/
DELAVSKA
ENOTNOST
Poštnina plačana v gotovini
Vse do tleh doMer bo pri nas tako tesna zveza med ljudstvom in voditelji — fej postaja vsak dan globlja in ožja — bomo lahko obvladovali vse ovire, rušili vse zapreke, uresničevali vse naloge,	Eplas
GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJI
Leto II~ štev. 44
Ljubljana, 1. novembra 1946
Izhaja vsak petek — Cena Din 2.-
ODGOVORI GENERALISIMA STALINA
SO NAJBOLJŠE POJASNILO MEDNARODNIH PROBLEMOV
VOLITVE - ZMAGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Ko so se v nedeljo zvečer začela stekati z vseh strani Slovenije poročila o rezultatih volitev za prvi slovenski parlament, izvoljen v svobodni Sloveniji, smo takoj videli, da je bila izvojevana ta dan velika in pomembna zmaga našega delovnega ljudstva. Vi vsi ste izvo-j e vali to veličastno zmago: ti, jeseniški kovinar in prekmurski kmet, pohorski drvar in haloški viničar, trboveljski rudar in tržiški tkalec — vi vsi ste s svojo množično udeležbo na voliščih širom po Sloveniji izrazili na zunaj to, o čemer vam je govorilo vaše srce in kar vam je narekovala vaša zavest. Tudi ti, slovenski razumnik, napredni delovni inteli-£ent — tudi ti si znova potrdil svoje progresivno mišljenje, svoj demokratični duh, ki ti je že v prvih dneh snovanja Osvobodilne fronte odkazal v njej mesto, ki je vredno bogatih tradicij slovenskega razumništva. Združeno v mogočno, nepremagljivo falango, v en sam neporuš-ljiv graniten blok, si ti, slovensko delovno ljudstvo, izvojevalo še eno veličastno zmago naše napredne misli, našega zmagovitega gibanja in naših novih demokratičnih tokov.
Kaj je hotelo naše delovno ljudstvo pokazati s to svojo edinstveno zmago, s to občudovanja vredno enotnostjo?
Hotelo je pokazati predvsem, da se jasno in globoko zaveda pomembnosti tega dogodka, ki odpira novo razdobje v razvoju naše slovenske državnosti. Naše delovno ljudstvo je občutilo že za časa narodno-osvobodilne vojne — mogoče takrat še instinktivno — da šele s to svojo borbo dosega svoj davni sen, neizpolnjen vse od 6. stoletja, ko se je prvič pojavilo v areni srednjeevropskih narodov: svojo neodvisnost, svojo lastno državo, svoje lastno predstavništvo. In glej! V nedeljo je to ljudstvo, svobodno v svobodni državi, pristopilo k izbiri svojega parlamenta; izvolilo je najvrednejše iz svoje srede, preko katerih bo izvrševalo svojo oblast, ki jo prvič v svoji zgodovini drži trdno v svojih rokah. S tem je naše ljudstvo dokazalo svojo visoko politično zrelost, s tem je ponovno potrdilo, da hoče biti na svoji zemlji-svoj gospod, v svoji hiši samo svoj gospodar.
Ni samo to dejstvo edina pomembnost nedeljskih volitev. Na teh volitvah je namreč slovensko ljudstvo izpričalo svojo globoko predanost svoji Osvobodilni ironti, kateri se je zaupalo že takrat, ko je vzplamtela prva iskra upora, ko je počila prva partizanska puška. Izpričalo je na najbolj zgovoren — to pot pač neizpodbiten in nesporen način — svojo privrženost programu Osvobodilne fronte, ki si ga je bilo že v aprilu leta 1941. zapisalo v svoje srce. Izpričalo je končno svojo privrženost Komunistični partiji, navdihovalki njegovega odpora v času narodno-osvobodilne borbe, njegovi voditeljici v času obnove in izgradnje ter zanesljivi vodnici k skupnemu, dokončnemu cilju: to je v družbo, kjer ne bo več izkoriščanja človeka po človeku. S to svojo zaupnico je naše ljudstvo izrazilo svoje popolno soglasje z našo dosedanjo politiko, z našim sedanjim preizkušenim programom — z vsem našim zmagoslavnim gibanjem, ki nas vodi sigurno v srečno, plodovito bodočnost. S tem je obenem zadalo zadnji udarec domači in tuji reakciji, ki je prav v teh volitvah videla zadnjo možnost, da se afirmira doma in pred svetom, ki je prav o priliki teh volitev napravila zadnji obupni, a prav tako jalovi poizkus, podjarmiti si slo-vensko ljudstvo.
Ni ji uspelo. Moško in odločno je naše ljudstvo — to pot tudi ono ob severni meji — obračunalo za vselej z vsemi onimi, ki bi še vedno hoteli, da se vrne naša nesrečna, temna preteklost Kakor pomladni sneg so skopneli zadnji ostanki vsega onega, kar je še bremenilo naše ljudstvo kot mračna senca preteklosti, kot prežalostna dediščina tistih dni, ki se pač ne bodo nikdar več vrnili. Mogočna zveza delavcev in kmetov — ta veličastna pridobitev naše borbe in trdni temelj naše srečne bodočnosti je tri-nmfirala nad zadnjimi napori združenih protiljudskih sil, nositeljic srednjeveškega mračnjaštva in protiljudskih, nazadnjaških teženj.
Tako pomeni 27. oktober dan zmagoslavja naših množic, dokaz njihove politične zrelosti in utrditev njihove jasno začrtane, nezgrešljive in nespremenljive Peti
Moskva, 29. okt. (Tass) Odgovori ge. neralisima Josipa V. Stalina na vprašanja, ki jih je prejel 23. oktobra 1946 od predsednika ameriške agencije »United Press« Hugh Baiiliea.
Ali se strinjate z mnenjem, ki ga je državni tajnik Bymes izrazil v svojem radijskem govoru preteki; četrtek o nara- ■ ščajoči napetosti med ZSSR in Združenimi državami?	^
Ne.	•
Ali v primeru, da bi ta naraščajoča napetost obstojala, ne bi mogli označiti njenega vzroka odnosno vzrokov in glavnih sredstev, da se temu odpomore?
Za to vprašanje ni osnove zaradi odgovora na prejšnje vprašanje.
Ali mislite, da bodo sedanja pogajanja privedla k sklenitvi mirovnih pogodb, ki bodo ustvarile prisrčne odnose med narodi — bivšimi zavezniki v vojni proti fašizmu in odstranile nevarnost z,a sprožitev vojne s strani nekdanjih držav osi? Upam.
Katere so v nasprotnem primeru glavne ovire, za ustanovitev teh prisrčnih odnosov med narodi, ki so bili zavezniki v veliki vojni?
Za to vprašanje ni osnove zaradi odgovora na prejšnje vprašanje.
Kakšno je stališče Rusije do sklepa Jugoslavije, da ne podpiše mirovne pogodbe z Italijo?
Jugoslavija Ima razlog, da. je nezadovoljna.
Kaj je po vašem mnenju sedaj največja nevarnost za mir na svetu ?
Hujskači nove vojne, predvsem Churchill in tisti, ki so njegovega mnenja V Angliji in Združenih državah Amerike.
Kaj bodo morali ukreniti narodi sveta, da se izognejo vojni, če se ta nevarnost pojavi?
Hujskače nove vojne je treba brzdati in razkrinkati.
Ali nudi organizacija ZN jamstvo za integriteto majhnih držav ? .
Zaenkrat je težko reči.
Ali mislite, da je treba štiri okupacijske cone Nemčije v bližnji bodočnosti združiti v gospodarskoupravnem pogledu, da se Nemčija vzpostavi kot miroljubna gospodarska enota in tako štirim veles;.um olajša breme okupacije ?
Treba je vzpostaviti ne le gospodarsko, temveč tudi politično enotnost Nemčije.
Ali se vam zdi sedaj mogoče ustvariti nekakšno centralno administracijo v rokah Nemcev samih, a pod zavezniškim nadzorstvom, ki bi dala Svetu ministrov za zunanje zadeve možnost, da izdela mirovno pogodbo za Nemčijo?
Da, mislim, da je to mogoče.
Ali ste prepričani, sodeč po volitvah, ki so bile letos poleti in jeseni v raznih conah, da se Nemčija politično razvija v demokratični smeri, ki daje upanje v nje-o bodočnost kot miroljuben narod?
Do sedaj o tem nisem bil prepričan.
Ali smatrate, da je po predlogu nekaterih krogov industrijski nivo, ki je dovoljen Nemčiji, treba dvigniti nad nivo, ki je bil določen s skupnim sporazumom, da bo mogla Nemčija sama kriti svoje potrebe ?
Da, smatram.
Kaj je treba storiti poleg obstoječega programa štirih velesil, da se prepreči, da Nemčija me bi ponovno postala vojna nevarnost za svet ?
Treba je v resnici izkoreniniti ostanke fašizma v Nemčiji in jo do kraja demokratizirati.
Ali je treba dovoliti nemškemu ljudstvu, da vzpostavi svbjo trgovino in svojo industrijo, da bo moglo zadovoliti svoje lastne potrebe?
Da, treba je.
Ali se po vašem namen ju sklepi potsdamske konference izvajajo? Kaj je treba storiti v nasprotnem primeru, da postane potsdamska deklaracija uspešen instrument?
Ti sklepi se ne izvajajo vedno, predvsem v pogledu demokratizacije Nemčije.
Ali mislite, da se je pri pogajanjih med štirimi ministri za zunanje zadeve in na zasedanjih Sveta organizacije ZN, pravica veta zlorabljala ?
Ne, tega ne mislim.
Kako daleč smejo po mnenju Moskve iti zavezniški narodi glede iskanja in sojenju vojnih zločincev drugega reda v Nemčiji ? Ali mislite, da so ntiroberške obsodbe dovolj solidna podlaga za taka dejanja ?
čim bolj daleč gremo, tem bolje bo.
Ali smatra Rusia »vpadno mejo Poljske za stalno?
Da, smatra jo za tako.
Kako gleda ZSSR na prisotnost britanskih čet v Grčiji ? Ali smatra, da sme Ve-lilkia Britanija dobaviti sedanji grški vladi še več orožja?
Kot nepotrebno!.
Kakšna je količina ruskih vojaških kontingentov na Poljskem, Madžarskem, v Bolgariji, Jugoslaviji ter Avstriji in do kdaj je po vašem mnenju treba vzdrževati to vojaštvo v interesu miru?
Na zahodu, to je v Nemčiji, Avstriji, Madžarski, Bolgariji, Romuniji in Poljski ima Sovjetska zveza sedaj skupno 60 divizij (vštevši infanterijo in oklopne enote). Večina teh enot ima nepopoln efektiv. V Jugoslaviji ni sovjetskih čet. V dveh mesecih, ko bo izveden dekret Prezidija Vrhovnega sovjeta z dne 22. oktobra t. L o poslednji demobilizaeijski skupini bo ostalo v teh deželah 40 sovjetskih divizij.
Kakšno je stališče vlade ZSSR v pogledu prisotnosti ameriških Vojnih ladij v Sredozemskem morju?
Indiferentno.
Kakšni so trenutni izgledi za trgovinski sporazum med Rusijo im Norveško?
Trenutno je to težko reči.
Ali je mogoče, da postane Finska narod, ki bo kril svoje lastne potrebe, ako se bodo plačevale reparacije in ati obstaja kakršno koli mnenje o reviziji reparacij-skega programa v svrho pospešitve preporoda Finske?
Vprašanje je postavljeno na netočen način. Finska je bila in ostane narod, ki krije svoje lastne potrebe.
Kakšen bo pomen trgovinskih sporazumov s švedsko in drugimi deželami za obnovo ZSSR ? Kakšno zunanjo pomoč smatrate kot zaželjeno, da se realizira ta velika naloga-?	®
Sporazum s Šv d&ko je doprinos h gospodarskemu sodelovanju narodov.
Ali je Rusija še vedno zainteresirana, da dobi posojilo od Združenih držav?
Da, v tem je še zainteresirana.
Ali ima Rusija svojo atomsko bceahe ali kakršno koli orožje te vrste?
Ne.
Kakšno je vaše mnenje o- atomski bombi ali o sličnem orožja kot vojnem instrumentu?
Svojo ocenitev atomske bombe sem pedal že v mojem znanem odgovora g. \Verthu.
Kakšen je Po vašem mnenju najboljši način za kontrolo atomske energije? Ali mora imeti ta kontrola mednarodno osnovo in v kakšni meri mora jo velesile žrtvovati svojo suverenost za ustanovitev uspešne kontrole ?
Potrebna je stroga mednarodna kontrola.
Koliko časa bo treba za obnovo -opusto-šenih predelov zahodne Rusije ?
6 do 7 let, če ne več.
Ali bo Rusija dovolila obratovanje trgovinskih linij nad ozemljem Sovjetske zveze? Ali ima Rusija namen razširiti svoje zračne komunikacijske linije na druge celine na osnovi mednarodne reci-proeitete ?
Pod gotovimi pogoji to ni izključeno.
Kako gleda vaša vlada na okupacijo Japonske ? Ali smatrate, da daje dobre rezultate na obstoječi osnovi?
Rezultati se, toda lahko bi dosegli boljše.
m»n»u«THT>----
Sekretar KP Grčije pred sodiščem
Tass poroča: V Solunu bo razprava proti generalnemu sekretarju Komunistične partije Grčije Nikosu Zahariade-su, katerega so obtožili, da je imel dne 12. aprila t. L pred partijskim aktivom mesta Soluna »izzivalen govor«.
V zvezi z dogodkom v Litohoriu, kjer je nudilo prebivalstvo orožništvu oborožen odpor, je Zahariades izjavil v svojem govoru:
Dogodki v Litohoriu so dobro znani. Pred desetimi dnevi so tam ubili štiri demokrate, deset pa so jih mučili. Naravno je, da so ljudje pobegnili v planine. Ker pa so odhajali prej v planine brez orožja in ostali tako brez pomoči, so vzeli tokrat s seboj orožje, da bi se branili, in so se res tudi branili. Dogodki v Litohoriu so opomin za monarho-fašiste in Angleže. Povsod besni teror, državni organi za ubijajo nedolžne državljane, dočim odhajajo kmetje v planine. Potem pa kričijo ti ubijalci nad »Eamom in »bolgarskimi tolpami«, da bi lahko pričeli velike operacije.
To mesto v govora služi kot povod za
Izjava tov. Salaja o enotnosti delavskega gibanja v Trstu
Po vrnitvi delegacije Glavnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije iz Pariza, kjer se je udeležila konference, ki je bila sklicana zaradi ustvaritve enotnosti sindikalnega gibanja v Trstu, je uredništvo »Rada« poslalo vodji delegacije Glavnega odbora Enotnih sindikatov Djuri Salaju nekoliko vprašanj.
»Rad«, glasilo Enotnih sindikatov Jugoslavije, objavlja naslednje odgovore Djure Salaja na postavljena vprašanja:
Kaj mislite, ali se bo enotnost delavskega gibanja v Trstu dosegla do 1. marca 1947, kakor je bilo določeno v sporazumu na konferenci, (ki je bila 18. m 19. oktobra v Parizu med zastopniki Glavnega odbora Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije, italijanske Generalno konfederacije dela, Konfederalne delavske zbornice v Trstu in Enotnim^ sindikati Trsta?
Rok, določen za združitev teh sindikalnih organizacij v Trstu je več kakor zadosten. Na tržaškem ozemlju, ki prihaja v poštev za združitev dveh sindikalnih organizacij, je okoli 70.000 članov sindikatov. Ob dobri volji bi se moglo to dela opraviti najkasneje do 1. januarja. 1943. Tak skrajni rok je predlagala naša delegacija.
Medtem so zastopniki Konfederalne delavske zbornice v Trstu, ki jo sestavlja zelo pisana družba (socialni demokrat Stranka akcije, demokratska krščanska in republikanska stranka) s presednikom baronom Kanaldinijem na čelu, skušali že na konferenci sami z raznimi izmikanji In manevri onemogočiti sporazum.
Glede na to bo v delu za združitev teh sindikalnih skupin1 v Trstu še precej veB-kfii težav. Zato je tudi določeni rok za ustvaritev enotnosti potreben. Naša delegacija je mnenja, da se to delo ne bo moglo končati brez daljših posredovanj Svetovne sindikalne federacije.
Kaj mislite, katere so največje ovire na poti za uresničenje te enotnosti.-?
Največje ovire na poti za uresničenje bodo v tem, ker bodo voditelji Konfederalne delavske zbornice še nadalje skušali! ovirati delo za enotnost, kajti oni se boje, kakor se kaže, da bi z združitvi je izgubili vsak vpliv na delavske množice zaradi izdajalske vloge, ki so jo doslej igrali v delavskem gibanje v Trstu.
Kakšno je sploh zadržanje zastopnikov Konfederalne delavske zbornica Trsta na konferenci?
