laneno jamo, ki je bil ^°lg osem in tudi več metrov. daljši je bil kurilni rov, *em manjša je bila nevarnost, ^a bi se lan med sušenjem Vllel, pa tudi lepše se je su-V laneni jami je bila nad krilnim rovom iz lesnikovih Palic narejena mreža, na ka-*ero jc sušilec razgrnil laneni Gorenjski kraji in ljudje snop, da se je sušil. Na mreži je moral snop ostati 30 do 45 minut in v tem času so morale tudi tarice otreti po en snop. Ponavadi je bilo šest taric, tri v enem in tri v drugem stolu. Stoli so bili postavljeni tako, da so bile tarice obrnjene ena proti drugi. Suhi snop lanu so od lanene jame do mesta, kjer so trle, tarice prinašale v veliki platneni rjuhi, in sicer tako, da so se menjale in so prišle vse na vrsto, potem pa zopet znova. Snop je bil tako velik, da je vzela vsaka tari-ca po dve pesti lanu iz enega snopa. Ker je moral biti lan še topel ko so trle, so tarice eno pest lanu stisnile z nogami med dolgo krilo, da se ne bi ohladilo, drugo pest pa so takoj obdelovale. Najprej so grobo otrle obe pesti, tako da so odstranile pezdir, potem so obe pesti dale skupaj in lan gladile toliko časa, da je bil lan čist, to je bilo potem že predivo. Ko so otrle vse snope, so pod trticami pobrale še vsa tista vlakna, ki so med trenjem odpadla, imenovali so jih tule, in še to otrle. Če je bilo med taricami dekle, ki se jc zamerilo kakemu fantu, jih je po malici ali kosilu čakalo presenečenje. Fantje so imeli navado, da so jo takemu dekletu zagodli na ta način, da so napolnili s slamo staro moško obleko in takega slamnatega moža postavili k trtici takega dekleta. Seveda je bilo to za dekle sramotno, za ostale tarice pa obilo smeha. (Se nadaljuje) Lojze Koder, Davča KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ odproda: 1. tovorni avto TAM-PIONIR s parkinson motorjem, nosilnost it, v nevoznem stanju, 2. poltovorni avto FIAT 1100 kombi v voznem stanju. Za družbeni sektor bo javna dražba 19. marca 1970 ob 9. uri, za zasebni sektor pa istega dne ob 10. uri v mlekarni, Kranj, SmledniJka c. 1. PIONIRJI! DINOS pripravlja veliko nagradno zbiralno akcijo odpadnega papirja v mesecu aprilu in maju. Razpis nagrad in akcije bo objavljen v Pionirskem listu in Glasilu DPM. (Nadaljevanje) Menili so, da je še vedno bolje, da gredo vsi kurirji vsakih 14 dni po hrano, kot pa da bi vsak drugi dan hrano nosila po dva kurirja. Ponavadi so se tudi dogovorili s kurirji, ki so bili na službeni poti, da se pri vrnitvi nekje dobijo, da bi od tam vsi šli po hrano. Tako je bilo tudi ta večer. Na zvezo na DobrČo sta odšla Anton Ncgro-Miha iz Ljubnega in Anton Janša z Brezi j. Ciril Štular, komandir kurirske postaje, jima je naročil, naj pri vrnitvi pri Va-zarju počakata, da bi skupaj z drugimi kurirji šla tudi onadva z njimi po hrano v Vrbnje. še tovariški pozdrav in dva kurirja sta odhitela na zvezo na Dobrčo. Nekaj minut pred enajsto uro sta se bližala Vazarjevi hiši. Noč je bila svetla, da se je videlo skoraj tako kot podnevi. Nikjer nobenega človeka. Le luna in mraz sta spremljala nočna popotnika, ki sta pri Jože Vidic Zaseda v Dragi Vazarju nameravala počakati svoje tovariše. In še nekdo Se budno spremljal njihove korake. Sovražnik, skrit t tfazarjevi hiši. Ko sta bila kurirja le še nekaj metrov &d hiše, so zaregljale stroj-iice in kurirja sta brez be-jed omahnila v sneg. Policisti so skočili ven, jima odredi orožje »in pošto, nato pa so ju vrgli čez plot in zakopali v sneg. Samo 15 mi-4ut kasneje so po poti iz Drage prišli drugi kurirji, ki to bili namenjeni po hrano. Pred Vazarjevo hišo jih je pet padlo, drugim pa je le s pžavo uspelo, da so se uruak-li nazaj v hrib. Kdo sta bila kurirja, ki sta prva padla? Anton Negro-Miha je bil rojen v Ljubnem. Ko je padel v Dragi, je bil star 15 let in dva meseca. Anton je bil poleg sestre edini sin delavca železarne Jesenice. Za odhod v partizane ga je nagovoril leto dni starejši Jože Kristan iz domače vasi. Od rojstva sta bila nerazdružlji-va prijatelja. Jože, ki jc bil že kurir na Jelovici, je nekega dne prišel v Ljubno in Tonetu pripovedoval o življenju partizanskega kurirja. Jože, ki je bil navdušen kurir, se je pozimi 1944. leta sam peljal v čolnu prek Save. Zaradi narasle vode se je čoln prevrnil in Jožeta je odnesla deroča voda. Mrtvega je Sava naplavila pri Mavčičah. Po vojni so kurirja, Jožeta in Toneta, pripeljali na pokopališče v domačo vas in ju položili v isti grob. Tako ju je tudi smrt združila. Obiskal sem njegovo mamo v Ljubnem. »Je sin še kdaj prišel domov, potem, ko je odšel v partizane?« sem vprašal Negrovo ali po domače Petranovo iz Ljubnega. »O, ja, še enkrat je prišel. Prav na tisti dan, ko smo klali prašiča. To je bil vesel klobas. Tudi za njegove tovariše sem dala klobas in kruha.« Petranova mama mi je pripovedovala pretresljivo zgodbo o tem, kako je zvedela, da je padel sin. »Sin je imel tiste dni god, pa sem pravkar pripravljala obilen paket, ki naj bi ga hčerka nesla v Drago,« je mama obujala otožne spomine, »pa smo zvedeli, da ni več med ždvimi. Na naši mizi pa je bil zanj pripravljen par ket...