Poročilo, kj ga je podalo zastopstva Konfederalne delavske zbornice v Trstu, je bilo slično pamfletu proti naši državi en našim sindikatom. Oni se niso obotavljali trditi, da so Enotni sindikati Trsta v coni A sestavni del Enotnih sindikatov Jugoslavije, čeprav je splošno znano, da niti sindikati cone B niso organizacijsko v sestavu naših sindikatov, dokler ne bo končno rešeno vprašanje naših mej.
Ta laž jim je bila potrebna, da bi opravičili svojo razdiralno vlogo in priključitev k italijanski Konfederaciji dela. V svojem poročilu so torej zahtevali, naj se delavski razred Trsta odreče vsakemu političnemu boju in omeji izključno na ekonomske akcije. Naša delegacija jim je na obe vprašanji dostojno odgovorila.
Kaj mislite o značaju te konference?
Konferenca je v znatni meri utrla po* za združitev delavskega razreda Trsta. Sporazum, sklenjen na tej konferenci, jasno označuje načela združitve: 1. demokratične volitve enotnih sindikalnih organov od najnižjih do najvišjih, 2. delovni program združenih sindikatov Trsta se mora izdelati, v duhu uvoda Statuta Svetovne sindikalne federacije. Med drugim se v uvodu poudarjajo kot osnovne naloge Svetovne sindikalne federacije tudi naslednje: »Organizirati in združiti v svojih vrstah vse sindikalne zveze na svetu ne glede na raso, narodnostno, versko ali politično pripadnost; boriti se za končno uničenje vseh fašističnih oblik vladavine im kakršnih koli manifestacij fašizma ne glede na to, v kakšni obliki in pod kakšnim imenom bi se pojavili; boriti se proti vojni in njenim povzročiteljem za vzpostavitev trdnega in trajnega miru; organizirati skupen boj sindikalnih zvez vseh dežel proti vsakemu ogražanju ekonomskih in socialnih pravic delovnih slojev in ogražanju demokratičnih svoboščin; zagotovitev pravice do dela.
Na tej podlagi se morejo zbrati vsi, ki res stoje na načelu razrednega boja, odpadli pa bodo vsi, ki so skušali zavleči delavski razred Trsta v fašistični tabor.
V tem je glavni značaj konference pri Svetovni sindikalni federaciji v Parizu.
Sedaj je naloga Enotnih sindikatov Trsta, da čim bolj popularizirajo tako v svojih organizacijah kakor tudi med članstvom Konfederalne delavske zbornice pomen sindikalne enotnosti delavskega razreda Trsta.
iiiiiffiiHiKniiiiinuiuiiiuiiiii[!ii;iiniiuniiuiiiiiiiii[iiiiiii!i:tf!!iiiiiiiiini[Htiii[i»m!tsiBeBaii«:miaa!MBBaBai
Noj živi enotnost
delavskega razreda y svetu!
NAJPREJ INTERNACIONALIZACIJA TRSTA - NATO DONAVE?
Slike z našitt volišč
r Kakor je znano, je povojna anglo-ame-riška diplomacija, ki je na mirovni konferenci v Parizu s pomočjo svojega poslušnega glasovalnega stroja tako »idealno« rešila problem Julijske krajine In Trsta in poteptala pri tem osnovna načela demokracije, zavezništva in pravice narodov do samoodločbe, ne ozirajoč se pri tem niti na žrtve, ki jih je Jugoslavija kot zavezniška država doprinesla v skupni borb; proti fašizmu, niti ne na krivico, ki jo je s tem storila ljudstvu Julijske krajine in Trsta, sprožila na isti konferenci tudi vprašanje proste plovbe po Donavi za države, ki ne leže ob njeni obali. Aingloameriška diplomacija je takrat na mirovni konferenci — čeprav to ni spadalo tja — in z istim glasovalnim strojem — čeprav so ga sestavljale države, ki ne leže na obali Donave, temveč celo na drugih kontinentih, dočim so vse podonavske države glasovale proti — vsilila sklep, da se v mirovno pogodbo z Rumu-nijo vnesejo tudi določbe, ki se tičejo plovbe po Donavi.
Svojo zahtevo po lnterna.clonalizac: ji Donave v takem smislu, da naj bi se odprla prosta plovba po Donavi Ameriki, Angliji, Grdiji, Italiji, Belgiji in Holandiji, s čimer bi se omogočilo vmešavanje in pritisk dolarske diplomacije v gospodarskem in političem življenju podonavskih držav, se je ameriška delegacija obrnila tudi na Ekonomski svet Organizacije Združenih narodov, ki je proti volji vseh podonavskih držav sklical za november posebno konferenco na Dunaju, ki naj pod pokroviteljstvom organizacije Združenih narodov obravnava to vprašanje.
Jasno je, da predstavlja sklicevanje te konference nadaljevanje politike pritiska in diktata, kakršnega je angloameriška diplomacija * prakticirala že na mirovni konferenci, v Parizu.
Jugoslavija, ki je skozi usta svojega velikega predstavnika Kardelja na mirovni konferenci odgovorila na sklepe aijglo-ameriškega glasovalnega stroja o Julijski krajini In Trstu s tem, da ne bo podpisala mirovne pogodbe z Italijo, če bodo ostali v veljavi v Parizu Izglasovani sklepi, je tudi po tem vprašanju že na mirovni konferenci jasno in odločno povedala, da je plovba po Donavi stvar, ki se tiče le podonavskih držav.
Zato se dunajske konference, s katero hoče anglo-ameriška diplomacija s pomočjo novega glasovalnega stroja vsiliti podonavskim državam svojo imperialistično voljo, ki je nasprotna njihovim življenjskim interesom, ne bo udeležila, niti
ne bo priznala sklepov, ki bodo tamkaj sprejeti.
Tako bomo v novembru zopet priče ostre politične borbe med resnično demo-, kracijo ter tako zvano zapadno dolarsko demokracijo, pri čemer bo ponovno prišla do izraza vsa nasprotnost dveh različnih naziranj glede reševanja povojnih problemov v svetu, od katerih je eno vseskozi resnično demokratično, drugo pa je dosledno imperialistično.
Tu pa nastane vprašanje, kam vse to vodi in kako se bo vse to končalo?
Toda za narode, Jugoslavije, za delavski razred pa še posebej, ni tega vprašanja. Zgodovina nas uči, kako klavem konec so doživeli vsi imperialisti od rimskih v starem veku, preko turških v srednjem veku pa vse do Napoleona, Viljema ter Hitlerja in Mussolinija, kakor tudi vsi ostali imperialisti v vseh časih. Poleg tega smo videli v stari Jugoslaviji, da pomeni, za delovno ljudstvo popuščanje in klečeplazenje pred tujimi imperialisti v svojih končnih posledicah 'Izključno le bedo, sužnost in končno — kljub popuščanju — tudi vojno, ki je neobhodnl spremljevalec imperialistične politike. Nasprotno pu nam je narodno osvobodilna borba dokazala, da je odločen odpor edinole pravilen odgovor tujemu imperialističnemu pohlepu.
Enak odgovor je gotovo edino pravilen tudi danes. Odpor proti imperialistični nenasitnosti krepi tabor resnične demokracije in budi milijonske množice delovnega ljudstva vsega sveta, katerih in-. teresl so povsem nasprotni interesom trustov im ostale kapitalistične reakcije, katero zastopa današnja anglo-ameriška diplomacija. To nam je poleg narodno osvobodilne borbe jasno pokazala tudi mirovna konferenca v Parizu, na kateri so veliki zastopniki demokratičnih ■ mno-žič vsega sveta: Molotov, Višinski, Gro-miko, Kardelj in drugi do golega razkrinkali politiko dolarske demokracije in iz-vojevali neprecenljivo, moralno zmago.
Zato stališče nove ljudske Jugoslavije tudi v vprašanju plovbe, po Donavi ne more biti -dugačno. Narodi Jugoslavije pa imajo kljub pritisku, ki ga Amerika izvaja na Jugoslavijo s tem, da protipravno zadržuje maše donavsko brodovje, vzrokov dovolj, da so lahko ponosni na dosledno in samostojno politiko miru, resnične demokracije ter obrambe suverenosti naše države in naših življenjskih interesov, ki jo vodi današnja Jugoslavija, politiko, kakršne predvojna Jugoslavija in nobena druga majhna kapitalistična država ni nikdar vodila.
Velika zmaga domovinske fronte
v Bolgariji
Na volitvah v Veliko narodno sobranje je dobila bolgaska delavska partija (komunistov) okrog 60 % glasov —— Domovinsko-frontovske stranke imajo
skupaj 78 % glasov
Pri volitvah v Veliko narodno sobranje 27. oktobra je glasovalo 4,244.337 ljudi. Domovinska fronta je dobila skupno 2,983.80Š glasove. Posamezne stranke v Domovinski fronti so dobile: bolgarska delavska partija (komunistov) 2,265.405, bolgarska kmečka narodna zveza 560.413, bolgarska socialno demokratična stranka 78.268, nar sodna zveza »Zveno« 71.228, radikalna stranka 8742.	,
Opozicija je dobila: združeni stranki Petkova-Lulčeva 1,208.882, demokrati 22.755, druge 173. Neveljavnih glasov 28.771. Izmed vseh 465 mandatov dobi Domovinska fronta po tem voli vnem izidu 364 mandatov, opozicilja Petkov-Lulčev pa 101 mandat.
Pri volitvah je dobila Domovinska fronta 78 % glasov. Opozicionalne stranke pa 22 %. Bolgarska delavska partija (komunistov) je dobila največ mandatov in sli cer
277. _ Volitve v Veliko narodno sobranje pomenijo sijajno zmago domovinsko-fron-
tovskih strank in bolgarske delavske partije (komunistov).

Uspehi naših delovnih akcii
Od 15. do 24. oktobra je bilo v vasi Str-rmca v okviru tekmovanja za priključitev Primorske k FLRJ opravljeno sledeče delo: Pni popravilu ceste, .ki vodi proti Platini, je delalo 36 tovarišev. Delo so opravili v 258 delovnih urah. Vaščani so dali na razpolago vprežno živino in vozove ter nabavili cev,; za vodovod. Skupna vrednost opravljenega dela in voženj znaša 11.740 lir.
Vsia, vas nadaljuje s tekmovanjem, saj se sleherni zaveda, da gradi svojo domovino in utrjuje Ljudsko oblast
V	nedeljo 27. oktobra je stopilo slovensko ljudstvo na volišča, da izvoli svoje poslance za prvi slovenski, parlament. Baklaide po delavskih centrih, kresovi po hribih na predvečer zgodovinskega dne so bili uvod v volitve, ki so se spremenile v veliko manifestacijo enotnosti slovenskega naroda in v praznik vsega slovenskega ljudstva.
Ljubljana je oživela že v jutranjih urah. S streh so bile razobešene zastave, na zidovih pritrjene parole in transparenti. Po cestah so hiteli, kljub mrazu in snegu, ljudje in se že na vse zgodaj zbirali pred volišči. V nekaterih ulicah so he zbrali skoro vsi prebivalci, vrgli redke zaspance, ki so hoteli voliti malo kasneje, iz postelj in skupno odkorakali na volišče še pred sedmo uro, da jih ne bi prehiteli volile! iz sosednih ulic, s katerimi so bili v tekmovanju. Posebno živahno je bilo na volišču v Mostah. Kroglica za kroglico je padala v volilno skrinjico — delavci, kmetje in delovna inteligenca iz Most so izpolnjevali svojo obljubo, dano na predvolilnem zborovanju. Do zadnjega so vsi volilci do popoldneva oddali svoj glas za. tovariša Kardelja — borca za pravice naših narodov na pariški konferenci. »Naj vid: reakcija našo zmago! Naj živi naš kandidat Edvard Kardelj!« S takimi gesli so pristopali k skrinjicam. Popoldne pa je javljal radio: Moste so volile 100%. Glas pesmi, ki se je za hip oddaljil, se je zaslišal znova, še bolj veselo, še bolj zmagoslavno.
V	centru so volili na devetih voliščih. Posamezno In v večjih skupinah so prihajali ljudje, da izpolnijo svojo državljansko dolžnost. Po Frančiškanski ulici so z zastavo na čelu prikorakali dijaki iz kom-vtiikta. že do pol dvanajstih je bilo tu oddanih 88% vseh glasov.
Na Vrtači pa je volil predsednik vlade tov. Miha Marinko. Volilci, ki so čakali, da pridejo na vrsto, so ga z navdušenjem pozdravljali, on pa je smeje odgovarjal na pozdrave in z veselim obrazom oddal svojo volilno kroglico.
V delavskih centrih je delavstvo msu nifestatlvno Izpolnilo svojo državljansko dolžnost.
Jeseničani so pričeli z volitvami že ob 5 zjutraj. Na okrašena volišča so prihajali delavci v delovnih oblekah — eni so se vračali, drugi so odhajali na delo. Že do 8. ure zjutraj je volilo 45% vseh vo-lilcev, delo pa je šlo v okrašeni železarni in martinarni nemoteno naprej. Z manifestacijami na voliščih in s pospešenim delom so delavci manifestirali svojo enotnost im predanost Osvobodilni fronti. 100% udeležba na nekaterih voliščih, kjer je kandidiral tovariš Kardelj, nam kaže vso ljubezen Jeseničanov do njega.
V	vsem ljubljanskem okrožju so bile volitve zelo živahne. Posamezni kraji so tekmovali med seboj, kje bo udeležba večja in kje bodo prej dosegli 100% zmago. Radio je sproti javljal rezultate in že v prvih popoldanskih urah je bližnja ljubljanska okolica dosegla preko 99%.
Ob petih zjutraj so vstali volilci kolo-dovrske četrti v Mariboru, da bi čim hitreje oddali svoje glaso-ve in Zmagali v tekmi z ostalimi volišči. Najbolj se je odrezalo volišče 17 v v drugi volilni enoti, kjer so do 8. ure volili tov. Edvarda Kardelja 100%.
In v drugih krajih Slovenije'? Povsod je bila nedelja velik praznik, nepozaben vsem, ki so tega dne volili prvi slovenski parlament.
V	črnih revirjih Trbovelj, Hrastnika In Zagorja je godba prebudila prebivalstvo. Kljub mrazu in snegu so rudarji veselo igral; na kamionih, ki so hiteli po zasneženih cestah od delavskih kolonij do vasi.
V	Hrastniku so volilci in volilke stopali s slovesnimi obrazi na volišča in povpraševali, katera skrinjica je za Lidijo — za kandidata-, na katerega so tu tako ponosni. Prišel, je tudi star ruldar — 50 let je delal v jami. Ko je vzel kroglico, mu je tovariš iz volilne komisije pokazal skrinjice tovarišice Lidije šentjurčeve im tovariša Juga, drugega kandidata. Star-
ček je malo pomislil, potem pa vprašal: »Kje pa je tista od Tita, jaz bom vrgel kroglico za njega.« Povedali so mu, da bo oddal svoj glas za svobodno Slovenijo, novo Jugoslavijo in za Tita, če bo glasoval za kandidate Osvobodilne fronte. Zadovoljno je pokimal in pokazal -prazno roko, potem ko je vrgel kroglico.
V	Kisovcu pri Zagorju pa so iz volišča na volišče neprestano dirjali kurirji. Mraz, sneg in gladke poti tega dne niso ovirale navdušenih mladincev. »70, 80, 90 o/0 je pri nas!!!« — so javljali, ko so zasneženi prihajali na druga volišča, da zvedo nove podatke in jih ponesejo naprej. Okrog dveh so nekatera volišča že zaključila volitve — 100% smo volili — je bilo napisano na vratih. V Kisovcu je namreč kandidiral tov. Miha Marinko m stari in mladi so bili enako navdušeni, ko so oddajali kroglice v njegovo skrinjico. Marsikateri rudair si ni mogel kaj, da ne bi povedai, kako je skupno s tov. Marinkom delal v rovih. Ko je pojoč prikorakala mladina v strnjenih vrstah z zastavo na čelu na volišče, je eden izmed starejših rudarjev dejal: »že 1922. leta sem vedel, da bo prišel ta dan. Tovariš Marinko je takrat dejal,- da bo prišel čas,
. ko rudarjem ne bo treba biti več v skrbeh, kako bodo preživljali svoje družine. Zdaj je ta čas tukaj!«
V	Trbovljah je v popoldanskih urah, ko so že volili tudi-tis ti rudarji, ki so bili dopoldne v rovih, brzel avto Rdečega križa. Zdaj je vozil na posamezna volišča stare in onemogle, kii so si želeli voliti, a zaradi" bolezni in starosti niso mogil peš od doma. Ko so spustili kroglico, je marsikateri predsednik volilne komisije lahko ' stopil k telefonu in javil — pri nas imamo 100%.
Po okrašenih celjskih ulicah so korakali delavci iz tovarne Westen z godbo na čelu na volišče. Prav tako so skupno odšli volit tudi delavci- in delavke iz tovarne »Metka«. Pred zvočniki, ki so bili nameščeni po vsem mestu, so se zbirali ljudje in zasledovali po poročilih .tekmovanje v svojem okrožju.


Nasa borba še ni končana
Žrtve so nam dale to, kar danes imamo, in te žrtve so nam izgradile temelj, na katerem danes svobodni gradimo svojo bodočnost.
E. Kardelj.
Nobeno ljudstvo na svetu se ni v zadnjem spopadu s fašizmom — razen narodov Sovjetske zveze — vrglo v boj za svojo svobodo, v boj za uničenje zatiralcev z večjo pripravljenostjo, boriti se in dajati žrtve, kot narodv Jugoslavije. Štiri težka leta borb, junaštva, trpljenja in razdejanja so šla skozi naššo deželo. Borili smo se za svobodno življenje vseh ljudi, za pravico tlačenih narodov. V tej
Jugoslovanske vojne izgube znašajo četrtino vseh zavezniških izgub (razen ZSSR in Poljske) in so 11,8 krat večje od ostalih zavezniških izgub.
Tudi po številu ranjenih je Jugoslavija na prvem mestu izmed vseh ostalih držav (425.000). Poleg tega znaša število preživetih vojnih ujetnikov, internirancev, prisilno izseljenih, odvedenih na prisilno delo in prisilno mobiliziranih 1,610.000. VsaJki četrti Jugoslovan je v tej vojni ali padel, bil ranjen ali bil mučen tekom vojne.
Materialne žrtve Jugoslavije Kakor v človeških žrtvah prednjači Jugoslavija tudi v materialni škodi, ki so Jo
O
O
o
-o
o
h-
Tudi šolska f mladina postojnskega okraja tekmuje in hoče s tekmovanjem dokazati, da pripada Titov; Jugoslaviji.
Pri akciji za nabiranje bukovega žira ije ta mladina nabrala 645 kg žira in ga oddala v šolske zadruge, ki so ustanov-Lj-ene po šolah. Z izkupičkom bodo pomagali revnim tovarišem sošolcem, da si bodo mogli nabiviti knjige in druge potrebščine.
Najbolje so se odrezali otroci iz vasi Jurišče, ki so nabral; 250 kg -žira. Tako gremo nasproti skorajšnji priključitvi Primorske k FLRJ.	Bogo
v
Človeške žrtve zavezniških držav v zadnji svetovni vojni
»o	“Z cD
ur*
H ti
t t
r-
t t
Oj 1 :=?	;s	•3>
t č=4	o	1 <3
Slovensko ljudstvo pokazalo, da pozna program OF, ga izpolnjuje, jn ga bo izpolnjevalo tudi v bodoče
£ kamioni se prihajali delavci in kmetje na okrašena volišča, praznično razpoloženi, spremljala jih je pesem harmonike
«8
"S
5
borbi nismo gledali ne na človeške žrtve in ne na materialno škodo, gledali smo samo, da damo prav vse svoje sile za zmago napredka, svobode in demokracije nad barbarskim fašizmom. S svojo požrtvovalnostjo, s svojo upornostjo in s svojo veličastno borbo smo postali vzor in zgled vsem tlačenm narodom.
Ko.so narodi sveta ob koncu vojne vrgli na tehtnico svoje žrtve, se je pokazalo, da je bil delež Jugoslavije največji, najtežji. Samo, junaško sovjetsko ljudstvo in ljudstvo bratske Poljske je preseglo naše žrtve.
Človeške žrtve Jugoslavije
Jugoslavija je za uničenje fašističnih napadalcev dala več človeških žrtev, kot Anglija1, Amerika im Francija skupaj.
Jugoslovanske izgube' znašajo 34 %, torej več kot eno tretjino vseh zavezniških ! izgub. Od vsakih 100 človeških žrtev zaveznikov (razen ZSSR in Poljske) je bilo 34 Jugoslovanov. Jugoslavija .je v- tej vojni izgubila 10,8 % — vsak deveti državljan je moral dati svoje življenje, da je bil fašizem uničen — dočim je Anglija žrtvovala 0,8 o/o, Združene države 0,14 o/0, Avstralija 0,2 o/o, Francija 1,5 «/0.
Jugoslovansko ljudstvo je dalo tudi ogromen napor v tej vojni. Dočim je vsa-' kih 10 prebivalcev zavezniških držav (razen ZSSR in Poljske) dalo eno delovno leto, je prišlo v Jugoslaviji že na vsake 4 državljane eno delovno leto.
Tudi v številu padlih vojakov je Jugoslavija na 1. mestu izmed vseh zavezniških držav (razen -ZSSR jn Poljske). V borbi proti hitlerjevski Nemčiji je padlo 305.000 jugoslovanskih borcev, dočim je imela Anglija 272.000 vojaških izgub, Francija 238.000, Združene države Amerike 180.000, Avstralija 12.000, Južna Afrika pa 6.000.
d
>
■3
I
o
Sti
|
I
8
dale zavezniške države v tej vojni, škoda, ki jo je pretrpelo 18 zavezniških (brez ZSSR in Poljske) držav v vojni proti hitlerjevski Nemčiji in njenim satelitom, rie preračunana na 53 in pol milijarde dolarjev. škoda -posameznih držav je naslednja:
Jugoslavija	-	«	9.145,000.000	dolarjev
Francija .	•	a	21.143,000.000	dolarjev
Anglija .	«	,	6.383,000.000	dolarjev
Grčija ....	2.545,000.009	dolarjev
Zdr. države Amer, 1.267,000.000 dolarjev
\
Jugoslovanski delež direktne materialne škode, to je izguba narodnega bogastva (uničenih naprav ‘in oropani kapital) v vojni zngša 17 °/o vse škode od 18 zavezniških držav (brez ZSSR in Poljske). Jugoslovanske materialne izgube so 1,4 krat večje od angleških in 7,2 večje od Amerike.
Vojna škoda, ki so jo okupatorji napravili v Jugoslaviji (poleg uničenih naprav in oropanega kapitala, n. pr; tudi izguba delovnega časa itd.) znaša, nad 46 milijard dolarjev. Od te so napravili
Nemci za	. . 35.858,000.000 dolarjev
Italijan; za . .	9.850,000.000 dolarjev
Madžari in Bolgar; 1.191,000.000 dolarjev
Okupator je pustil v Jugoslaviji ogromna opustošenja: od vsakih 100 hiš je preko 20 porušenih, od vsakih 100 sadnih dreves je 24 uničenih, od vsakih 100 vinskih t.rt je 38 uničenih, od vsakih 100 konj nam je ostalo 38, od vsakih 100 krav 44, od vsakih 100 ovac 37, od vsakih 100 prašičev 41, od vsakih 100 kokoši je ostalo 45.
Okupator je uničil al:i oropal v Jugoslaviji: 1,910.364 vagonov žita, 1.766 vagonov volne, 252.212 vagonov mleka, 1.900 milijonov komadov jajc. Odpeljal, uničil ali pokvari! je 1500 traktorjev, 2480 lokomotiv, 5300 motorjev, 495.890 plugov, 485.000
kmečkih voz, posekal 48 milijonov 706.060 kubičnih metrov lesa.
TtnSčenJe naše Industrije
Skoda. M jo je napravil okupator v naši industriji, je ogromna. Okupatorjevo uničenje je zajelo (od vseh naprav):
v kemični industriji « .	97,2	o/J
v tekstilni industrij; . .	53,4	o/„
v kovinski industriji . . 49,8 o/0 v električni industriji . ,	30,2	o/0
v živilski industriji . , 22,0 o/o v gradbeni industrij; .	.	17,5	o/0
Okupator je uničil ali poškodoval:
154 električnih central 70 kovinskih tovarn 78 kemičnih tovarn 191 mlinov
8 tobačnih tovarn 8 tovarn špirita 2 tovarni sladkorja 29 tekstilnih tovarn 4 pivovarne itd.
Okupator je odvlekel v svojo deželo nešteto strojev, n. pr. iz tovarne lokomotiv v Knaljevu 5 velikih generatorjev iz falske elektrarne, samo iz tovarne »Adrija« v Splitu je odpeljano v Italijo 400 elektromotorjev.
Strašno razdejanje je okupator zapustil v naših rudnikih. Uničenih ali poškodovanih je bilo
142 premogovnikov
7 svinčenih In cinkovfh rudnikov 2 bakrena rudnika 10 rudnikov boksita 12 rudnikov železa itd.
Veliko razdejanje Je pustil Okupator V našem prometu. Od vsakih 100 lokomotiv je ostalo samo 33, od vsakh 100 vagonov pa. le 24, od vsakih 100 potniških ladij 13. Izgubili smo nad polovico maše ladijske to. naže. Izgubili smo
30.238 avtomofoUov 5.920 avtobusov 2,250.000 koles
železni mostovi so bili porušeni vsi do zadnjega, od vsakih 100 kamenitih nam je ostalo le 19, od vsakih 100 lesenih pa 45.
Neprecenljiva je nadalje škoda, ki jo je’ napravil okupator na naših šolah, bolnišnicah, kulturnih ustanovah, knjižnicah itd.
Jugoslovansko ljudstvo ni štedilo ne krvi, ne življenj, ne svojega bogastva v borbi za svobodo. Borili smo se za pravično stvar vsega sveta, borili smo se za svoja narodne pravice.
Zdaj ob koncu vojne, ko smo predložiti naše izgube in žrtve in terjali naše pravice, mam dovčerajšnji zavezniki kratijo naše svete pravice. Za tisto, za kar smo se borili štiri leta krvave vojne, se moramo 'boriti ponovno. Vladajoča gospoda za-pad®ih držav hoče vsiliti svojo voljo malim državam. Hoče, da bi mi kot njihovi zavezniki v vojni dobili za plačilo tisto, kar so naši sovražniki dobili za kazen. Nočejo nam priznati pravice do našega narodnega ozemlja, kratijo nam pravice do
reparacij.
Pravica je na naši strani, borili se bomo do končne zmage.
Delo naše delegacije v Parizu je pokazalo, da nočemo prosjačiti, temveč zahtevamo. Borimo se za pravično stvar, za pravice malih narodov, za neodvisnost malih •držav, za demokratična načela. Ljudstvo Jugoslavije se bori g tem, da v silnem delovnem poletu iz lastnih sil obnavlja svojo deželo in gradi tako državo in tako življenje, ki je zgled vsr-n ostalim tlačenim narodom sveta.
Slovensko ljudstvo bo nadaljevalo borbo ' za združitev vsega slovenskega ozemlja, skupno z vsemi narodi Jugoslavije in s pomočjo vseh demokratičnih sil sveta.
Velik korak naprej v tej borbi je tudi veličastna zmaga Osvobodilne fronte' dne 27. oktobra, ko je slovensko ljudstvo izbralo svoj prvi ljudski parlamenti
23. oktober e Borovnici
Volili smo nas prvi slovenski parlament
Kakor vse kraje naje ljudske republike Slovenije, je tudi nas Logatčane zajel v teh dneh val navdušenja. Na naš zgodovinski praznik — 27. oktober 1946 — smo se pripravili strnjeno in enotno.
Ze nekaj dni pred volitvami smo okrasili svoje domove s transparenti, z zastavami ter z zelenjem okrašenimi slikami naših vodilnih državnikov. To delo smo zaključili poslednji dan pred volitvami s postavljanjem mlajev in ureditvijo volišč. Vse organizacije so bile na nogah. Tudi sind.Uat je doprinesel svoj del. ne da bi pri tem trpela produkcija.
Delavci vseh podjetij, državnih, zadružnih in privatnih,, so opremili svoja podjetja in obrate z velikimi transparenti o dvigu produkcije lastnega dela pred in po osvoboditvi. Tako smo opazili v izložbah Naproze v diagramih prikazan porast članstva, obenem s tem pa dvig prometa kakor tudi ustanavljanje novih poslovalnic v Logatcu in okolici. Dobro se je odrezala tudi čevljarsko produktivna zadruga s prikaz; izdelovanja čevljev. Trgovina »Brus« se je postavila kar s petimi diagrami v svojih velikih izložbah. Po zidovih in plotovih so se vrstili številni napisi — delo naše mladine, ki je skupno z ženami okrasila tudi vsa tri volišča. Tudi državna žaga in valjčni mlin sta se dobro izkazala. Prednjačila pa je Lesno-prodaktivna zadruga s svojimi zares preglednimi diagrami o uspehih svojega zadružnega poslovanja, ki značijo, da je naše ljudstvo spoznalo pdmen zadružnega življenja. »Z uspehi gremo na volišče«, je naslovila svoje poročilo in ga zaključila: »414.000 din so’ v šestih mesecih prejeli naši kmetje za svoje gozdne produkte več, ker so se združili v skupno gospodarstvo!« Da, ta denar bi šel sicer pač samo v žepe nekaterih posameznikov.
Pa ne samo to, tudi sicer srno poskrbeli, de bi volitve dobro uspele, Ker so še v zadnjih dneh mnogi spraševati: »pa ne vem,' če sem vpisan« itd., se je hitro organizirala naša delovna mladina in napisala vsakemu vo-lilcu obvestilo, da je in pod katero številko je vpisan. Tako je šlo potem tudi delo na volišča hitreje od rok.
Na predvečer volitev smo organizirali povorko z godbo na čelu, s harmonikaši, vzklikanjem in petjem. Svetili so nam kresovi na ' bližnjih hribih in reka bakel v povorki in ob cestah, izložbe s slikami Tita, Stalina in Kardelja so ostale razsvetljene še dolgo v noč.
Napočil je zgodovinski dan — nedelja 27. oktober. Domača godba Je poskrbela, da smo se zbudili že ob šestih, presenečeni — v sneženem jutru. Da, in potem smo imeli samo še toliko časa. da smo bežno pogodrnjali nad novo zimo, ob sedmih pa so se že zbirale množice pred volišči. Kljub slabemu vremenu so ljudje hiteli, da čim prej oddajo gl a-sove za svoje, kandidate. Prva je volila or-
ganizacija AFZ. Z zastavo na čelu, s harmoniko in transparent; so žene pojoč obšle najprej vojaško volišče, kjer so že rajali vo-jaki-borci za našo svobodo in čuvarji naših meja, obenem pa enakopravni ljudje, ki skupno z ostalim ljudstvom sodelujejo tudi v borbi za politično m gospodarsko neodvisnost svoje dežele. Njim predvsem so žene dolžne zahvalo za svojo enakopravnost, za to, da so danes kot enakovredne državljanke volile naš prvi slovenski parlament.
In mladina! Videli smo jo, kako je prihitela na volišče vsa razigrana in praznično razpoložena. Pred skupino je močan mladinec igral harmoniko. Sredi ceste pred voliščem so mladinci in mladirke zaigrali Titovo kolo. Nič jih ni strašila blatna bozgga na cesti. Tudj člani sindikatov so prihiteli na volišče v skupinah. Pred volišči je bila gneča, ker je naš kraj napovedal tekmovanje krajema Cerknica in Rakek. KMS Dol Logatec pa še posebej KMS-u Rakek.
Zunaj pa so na mnogih oknih oznanjali radijski zvočniki potek volitev po vsej Sloveniji.
Ob deseti uri je prišel volit naš stari župnik Remškar Valentin, ki je moral imetj spremstvo zaradi bolezni in visoke starosti. Za njim se je prikazal nasmejani obraz še starejšega, 91 letnega Josipa Lapuha, (ti je še čii v svoji starosti oddal svoj glas za pravično stvar.
Predaleč bi zašli, če bj naštevali vse primere naših starih ženic, ki jih ta dan kuha in maša nista prav nič zadržali, da ne bi bile že ob sedmih na volišču.
Ob enajsti uri dopoldne je naš KMS že izpolnil svojo državljansko dolžnost. Člani sindikatov smo do tedaj glasovali sto odstotno.
Zvočniki še kar naprej poročajo o vedno višjih rezultatih in navdušujejo zadnje zamudnike, naj pohitijo, da bo ves naš kraj med prvimi. Vesele koračnice večajo razpoloženje. Aktivisti vseh organizacij spremljajo potek volitev z napetim zanimanjem. Hite od volišča na volišče in zapisujejo rezultate. Telefoni pridno brne. Povezani smo hkrati tudi z mnogimi kraji našega okraja. Od vse povsod prihajajo dobra poročila, le Rovte — tam je ob dveh popoldne šele 26 odstotkov. Pa glej: že je tu auto z na-, širni aktivisti, z zastavami in s harmoniko in že drve v Rovte, da manifestirajo med mlačneži.	v
Še zadnje kroglijice padajo, neslišno se gubeč v veličastni zmagi ljudstva našega kraja in kmalu zatem so že razglašeni rezultati: Dol. Logatec je volil 95.4 odstotno.
Izvolili smo za poslanca tov. Pehaček Rada, generalmajorja naše ljudske armade. Živo se zavedajoč, kakšne ljudi volimo v naš slovenskj parlament, smo izvolili najboljše med najboljšimi, ki bodo našemu ljudstvu res pravi vodniki v prihodnjih dneh.
Marica Kotnik.
Ven z razbijači in škodljivci
naše skupnosti!
Pod tem geslom se je v Kemični tovarni Moste vršil množični sindikalni sestanek, na katerem se je obravnavalo delo in napake sindikalne podružnice, pred vsem pa delo njenih sindikalnih funkcionarjev.