« Anton Janša je bil rojen na Brezjah. Ko je padel v Dragi, je bil star šestnajst let in pol. Njegov oče je delal v železarni na Jesenicah. Tone je bil učenec vajeniške šole železarne. V partizane je odšel februarja 1944. leta, star dobrih 15 let. Njegov starejši brat Janez je bil mitralje-zec v tretjem bataljonu Ko-krškega odreda. Brata Tone in Janez sta se večkrat srečala v Dragi. Tudi njihovo družino sem obiskal na Brezjah. Oče je že pred leti umrl, mama pa je radevolje obudila spomine na sina. (Se nadaljuje! ' - v-*uv ' 'f *; •? ! i Iz kroniko kokrškega (uliTcIa ova Mlaka iz Lece — Kuharica pri kurirjih v Dragi V III. bataljonu: komandant Franc Rib-nikar-Lenart, politkomisar Jože Rotar, na-mest. komand. Anton Lakota Marjan, pomoč, politkom. Ludvik Rekelj-Fillp, intendant Milka Rebolj. Operativni sektor tega novega III. bataljona je obsegal ozemlje med sektorji I. in II. bataljona. To je bilo vse od izliva Tržiške Bistrice v Savo, na jugu je mejila dolina Save, proti vzhodu dolina Kokre, na severa pa bivša državna meja z Ljubeljem, Sv. Ano, Tržičem in Tržiško Bistrico. S to reorganizacijo so bila postavljena tudi nova četna poveljstva (Arhiv IZDO — F 339/1). Te spremembe so imele namen in tudi so omogočile še večjo dejavnost odrednih enot. P02IVLJENI BOJI POD STOR2ICEM Novost, ki jo je vnesla zadnja odredna reorganizacija, je bila torej v tem, da je dobila več minerskih enot, vode težkega orožja, predvsem pa da je odred dobil še III. bataljon. Te spremembe in dopolnitve so bile izvedene v Dragi pri Begunjah. Takoj po ustanovitvi je III. bataljon odšel proti središču odrejenega sektorja, ki je bilo ob vznožju Storžiča. Tja je bil poslan predvsem zaradi naraščanja domobranske aktivnosti. Tako bi z II. bataljonom vsi skupaj imeli več uspeha. Bataljon je izpod Begunjščice in čez Tržiško Bistrico prišel pod Storžič že naslednji dan. Še ta večer — oktobra — je v vasici Gozd priredil domačinom tudi miting. To naselje je bilo vso vojno zanesljivo zatočišče partizanov. Složno je pomagalo partizanskim enotam, mlajši va-ščanl pa so bili že tako med partizani. Bataljon, ki se je ustavil blizu vasice, je med mitingom poskrbel tudi za varnost. Proti dolini so odšle patrulje in obveščevalci. TI so tedaj zvedeli, da se v Tržiču, v Križah in na Golniku zbira nemška policija in domobranci, ki se pripravljajo na hajko. Kljub temu pa je miting potekel v miru, bataljon pa Je odšel v bližnje začasno taborišče. le navsezgodaj 7. oktobra pa je iz bataljona odšla k cesti močnejša skupina, ki je pod Gozdom postavila zasedo. Partizani niso čakali dolgo in Nemci so res prišli proti Gozdu. Bataljonska zaseda jih je takoj napadla m pri tem je bilo nekaj policistov ranjenih. Zaradi goste megle se Je sovražnik umaknil, kajti bil je presenečen. Iskal je nove poti in položaje. Umaknila pa se Je tudi partizanska zaseda in ves III. bataljon Je spremenil položaje. Zasedel je pobočje nad vasico Gozd. Z vso verjetnostjo so pričakovali ponoven prihod sovražnika. Ozračje okoli Gozda je bilo vse bolj napeto. Ko je III. bataljon zavzel položaje zahodno od vasice, je njegov poveljnik Lenart vzpostavil zvezo tudi z II. bataljonom. Ta je tedaj taboril v poldrugo uro oddaljenem gozdu pri Lovrencu nad Baši jem, to je na pobočjih Storžiča. Tja je poslal kurirja s prošnjo, naj bi II. bataljon še z vzhodne strani poslal skupino borcev, ka naj bi zasedli položaje tako, da tudi s te strani napadalci ne bi mogli udariti v hrbet III. bataljonu. Pri tem jc bilo poudarjeno, da je ie majhna verjetnost, da bi sovražnik prišel tudi s te strani, vendar tudi ta možnost nI bila Izključena. Poveljstvo II. bataljona je takoj poslalo tja močnejšo skupino, ki je štela 22 borcev. Vodil jih. je komandant Stane Dobre-Karlo, ki je od-bral najborbenejše fante z dvema stroj« nlcama. Zaradi nujnega kurirjevega sporočila, je ta skupina pod komandantovhu vodstvom na vso moč odhitela proti Gozdu. Hiteli so tako, kot bi slutili, kako važna bo njihova pomoč, čeprav so bili pod vtisom kurirjevega sporočila, da s te strani ne pričakujejo napada. Zato je bila partizanska glavnina pripravljena na prihod Nemcev zahodno od Gozda. Toda zgodilo se je drugače. Komaj sta se vzhodno od vasice, kjer je konec vaških senožeti in se začno gozdovi sešli vodstvi obeh bataljonov, so Nemci že napadli. Toda neopazno so prišli po gozdovih pod vasico ter udarili za hrbet skupini, ki je komaj prihitela iz II. bataljona. Tako se je ta oddelek s poveljstvom III. bataljona in s skupino, ki je prišla oddelku II. bataljona nasproti, nenadoma znašel v sila neugodnem položaju. Bili so na čistini, Nemci pa so ie pritiskali in streljali iz gozda za njimi. Komandant Karlo se je naglo znašel in velel prebijanje čez čistino proti vasici Gozdu. Začel se je oster spopad v zelo neugodnih okoliščinah. Nemci so z roba gozda streljali proti partizanom z neposredne bližine. Ko so napadalci začutili odpor, jih je to ustavilo toliko, da peščice partizanov niso mogli hitro obkoliti in uničiti. Napadalo je okoli 300 Nemcev podprtih z domobranci. Medtem so začeli pritiskati tudi iz gozdov, ki leže južno od senožeti. Skupina II. bataljona se je s skrajnimi napori prebijala in umikala proti vasi tako, da so ščitili drug drugega. Pri tem bi bila kmalu povsem odrezana. Ko so bili Nemci in domobranci, ki so naglo pritiskali za njimi, le še nekaj deset metrov od njih, se jI je vendarle posrečilo, da je dosegla zahodno stran čistine ter se umaknila v goščavje nad vasico. Umik čez senožeti Je bil uspešen, toda pri tem je padel komandant Slane Dobre-Karlo, dva borca pa sta bila lažje ranjena. Ker napadalci to pot niso prišli tudi t zahodne strani, III. bata?,"0:1 sploh ni posegel v spopad. Ta ta ja caviJ.-J prede leč od njih na čisti senožeti. Prek te čistine« se je morala prebijali skupina U, bataljona, ki je štela le okoli 15 borcev, medtem ko je preostali del skupine II. bataljona ostal zunaj napadenega prostora. Poleg te skupine sta se čez senožet morali prebijati tudi dve mitraljeski trojki lil. bataljona. To je biJa tista skupina, ki je bila oddelku II. bataljona pos!nnn nasproti. Tako je bila ta majhna partizanska skupina odločna tarča dvajsetkrntni premoči napadalcev. Ko so umikajoči partizani dosegli odrešilni gozd, so bili napadalci že tik za njimi. Zdaj so pričakovali« da bo po Nemcih udaril III. bataljon, toda to pričakovanje ni bilo izpolnjeno. II I* bataljon se je medtem umrknil previsoko v goščavo. Tako so Nemci z domobranci nemoteno prišli do hiš in t ikoj vdrli v nezaščiteno naselje. Takoj nato je bilo v vasi slišati vpitje in jok lj.'