Stanje, kakršno je bilo v tej podružnici, je postajalo iz dneva v dan neznosnejše. Ugotovilo se je, da posamezniki kot člani in odborniki sindikata niso bili dovolj aktivni, da b; napake odstranili in vključili v delo vse res pozitivne elemente. Ukrenili niso ničesar, da bi sc poživilo delo na kulturno prosvetnem in političnem polju. Namesto, da bi stari preizkušeni člani sindikata nudili vso pomoč novemu odboru podružnice in s konkretnimi predlogi in navodili. podprli delo svojih neizkušenih tovarišev, so stali ob strani, ali pa se pridružili onim’ ki so s svojim brezplodnim kritiziranjem delu le škodovali. Ti tovariši so se čutili užaljene, ker niso bili na volilnem mestu podružnice in niso razumeli, da je treba v odbor podružnice vključiti nov, mlad kader, da se izvežba in v svojem delu utrdi. Prav ti -preizkušeni člani sindikata bi lahko preprečili, da se ne bj ustvarilo takšno stanje, kot je bilo v tej podružnici. Niso upoštevali tega, da je potrebna vsestranska Pažnja, da s’e ne vrinejo v sindikalne vrste škodljivci. Pri tej neaktivnosti od strani preizkušenih članov sindikata ni čuda, da so se v odbor podružnice vrnili ljudje, kj ne spadajo v našo skupnost.
Pri takšnem nepravilnem sindikalnem delu je trpela produkcija, udarništvo in predvsem delovna disciplina. Žalostno pa je dejstvo, da se je vrinil na podpredsedniško mesto Ovčak Pavel — človek, ki spada prav za prav pred sodišče.
Kot podpredsednik in obenem delavski za. upnik je izrabljal zaupano mu funkcijo, razbijal enotnost in razkrajal organizacijo tako na znotraj, kakor na zunaj. S svojim raz-bijaškim delom je ustvarjal nerazpoloženje delavstva ter s tem slabil zavest in udarni duh članov sindikata. Govoril je nezaved-
nim in mlačnežem o nekakšnem nepravilnem delu naše ljudske oblasti in napovedoval razne spremembe, ki niso v skladu z našimi s krvjo pridobljenimi pridobitvami. Ob neki priliki, ko bi se moralo vršiti strokovno predavanje, kjer bi predaval strokovnjak iz ministrstva za industrijo, je podpredsednik organiziral delavstvo, da se tega predavanja ni udeležilo, pod njegovim vplivom so nekateri delavci hujskali svoje tovariše na medsebojno sovraštvo med delavci in nameščenci ter dosegel to, da so delavci gledali na svoje predpostavljene kot na nepotrebne elemente v podjetju. Tako je delovna disciplina silno trpela in s tem dvig produkcije.
Njegov tesen sodelavec Kokalj Hilarij je izvršil celo sabotažo s tem, da je poškodoval tovorni auto in na ta način preprečil, da delovna skupina ni mogla na prostovoljno delo na terenu. Ob neki priliki, ko je bil vinjen, se je izrazil proti svojemu prijatelji, da mu je to že trikrat uspelo.
Razumljivo je, da so takšni razbijaški elementi pri nevzgojenem in nebudnem delavstvu dosegli svoj namen. Vsem poštenim in zavednim delavcem in nameščencem v tovarni Moste pa je bilo tega razbijaškega dela dovolj. Na svojem množičnem sestanku so te elemente razkrinkali in jih izgriali iz tovarne. Napravili so sklep, da bodo od sedaj naprej bolj budni in da bodo neizprosno razkrinkavali vsakogar, ki bo hotel razbijati njihovo skupnost.
Na tem sestanku sem dobil utis, da so čl a-ni sindikata resnično spoznali, da je bilo njihovo celokupno delo nepravilno in da hočejo s svojimi sklepi napake popraviti. Med njim; so pošteni, borbeni in politično vzgojeni ljudje, ki bodo sklepe izvršili v ^polšno zadovoljstvo. TovaršiJ Čuvajte pridobitve delavskega razreda Jugoslavije in naj vam bo primer v kemični tovarni Moste za vzgled, kako se postopa z razbijači naše skupnosti!	Ludvik.
Rešeto železniške službe
2e nekaj časa se šopiri na risbi, pritrjeni pri dvigalu poslopja železniške uprave v Ljubljani, stavek »Resnici na ljubo«, ki naj dokaže, da prihajajo tovariši in tovarišice vsako jutro pravočasno v službo. Kako pa je »resnici« na ljubo v resnici ?
V dobi tekmovanja smo! Izgleda, da se nekateri tovariši in tovarišice tega bolj malo zavedajo. Menda tekmujejo, kdo bo prišel pozneje v urad in odšel pred končanimi urami iz urada. Ne bilo bi v redu, da prezremo tako tekmovalce. Imena teh »udarnikov« bi bi* *o vsekakor potrebno objaviti na Sten-času.
•Kako pa je z našim; sprevodniki ?
Pri katerem koli vlaku hočeš, zjutraj, opoldne ali zvečer, boš opazil na' ljubljanski postaji vrvež potnikov, ki hite, da hi dobili primemo mesto v vlaku, kar bi jim omogočilo malo udobnejše potovanje.
In sprevodniki? Le poglej jih, pa boš videl njihovo vestnost in službeno vnemo!
Večinoma stoje v gručah pred vlaki, kadijo in vneto debatirajo. Kaj jih brigajo potniki! Si . bodo že sami poiskali prostor, če ne, naj pa stojijo! Tudi ni za sprevodnike važno, če je voz prenapolnjen, med tem ko je v dragem še dovolj prostora. In če si sam med potniki in ti je bila sreča mila, da si dobil mesto pri oknu, boš opazil enake prizore tudi na vmesnih postajah. Potnik; vstopajo največkrat v vozove, ki so že popolnoma zasedeni. Sprevodnik pa Stoji ob vozu in čaka, da se potniki »zbašejo« v voz. čiemu bi se trudil, saj ljudje radi potrpijo, samo da se lahko peljejo, kamor so namenjeni! Seveda so tudi izjeme, na žalost pa jih je le malo.
če se bo to nadaljevalo, Izgleda, da bomo imeli na ta način med sprevodniki kmalu 'lepo število »udarnikov«. B,
Kakor vsa Slovenija, tako je tud; Borovnica oživela že dan pred volitvami in se temeljito pripravila na ta zgodovinski dan, prvi svoje vrste v zgodovini.
Ze v soboto v popoldanskih urah so delavci okrasili svoja delovna rriesta s, slikami naših voditeljev in kandidatov, posamezne barake pa so popisali s parolami. Točno ob 7 zvečer so s posameznih »usekov« odjeknile mine. Zagoreli so kresovi, od Preserja z ene strani ter od Borovnice z druge strani pa se je pričela pcmltati prot; Bregu povorka s plamenicami. Po cesti so korakale dolge kolcne1 delavcev s proge, mladincev in okoliškega prebivalstva ter vzklikale Osvobodilni fronti in našim voditeljem. Na Bregu pred Sekcijo za gradnjo proge, ki je bila vsa ovita v trobojnice in zelenje, sta se obe skupini združili. Vzdolž vse poti so bile postavljene na vsakih petdeset metrov plamenice, tako, da je bila vsa borovniška dolina eno samo žarišče.
Na dan volitev samih so se zjutraj ob 5. uri znova oglasile mine s svojim zamolklim bobnenjem in oznanile vsemu okoliškemu prebivalstvu, da je napočil slavnostni dan, ko bodo delavci in kmet j e, fantje, možje, žene m dekleta s svojim glasom na volišču d:kazali domači in tuji reakciji, da ima do-• movina dovolj vrednih sinov m čuvarjev, ki se za vedajo, kaj pcmeni prvič v zgodovini svobodno voliti svoje poslance v slovenski parlament. Kmalu nato se je na cestj oglasila pesem in harmonika. Z veseljem in 8 pesmijo na ustih so pričeli prihajati volilci na volišče. Delavci, po večini iz drugih krajev Slovenije, so si pravočasno preskrbeli potrdila, tako da so tudi oni lahko manife-
aktivnost funkcionarjev ter sproti objavljena rezultati poteka volitev so pritegnili še poslednje volivce — ornahlhj ivce tako, da je bila že v jutranjih urah dosežena 90 odstotna udeležbe na voliščih. Popoldne pa so nekatera volišča dosegla 99 odstotkov in še več. Le v vaseh Kamnik in Rakitna, kjer so še vedno na delu gotovi hujskači, ki begajo ljudstvo, so bili rezultat; nekoliko slabši.
Borovniško delavstvo je pri volitvah pokazalo svojo visoko delavsko zavest' in dostojno izvršilo svojo državljansko dolžnost.
Jože Sluga.
Napačno to!mažen|c nareflb
Kljub mnogim diskusijam na sindikalnih in množičnih sestankih na terenih, kjer se obravnavajo razne odredbe in tolmačijo postopki za izvajanje uredb in naredb, se na žalost še vedno najdejo uslužbenci,' ki tolmačijo vsako naredbo, ki jo prejmejo od nadrejenih forumov, vedno le v škodo delavcev in nameščencev. Morda jih vodi pri tem misel, da koristijo svoji ustanovi in s tem skupnosti, kar je vedno le obratno, ker s tem razburjajo prizadete in ustvarjajo nerazpoloženje in kritiko proti naredbodaj-nemu forumu.
Taki primeri se kaj pogosto pojavljajo od strani nekaterih nameščencev pri ŽU v Ljubljani. Eden najbolj izrazitih primerov
je sledeči:
Ministrstvo prometa je izdalo tolmačenje, katerim delavcem v železniški službi pripada po značaju dela dodatek i din na uro za obleko kot odškodnina za večjo obrabo obleke. Naredba je bila izdana pod štev. 18.070/1-46 z dne 3. VIII. 1946 v »Službenem glasniku«. V odstavku- za gradbeno in progovzdrževalno stroko je stalo sledeče besedilo: »1. Pružm radnici i radnici nastoj-nici i nadzornici koji rade na mostovima, u tunelima, kamenolomima, šljunkarama i peskarama«. *	•
Našla se je »brihtna« glavica, ki je tolmačila naredbo tako, da vsem progovnim delavcem ne pripada ta doklada, ker so navedeni samo oni, ki delajo v tunelih, mostovih, kamnolomih itd. Svoje tolmačenje je utemeljeval s tem, da če bi bila vejica v stavku med »pružni radnici i radnici nastoj-nici« potem bi pripadala ta doklada vsem progovnim delavcem. Kdor količkaj pozna pravopis, bo vedel, da se pred veznikom »in« ne piše vejica. V pogledu napačnega tolmačenja so bile sekcije na progi obveščene, da se delavcem ne prizna 1 din na uro za obleko, ter se jim tudi ne sme zaračunati. Ta nesrečna »vejica« je dvignila mnogo nezadovoljstva na progi. Ker pa se je le našel dober pravopisec, se je stvar popravila in progovni delavci bodo prejemali priznano jun doklado.
Smatramo za potrebno, da opozorimo nameščence, ki imajo posla s tolmačenjem naredb, da ne postopajo po načelih, ki so bili nekdaj v praksi, da so se vse naredbe tolmačile v škodo osebja. Naredbcdavec ne bo nikdar mogel v taki meri raztolmačiti naredbe, da bi jo tak uslužbenec mogel pravilno tolmačiti, ker se še ni otresel starega: tolmačenja naredbe v škodo delavnega človeka. Zaenkrat naj bo to kot opomin vsem, ki še ne razumejo današnjega časa, kajti v. bodoče bomo prišli s pravim imenom na dan!
ZA VZTRAJNO IN ZAVEDNO DELO SO DELAVCI IN NAMEŠČENCI CEMENTARNE TRBOVLJE PREJELI NAGRADO
V naši tovarni in kamnolomih je bdo za svoje zavedno in požrtvovalno delo nagrajenih 35 tovarišev in tovarišic. Ti tovariši so zaposleni po raznih oddelkih, kjer je treba delati z vso pažnjo, predvsem v po-
• gledu štednje z materialom.
Med nagrajenci je tudi pet nameščencev, ki so s svojim pravilnim vodstvom zaslužili to nagrado.
Nagrajence sta pozdravila tajnik podružnice in upravnik cementarne. Poudarjala sta, naj smatrajo te nagrade kot priznanje za vztrajno in požrtvovalno delo in stavila na#grajene tovariše za vzgled ostalemu delovnemu kolektivu.
Zastopnik KMS-a je naglasil, naj bodo ponosni na priznanje in čast, ki so ga s svojim delom dosegli. Sindikati so danes močna ~>pora našim industrijskim upravam in naši ljudski oblasti._ Ti pa bodo v polni meri Izpolnili svoje težke naloge le, če bo njihovo članstvo disciplinirano in razredno zavedno. Izrekel je zahvalo tudi ostalim delavcem, ki so mnogo pripomogli k temu, da je' naša produkcija dosegla in presegla predvojne številke.	Dular
ftombcmoC - vodnih miadine v&ega
najnedne
sveta
Doba po Oktobrski revoluciji je bila trdk preizkušnja za revolucionarno pokolenje Sovjetske zveze. Pred mladino so bile postavljene težke naloge.
V tem času je bil 29. oktobra 1918. leta ustanovljen Komsomol, ki je postal sovjetski mladini, kakor tudi napredni mladini vsega sveta svetal vzor požrtvovalnosti in predanosti ljudstvu v njegovi borbi za srečnejšo bodočnost.
Lenin je že pred Oktobrsko revolucijo visoko cenil mladino in globoko veroval v njeno popolno predanost revoluciji. Mladina ni prevarala Lenina: izkazala se je za najzanesljivejšo pomočnico Partije.
Že v marcu in aprilu 1917. leta so se začele ustanavljati prve zveze delavske mladine v Petrogradu, kasneje pa tudi v vsej ostali Rusiji. Ko je izbruhnila Oktobrska revolucija, so oboroženi oddelki mladine uničevali sovražnika z istim uspehom kot stari, prekaljeni borci.
Vse do Oktobrske revolucije je bila mladina brez vsakršnih izgledov za bodočnost. Socialistična revolucija pa je sprostila njen revolucionarni polet. Mladinske organizacije so se krepile in množile. Sredi leta 1918. je mladinsko gibanje že potrebovalo enoten delovni program in enotno vodstvp.
Zato se je i’ršil od 29. oktobra do 4. novembra 1918. leta v MoskviI. kongres zveze delavske in kmečke mladine, ki je položil temelje Ruski komunistični zvezi mladine, sedanji Vsezvezni Leninski Komunističnii zvezi mladine — Komsomolu (VLKSM).
I.	kongres je .v imenu vse delavske in kmečke mladine svečano obljubil vso pomoč Partiji in sovjetski oblasti. To obljubo je Komsomol častn.o izpolnil. V težkih dnevih borbe z domačimi izdajalci ter intervencionisti je povedel mladino v borbo proti notranjim in zunanjim sovražnikom, ki so ogrožali mlado sovjetsko državo. Mladina je razbijala tolpe belogvar-dejskih generalov Judeniča, Kolčaka, Denjikina in drugih, ki so ob podpori zapadnih imperialistov skušali strmoglaviti sovjetsko oblast.
Želja komsomolcev, da bi odšli na fronto branit pridobitve revolucije, je bila tako močna, da je Centralni ko-mitet Komsomola moral izdati nalog, • s katerim je bilo prepovedano, da bi komsomolci polnoštevilno odhajali na fronto, ker se je morala ohraniti delovna sposobnost krajevnih organizacij.
Zu junaštva in zasluge v državljanski vojni je bil Leninski Komsomol leta 1924. nagrajen z najvišjim vojaškim odlikovanjem — Redom Rdeče zvezde.
Leta 1920. na III. kongresu Komsomola je predvidel Lenin s svojo genialno jasnostjo nove naloge, ki jih je moralo rešiti mlado revolucionarno pokolenje. Glavna naloga, ki jo je postavil Lenin pred Komsomol, je bila — učenje. Gradnja nove družbe, obnova in preusmeritev vsega gospodarstva in državnega življenja je potrebovala ogromno število mladih strokovnih kadrov, oboroženih z 'napredno teorijo in vsemi tehničnimi pripomočki.
Sledeč Leninovemu pozivu so si komsomolci osvajali znanje, ki so ga povezali s prakso in obojno izkoriščali v korist skupnosti. Komsomolci so pomagali graditi državo novega tipa — Sovjetsko zvezo. Gradili so tudi sami sčbe. V komsomolskih vrstah so zrastli visoki sovjetski funkcionarji, oficirji Rdeče armade, poznani kulturni delavci itd. Za Uralom, v sibirskih tajgah in na Daljnem vzhodu so nastajala nova mosta, zgra-
jena od komsomolcev: Komsomolsk, Kivinogorsk, Magnitka, KuznjeckL V teh krajih so bile zgrajene nove tovarne, odpirali so se novi rudniki, komsomolci so ustanavljali deset-tisoče vzorno urejenih kolhozov. Prej zaostala dežela je hitro napredovala. Mladina je na vseh poljih visoko dvignila zastavo tekmovanja, kar je pripomoglo k hitrejšemu blagostanju države in ljudstva.