.di ter mukanje govedi m cviljenje prašičev. Kmalu nato se je nad Gozdom dvignil oblak dima* Nemci so vasico požgali. Del prebivalcev so Nemci odgnali s seboj, nekaj pa se jM* je pred vdorom napadalca umaknilo k III. bataljonu. Medtem se je III. bataljon zna« šel ter hotel napadalce in požigalce napa* stl vsaj ob povratku v dolino. Toda tudi ta trenutek je bil zamujen, kajti Neme* in domobranci so se po opravljenem zločinu takoj umaknili v dolino. Poleg tega so se zavarovali še tako, da so aretira1*6 domačine gnali pred seboj. Tako je ta bataljon nazadnje lahko pomagal samo še rC" sevati pred plameni to, kar se je še reši* tt dala MURKA na Visokem oo ••• lili 6 io o o a hI _r_xa razstavlja In prodaja v zadružnem domu na Visokem pri Kranju «d 14.3. do 25.3.1970 Od nedelje do nedelje KEGLJANJE — Moška ekipa Kranjske gore je v okviru republiške lige v Kranju dosegla naslednje rezultate: v soboto: 6587, v nedeljo pa 6560. Ekipa Ljubelja iz Tržiča pa je na Jesenicah zabeležila naslednje rezultate: v soboto 6819, v nedeljo pa 6779. ALPSKO SMUČANJE — Na mednarodnem tekmovanju v veleslalomu na Krvavcu je letos osvojila prehodni pokal Planinskega društva Kranj ekipa Tržiča. Pri članih je zmagal Klemenčič, pri članicah pa Kra-merjeva (oba Tržič). SMUČARSKI TEKI — Na letošnjem tekmovanju za memorial Jožeta Rožiča je zmagal pri članih Kalan iz Gorij, pri mlajših članih Jelene (Triglav), pri starejših mladincih Burgar (Radovljica) in pri mlajših mladincih Tajnikar (Jesenice). PLAVANJE — V zimskem bazenu v Kranju je bilo v nedeljo pregledno tekmovanje slovenskih plavalk in plavalcev, vendar so manjkali nekateri najboljši. Od Kranjčanov Je bil najboljši Grošelj na 100 m prsno, ki je dosegel čas 1:15,5. J* J- Klub za konjski šport na Bledu V četrtek zvečer bo ob 19. uri na Bledu v hotelu Krim ustanovni občni zbor Kluba za konjski šport »Triglav«. Zanimanje za novi klub je na tem delu Gorenjske veliko. Pobudniki so že znani rejci športnih konj: Ferčej, Ristič, Rus, Pretnar, Langus, Prešeren itd. Nekateri od teh namreč že dlje izposojajo svoje konje turistom. Ker je pa za tako dejavnost potreb, na organizacija, je ustanovitev kluba potrebna. V klubu bodo poučevali: jahanje, prirejali jahalne prireditve, izposojali konje turistom. Predstavnik garnizije iz Bohinjske Bele je obljubil nekaj konj, trenerja itd- Turistični delavci na Bledu kažejo veliko zanimanje za to dejavnost. Novo izvoljeni odbor bo imel mnogo dela: preskrbeti bo moral potreb-no zemljišče za hipodrom in ga urediti, organiziral bo izposojanje konj turistom, pripraviti bo moral jahalno šolo, pridobiti čim več mladine, v letu 1970 bo pripravil vsaj dve jahalni prireditvi, pomagati pri že tradicionalnem jahalnem turnirju v mesecu juliju itd. Dobro vpeljan klub bo lahko na Bledu doprinesel k poživitvi turističnega življenja. V »turističnih informacijah za leto 1970«, ki bodo v kratkem izšle bo turist lahko zbiral med konji raznih lastnikov. Tudi tarife bodo enotne in stalne. Pobudniki želijo, da bi se občnega zbora udeležilo čim več ljubiteljev konjskega športa. V NEKAJ STAVKIH Zbilje — Na občnem zboru turističnega društva v Zbiljah so bili člani zadovoljni z delom društva v preteklem obdobju. Občani Zbilj v vse večji meri razumejo vrednost turizma, tako da je obiskovalcem na voljo že 20 ležišč. Lani odprti trgovini se bosta letos pridružili še mesnica in delikatesa. V načrtu je tudi gradnja restavracije, ki bi dopolnila premajhne prostore turističnega doma. Za letos so si člani turističnega društva zastavili več nalog. Najprej bodo podaljšali oporni zid ob jezeru za 84 metrov, s čemer bodo podaljšali prostor za obiskovalce. Turistični delavci žele hitrejši napredek v svojem kraju, vendar bodo za to potrebna večja vlaganja v turizem, za kar pa večja turistična in gostinska^podjetja za sedaj še ne kažejo posebnega zanimanja. F. R. Medvode — V organizaciji TVD Partizan Medvode je bilo preteklo nedeljo na Osolniku prvo republiško prvenstvo Partizana Slovenije v veleslalomu. Nastopilo je 65 tekmovalcev iz 14 društev. Največ uspeha so imeli tekmovalci Partizana Pod-nart, ki so osvojili kar tri prva mesta, ekipno pa so bili prvi domačini. F. R. Bohinjska Bistrica — Zaradi obilnih snežnih padavin v marcu je bil močno oviran prevoz učencev predvsem višjih razredov osemletke v Bohinjski Bistrici. Zato je vodstvo šole v sporazumu z medobčinskim zavodom za pedagoško vzgojo prekinilo pouk od 13. do 16. marca. Zaradi snega so najtežje prihajali v šolo učenci iz Zgornje Bohinjske doline, Gorjuš, Koprivnika, Nemškega rovta in Raven. B. B. Jesenice — Pred kratkim je bilo na žiro računu zveze kulturno prosvetnih organizacij — za odkup Finžgarjeve hiše — zbrano nekaj nad 125 tisoč din. Sredstva za odkup pa še vedno zbirajo, saj bi za odkup hiše rabili še okoli 100 tisoč din. B. B. Jesenice — Na Jesenicah že dlje časa dela foto klub Andrej Prešeren. Klub pomaga amaterjem pri slikanju, razvijanju filmov in kopiranju. Svoje izdelke vedno razstavljajo na panoju pri železniški postaji. To pomlad spet pripravljajo tečaj za začetnike. B. B. Rateče — Po sprejetem programu komunalnih del bodo letos v Ratečah popravili javno razsvetljavo, obnovili most pri Skednjih in čez Trebižo, uredili avtobusno postajališče, popravili oporni zid za Rutom in nadaljevali z asfaltiranjem ulic. Za ta dela je v občinskem proračunu predvidenih nekaj nad 92 tisoč novih din. Krajevna skupnost pa bo prispevala okoli 5000 din. B. B. Jesenice — Tudi to šolsko sezono imajo pri delavski univerzi na Jesenicah številne tečaje. Pred kratkim se je končal tečaj za higienski minimum, prav sedaj pa imajo šiviljski tečaj na Blejski Dobravi, kasneje pa še v Mojstrani. Poleg redne osnovne in komercialne šole, pa se bodo v kratkem začeli tečaji za kurjače centralnih kurjav in za skladiščnike. B. B. Blejska Dobrava — Potem ko so se pri podjetju