«Komunisti smo ljudje posebnega kova,« je rekel tovariš Stalin. In Komsomol je organizacija, ki vzgaja mladino v duhu komunizma in kuje iz nje nov, boljši in naprednejši lik lju.di.
Videli bomo ta lik človeka, če se spomnimo herojev iz Domovinske vojne, ki so izšli iz vrst Komsomola in predstavljajo pravi lik komsomolca. Poznamo heroje Zojo Kosmodem-jansko, Aleksandra Pokriškina ter Nikolaja Filjčenka, Spoznali smo nov lik ljudstva, sovjetskega ljudstva, ki je za časa Domovinske vojne pokazalo taka množična junaštva, kot do sedaj še ni bilo primera v zgodovini človeške družbe. Sovjetsko ljudstvo je v tej vojni postalo narod — heroj.
Komsomolci šo z ustvaritvijo novega sovjetskega človeka častno izpolnili člen svojega statuta, ki pravi, da je obramba socialistične domovine, utrjevanje moči in slave najsvetejša in najvažnejša dolžnost komsomolca. V najslavnejši bitki svetovne zgodovine, v bitki za Stalingrad je bil vsak peti borec Rdeče armade — komsomolec, a od vsakih petih leningrajskih komsomolcev so bili štirje na fronti. *
Delovanje Komsomola ni važno samo za Sovjetsko zvezo. Napredna mladina vseh narodov si je postavila za vzor in cilj delo sovjetske mladine — komsomolcev.
Jugoslovanska mladina si je v težki narodno osvobodilnii borbi začrtala isto pot kakor Komsomol v veliki Oktobrski revoluciji: osvoboditi svoje ljudstvo vseh tujih in domačih zatiralcev. Naša mladina je ppd vodstvom SKOJ-a skupno z ostalim delovnim ljudstvom Jugoslavije branila svobodo naših narodov. Za to svobodo je dalo svoje življenje preko pol milijona naših najboljših mladincev in mladink.
Po osvoboditvi so se naši skojevci prvi zavedli svoje naloge v novi ljudski državi. Pod vodstvom SKOJ-a je mladina povsod prva poprijela za delo pri obnovi in izgradnji naše države. Mladinske delovne brigade so odhajale na mesta, kjer jih je domovina najbolj potrebovala. Danes se že kažejo uspehi tega dela: proga Bub-njarci—Otovac, dogotovljena ibarska proga, proga Preserje—Borovnica, cesta Ljubljana—Ježica, obnova neštetih mostov, regulacija Pesnice itd. Kmalu bo gotova proga Brčko—Banoviči, ki predstavlja največji uspeh jugoslov. mladine. Ta. proga je postala kovačnica novega lika naših mladincev. Poleg ogromne materialne koristi pomeni ta proga okrepitev bratstva in enotnosti jugoslovanske in mladine vsega sveta, saj so pri tem delu sodelovale mladinske delovne brigade iz številnih držav.
Sovjetska komsomolska mladina ima začrtano isto pot kot jugoslovanska mladina: pot obnove in izgradnje, pot demokratičnega miru na svetu, pot bratstva in enotnosti vse mladine sveta
Demokratična mladina vseh narodov hoče postati stvarnik novega, iresnično demokratičnega življenja na s\>etu.
Vsej tej napredni mladini pa stoji na čelu in za vzor — lik komsomolca.
d)6 prvi dramat&M prireditvi društva ^^Ctne tHo$ane^
Pred kratkim je izšla prva številka »Komunista« — teoretično-pelitičnega organa CK KPJ — ki je vsestransko pomemben za razvoj znanstvene teorije pri nas, za ideološko in politično dviganje kadrov Partije tn vseh graditeljev nove Jugoslavije, predvsem pa je Važen za ves nadaljnji razvoj na-fe dežele.
Sedanje vodstvo naše Partije je vedno, kadarkoli je bilo potrebno, dajalo Partiji in ljudstvu pravilno politično orientacijo. V »Proleteru«, nekdanjem političnem organu, Je Partija s tovarišem Titom na čelu dala jasno sliko položaja in bodočega razvoja, ko je Jugoslaviji grozila fašistična okupacija. Ko je bilo treba osvetliti najvažnejše probleme naše narodne vstaje, je vodstvo naše Partije izdalo 1942. leta tudi dve številki »Proletera«. Sedaj je nova situacija in na Btivo se je pokazala potreba po organu, ki be nadaljeval tradicijo »Proletera«. »Komunist« bo zdaj novo orožje naše Partije v borbi za napredek naših narodov. Ker se pojavlja v novih pogojih, je tudi njegova vloga večja in širša, kot je bila vloga »Proletera«. Zdaj, ko so bile poražene vse izda-fclske klike v naši državi in so si ljudske množice osvojile napredno ideologijo, bo »Komunist« ideološko orožje ne samo partijskih kadrov, ampak vseh iskrenih graditeljev Jugoslavije.
Članki v prvi številki »Komunista« pojasnjujejo na bazi napredne teorije glavna. vprašanja notranjega razvoja naše dežele.
Tovariš Tito analizira v članku »V čem tv specifičnosti narodno-osvobodilne borbe ta revolucionarne preosnove nove Jugoslavije« socialno-politični značaj naše osvobodilne vstaje. Razgalil je zlonamerno tolma-čenje značaja osvobodilne borbe naših narodov in razložil, kako je prišlo do ustvaritve FLRJ z novim družbenim redom, da je v dvojni borbi — proti okupatorju in domačim izdajalcem — specifični značaj poti, ti vodi k ustanovitvi nove države, dasi revolucionarna pot še ni končana. Prav tako že m končana revolucionarna preosnova nage dežele, ker se borba proti tistim, ki hočejo povrnitev v staro, še nadaljnje. O tej borbi govori tudi tov. Aleksander Rankovič v članku »Borba za nadaljnji razvoj naše dežele« in opozarja na to, da skuša sovražnik z isto zagrizenostjo preprečiti gospodarski porast
dežele in okrepitev ljudske oblasti, kot je hotel med vojno preprečiti oboroženo vstajo. V »Komunistu« je v vsej širini postavljena pred Partijo in Fronto naloga poglobitve, krepitve in čiščenja organov ljudske oblasti, naloga, da ljudski odbori postanejo do kraja ljudska oblast.
Tovariš Djilas pravi, da se mora v ljudskih odborih od kraja uveljaviti njihova demokratična vsebina, da postanejo organi delovnih množic v borbi za resnično demokracijo proti vsem sovražnikom ljudstva.
V članku tovariša Kidriča daje »Komunist«. globoko vsestransko analizo značaja našega gospodarstva in tendenc njegovega razvoja. O tem vprašanju se, kakor vemo, zdaj v zvezi z izgraditvijo dežele pri nas mnogo dskutira, pri čemer se pojavljajo različna, često tudi napačna pojmovanja. Prav zato je članek tovariša Kidriča velikega načelnega in praktičnega pomena. V njem so dane jasne in znanstvene ugotovitve o osnovnih vprašanjih sedanjega stanja našega gospodarstva, odnosov gospodarstva in ljudskih oblasti značaja državnega sektorja, problema akumulacije. v
Naloge, ki jih postavlja naša Partija zdaj i predse i pred naše narode, seveda ne morejo biti izpolnjene brez preverjenih, ljudstvu globoko predanih, zavednih in idejno razvitih kadrov. Tega nas uče dolgoletne izkušnje naše Partije, posebno pa izkušnje narodno osvobodilne borbe. Zato je v »Komunistu« v članku tovariša Veljka Vlahoviča postavljeno tudi vprašanje o izgraditvi naše Partije, izgraditvi voditeljev na vseh toriščih ljudskega življenja.
»Komunist« je močno ideološko orožje v borbi za ohranitev in nadaljnji razvoj pridobitev, izvojevanih v ljudski vstaji za dosego novih uspehov v graditvi dežele, za krepitev Ljudske oblasti, ljudske demokracije in moralno-politične enotnosti naših narodov, za krepitev nacionalne neodvisnosti, samostojnosti in moči naše države.
Iz bogate vsebine »Komunista«, ki bo izhajal tudi v slovenskem jeziku, bodo njegovi čitateUi črpali novo znanje, ter bodo našli v njem -odgovor na različne problem^ ki jih prinaša današnji čas. Med člani sindikata ne sme biti nikogar, ki bi tega lista ne poznal, ki bi ga ne čital in študiral.
Oglejmo si film „MLADINA GRADI6'
V	Vimi »Union« je te dni na sporedu Slovenski dokumentarni film »Mladina gradi«.
V	filmu opazujemo našo ljudsko mla-dino, njeno življenje in delovanje v korist skupnosti. Prizori v filmu nam. prikazuje jo gradnjo belokranjske proge Otovec-Bubnjarci, gradnjo proge Preser-je-Borovniea, cesto Podsmrelta-Vrhnika ter regulacijo Pesnice. Vsa ta dela so izvršile slovenske mladinske brigade.
V	filmu doživljamo novo pot slovenske mladine, ki je z veseljem sprejela poziv maršala Tita ter odšla v svojem prostem času obnavljat in gradit domovino. To ni več zagrenjena mladina iz predvojne
Jugoslavije, M je bila vedno odrinjena vstran od vseh dogodkov in dejanj. V osvobojeni državi je tudi ona vključena v delovni proces pri obnovi in izgradnji.
»Mladina gradi« je prvi slovenski film kot celota. Izdelan je v domačem filmskem podjetju »Triglav-filmu« v režiji Franceta Štiglica. Besedilo je napisal Sergej Vošnjak, glasbo pa je skomponi-ral Bojan Adamič.
Film zasluži, da si ga ogleda vsakdo, posebno z veseljem pa ga bo poselila naša, mladina. Po predvajanju v kinu »Union« bo film potoval po vsej Sloveniji
VELIKO MESTO
(Črtice o Moskvi.)
hladnega dne 12. marca -1918. leta se je pred Troieka vrata Moskovskega Kremlja pripeljal avtomobil.
Straža ga je ustavila.
— Kdo je?
— Predsednik sovjeta ljudskih komisarjev Vladimir Iljič Lenin. — so odgovorili iz avtomobila in pokazali prepustnico.
Komandir, straže in vojaki so okameneli od presenečenja in zadrega, ker niso spoznali obraza človeka z okroglo krzneno kučmo.
Vladimir Iljič se je nasmehnil in salutiral z roko ob kučmi.
Avtomobil se je z lahkoto vzpel na most pod Kutafjevim stolpom in zavozil _ skozi starinska vrata.
— Kremelj! Kako dolgo ga že nisem videli — je tiho dejal Vladimir Iljič.
Še predvčerajšnjim je Vladimir Iljič dete! v Smolnem. Istega večera pa je vstopil v vagon že pripravljenega vlaka.
Ob 22. uri so z kolodvora krenili trije posebni vlaki: sovjetska vlada z Leninom hi Stalinom na čelu se-je selila v novo prestolnico — Moskvo.
Moskva, Kremelj...
Prvi ruski ljudje, ki so se pred 800 leti naselili na lej strmi obali, na naplavljenem rtu. ki sla ga nasuli reki Moskva in Neg-Iinka, so ogradili svoje koče s plotom iz borovih desk.
Zedenitelj Rusije Ivan Kalita je zgradil okoli naselja čvrsto ograjo iz hrastovih hlodov.
Vojskovodja Dinimtrij Donski je zgradal visok kamenit zid.
Veliki knez -moskovski Ivan Vasiljevič III. je postavil nove kremeljske zidove — tiste, ki stojijo že štiri in pol stoletja.
V	Kremlju so si zgradili dvorce knezi, bojari in duhovščina, sem so se zatekali pred napadi sovražnih hord prebivalci moskovskih predmestij.
Na sovražnike, ki so se plazili h kremeljskim zidovom, ■ je deževalo kamenje, puščice in krogle, izlivala se je vrela smola.
V	tistih davnih časih so Moskvo napadali Tatari, Litovci in Poljaki. Razbijali so po vratih Kremlja, vzpenjali so se na zidove in umirali pod pretečimi utrdbami nezav-zetne trdnjave.
Ko so še meje ruske države daleč odmaknile od Moskve, je postala starinska trdnjava veličasten spomenik zgodovine ruskega naroda, edinstvena stavbarska umetnina, ki jo- pozna ves svet.
Na predvečer revolucije je bil Kremelj tih in zapuščen. Zdelo se je, da milice ne sluti, da bodo tod kmalu zagrmeli topovi in da bo uporno ljudstvo šlo v naskok na svoje sovražnike, ki so se skrili za kremeljskimi zidovi.
»Zdaj v Kremlju skoraj mihče ne stanuje, — je pisal 1. 1915. stari Moskovčan N. Z-vja-
V okviru okrožnega prosvetnega festivala je pripravil dramatski odsek kulturno - umetniškega društva »Tine Rožanc«, sindikalne podružnice železničarjev v Ljubljani, za tekmovalno predstavo komedijo ruskega pisatelja Buljakovljeva »Novi dom«.
»Tine Rožanc'« je komaj ustanovljeno kulturno-umetniško društvo, ki je pa že takoj ob svojem nastanku pokazalo, da je pravilno zagrabilo svoje delo. Kot društvo ene izmed najmočnejših strokovnih vej naših sindikalnih organizacij v Ljubljani ima vse pogoje, da doseže naloge, ki jih imajo danes kulturno - prosvetni odseki naših sindikatov, to je dajati po svoji kulturno-prosvetni liniji čim boljšo podporo vsemu našemu političnemu delu pri izobrazbi in vzgoji razredno zavedenga delavca, ki bo zavestno dajal vse svoje sile v izgradnjo naše ljudske države, za dvig njene gospodarske moči in v borbo za napredne cilje vsega delovnega ljudstva sveta.
»Tinetu Rožancu« je šteti samo v dobro, da je izbral za svojo tekmovalno predstavo komedijo iz sovjetskega življenja v času druge petletke. Komedija prikazuje borbo dveh svetov: starega, gnilega, majhnega, sebičnega malomeščanstva in borbenega, svobodnega, gradečega in ustvarjajočega, ki ga predstavlja grupa komsomolcev. Borba se vodi za prostor v »novem domu«, v novi ljudski državi. Napredni svet zmaga in zagospoduje v domu, ki si ga uredi tako, da je ves lep, veder, svetal, čist in prijeten.
Predstava sama je kljub raznim nedostatkom v splošnem zadovoljila, čeprav ni ogrela občinstva v toliki meri kot bi ga morala, kar pa morda ni toliko krivda predvajateljev. Režiserju. tudi ni v polni meri uspelo, da bi spravil v polno skladnost dogodke in značaje in so zlasti razne duhovite domislice ušle kar mimo občinstva.
Od igralcev sta dala najbolj dovršene in ustrezajoče podobe tovariš Accetto v vlogi Zjabljikovljeva in tov. Arčon kot Veška. Zelo prikupno podobo komsomolke Tanje, čeprav malce premalo izdelane, je podala tov. Klančarjeva. Tov. Godec je dobro predstavil TJ prav doma, ki so mu »Instrukcije« vse. Zjabljikovljeva žena in hči pa sta zašli v prehudo karikiranje, čeprav je zlasti tov. Ropre-tova v nekaterih momentih pokazala, da ima talent. Vera je bila do svoje spremembe boljše podajana, sprememba sama in poznejše zadržanje pa je bilo nedodelano. Ostale osebe so bile preveč medle, zlasti Mihejev rti zadovoljil. Vsa predstava je kljub ■nedostatkom pokazala, da ima igralska družina »Tineta Rožarica« zdrave osnove. Čeprav ima pred seboj še zelo dolgo pot — saj morda še dolgo ne bo zmogla stopiti v ustvarjanju na samostojno poi in bodo tako v režiji kot igri in sceneriji še dolgo časa vidni vzori našega osrednjega gledališča — vendar je ta prva predstava pokazala, da so elani kulturno-umetniškega društva »Tine Rožanca« resno prijeli za delo. e
Ob tem pa ne moremo molče mimo nekaterih prireditev naših sindikalnih organizacij. Dokler se naše sindikalne organizacije ne bodo zavedale namena in pomena kulturno-prosvetnega dela, bo vse to delo bolj ovira in v škodo kot pa v pomoč pri vzgajanju novega človeka. Dokler bo — v času naše borbe na gospodarskem polju, ko postavljamo temelje načrtnemu gospodarstvu, ko zavisi vsa naša bodočnost od naših skupnih naporov za dvig produkcije, za nov tekmovalni, udarniški način dela — program prireditev naših dramaiskih odsekov obstojal iz malovrednih burk kot so primeri podružnice »Gradisa« na Vrhniki in drugi, ali dokler bo program razvitja praporov tak, kot ga je postavil KMS v Laškem: budnica, pozdrav gostom,
gincev, — v njem ni zasebnih hiš in stanovanj. Podnevi je včasih poln romarjev in radovednežev, ponoči pa je skoraj neobljuden. Stolpi so prazni, zidovi molče. Kremelj naših dni je predvsem kraj spominov in molitev.