Cokla izrekli za odcepitev od Vezenine Bled, so sklenili razširiti svojo dejavnost pri izdelovanju osebnih zaščitnih sredstev. Naročili so nove šivalne stroje, zaposlili pa bodo tudi okoli 15 novih delavk. B. B. Jesenice — Po urbanističnem načrtu je predvideno, da bo na starem jeseniškem pokopališču, kjer že 10 let ne pokopu-jejo več, uredili park. Pri urejanju parka bo sodelovalo tudi hortikulturno društvo na Jesenicah, ki je med najbolj delavnimi slovenskimi društvi. B. B. Zadnji posnetek znamenite Majdičeve hiše v Kranju, ki jo je pred prvo svetovno vojno zgradil Italijan Fuzzo (v Kranju je zgradil še nekaj podobnih stavb), narejen v četrtek ob enajstih dopoldne, čez dvanajst ur, ob enajstih zvečer, pa bi bilo za takšen posnetek že prepozno. Takrat so namreč delavci Projekta iz Kranja na ostrešje in zidove prvega nadstropja zavezali jeklene vrvi in jih z buldožerji potegnili. Stavba je bila do polovice porušena. Sinoči pa so Jo na podoben način skorajda izravnali z zemljo. Ob podiranju so preusmerili promet na Koroški cesti, saj se je nanjo zrušilo za preko 20 kamionov materiala. Ob petih zjutraj je promet na Koroški cesti spet normalno potekal, (jk) — Foto: F. Perdan mi li ittiimiitii i mi it u i n i mi i umi tmiiiiiiiif.....imiiiiiimiiiiniiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiii.....11; ni)titrt:i u r itn n rr i m i itiut nrizt iiiiiiiti ti fiMittii tt? i ft; 11 t? utn ufcm-im ril i lin n rinrtf f ri irri 11 mt n r m ri r if f m j j j i.....i.....111111 im 11 j i m 111 m 11 m 11111 u i 11 mi.f jih n agrotehnika & K Hl ETO VA L CI! EXPORT - IMPORT, LJUBLJANA« TITOVA 38 Naprave renomiranih tvrdk: KARL MENGELE, BCS, VOGEL & NOOT in FERRARI, imamo tudi letos na naših kon-signacijah NUDIMO VAM: MENGELE stroje za spravilo sena — sa-monakladalne prikolice firme v različnih izvedbah: Tip DM USA J A SCH Carina in stroški samonakladalna prikolica Nico 3.993,10 1.091,01 28.366,30 6.118,65 samonakladalna prikolica LW 16 4.358,40 1.190,82 30.96135 6555,75 samonakladalna prikolica LW 17 4348,00 1.242,62 32.308,20 6.895,30 samonakladalna prikolica LW 19 5.018,10 1371,07 35.647,80 7.553,10 Univerzalni specialni traktorji firme Ferrari: PRVOVRSTNA TEHNIKA ZA IZREDNE POGOJE: vsestransko preizkusen motor, ekonomičen pri delu, dolga življenjska doba, upravljanje traktorja je izredno lahko zaradi majhnih dimenzij traktorja, majhnega rajdnega kroga in hidravličnega krmila, izredna okretnost; osem hitrosti naprej, Štiri hitrosti nazaj, Štiri hitrosti za delovno orodje —• frazo, kosilnico itd., Za traktor Ferrari ni terenskih omejitev — štiri pogonska kolesa se »zagrizejo« v vsak vzpon. Traktor MC s 60/RT 938.720 Lit in 9.96530 din carina ln ostali stroški BCS Motorna kosilnica BCS s snopovezalko: KOSILNICA 13 Ks 110. 127 cm z diferencialom: 250300 Lit, 1467,00 DM, 400,80 USA f, 10.420 A. SCH in 2.108 din carina ln stroški SNOPOVEZALKA za BCS: 200300 Lit, 1.174,00 DM, 32030 USA $, 8340 A. SCH in 1.800 Din carina in stroški VOGEL & NOTT — AVSTRIJA motorna kosilnica Typ Alpinist, primerna za hribovite predele ALPINIST 9.842 A. SCH, 138530 DM, 37850 USA$, 236.600 Lit in 1.950 din carina in ostali stroški in traktorski obračalnik Heublitz vsestransko uporaben obračalnik, zgrabetnik za seno — variator REGULACIJA HITROSTI OBRATOVANJA NAPRAVE Traktorski obračalnik Heublitz s kardanom in napravo za vzdolžno vožnjo 2.5 metra: 7.707 A. SCH, 1.085,00 DM, 296.50 USA $, 185.260 LIT in 1600 Din carina in ostali stroški Traktorski obračalnik miniblitz s kardanom: 5.427 A. SCH, 77030 DM, 21050 USA $, 131340 LIT in 1.200 din carina in ostali stroški Dobava takoj po plačilu na naš devizni račun pri Poljo- g banki Beograd: 608-620-10-32015-10-57, Agrotehnika Ljubljana | Dinarski znesek za carino in ostale stroške na naš račun pri Narodni banki Ljubljana, št. 501-1-691 Rezervni deli so na zaloga, servis je zagotovljen. TRAKTORJE FIAT VAM NUDIMO NA KREDIT. Obiščite naš prodajni sejem v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču do 6. aprila 1970. lil IIIMIIllllIMUlIlllllIlIllIUlltl'lJUllllllLlIllIlItlllllllllllUlll i lUlIlUlMllinilllllilllllUlltlllllllltllllllL ^Illllltlllilltillll [iUtlllHIllllUlIllllllllllUlIU) nimiiimiiiHM iiimiHiiiiiuuauianiiiiiiii iiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiimiimniiiif11* Prodam Prodam 24 až obljudenih PANJEV s celotno opremo ter zložljivim ČEBELNJAKOM. Konjedic Franc st., Kranj, Delavska cesta 39 1054 Prodam SEMENSKI KROMPIR saški, igor in dezi-re. Stanovnik Franc, Javorje 26, p. Poljane 1118 Prodam SEME CRNE DETELJE. Bohinc Drago, Trbo-je 79, Smlednik 1119 Prodam 4 ZAJKLJE za pleme. Kokrica 13, Kranj 1120 Prodam VPREŽNE VILE. Vasca 8, Cerklje 1121 Prodam MORSKO TRAVO, SEME ČRNE DETELJE in SAMOKOLNICO. Kranj, Kurirska pot 6, Primskovo 1122 Prodam SEMENSKO GRA-HORO. Orehovlje 4, Kranj 1123 Prodam 35 do 40 kg težkega PRAŠIČA. Dvorje 46, Cerklje 1124 Prodam tri dobro ohranjene FOTELJE. Naslov v oglasnem oddelku 1125 Prodam KOSILNICO i ros v dobrem stanju. Nova vas 8, Preddvor 1126 Prodam ' SEMENSKI KROMPIR igor in suhe HRASTOVE PLOHE. Hraše 52, p. Smlednik 1127 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Savšek Ignac, Val-burga 16, Smlednik 1128 Prodam 18 mesecev staro TELICO. Poženk 3, Cerklje 1129 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Brezje 45 1130 Razpis Krajevna skupnost Šenčur razpisuje prosto delovno mesto HONORARNEGA CESTARJA Honorar bo določen na seji sveta KS oziroma po dogovoru. Ponudbe je treba poslati v pisarno Krajevnega urada Šenčur do 31. 3. 1970. Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ko roška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucij« 1 (stavba občinske skupščine) - Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1 135. - Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava Usta, ma-•oogbsna tn naročniška •lužba 22-152 - Naročnl na: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: be-*eda 1 din, naročniki imajo 10% nomista. Neplačanih oglasov ne objavljamo Prodam delovnega, planinskega VOLA, težkega 550 kg. Osojnik 1, Železniki 1131 Prodam SEME ČRNE DETELJE. Poženk 20, Cerklje 1132 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 34, Cerklje 1133 Prodam 6 mesecev brejo KRAVO, dobro mlekarico. Dvorje 47, Cerklje 1134 Prodam 50 kg težko SVINJO. Poženk 17, Cerklje 1135 Prodam 7 mesecev brejo mlado KRAVO, dobro mlekarico. Srednja vas 55, Šenčur 1136 Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA. Novak, Prebače-vo 12, Kranj 1137 Prodam KONJA ali zamenjam za KRAVO mlekarico. Naslov v oglasnem oddelku 1138 Prodam dobro ohranjeno trivrstno HARMONIKO, trikrat glašeno. Groharjevo naselje, blok 4, Škofja Loka 1139 Prodam dobro ohranjeno TROMPETO za 300 din. Naslov v oglasnem oddelku 1155 Prodam KRAVO s teletom. Virlog 4, Škofja Loka 1140 Kupim Kupim 14-colski lahek gumi voz. Naslov v oglasnem oddelku 1141 Kupim TRAKTOR zetor 25 KM in 2 kubična metra SMREKOVIH DESK druge vrste. Naslov v oglasnem oddelku 1142 Zaposlitve Sprejmem ŠIVILJO. Prcles-nik, Rcteče 49, Škofja Loka 1151 Iščem ŠOFERJA za razvoz oranžade. Klanjšek Vili, Brezje 76a 1152 Ostalo ENODNEVNE PIŠČANCE lahko dobite vsak torek od 6. do 18. ure v VALILNICI v NAKLEM pri Kranju 1153 Eno leto stare KOKOŠI prodaja vsak dan VALILNICA v NAKLEM pri Kranju 1154 GARAŽO dam v najem v šorlijevi ulici. Naslov v oglasnem oddelku 1143 Poceni prodam FIAT 1100 in MAGNETOFON philips. Kranj, Žanova 15 1144 Prodam NSU 110, letnik 67. Zg. Besnica 78 1145 Prodam MOPED Tomos za 500 din ala zamenjam za po-ny cxpres. Razliko doplačam. Knific, Goričane 22/a, Medvode 1146 Prodam PRIKOLICO s priključkom, za fiat 750. Ljubljana, Šišenska 15, stanovanje 11 1147 Stanovanja Oddam SOBO proti nagra- ( di. Naslov v oglasnem od- 1 delku 1148 Prodam skoraj novo STANOVANJSKO HIŠO v Kranju, Stara cesta 29. Ogledi popoldne, informacije dopoldne po telefonu 21-378 Kranj, Doli nar Jože 1149 Prodam novo HIŠO. čirče. Smledniška 106, Kranj 1150 Trgovsko podjetje Murka Lesce objavlja prosto delovno mesto poslovodje poslovalnice TEKSTIL BLED POGOJ: Trgovski poslovodja s tri leta poslovodske prakse ali poklicni trgovski prodajalec z 10-letno prakso v trgovini od tega najmanj 5 let kot poslovodja. Interesenti naj svoje prijave pošljejo na upravo podjetja do 2. aprila 1970. Za restavracijo v campu pri šobcu potrebujemo za ias letne turistične sezone: 1. VODJO KUHINJE in več KUHARJEV 2. VODJO STREŽBE in več NATAKARJEV POGOJ: za vodjo kuhinje in strežbo je potrebna visoko kvalificirana izobrazba kuharji in natakarji pa so lahko priučeni gostinski delavci Interesenti naj svoje prošnje vloži jo pri Turističnem društvu Lesce, do 31. marca 1970. PODJETJE, KRANJ Cesta JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NACRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ GOSTINSKO PODJETJE ZELENICA TRŽIČ zaposli takoj: 1. Administratorko 2. sobarico 3. pomočnika skladiščnika Pogoji: Pod toč. 1 dokončana ekonomska srednja šola, lahko začetnica pod toč. 2 vešča gostinske stroke, po možnosti znanje enega tujega jezika. Hrana in soba v podjetju pod toč. 3 zaželena osemletka — nekvalificiran delavec Nastop službe takoj afi po dogovoru. Prijave sprejema: Gostinsko podjetje Zelenica Tržič do 31. 3. 1970 Tudi letos organiziramo PREDSEZONSKO RAZSTAVO IN PRODAJO KMETIJSKE mehanizacije - strojev ki bo vsak dan od 14. III. do 5.IV. 1970 od 8. do 18. ure V KRANJU — CESTA JLA ST. ! (pri kinu Center — bivši Beksel) NA OGLED VABI KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ 7453 Kino Kranj CENTER 18. marca premiera jugosl. barv. film LJUBEZEN IN KAKŠNA KLETVICA ob 16., 18. in 20. uri 19. marca franc. barv. CS film GUSARSKA LJUBEZEN ob 16., 18. in 20. uri 20. marca franc. barv. CS film GUSARSKA LJUBEZEN ob 16. in 18. uri, ob 20.10 nastopa ansambel Mihe Dovža-na s pevko Ivanko Kraševec Kranj STOR2IC 18. marca amer. film STEZE SLAVE ob 16., 18. in 20. uri 19. marca amer. barv. W film NAJLEPŠI ŠPORT ZA MOŠKE ob 16., 18. in 20. uri 20. marca jugosl. barv. film LJUBEZEN IN KAKŠNA KLETVICA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 18. marca špan.-i talij, barv. CS film NEUSTRAŠLJIVI MAŠČEVALEC ob 18. 20. uri 20. marca ob 19.30 nastopa Mestno ljubljansko gledališče Kamnik DOM 18. marca franc. barv. CS film VITEZ PARDAILLAN ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 18. marca franc. barv. film NEŽNA LETA 19. marca amer. barv. film EL DORADO \ 20. marca amer. barv. film MAROKO SEDEM Jesenice PLAVŽ 18. marca amer. barv. film EL DORADO 19. —20. marca nemški film SEDMA ŽRTEV Dovje Mojstrana 19. marca italij barv. CS film POT SLAVE Kranjska gora 19. marca franc. barv. film NEŽNA LETA Delavski dom - Javornik 18. marca nemški film SEDMA ŽRTEV Bled 18. marca franc. barv. film VESELE POČITNICE ob 17. in 20. uri 19. marca franc. barv. film VESELE POČITNICE ob 17. in 20, uri 20. marca špan. barv. film JOE IZ NAVAHE ob 17. in 20. uri Radovljica 18. marca franc.-špan. barv. film AGENT X 13 ob 18. uri, amer. barv. CS film ČAS HEROJEV ob 20. uri 19. marca amer. barv. film LOVEC NA KRVAVE NAGRADE ob 20. uri 20. marca amer. barv. CS film CAS HEROJEV ob 20. Škofja Loka SORA 19. marca jugosl. barv. CS film BITKA NA NERETVI ob 16.30 in 20. uri 20. marca jugosl. barv. CS film BITKA NA NERETVI ob 16.30 in 20. uri Zastrupitev v garaži V noči od 13. na 14. marec se je v garaži na Sp. Jezerskem zastrupila z ogljikovim monoksidom Anica Šenk, stara 47 let, upravnica planinskega doma na Zelenici. Pokojnica je zapeljala svoj avtomobil v garažo, zaprla vrata in pustila vključen motor. Vse kaže, da gre za samomor. SE1MTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel-fon 22-053 vam nudi: — najkvalitetnejšo belo, ajdovo, rženo in koruzno moko — testenine bačvanka — vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni Nesreče v zadnjih dneh V petek, 13. marca, zjutraj sta na cesti med Podkorenom in mejnim prehodom trčila dva osebna avtomobila. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Branko Koralt je pri srečanju v dvojnem ovinku močno zaviral, pri tem pa ga je zaneslo v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je vozila Vera Otzl iz Kranjske gore. Pri trčenju so bile voznica in obe sopotnici lažje poškodovane. Škode na avtomobilih pa je za 10.000 din. Istega dne dopoldne se je pripetila prometna nezgoda na cesti tretjega reda v Gorenji vasi. Voznik poltovomega avtomobila Franc Mlinar iz Stare vasi pri 2ireh je vozil iz Gorenje vasi proti žirem. Nasproti mu je pripeljal na kolesu Milan Bogataj iz Gorenje vasi in se zaletel v avtomobil. Pri tem je bil Bogataj hudo poškodovan in so ga odpeljali v bolnišnico Petra Držaja v Ljubljani. Na Ljubljanski cesti v Kranju je v soboto, 14. marca, dopoldne voznik osebnega avtomobila Jakob Lotrič iz Kranja zadel 18-letnega Franca Birka iz Dola. Pešec je nenadoma hotel čez cesto, tako da ga je avtomobil oplazil z zadnjim delom vozila. V nesreči je bil Birk laže poškodovan. Na cesti tretjega reda pri Zg. Brniku sta v soboto trčila dva osebna avtomobila. Voznik Alojz Smole iz Ljubljane je vozil v ovinku z neprimerno hitrostjo, zato je avtomobil začelo zanašati in je trčil z levo bočno stranjo v nasproti vozeči osebni avtomobil Slavka Nemaniča iz Ljubljane. V nesreči ni bil nihče poškodovan, škode na vozilih pa je za 6000 din. L. M. Prešernovo gledališče v Kranju ČETRTEK — 19. marca ob 19.30 za red KOLEKTIVI I Plautus: DVOJČKA PETEK — 20. marca ob 19.30 za red KOLEKTIVI II Plautus: DVOJČKA Zahvala Ob prezgodnji izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Ivana Muleja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja in pomoč v težkih dneh. Posebno se zahvaljujemo Društvu upokojencev, oktetu, duhovščini ter vsem, ki so mu darovali vence in cvetje in ga spremili na zadnji poti. Vsem prav iskrena hvala. žalujoči: žena Mihaela, sin Miha in Janez z družino Šenčur, 15. marca 1970 Zahvala Ob mnogo prerani smrti našega dobrega sina, brata in strica Viktorja Selana se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli ustno ali pismeno sožalje, mu poklonili cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala delovnemu kolektivu Creina Kranj, č. duhovniku g. kaplanu, pevcem AMD Cerklje, govornikoma za poslovilne besede in vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali v teh težkih dneh. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: oče, sestri Ana in Julka z družinama, bratje Franc, Jože, Gabriel in Stane z družinami ter Adergas, dne 12. marca 1970 Lojze in drugo sorodstvo PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KRANJ s RAZPISUJE javni natečaj za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo počitniške hišice na pare. št. 367/84 k. o. Zg. Jezersko. (Izklicna cena je 13,00 din za 1 m1.) Kupnino je treba plačati v 15 dneh po podpisu pogodbe. Varščina znaša 500,00 din. Rok za začetek gradnje je 1 leto, za dokončanje pa 3 leta od objave razpisa. Rok za predložitev pismenih ponudb je do 3. aprila 1970. Prednost ima najboljši ponudnik. Na ovojnico je treba napisati: Natečaj za pare. na Jezerskem — ne odpiraj« Informacije so na razpolago na Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V. nadstr., soba št. 4. Komisija za razpis delovnega mesta direktorja podjetja pri Konfekciji »KROJ« škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto direktorja Poleg splošnih se zahtevajo še naslednji pogoji: . — visoka ali višja izobrazba tekstilne, ekonomske ali pravne stroke in 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu — srednja izobrazba tekstilne ali ekonomske stroke in 10 let prakse na vodilnem delovnem mestu — visokokvalificiran krojaški delavec z najmanj 15 let prakse na vodilnem delovnem mestu Kandidatovo dosedanje delo mora biti garant za dobro gospodarjenje podjetja. Rok za vlaganje prijav je 15 dni po objavi tega razpisa. \ Prvenstvo planiških šol v Sebenjah Najboljša Žirovnica Področna planiška skakalna šola Storžič iz Sebenj je v nedeljo vzorno organizirala prvo prvenstvo planiških skakalnih šol. Nastopilo je nad 150 mladih skakalcev iz naslednjih šol: Ljubijana-Moste, Kranj, Žiri, Žirovnica, Mojstrana, Kamnik, Poljane, Šentvid in Sebenje. Izven konkurence pa so nastopili tudi gostje iz Avstrije, med njimi tudi letošnji mladinski zmagovalec Kongsberga Millonig iz Zahomca. Pionirji so nastopili na 20-metrski skakalnici, mladinci pa na 45-metrski skakalnici. Rezultati: MLAJŠI PIONIRJI — 1. Burjek (žiri) 17,8,9 (15,5, 17), 2. Lukanec (Sebenje) 178,4 (16, 16,5), 3. Bogataj (Poljane) 167,8 (16, 15,5), 4. Justin (žiri) 164,8 (15, 16,5), 5. Žakel (Žiri) 164,4 (15, 15) itd.; STAREJŠI PIONIRJI — 1. Cuznar 191,9 (17,5, 17,5), 2. Legat 183,3 (16,5, 17,5), 3. Zima (vsi Žirovnica) 182,0 (16,5, 17), 4. Dobre (Sebenje) 178,2 (16,5, 16,5), 5. Brenkuš (Kranj) 171,1 (16, 16) itd.; MLAJŠI MLADINCI — 1. Ilnikar (Ljubljana) 170,5 (35, 35), 2. Legat (Žirovnica) 155,6 (33, 33,5), 3. Rozman (Kranj) 143,9 (32, 31,5), 4. Prešeren (Žirovnica) 1353 (31, 31), 5. šega (Poljane) 133£ (29,5, 30) itd.; STAREJŠI MLADINCI — 1. Kobal (Kranj) 165,0 ( 33, 34,5), 2. Rogelj (Ljubljana) 164,2 (33, 34), 3. Cuznar (Mojstrana) 160,9 ( 31, 33), 4. Norčič (Kranj) 1573 (33, 34), 5. Blaznik (Ljubljana) 155,9 (33, 33) itd. EKIPNO: PIONIRJI — 1. Žirovnica, 2. Sebenje, 3. Žiri, 4. Kranj; MLADINCI — 1. Ljubi jana-Moste, 2. Kranj, 3. Žirovnica, 4. Križe, 5. Žiri. SKUPNI VRSTNI RED: 1. Žirovnica 1256,6, 2. Ljubljana Moste 1202,7, 3. Kranj 1190,0, 4. Sebe nje 1167,8, 5. Žiri 1148,9 itd. D. Humer Zimska pionirska atletska liga En naslov že oddan Jubilejni mednarodni namiznoteniški turnir NTK Kranj ob 15-letnici delavskega kluba NTK Kranj iz Stražišča proslavlja 15 let organizacijskega dela. Ob tej priložnosti prireja klub, pod okriljem Skupščine občine Kranj, namiznoteniški turnir v članski in pionirski konkureanci. Pri članih bodo nastopile ekipe ASV Puch, ATUS Graz, ŠZ Bor Trst, ANTK Olimpija Ljubljana, NTK Triglav Kranj in NTK Kranj Kranj, v disciplini posameznikov pa poleg članov omenjenih klubov še tekmovalci kluba Neuner. Pričetek turnirja bo v soboto, dne 21. marca 1970, ob 8.30 v domu TVD Kranj v Stražišču, z nastopom ekip. V nedeljo, dne 22. marca 1970, bo na programu tekmovanje posameznikov, s pričet kom ob 8.30. V soboto bo ob 18. uri svečana seja v sejni sobi doma TVD Kranj, ki se je bodo udeležili poleg članov odbora kluba tudi predstavniki Skupščine občine Kranj, NTZ Slovenije, Občinske zveze za telesno kulturo, NTK Triglav Kranj, osnovne šole Lucijan Seljak, TVD Kranj Kranj, ter predstavniki nastopajočih ekip in drugi povabljeni. Ob tej priložnosti bodo prejeli najzaslužnejši člani kluba spominske plakete v znak priznanja za njihovo delo. Četrto, predzadnje kolo v zimski pionirski atletski ligi 1969/70 je ponovno prinesla vrsto odličnih rezultatov in nekaj nepričakovanih izidov. Na prvem mestu naj omenim zmago ženske ekipe OŠ S. Jenko nad Oš L. Seljak; lanske prvakinje so sedaj, pred zadnjim srečanjem, same na prvem mestu in imajo izredno priložnost, da tudi v letošnjem tekmovanju osvojijo pokal ObZTK Kranj. Med presenečenja lahko prištevamo še zmago pionirk Oš Cerklje proti Oš Šenčur. Prav s tem so pionirke iz Cerkelj osvojile svoji prvi točki in so na lestvici celo prehitele predstavnice Šenčurja. Ostala srečanja so se končala s pričakovanimi izidi. V konkurenci pionirjev je Oš S. Jenko tudi iz Stražišča prinesla obe točki in si tako že kolo pred koncem zagotovila prvo mesto. Zato pa so Šenčur jan i prehiteli tekmece iz OŠ L. Seljak in kandidirajo za drugo mesto. Kljub temu smo prepričani, da bo L. Seljak, ki je bil lani zmagovalec tekmovanja, zaključil prvenstvo na drugem mestu. Pri dekletih boj za prvo mesto šc vedno ni končan. Čeprav imajo učenke OŠ S. Jenko dve točki prednosti, lahko OŠ L. Seljak še vedno osvoji prvo mesto, če trenutno vodeča ekipa v zadnjem srečanju izgubi s Šenčurjem. Torej, tekmovanje bo zanimivo prav do zadnjega srečanja. Posamezniki so tokrat dosegli dva nova rekorda lige. Pri dekletih je Metka Papler (SJ) vrgla medicinko 13,24 m, pri fantih pa je Zdravko Pavlin (SŽ) skočil v daljino 278 cm. Oba sta popravila svoja rekorda. REZULTATI — pionirji Oš Lucijan Seljak : Oš Simon Jenko 21:29; 20 m: Fortu-na (SJ) 3,1, Pompe (LS) 3,2; višina: Lotrič (SJ) 145, šilar (LS) 140; daljina z mesta: For-tuna (SJ) 261, Hafnar (LS) 253; medicinka: Lotrič (SJ) 16,63, Blagotinšek (LS) 15,68; plezanje po vrvi: Rot (SJ) 3,3, Murovec (LS) 4,1. Oš Stane Žagar : Oš Preddvor 29:20; 20 m: Križnar (P) 3,3, Hvalic (P) 3,5; višina: Pavlin (SŽ) 150, Varmaz (SŽ) 140; daljina z mesta: Pavlin (SZ) 278, Tršan (SŽ) 253; me- dicinka: Molan (P) 15,40, Pla-ninšek (SZ) 14,96; plezanje po vrvi: Mubi (SZ) 3,9, Medved (SZ) 4,4. Oš Šenčur : Oš Cerklje 28:22; 20 m: Vidmar (Š) 3,1, Pire (C) 3,1; višina: Rahnc (š) 135, Zupan (š) 135; daljina z mesta: Močnik (C) 242, Perko (C) 234; medicinka: Zupan (Š) 15,12, Pire (C) 15,05; plezanje po vrvi: Vidmar (S) 3,8, Perko (C) 3,8. LESTVICA: S. Jenko Šenčur L. Seljak S. Žagar Cerklje Preddvor Na Jesenicah je bilo koncu tedna pokalno tekmovanje hokejistov. Zmagala je ekipa državnega prvaka Jesenic, ki je v finalni igri premagala Oiimpijo s 3:2, tretje mesto pa je zasedel zagrebški Medveščak 4 4 0 0 127: 72 8 4 2 1 1 108: 92 5 4 2 1 1 103: 96 5 4 2 0 2 98: 99 4 4 1 0 2 83:117 2 4 0 0 4 78:121 0 REZULTATI — pionirke Oš Lucijan Seljak : OŠ Simon Jenko 24:26; 20 m: Pogačnik (SJ) 3,4, Cijak (LS) 3,5; višina: Bura (SJ) 125, Ozim Občinsko v skokih V novem skakalnem centru v Poljanah nad škof jo Loko jc bilo pred dnevi letošnje občinsko prvenstvo škofje Loke v smučarskih skokih. Ločani so imeli nekdaj v skakalnem športu odlične tekmovalce, vendar so mile zime precej zmanjšale zanimanje za ta šport. V zadnjem času pa spet raste mladi rod obetajočih skakalcev, predvsem v Poljanah in v Zireh. Na manjši skakalnici je presenetil domačin Bogataj, ki jc do- (LS) 125; daljina z mesta: Pogačnik (SJ) 216, Ozim (LS) 212; medicinka: Papler (SJ) 13,24, Jocif (LS) 12,47; plezanje po vrvi: Kump (SJ) 4,5, Hafnar (LS) 4,7; Oš Stane Žagar : Oš Preddvor 27:23; 20 m: Markun (P) 3,5, Frelih (P) 3,5; višina: Za-vadlov (SZ) 130, Dragan (SŽ) 125; daljina z mesta: Kristan-šek (P) 219, Jenko (SZ) 209; medicinka: Šavs (P) 10,43. Za-vadlov (SZ) 9,90; plezanje po vrvi: Prcstor (SZ) 5,2, Cunk (SZ) 5,6; OŠ Šenčur : Oš Cerklje 24:26; 20 m: Kurnik (š) 3,4, Zupan (C) 3,5; višina: Anžič (C) 115, Gašpcrlin (Š) 115; daljina z mesta: Zupan (C) 208, Vidmar (Š) 198; medicinka: Kurnik (Š) 9,85, Arko (C) 9,06; plezanje po vrvi: Gerk-man (C) 4,9, Vidmar (š) 5,8. LESTVICA: S. Jenko 4 4 0 0 120,5: 79,5 8 L. Seljak 4 3 0 1 121 : 79 6 S.Žagar 4 20 2 97 .103 4 Preddvor 41 12 92 :108 3 Cerklje 4103 84,5:115,5 2 Šenčur 40 1 3 85 115 1 Pari zadnjega (petega) kola (marec): Cerklje — S.