... Očitno razburjen je Vladimir Iljič natančno ogledoval Kremelj.'
Ob svitu sončnih žarkov »se je vse lesketalo in veselilo, čeprav je bilo povsod videti sledove nedavnih bitk,« — je pisal v svojih spominih na ta dan administrator Sovnarkoma V. D. Bonč-Bruevič. — Zidovi so bili dobesedno izrešetani od krogel, marsikje so zijale luknje, ki so jih povzročile granate. Voznesenski samostan, hiša Cudo-va, eden od kremeljskih stolpov in mnoga druga poslopja so kazala sledove obstreljevanja.
Vladimir Iljič je natančno izpraševal, ali se je posrečilo, obvarovati dragocenosti ■ dvorcev, Gravonite in Orožarske dvorane, znamenito patriaršijsko knjižnico z nešte-vilnimi zakladi, starinami in rokopisi. In ko se je pokazalo, da je vse skrbno ohranjeno, da so kremeljski grenadirji 48 ur brez odj mora vztrajali na svojih mestih in varovali zaupano jim državno imetje, ker so ga hoteli v celoti izročiti novi zakoniti oblasti, da je tudi vse zlato, ki je bilo spravljeno v kleteh, prav tako ohranjeno, je Vladimir Iljič takoj ukazal, naj pni priči pregledajo straže in se še enkrat prepričajo, ali je vse v redu.
Ko je Vladimir Iljič končal pregled, je
»Davek na samce« in prašiček na, ražnju, vse dotlej naši sindikati ne bodo vršili svoje kulturne misije.
V čem se program prireditve y Laškem razlikuje od katerekoli »kulturne« prireditve »jare gospode« liberalcev ali klerikalcev iz predvojnih časov in še prej? Mar bo ta prireditev pokazala, da živimo v dobi neizprosne borbe z reakcionarnimi silami sveta, da smo nedavno končali veliki boj proti fašističnemu zavojevalcu, kjer je slovensko ljudstvo pokazalo neslutene primere junaštva, borbenosti in pripravljenosti na žrtve? Ali naj da »Davek na samce«, »Radikalna kura«, »Na Trški gori« in vsa podobna plaža nekulturnih, neumetniških, brezidejnih in skrajno bedastih komadov vzpodbude delavcu, da bo v tovarni, delavnici, rudniku povečal normo, čuval stroje, in se zavedal ob tem, da dela zase, za skupnost, ker se v novi Jugoslaviji odpravlja izkoriščanje človeka po človeku?
Če pregledamo programe kulturnih prireditev mnogih naših sindikalnih organizacij, bomo videli, da so ti programi taki, da z ničemer ne opravičujejo prirediteljev, da jih ne bi postavili pred ostro kritiko.
Kje so vzroki, da kaže kulturno-prosvetno delo nekaterih naših podružnic sliko brezidejnega ali celo idejno našemu času čisto nasprotnega kulturno - prosvetnega udejstvovanja?
Vzroki so dvojni.
Prvi vzrok je nepravilno pojmovanje nalog naših sindikatov v novih razmerah, ko je ljudstvo na oblasti in ko je prav zato naloga vseh delovnih množic, da dajo iz sebe vse, da čim prej dvignejo gospodarsko moč države ter s tem tudi svoj življenjski standard. Pomanjkanje političnega dela in poznavanja današnjih nalog delavskega razreda ter nepoznavanje velike vloge in namena kulturno-pro-svetnega dela pri teh nalogah odpira na kulturno-prosvetnem področju na široko vrata najrazličnejšim reakcionarnim vplivom.
Iz tega izhaja tudi vsakdanja praksa v kulturno-prosvetnem delu, da se le-to prepušča raznim strokovnjakom, nepolitičnim ali celo reakcionarnim ljudem, ki bi radi svojo politično in idejno negativnost pokrili s plaščem prosvetnega »dela«. Kdor ni vrastel z vsem svojim bistveni v osvobodilno borbo našega ljudstva ali pa se vsaj vključil v ustvarjalni proces delovnih množic pri obnovi in izgradnji naše ljudske države, ta nikakor ne more sestavljati programa našega kulturno-prosvetnega dela, ne more voditi tega dela, pa če je še tak strokovnjak. On samo lahko opravlja pomožno tehnično, strokovno plat dela.
Če bi o programu proslave razvitja prapora v Laškem imeli besedo delavci, prav gotovo bi ta program iz-gledal čisto drugače kot sedaj. In če bi pri vseh dramaiskih odsekih naših podružnic, kjer igrajo »Radikalne kare«, »Davke na samce« in podobno ničvredno blago, vprašali za svet delavce, ne bi teh reči nikdar igrali.
Z drugimi besedami povedano: kakor vsa druga vprašanja iz katerega koli področja, moramo tudi vprašanje kulturno-prosvetnega dela, vprašan je kaj in kako bomo igrali, peli, deklamirali, predavali, postaviti kot vprašanje vsega članstva sindikata, t. j. postaviti ga moramo na množično bazo. Sindikat je v celoti odgovoren za vse kulturno-pvosvetno delo, ne pa morebiti strokovnjak, ki mu je morda še* sveto tisto »lepo« načelo: Politična pesem — grda pesem! Drago Košmrlj
Vse one podružnice, ki računa za koledarček za leto 1946 še niso poravnale, prosimo, da takoj javijo imena onih tovarišev, ki so koledarček razpečavali naročnikom in denar tudi prejemali.
Uprava »Delavske > enotnosti«
PETANJCI SE OBNAVLJAJO! Obmurska vas Petanjci, ki je bila v narodnoosvobodilni borbi najbolj porušena in požgana vas v soboškem okraju, se obnavlja. Lani so si oškodovanci uredili zasilna bivališča, letos pa sta bili popolnoma zgrajeni 2 stiamoivanjski poslopji in 28 gospodarskih, zgradb. Obnovitvena zadruga šteje 26 članov.
OBNOVA NA POKLJUKI. Na Pokljuki je za časa okupacije divjala borba za borbo. Zgradbe so postale žrtev plamenov, opremo pa je okupator izropal. Ker je visoka pJanota Pokljuke zelo važna za turizem, se sedaj hitro obnavlja.
RUDARSKA SREDNJA ŠOLA V LJUBLJANI.
V rudarstvu je zaradi napredujoče mehanizacije nastala v zadnjih desetletjih ^vedno bolj občutna vrzel med nižjim in višjim tehničnim vodstvom rudnikov. Zaradi vpliva tujega kapitalizma ni bilo pri nas pred vojno nobene rudarske srednje šole. Sedaj pa bomo imeli v prihodnjih letih že izšolan potreben kader rudarskih tehnikov, kar bo omogočilo uspešnejše delovanje rudnikov.
STAVBINCI POMAGAJO PODEŽELJU. Delavci in nameščenci »Gradis-a« v. Mariboru so s prostovoljnim nedeljskim delom znatno pomagati pri obnovi vasi Planica, katero je okupator požgal. Dela se je udeležilo 34 kvalificiranih in" 241 nekvalificiranih delavcev.
V	IDRIJSKEM RUDNIKU PREKORAČEN NAČRT PROIZVODNJE. V dobi tekmovanj a so delavci v rudniku živega srebra v Idriji visoko dvignili proizvodnjo. Norme so prekoračene povprečno za 18 %, medtem ko so proizvajalni stroški znižani za 20 %.
NOVA PREDILNICA ZA KONOPLJO. Državna tovarna za vrvi in mreže v Zadru bo zgradila novo predilnico za konopljo. Poleg bombaževih bo proizvajala tudi konopljine niti in vse vrste vrvi iz konoplje. Stroji bodo kmalu očiščeni in razvrščeni.
BOMBAŽ V DALMACIJI. Do sedaj smo pridelovali bombaž le v določenih predelih Makedonije. Podnebne prilike pa so ugodne tudi v Dalmaciji, zato je pridelovanje bombaža vneseno v pridelovalni načrt Dalmacije za prihodnje leto. Tako bo prišlo prebivalstvo do novega zaslužka.
S PROSTOVOLJNIM DELOM IZDELAN AVION. Delovni kolektiv aero-delavnice je s prostovoljnim delom izdelal dvosedežni avion za našn Armijo.
ZAGREBŠKI KOVINARJI TEKMUJEJO. Delavci in nameščenci kovinske industrije v Zagrebu so sprejeli poziv beograjskih kovinarje«, ki jih pozivajo na novo tekmovanje.
BLIŽA SE OTVORITEV »MLADINSKE PROGE«. Mladinske brigade se pripravljajo na slovesno otvoritev »Mladinske proge« Brčko—Banoviči, M bo 7. novembra t. L
NA »MLADINSKI PROGI« JE DELALO 200t INOZEMSKIH MLADINCEV. Dosedaj je delalo ha »Mladinski progi« poleg jugoslovanskih mladincev preko 2000 mladincev iz Poljske. Romunije, češkoslovaške, Bolgarije. Albanije. Grčije, Madžarske, Švice, Danske. Indije, Mehike. Nizozemske in Anglije.
KOSOVO IN METOHIJA SE OBNAVLJATA. Za časa štiriletne borbe je bilo uničenih v Kosovu in Metohiji 33.000 zgradb, katere se sedaj z vso naglico obnavljajo. Posebne važnosti so tudi hidrotehnična dela. Izdeluje se načrt za melioracijo 48.000 ha mefcohijske zemlje.
DVIG POLJEDELSTVA LR SRBIJE. V tekočem letu je odobren kredit preko 349 milijonov dinarjev za napredek poljedelstva v LR Srbiji.
UDARNIŠKI TEDEN ZA ODKUP ŽITA. V vsej Vojvodini se je pričel udarniški teden za odkup žita. Samo subotiška odkupna postaja je v enem dnevu odkupila 72.440 kg pšenice. Somborska odkupna postaja pa je odkupila 77.026 kg koruze.
GRADBENA DELA V ČRNI GORI. Tekom letošnje gradbene sezone je bila izvršena vrsta gradbenih del na področju LR črne gore. Za začetek teh del je bil odobren kredit 42,358.000 dinarjev.
SLOVENSKA GRADBENA EKEPA V MAKEDONIJI. Letošnje poletje je prispela v Makedonijo slovenska gradbena ekipa, da potnaga LR Makedoniji, ki nima dovolj gradbenih strokovnjak kov. Čeprav naloge slovenstce ekipe niso bPe, lahke, se je z veseljem vrgla na delo in dosegla velike uspehe v obnovi in izgradnji Makedonije.
SETVENA KAMPANJA. Traktorji strojnotrak-torske postaje v Prilepu so pričeli z oranjem. Izoralj bodo 9000 ha zemlje. Traktoristi, ki prekoračijo normo, so nagrajenk
KO SMET SE OBNAVLJA. Okupacija Kosmeta od strani nemških, italijanskih in albanskih fašistov je^ pustila za seboj težke sledove. Obnova, ki se vrši po načrtu, bo te sledove kmalu izbrisala. Do sedaj je bilo obnovljenih in zgrajenih že preko 4000 zgradb.
50.1)00 ha ZEMLJE OBVAROVANE PRED POPLAVAMI. Baranjska ravnina ob Dravi in Donavi je trpela zaradi pogostih poplav. Sedaj se grade novi - prekopi, s čimer bo obvarovane 50 tisoč hektarov najbolj plodne zemlje. Dela bodo izvršena do konca letošnjega leta.
KREDIT ZA POLJEDELSKE ZADRUGE V LR HRVATSKI. Da bi poljdelskim zadrugam olajšali nakup potrebne živine in orodja, so ljudske oblasti na Hrvatskem odobrile dolgoročni kredit 17,000.000 dinarjev.
OBNOVA IN IZGRADNJA DALJNOVODDV. Pretežna večina električnih central v Bosni. in Hercegovini, ki služijo v glavnem lokalni razr svetljavi. ima zastarele stroje, ki so bili med vojno precej uničeni. Zaradi tega nekatere centrale razširjajo, druge pa vežejo z daljnovodi s centralami, ki imajo večjo kapaciteto. Do konca leta bo zgrajenih okoli 500 km daljnovodov.
NOVI MOSTOVI. Preko reke željeznice v Hi-dži so končana dela pri gradnji betonskega mostu. Prav tako so zaključena dela pri gradnji betonskega mostu z modernim cestiščem preko Neretve v Konjiču.
OBNOVLJENA TOVARNA KONOPLJE. V Vir kovaru je začela obratovati tovarna konoplje, ki je bila za časa vojne težko poškodovana. Obnovljena je bila s požrtvovalnim delom tovarniških delavcev.
DOCELA OBNOVLJEN RUDNIK GOLUBOVAC.
V	rudniku Golubovac pri Krapini, ki je bil v vojni hudo poškodovan, so izvršili delavci okrog 68% vseh obnovitvenih del s prostovoljnim brezplačnim delom. Obnova naprav in prizadevanje samih rudarjev sta omogočila v zadnjih mesecih znižanje proizvajalnih stroškov za 15%.
Takoj dvignite nad Kremljem rdečo zastavo!
Novica, da se je sovjetska vlada preselila v Moskvo j n da je Lenin v Kremlju, se je takoj razširila po mestu.
Ko so rd ečega rdisti-stražar ji opazili avtomobil, ki se je peljal iz Kremlja, so spet ‘ pozdravili predsednika Sovnarkoma. — Mor Skovčani so spremljali avtomobil z navdušenimi klici:
— Lenin! Živio Lenin!
V	Moskvo so se napotile kmečke deputa-cije s torbami na hrbtu. Šle so k Leninu.
Pooblaščenci s front so. prihajali po navodila.
Na Centralni komitet Partije na Sovnar-kom so se obračali predstavniki delavcev iz prestolnice, iz Petrograda, z Urala in *Donbasa.	> i' i •' -»!$«*)
Delegati kolonialnih obrobnih pokrajin bivšega carskega imperija so prihajali v Ljudski komisariat za narodnosti: odposlance turkmenskega, baškirskega in drugih narodov je sprejemal Stalin.
Vladimir Iljič je spočetka bival v moskovskem hotelu »National« skupaj z Nadeždo Konstantinovno in ' sestro Marijo Iljinišno. Stanoval je v dveh majhnih sobah.
V	sobi štev. 107 so stale navadne železne postelje, omara, preprosta pisalna miza ob oknu, električna svetilka s kovinskim stojalom in svetlomodrim steklenim senčnikom in telefon, ki je bil pogo-sitoma pokvarjen. Stari hotelski elektromonter se še zdaj spominja, kako je večkrat na Leninov poziv popravljal stari švedski telefon.
Pred hotelskimi okni ge je širil ManeSni trg z majhnimi pritličnimi in enonadstrop-
nimi hišicami. Onstran trga so se videle gole veje dreves Aleksandrovsega parka in rjavkasto ziddvje Kremlja z vlažnimi belkastimi madeži.
Pozneje se je Lenin preselil v Kremelj.
Njegovo novo stanovanje so tvorile štiri skromno opremljene sobe, toda imelo je veliko prednost: bilo je neposredno povezano s prostori Sovnarkoma.
Prostori Sovnarkoma so ležali zdol širokega, svetlega hodnika. Na koncu hodnika so bila vrata, ,ki so peljala v stanovanje Vladimirja Iljiča.
En del hodnika je zavzemala telefonska in brzojavna centrala in Lenin je moral hoditi po ozkem prehodu med zidom in aparaturo, če je hotel priti do svojega stanovanja.
»Centrala — pripoveduje Leninova tajnica L, Fotijeva, — je delala noč in dan. — Spremljala in oddajala je brzojavke, vrstili so se pogovori preko direktnega voda. Vsi nujni in zaupni Leninovi pogovori so se vršili preko te centrale, kajti ti telefonisti in telegrafisti so bili preizkušeni ljudje, na katere se je lahko zanesel. Semkaj so prihajali zaradi .važilih telefonskih pogovorov tudi tovariši Stalin, Sverdlov in drugi člani CK ter ljudski komisarji.
Centrala je bila tesno povezama z Leninovo delovno sobo. Tu je bil glavni živee vse države, sem so se stekala vsa poročila z vseh front in od tu so prihajali ukazi. Odtod so se v dneh levo-eserske vstaje julija 1918. leta hitro javljala J. V. Stalina c Caricin poročila o dogodkih v Moskvi.«
(Dalje-).

Reorganizacija finančnega poslovanja NOVO, IHOdCmO 111616110 MSeljG —
in nov razpored finančnih sredstev sindikatov	POHOS Z8flOI$kih HItl8lj6W
Če se pripelješ v Zagorje ob Savi iz Ljubljane ali od Zidanega mosta, opaziš takoj pri kolodvoru, da je to izrazito industrijski kraj. To pričajo že velike moderne apnenice, ki so last Trboveljske premogokopne družbe.
Če potuješ dalje v zagorsko kotlino, ki jo na obeh straneh obkroža strmo hribovje, poraslo z bukovimi gozdovi, so sprva naselja bolj redka. Ko pa zaviješ po cesti proti cerkvi, se ti odpre lep razgled po vsej zagorski naselbini. Na vzhodni strani opaziš več lepih novih zgradb, ki so last rudniških delavcev in nameščencev. Ob poti v bližini cerkve je hotel »Kum«, ki ga mestni LO v svoji režiji obnavlja in preurejuje ter bo nudil potniku vse potrebne udobnosti.
Sodobni razvoj rudnika Zagorje ob Savi in s tem v zvezi vedno večje potrebe delavstva in nameščenstva, je napotil vodstvo rudnika, da je pričelo razmišljati, kako in kje naj bi se postavilo novo naselje, da se delavcem in nameščencem zagotove udobna stanovanja.
Vodstvo rudnika je s sodelovanjem sindikata izposlovalo potrebno zemljišče za to naselje. Za Centralno ravnateljstvo TPD v Ljubljani so bili v sporazumu z ministrstvom za gradnje LRS izdelani potrebni načrti. Potrjen je bil kombinirani načrt, po katerem se je na osnovi ododbrenih kreditov pričelo z gradnjo novega naselja.
To novo naselje bo po popolni dograditvi izglodalo tako, kot ga predstavlja skica, izdelana na osnovi izdelanega načrta. ' Skico je izdelal stavbenik tov. Kariž.
Zaenkrat se je pričelo z novogradnjo desetih enonadstropnih dvostanovanjskih hiš. Stanovanja bodo zelo udobna. Hiše gradi državno gradbeno podjetje »Celj-grad« in privatno stavbeno podjetje Kariž. Ti dve podjetji složno tekmujeta med seboj v času in kvaliteti izdelave.
Gradnja novega naselja se je pričela šele v maju in je sedaj pod streho že devet hiš, pri eni pa se postavljajo temeljni zidovi in se predvideva, da bo do konca tega meseca že tudi pokrita s streho.
Stanovanjske hiše bodo udobne in zgrajene po vseh predpisih modernega stavbarstva Stanovanja bodo trisobna s kuhinjo in vsemi ostalimi pritiklinami. Vsako stanovanje bo celota zase. Stavbe bodo opremljene z moderno električno napeljavo in vodovodom z dobro pitno vodo. K vsakemu stanovanju bo spadalo po nekaj kvadratnih metrov vrta Hiše in dovozne poti bodo razvrščene v istem redu, kot ga prikazuje skica
To naselje bo res lepo in udobno urejeno, vendar pa načrt ne predvideva centralne kurjave. Zato predlagamo, da se zgradi tudi centralna ogrevalna naprava Če je to tehnično izvedljivo, predlagamo, da še za skupino 10 do 20 hiš zgradi skupna ogrevalna naprava. Stroški za to napeljavo bi bili seveda nekaj višji, kot jih predvideva sedanji proračun, vendar bi ga pa morda vseeno znatno ne presegali, če upoštevamo, da bi odpadla nabava in postavitev šestih glinastih peči za vsako hišo. Razen tega bi odpadla nabava peči in kotlov za ogrevanje vode v kopalnicah in vsa mnoga popravila, M so stalno potrebna pri kurjenju s premogom v glinastih pečeh. Seveda prepuščamo ta naš predlog presoji strokovnjakov.
Za uresničenja načrta novega, modernega delavskega naselja se delavstvo m nameščenstvo rudnika Zagorje ob Savi zahvaljuje svoji ljudski oblasti, vodstvu rudnika Zagorje in sindikatu rudarjev ter vsem ostalim, ki so pripomogli k realizaciji načrta "ža gradnjo modernega in okusno urejenega delavskega naselja, ki bo ponos našega delovnega kolektiva.
ŠTEFRL IGNAC
»»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦e*
FIZKULTURA
Pripravljal se za jesenski cross 99Žmaga ljudstva44!
Samo še nekaj <toj nas loči bd začetka jesenskega krosa, ki bo n-ov dokaz množičnosti našega fizkulturnega gibanja.
Vodstva sindikalnih organizacij so imela priliko že pred tremi tedni se podrobno seznaniti z navodili, »o značaju in tehnični, izvedbi jesenskega krosa«, katere je razposlali Federalni odbor ESZDN.
Jesenski kros bo pregled sil in deta naših fizkulturnih aktivov in društev, kakor tudi slika dela vodstev sindikalnih organizacij po vprašanju fizkulture jn športa. Ta kros mora postati prelomnica v delu naših sindikalnih vodstev po vprašanju organizacije fizfeulture iin športa. V tem krosu morajo odpasti vse napake v fizkultuimeim delu naših sindikalnih organizacij.
Sindikalne organizacije so do sedaj sodelovale na vseh množičnih prireditvah v raznih oblikah pomoči in podpore fizkultur-ni organizaciji, čestokrat prepuščale yse delo ,jx> organizaciji teh množičnih prireditev svojim .fizkul turnim aktivom in društvom, kot da je to srčno zadeva poslednjih. Tak način dela t. j. brez aktivne organiza-
cijske pomoči — so se te prireditve in ak rije čestokrat spreminjale v spontanost, ne red in slabo delovale na moralo sodehrjočih Na jesenskem krosu morajo glavno števili tekmovalcev dati fizkultum; aktivi in dru šrtva, ki se opfrajo na sindikate.
Federalni odbor Enotnih sindikatov delov cev in nameščencev Slovenije Je določil ! nagrade in sicer: za tisti krajevni medstro kovni svet :— krajevni odbor zveze m po družnrco, ki bo dal jz svojega območja največ tekmovalcev. Zato naj se določe po er tovariš pri vsakem teh odborov, ki bo skr bel za točno statis tiko 'sodelujoči članov sin dikata. Ta tovariš iz podružničnega odbore naj pošlje to poročil krajevnim odborom KMS-om in KMS-i Federalnemu odboru Slo veruje najkasneje do 1. decembra t L
Naročnina za DELAVSKO ENOTNOST:
polletno	52	din
trimesečno .........	26	din
celoletno	104	din
SOVJETSKA ZVEZA. — Nov tip traktorja. V Kubanu se vršijo poizkusi z novimi traktorji, ki prav v ničemer ne zaostajajo za ameriškimi. *
Pomoč materam. V letu 1946. se bo število rngter, katerim se izplačuje državna pomoč, dvignilo na 1,700.000, a skupna vsota podpor bo znašala preko dveh milijard rubljev.
ČEŠKOSLOVAŠKA. — Uspehi podržavljen ja industrije. V Češkoslovaški je bilo podržavljenih preko 2200 industrijskih podjetij. Kljub ogromni vojni škodi, ki so jo ta podjetja pretrpela, se položaj v industriji hitro izboljšuje. Podržavljena industrija je dala do sedaj državi že preko 22.540 milijonov kron dohodkov.
Izseljevanje Nemcev. Od 2,500.000 Nemcev je bilo do sedaj izseljenih že 2,155.000, ostali pa bodo v kratkem.
ČEŠKOSLOVAŠKA. — Načrt zakona o dveletnem načrtu sprejet. Ustavodajna narod, skupščina češkoslovaške je soglasno izglasovala vladin zakonski načrt o dveletnem načrtu gospodarske obnove dežele.
RUMUNIJA. — Caranisti in liberalci — teroristi. Rumunska policija je v več krajih našla, skrite zaloge orožja, municije in fašistični propagandni material, katerega so uporabljali člani caranistične in liberalne stranke. Ti teroristični oddelki so bili organizirani v skladu z navodili šefov »zgodovinskih« strank.
RUMUNIJA. — Enotnost delavskega razreda pri volitvah., Glavno poroštvo za zmago demokracije prj volitvah v Rurmniji predstavlja enotno sodelovanje Komunistične partije in social-demokratske stranke. Zaradi tega predstavlja Enotna delavska partija najbolj borbeni del demokratičnih sil dežele.
ALI1ANIJA. — Britanske vojne ladje v albanskih vodah. Dne 2. oktobra t. 1. so se pojavile v albanskih teritorialnih vodah 4 angleške vojne ladje. Naslednjega dne so ladje odplule proti Krfu.
Škoda zaradi poplave. Albanijo s© v le-tošnjel oktobru težko prizadele velike poplave. Posebno škodo je utrpelo poljedelstvo ter živinoreja. Predsednik albanske vlade generalni polkovnik Enver Hodža je zaradi tega poslal generalnemu ravnatelju UNRA-e La Guardii brzojavko, kjer ga v imenu vlade in ljudstva prosj za nujno pomoč.
MADŽARSKA. — Josef Habsburg — vojni zločinec. Madžarski javni tožilec je sestavil obtožnico proti bivšemu nadvojvodi Josefu Habsburgu, v kateri je obtožen velikih vojnih zločinov in protiljudskih dejanj. Razprava se bo vršila v Budimpešti. Bivališče obtoženca ni znano.
GRČIJA. — Sekretar Komunistične partije pred sodiščem. V Solunu bo razprava proti generalnemu Sekretarju Komunistične partije Grčije Nikosu Zahariadesu, katerega so monarhofašisti obdolžili, da je imel pred partijskim aktivom mesta Soluna »izzivalen govor«.
Trpljenje ljudstva, v Egejski Makedoniji, Monarho-fašisti v Egejski Makedoniji nadaljujejo s svojimi barbarstvi. Kmetom je. omejena svobodo gibanja ter ne smejo hoditi iz kraja v kraj. Monarho-fašistične tolpe zažigajo poslopja po vaseh ter pretepajo in ubijajo kmete.
ITALIJA. — Rovarjenje fašistov. V Milanu še vedno izhajajo trije .ilegalni fašistični listi. V južnih krajih Italije še vedno rovarijo posamezne fašistične skupine, ki so osnovane in podpirane z denarjem veleposestnikov.
Brezposelnost narašča. Minister za javna dela Italije je izjavil, da je doseglo število brezposelnih že 2,5000.000.
AVSTRIJA. — Strahovanje koroških Slovencev. Avstrijske varnostne oblasit so izvedle celo vrsto preiskav pri zavednih koroških Slovencih ter jih precejšnje število tudi aretirale. S tem jih hočejo ustrahovati in preprečiti nadaljevanje borbe za svobodo in enakopravnost.
FRANCIJA. — Položaj pred volitvami. Po poročilih francoskega notranjega ministrstva je doslej, prijavljenih za volitve v parlament okoli 2500 kandidatov desetih političnih strank in skupin.
ŠPANIJA. — Utrjevanje špansko-franco-ske meje. Reuter javlja, da so čete generala Franca začele graditi velike utrdbe vzdolž vse špansko francoske meje.
ANGLIJA. — Pustite Grčijo v miru, so vzklikali člani spodnje zbornice med Bevi-novim govorom, v katerem je Bevin hotel prikazati angleško vmešavanje v grške notranje zadeve kot humano požrtvovalnost do »zvestega vojnega tovariša«.
Britanski sindikati obsojajo vlado. Na kongresu britanskih Trade untoncv so zastopniki angleških sindikatov protestirali proti vmešavanju v grške notranje zadeve ter zahtevali takojšnjo prekinitev odnošajev s Francom.
NEMČIJA. — Zmaga enotne socialistične stranke. Po končnih poluradnih poročilih je dobila enotna socialistična stranka Nemčije na občinskih volitvah v sovjetski coni štiri milijone 658.925, ostale stranke pa skupno 5,127.617 glasov.
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE. _ Pred volitvami za 80. kongres. Akcijski odbor Kongresa industrijskih organizacij kakor tudi druge napredne organizacije vodijo kampanjo, da se v Kongres izvolijo napredni ljudje brez ozira.na politično pripadnost, da bi se na ta način dosegla sprememba v zunanji m notranji politiki vlade Združenih držav Amerike.
EGIPT. — Egiptsko ljudstvo zahteva evakuacijo tujih čet. Britanci še vedno zavlačujejo evakuacijo svojih čet in poskušajo celo utrditi svoj položaj v dežeh, čemur še pa egiptsko ljudstvo vztrajno upira.
INDONEZIJA. — Holandci izkoriščajo premirje. Anglo-holandska armada dobiva iz Evrope nova ojačenja moštva in nove pošiljke orožja. Tako izkoriščajo imperialisti premirje med anglo-holandsko in republikansko armado.
JAPONSKA. — stavka kemičnih delavcev. V Tokiu stavka 60.000 delavcev kemične industrije, ki zahtevajo ustavitev izvedbe načrta množičnih odpustov delavcev in ukinitev zakona o reguliranju delovnih sporov.
AVSTRALIJA. — Stavke ovirajo promet.
Zaradi stavko delavcev v Sidneyu in Mel-bourneu m moglo 99 ladij odpluti iz pristanišč.
•	----______________j
V cilju, da se doseže čim enostavnejše finančno poslovanje sindikatov, čiin večja ekspeditivnost njihovega dela ter čim sigurnejša kontrola, bo širši plenum Glavnega odbora ESZDNJ, ki bo zasedal 16. in 17. novembra v Beogradu, ponovno razpravljal o finančnem vprašanju. Obenem pa se bo pred širši plenum postavila tudi naloga, da načelno reši tudi vprašanje nove razdelitve finančnih sredstev, s katerimi razpolaga sindikalni pokret, v skladu s potrebami pokreta.
»Rad« je v poslednjih številkah prinesel dva članka c teh vprašanjih, iz katerih posnemamo naslednje misli:
»Dosedanje finančno poslovanje je osnovano na sistemu kvote. Vsi istovrstni forumi prejemajo od članarine isti odstotek, brez ozira na število njihovega članstva, brez ozira na stvarne potrebe posameznih forumov in brez ozira na važnost posamezne sindikalne zveze. Tako je prejemala do sedaj Centralna uprava Zveze železničarjev, ki. je največja zveza, isti odstotek kakor Centralna uprava. Zveze brivsko-frizerskih delavcev, ki je najmanjša zveza. Prav tako je pripadala enaka kvota, izražena v odstotku skupno vplačane članarine, krajevnemu medstrokovnemu svetu v Beogradu, kakor kateremu koli malemu medstrokovnemu svetu v provinci. Ta način razdelitve finančnih sredstev je bil zadovoljiv zaradi svoje enostavnosti v času, ko so se naši sindikati formirali. Tedaj je bilo število delavcev v posameznih strokah gospodarstva še neznano, v posameznih ljudskih republikah pa se še niso mogle predvidevati potrebe posameznih organizacij in njihovih forumov itd.
Sistem kvote je imel to dobro stran,, da je vzpodbujal funkcionarje k organiziranju delavcev in jih vzpodbuja, da skrbijo za redno pobiranje članarine. Pri tem pa je slaba stran tega sistema v tem, da se finančna sredstva ne razporejajo enakomerno. Nekateri forumi razpolagajo z Več sredstvi, kot jim je potrebno v svrho katerih so ta sredstva namenjena, d očim drugim ta sredstva ne morejo pokriti niti polovice osnovnih stroškov. So Zveze, katerih federalna tajništva imajo v nekaterih ljudskih republikah mnogo članov, tako, da pokrijejo s svojimi dohodki (15% članarine) vse svoje stroške in beležijo celo kak višek, d o čim so tajništva in Zveze v drugih republikah stalno pasivna in morajo iskati pomoči od svoje centralne uprave. Pri tem na niti prve, niti druge običajno nimajo dovolj sredstev, da bi plačale funkcionarje v velikih podružnicah in krajevnih odborih, tako, da mora te funkcionarje redno plačevati Centralna uprava.
Tudi krajevnim odborom Zvez, ki morajo vzdrževati funkcionarja, nameščenca sindikata, ni zadosten doliodek od kvote, ki znaša 10%, temveč tudi oni iščejo pomoči od tajništva ali. Centralne uprave. Kvota tudi. na j večji podružnici ni zadostna, da bi plačala funkcionarja in pokrila razne druge stroške.. Velika podružnica s 1000 člani, prejema na račun kvote povprečno vsega okrog 1300 dinarjev mesečno (5% članarine). Taki podružnici ne bi zadoščalo niti 10%, da bi lahko pokrila svoje stroške. Med tem pa so v državnih ustanovah, bankah in nekih drugih podjetjih, podružnice srednje velikosti, ki nimajo nikakršnih administrativnih stroškov ter niti teh 5 % ne potrebujejo.
Če vzamemo stvarno stanje, je danes sistem kvote v nekaterih posameznih Zvezah ostal samo še formalnost. Zveze so prisiljene, da poleg kvoie pokrivajo s posebnimi zneski stroške nekaterih svojih sestavnih organizacij. To komplicira delo, povečuje stroške in onemogoča pravilno izkoriščanje finančnih sredstev.
Skoraj nič boljše ni s krajevnimi medstrokovnimi sveti. Krajevni medistrokovni sveti, razen v velikih mestih, niso v stanju, da krijejo svoje stroške z dohodki od kvote,
ker znaša kvota vsega 5%. Zato često krijejo svoje stroške z dohodki kulturno-umet-niških prireditev. Ker pa vemo, koliko finančnih sredstev je potrebno za množično kulturno-prosvetno delo, nam je jasno, kako nepravilno je, da se iz dohodkov, ki izvirajo iz tega sektorja, krijejo administrativni stroški sindikalnega foruma.