Žagar, S.Jenko — Šenčur, Preddvor — L. Seljak. M. Kuralt prvenstvo v Poljanah segel nov rekord skakalnice. Vrstni red najboljših: mlajši pionirji — 1. Bogataj (Poljane) in Burjek (Ziri), 3. Žakel (žiri); starejši pionirji — 1. Štucin (Ziri), 2. Burjek (Ziri), 3. Bogataj (Poljane); mlajši mladinci — 1. Poljan-šek (Ziri), 2. šega (Poljane), 3. Andreuzzi (Ziri); starejši mladinci — 1. Volčič (Retečc), 2. Jereb (Ziri), 3. Žakel (Ziri); člani — 1. P. Podlipnik (Trans-turist), 2. P. Giacomelli (Ziri), 3. N. Podlipnik (Transturist) itd. P. Pokom V Naklem pokal Jeseničanom Na tradicionalnem tekmovanju pionirjev skakalcev za pokal mesta Kranja, ki je bilo v nedeljo na 20-metrski skakalnici v Naklem, so bili med več kot 100 nastopajočimi najboljši Jeseničani. Poleg najboljših slovenskih skakalcev pa so na prireditvi nastopili tudi mladi skakalci iz Beljaka in Vrbe na Koroškem. Vrstni red najboljših: MLAJŠI PIONIRJI — 1. Burjek (Alpina) 2. Lukanc (Križe), 3. Bogataj (Poljane), 4. Žakelj (Alpina), 5. Jenko (Križe) itd. STAREJŠI PIONIRJI — 1. Cuznar, 2. Zemlja, 3. Legat, 4. Zima, 5. Pogačar (vsi Jesenice); ekipno — 1. Jesenice, 2. Alpina Ziri, 3. Partizan Križe, 4. Enotnost, 5. Triglav itd. D. Humer Občni zbor TVD Kranj BO V ČETRTEK, DNE 19. MARCA 1910 OB 18. URI V DOMU PARTIZANA V STRAŽI ŠČTJ VABIMO ČLANSTVO IN VSE SIMPATIZERJE DRUŠTVA TVD KRANJ Se nekaj metrov in naši junaki bodo v šoli. Zgodaj so morali vstati, kajti vasico Stirpnlk loči od Bukovice več kilometrov dolga, strma in v sneg zakopana gorska pot. — Foto: F. Perdan ka. Videl sem, da ju nekaj teži. Manjši se je nazadnje le ojunačil in povedal: »Midva sva pa iz Zgornje Luše.« »In koliko časa bosta hodila do tjakaj?« »Eno uro. Ob dveh morava biti doma,« je že bolj korajž-no odvrnil pobič. Zvedel sem, da mu je ime Matevž Ravnikar in da, prav kakor njegov prijatelj Miro Dolenc, obiskuje 4. razred. »Vstajava ob šestih zjutraj. Sedaj, ko imamo toliko snega, gre malo težje, vendar letos nisva nikdar zamudila ... 80 centimetrov globoko gaziva ... Ne, prav nič nisem utrujen...« »Jaz tudi ne,« je pristavil Miro ter mi razložil, da je bil letos v šoli dober, Matevž pa prav dober. »In vi trije?« sem pobaral Stirpničane, ki so nestrpno čakali, kdaj bodo prišli na vrsto. »Vas lahko malo pospremiva?« Lahko sva jih pospremila. Zakopali smo se v ozko, strmo gaz, ki vijuga proti oddaljenim gozdovom. Spredaj je koračil Edi Potočnik, za njim drobni postavici Marije Tavčar in Ivanke Dolenc, čisto zadaj pa fotoreporter in jaz. »Zmeraj hodimo skupaj,« Bili so kot žuboreč plaz, plaz, ki se je vsul izza vrat podružnične osemletke na Bukovici v Selški dolini in napolnil dremajoče ulice ter dvorišča z razposajenim smehom. Ucvrli so jo po cesti navzdol, vpili in premetavali torbice, grabili za snegom, ga spreminjali v kepe in uprizorili pravo pravcato bitko. Skušal sem jih prešteti, a mi nI uspelo. »Hej fant, počakaj malo! Nekaj bi te rada vprašala,« sva s fotoreporterjem nazadnje ustavila najbližjega po-kavca, čigar zardeli obraz je izžareval zdravje in veselje. »Povej no, kdo med vami ima najdlje do Šole?« Ta čas so tudi drugi opazili, da zvedava neznanca nista povsem naključno postopala pred vhodom v bukovški hram učenosti. Zbrali so se okrog naju in začeli občudovati Francijeve aparate. »Najdlje pešačijo Marija in Edi in ...« »... in jaz!« je sošolcu pomagalo plavolaso dekletce, staro kakih 9 let. »Iz Stirpni-ka smo, eno uro daleč od tod.« Trojica je stopila naprej. Oči so ji radovedno žarele. »V časopis vas bova dala, če ste za to!« sem hitel pojasnjevati. Živi zid otroških telesc je vzvalovil. Iz ozadja sta okle-vaje pririnila še dva pionirč- Marlja, Ivanka ln Edi so neločljivi prijatelji. Druži jih vsakodnevni »marš« skozi mraz in pusto zimsko pokrajino, ki letos noče ln noče ozelenetL — Foto F. Perdan so nama hiteli pripovedovati. »Od doma odrinemo ob sedmih, kajti ob osmih se začne pouk. Kadar zelo sneži, ne moremo v dolino, saj Podnev-čevi in Šinkarjevl /orjejo pot pot šele, ko preneha padati.« »Je šola kaj težka?« »Ne!« so bili enotni. »Vsi trije obiskujemo 2. razred in vsi smo bili v polletju prav dobri.« Čeprav jim vsakodnevni »marš« skozi sneg vzame obilo časa in moči, Ivanka, Marija in Edi doma ne držijo rok križem. Dekleti pomivata in pleteta — Marija zna celo sama narediti nogavice — Edi pa poprime, kjer pač nanese. Poleti delajo na polju. Pravijo, da so veliki prijatelji, dasi se včasih spro in zrav-sajo. »Veste, zdaj, ko je sneg, ie gre. Bolj nas moti dež, ki razmoči stezo in jo spremeni v blaten Jarek,« sva slišala modrovati zgovorno Ivanko. Potlej smo pokramljali o razmerah v vasi in o tem, kako vedno več Stirpničanov opušča kmetovanje ter gre raje »na šiht« v dolino, v škofjo Loko. »Pri nas je hlev že precej časa prazen, brez živine,« sem si brž zapisal Edijevo pripombo. »O, ampak televizijo imajo,« se je oglasila Marija in pokimala sošolcu. »Včasih »Ob dveh bova že doma!« sta se Miro in Matevž iz Zgornje Luše nasmejala v fotoaparat, čigar svetleče oko je skušalo ovekovečiti njuna obraza. — Foto: F. Perdan skupaj gledava kakšne oddaje ...« Prišli smo na vrh hriba, na ovinek, za katerim potka izginja v goščavo, in se poslovili. Hipec ali dva sva še postala in opazovala tri silhuete, ki so tonile med drevjem, nato pa zavila nazaj proti Bukovici. Čeprav šestkrat tedensko prepešačijo deset ali dvanajst kilometrov dolgo pot, peterica naših intervjujancev v šoli prav nič ne zaostaja za vrstniki iz doline. To nam je povedala učiteljica bukovške osnovne šole Marija Pečnik, ki skupaj z možem Stanetom Pečnikom bdi nad 44-glavim zborom učencev. »Enemu ali dvema sicsr dela preglavica spoznavanje narave in družbe, ampak slednje moramo pripisati predvsem življenju na samem, pomanjkanju stikov z vsakdanjim svetom in razmeroma skromno število radijskih in televizijskih aparatov. Drugače so vsi zelo bistri, dobri zlasti pri računstvu. Kadar zaradi vremenskih razmer izostanejo od pouka, prikrojiva ure tako, da preveč ne zamudijo, jih torej posvetiva utrjevanju stare snovi.« Zunaj je marčevsko sonce neopazno glodalo snežno odejo. Se kak teden, dva morda tri, in Miro, Ivanka, Matevž, Edi ter Marija bodo rešeni bele nadloge. Pot do šole, do znanja in odličnih spričeval jim bo odprta na steza j. I. GuzelJ Srečno, mali Stirpničanl! Jutri pa spet na svidenje v šoli. —' Foto: F. Perdan