Stanje, kakršno je tu prikazano, nam kaže potrebo, da bi se čim preje, to se pravi že v prihodnjem letu, uvedel v vsaki posamezni zvezi, kot zaključni celoti, sistem proračunov. Enotni proračun Zveze bi se moral sestaviti na temelju stvarnih potreb vsakega posameznega foruma dotične Zveze. Tak proračun mora biti sestavljen na temelju posameznih proračunov Zveznih forumov.
Proračuni krajevnih medstrokovnih .svetov bi morali biti zajeti v proračunu njihovega Federalnega odbora, proračuni Federalnih odborov pa v enotnem proračunu Glavnega odbora. V sklopu proračuna Glavnega odbora bi predstavljali neko celoto tako proračuni posameznih krajevnih medstrokovnih svetov, kakor tudi federalnih odborov.
Sprovajanje takih metod finančnega poslovanja v življenje bo sprva povezano z mnogimi težavami. Sistem proračunov ne- bo mogoče izvesti takoj v popolnosti, tem manj v onih Zvezah, ki imajo mnogo majhnih podružnic. Za začetek bi bilo dovolj, če bi Zveze s svojimi proračuni zajele vse večje podružnice in višje Zvezne forume, dočim bi male podružnice mogle začasno še nadalje ostati na sistemu kvote s 5 %. Taka kombinacija sistema kvote s sistemom proračunov hi. se izvajala vse do tedaj, dokler bi Centralne uprave ne bite v stanju, da zajamejo s proračunom tudi majhne podružnice, kar bo verjetno pri večini Zveš mogoče že v letu 1948.
Tako bi se izgradil sistem finančnega poslovanja, s katerim bi se mogla pravilno izkoristiti Sredstva naših sindikatov.
Glede nove razpodelitve finančnih sredstev »predvideva« Glavni odbor ESZDNJ sledeči, načrt, sestavljen na podlagi dosedanjih stroškov posameznih sindikalnih forumov — v kolikor so bili na razpolago podatki — jn prvih sindikalnih proračunov, ki so bili sprejeti za drugo polletje 1946:
»35% članarine bi odpadlo na organizacijske in upravno - administrativne stroške sindikalnih Zvez;
s 25% članarine- bi razpolagal Glavni odbor, toda v ta iznos je vključena tudi dosedanja kvota Federalnih odborov in Krajevnih medstrokovnih svetov, ker bi bili tudi proračuni teh forumov vključeni v proračun Glavnega odbora;
10% članarine naj bi se uporabilo za kulturno-prosvetno in fižkulturno delo;
10 V' bi služilo za pomoč nezaposlenim in bolnim članom;
10% za delavske počitniške domove; im
10% članarine in vsi dohodki od vpisnine ■ in članskih knjižic pa za vse ostale stroške.
Seveda je to le nekakšen okvirni načrt, ki daje možnosti za spremembe, kakor to zahtevajo n. pr. posebne prilike v posameznih Zvezah, ki imajo morda veliko število sezonskih delavcev, zaradi česar bi se morala višina odstotka za pomoč v nezaposlenosti in bolezni nujno povečati na račun odstotka, ki je predviden za počitniške' domove, d očim je to n. pr. pri Zvezi državnih uslužbencev, pri kateri sploh ni brezposelnih,
obratno in bi - se zato lahko oba iznosa porabila za počitniške domove itd.
»Rad« zaključuje svoja izvajanja s pozivom, naj sindikalne organizacije takoj pričnejo z izdelavo svojih proračunov, da bi jih lahko pravočasno, izgotovile, če bo plenum osvojil novi način finančnega poslovanja in novo razdelitev finančnih sredstev naših sindikatov.,
\
lesnih delavcev!
mesto, da bi se tamkajšnji krajevni odbor Zvez© zavzel, da bi se to vprašanje rešilo, ni napravil ničesar. Tako dela naš sindikalni aktiv napake tudi v takšnih zelo važnih vprašanjih.
. Sindikalne organizacije jse ne smejo zadovoljiti samo z nepravilnim registrl-ramrjem nepravilnih postopkov tistih, ki so poklicani, da ta in slična vprašanja na pravilen način rešujejo. Naš sindikalni aktiv mora kontrolirati, Iznašati nepravilnosti preko tiska in končno preko organov ljudske oblasti intervenirati, da se vprašanje prehrane im preskrbe reši v korist skupnosti in v korist delavcev in nameščencev kot članov te skupnosti. Neki delavec je na množičnem sestanku v Mariboru v diskusiji iznesel, »da se v zadruge fiesto vrinejo razni bivši trgovci in ku laški elementi, ki otežkočajo delo zadruge«. To je točno. Toda točno je tudi to, da se naši tovariši niso dovolj pobrigali, da bi se takšni škodljivi elementi odstranili ‘ jz zadrug. Ali 'smejo naši sindikalni aktivisti pozabiti, da morajo biti budni? Razume se, da ne!
Naš tisk — naše orožje
Naj iznesemo še en primer nebudnosti. V Celju je lesno podjetje, katerega lastnik je neki Sodim. Ta gospod Sodin podaljšuje delavcem dnevno delovni čas za pol ure ali še več na ta način, da se morajo delavci ravnati po njegovi pokvarjeni stenski uri. Delavci so hoteli uro popraviti na svoje stroške. Delodaijalec je to na razne načine odlagal, a delavski zaupniki in naša sindikalna podružnica v tem podjetju niso ničesar napravili, da bi tega izkoriščevalca-špelkulanta razkrinkali preko tiska iin predali ljudskim oblastem. Takšne delodajalce, pijavke, smo znali v času stare Jugoslavije /preko razrednega delavskega sindikalnega pokreta ostro kaznovati: od štrajka do bojkota. Danes, v državi, kjer je gospodar delovno ljudstvo, kjer imamo kontrolo ljudske oblasti naid privatno lastnim© proizvodnih sredstev in kjer so naši sindikati budni čuvarji interesov delavcev in nameščencev, takšne pojave lahko pripišemo naši nebudnosti in neaktivnosti sindikalnih funkcionarjev v teh In sličnih vprašanjih.
Po vseh, do sedaj iznesenih primerih
moramo pašo borbo poostriti, Ta borba
im® za cilj, da obvlada vse zapreke in da zadene vse, kar je skrito ali odkrito sovražno razpoloženo proti državi jn našemu gospodarstvu — z eno besedo, vse, kar zavira nadaljnji razvoj materialnega, kulturnega ali političnega blagostanja delovnega ljudstva. V odstranjevanju teh zaprek imajo sindikati veliko vloga
Pomožne komisije — neobhodna pomoč podružničnih odborov
V, začetku članka smo podčrtali, da se mora tekmovanje razvijati frontalno: na vseh sektorjih. Najvažnejši je gospodarski sektor in vzporedno z njim tudi ostali. Toda organizacijski sektor v tekmovanju m zadovoljiv, čeprav je število članstva naše Zveze prebej naraslo. V mnogih podružničnih odborih sedijo stareši tovariši, dobri delavci in nameščenci, toda še vedno je le pralo naših forumov, ki so pritegnili tudi mladino in žene. Ni potrebno tukaj še posebej naglašati znani elan m iniciativo, ki ga naša mladina vnaša na vseh poljih in- tudi v sindikalnem gibanju, kakor tudi ni treba naglašati- splošno znane vloge žene v našem gospodarskem in političnem življenju. Eno pa je vseeno treba podčrtati: da naši tovariši v podružnicah ne polagaj;© dovolj pažnje pritegnitvi delavske mladine in žena v forume naših organizacij — celo sektašijo v teh vprašanjih — in to ima za naše osnovne celice negativne posledice. Vzrok neaktivnosti nekaterih podružnic in krajevnih odborov je prav v tem.
Pojdimo dalje: odgovornost po sektorjih dela. Ni stvar v tem, da smo zadolžili tovariše, da odgovarjajo po nekem sektorju — to so napravila vsa kaša tajništva in večina krajevnih odborov ter podružnic. Toda večina tajništev in nižjih forumov naše Zveze s tem ni kdo ve kaj napravila. Tovariši, zadolženi po sektorjih, niso formiran komisij kot pomožnih organov in živega dela podružničnega telesa, ki je najtesneje povezan z delavci, ki dela, vodi seje, prinaša sklepe in odloke po konkretnih vprašanjih in vse to preko podružničnih odborov sprovaja v delo. če bodo te komisije delale tako kot smo navedli, bomo stvarno odgovarjati nalogam, katere s pravico pred nas postavljajo delavci in nameščenci lesne industrije. Na ta način bomo tudi množili kader sindikalnih aktivistov.
S tem pa še zdaleka niso Izčrpan* naše. dolžnosti v vsakodnevnem delu sindikalnih organizacij Pred nami stoji tako važno vprašan u . kot j? itn:..žično kulturno prosvetno delo m ideološko dviganje
(Dalje na 6. i ir unij
Izkoreninimo slabosti
%	i
v sindikalnem dela Zveze
- i
Če na splošno pogledamo aktivnost našega sindikalnega kadra po podružnicah, vidimo, da lepo število sindikalnih aktivistov dela z voljo in, predano, a da imamo tudi tovariše, ki se v svojem delu ne znajdejo ali bolje rečeno niso aktivni. Razumljivo je, da od te neaktivnosti trpi delo v podružnicah.
Norme niso postavljene
Vsakomur, kdor se le malo peča s sindikalno politiko, je znano, da je naše delo usmerjeno v pravcu ekonomske zaščite delavcev in nameščencev, materialnega dviga življenjskega standarda delavskega razreda, kulturno prosvetnega in političnega dviganja delavcev. Toda reševanje vseh teh vprašanj se osredotoča na našo najvažnejšo nalogo: dvigniti proizvodnjo s tekmovanjem, če hoče naš sindikalni aktiv v konkretnem vsakodnevnem delu odgovarjati .postavljenim nalogam, mora zavestno, temeljito in organizirano sprejemati iniciativo ter polet delavcev in nameščencev v tekmovanju v vseh sektorjih dela. V svoje delo mora vnesti več ljubezni in imeti visoko razvit čut odgovornosti za svoje delo.
V Sloveniji n. pr., kjer se na vsaki žagi in lesni manipulaciji otipljivo čuti polet delavcev, nimamo uvedenih norm, a v večini primerov tudi ne prostega akorda. Res je, da višji gospodarski organi pripravljajo uvedbo norm v državnih podjetjih, toda na terenu se pri posameznih upravnikih podjetij čuti nerazumevanje in oportunizem. Ti posamezniki zavlačujejo uvedbo norm in akordu-an je.
Razume se, da je to nepravilno. Toda te slabosti, ki se pojavljajo na terenu, so tudi naše slabosti — hočemo reči slabosti naših sindikalnih organizacij. Postavlja se vprašanje: ali smemo biti pasivni opazovalci takih pojavov v podjetjih ? Jasno je, da ne. Konkretno: prav po vprašanju norm in akordnega dela je naš sindikalni kader dolžan, da s prepričevanjem, agitacijo in propagando med delavci in nameščenci postavi to stvar kot vprašanje neobhodne potrebe na poti uvedbe načrtne proizvodnje ter materialnih interesov delavcev in nameščencev. Stoječ na tem stališču ne bomo prevzeti vlogie uprave podjetja pri uvajanju norm, ampak Ji bomo pomagali in tam, kjer bi
naleteli na odpor, nerazumevanje alt oportunizem pri vodilnih ljudeh posameznih podjetij, postavili to vprašanje na množičnih sestankih delavcev in na proizvodnih posvetovanjih (na katera je treba povabiti tudi predstavnike podjetja) in tako pospešili uvedbo norm in akorda. V kolikor bi tudi potem ostalo po starem, mora sindikalni aktiv podvzetl korake preko višjih gospodarskih organov, da na pravilen način udari po vseh pojavih, ki zavirajo hitro uvajanje norm in akordnega dela.
Ko smo obiskali našo organizacijo na terenu, smo na mnogih krajih slišali celo od nekaterih delavcev izjave, češ, da se v njihovem podjetju ne morejo uvesti norme, človek dobi vtis, da nekateri sindikalni funkcionarji dostikrat ne znajo objasniti delavcem vse dobre strani uvedbe norm in akordov in da se obesijo na rep raznih konservativnih poslovodij, ld dostikrat trdoglavo in uporno branijo svoje škodljivo stališče glede tega vprašanja. Toda izkušnje nas uče, da smo pred vojno imeli uvedene norme na žagah in da je bilo n. pr. v »Mitrošperu« v Sremski Mitroviči vsako tudi najmanjše delo normirano, a pri Remcu v Duplici so imeli uvedenih 1800 norm. Torej delo je bilo akordirano. Jasno je, mi smo odvrgli izkoriščevalski način akorda. Ta dva primera smo vzeli samo kot dokaz tistim, ki »ne verujejo« v možnost uvedbe norm In akorda kot zdravo in za delavce koristne metode dela v pogojih naše družbene proizvodnje.
Odstranimo pomanjkljivosti pri preskrbi z življenjskimi in drugimi potrebščinami
Dotaknemo naj se tudi za delavce in nameščence zelo važnega vprašanja, vprašanja pravilhe preskrbe z življenjskimi in drugimi potrebščinami. Tukaj morajo naše podružnice imeti glavno besedo. Dogaja se cela vrsta nepravilnosti. Obči pojav — zlasti pri' gozdnih delavcih — so pritožbe zaradi slabe kvalitete obutve. Imamo tudi primere malih slep ar j en j od strani zadrug pri izdajanju življenjskih potrebščin. V Mariboru n. pr. 60 % lesnih delavcev, ki delajo v mestu, živijo pa izven Maribora, ne dobiva tekstila. Na-
a

Tako so naši delavci preživljali svoje dopuste
Z vsestransko podporo in razumevanjem naše ljudske oblasti in z vztrajnim ter požrtvovalnim delom našega delovnega ljudstva se je doseglo to, da se je življenje delovnega človeka v svobodni državi popolnoma izpremenilo. V preteklosti našemu delavstvu niso bili dostopni naši lepi letoviški kraji. Delavec je smel razkošje in udobnosti naših letovišč le ustvarjati, ko pa je svoje delo opravil, ni bilo zanj več vstopa v udO;b-ne hotele in zdravilišča, ki jih je zgradil.
Danes se je vse to temeljito izpremenilo. Od vseh strani nam pišejo delavci in nameščenci, ki so si s svojim vztrajnim delom zaslužili počitek v naših letoviščih in zdra-vliščdh.
Tovariš Kovačič Leopold z Jesenic
nam sporoča: »Sindikat je poslal na oddih delavce z Jesenic. Odpeljali smo se na Bled. Stanovali smo v hotelu Jelovica, ki je na novo urejen in nudi gostu vse udobnosti. Za časa okupacije je bil tam nastanjen zloglasni blejski gestapo, sedaj pa uživajo v njem delavci in nameščenci iz vseh krajev Slovenije in' iz ostalih federalnih edinic lepe dneve zasluženega oddiha^jPribližno 100 tovarišev nas je bilo tam. Sijajno smo se razumeli med seboj in izmenjali marsikatero misel, ter v dolgih pogovorih izvedeli mnogo koristnega, kar bomo lahko s pridom uporabili pri svojem delu. "
Pa se še včasih sliši godrnjanje, da orga-nizacija ni potrebna in da človek vedno samo plačuje in ne vem, kaj še vse. Razvoj pa gre dalje svojo pot preko vseh onih, ki ga hočejo ovirati. Naša dolžnost je, da ta razvoj z vsemi silami podpremo in na ta način okrepimo moč naših sindikalnih organizacij. če obstojajo nedostatki, smo deloma tudi sami krivi zanje in je naša dolžnost, da jih popravimo. Iz naših vrst pa bomo izločili vse sebičneže, ki bi s svojim slabim vzgledom ovirali naš napredek.«
Varl Jože, kovinar z Jesenic piše:
»V težkih pogojih pod okupacijo je moje zdravje zelo trpelo. Tovariši so uvideli potrebo mojega zdravljenja. Sindikat kovinarjev na Jesenicah me je .poslal na oddih v sindikalno okrevališče Dermski grad pri Begunjah.
Krasno je bilo tam. Notranjost gradu je lepo in okusno opremljena. Blagodejen mir in prelepi sprehodi, dobra hrana in sfcnčne kopeli so mi kmalu vrnile zdravje. Nad vse nam je prijala skrbna nega ter pozornost in uslužnost osebja, ki je tam nameščeno. Čas okrevanja mi je potekel v popolnem zadovoljstvu. Redno sem zasledoval radijska
poročila, posebno borbo naše elegacije v Pa» rižu. O poteku konference smo s tovariši mnogo razpravljali.
V tem lepem miru sem imel dovolj prilike za čitanje naših časopisov, revij in knjig, ki jih je tam dovolj na razpolago. Seznanil sem se z marsikatero stvarjo, ki mi preje ni bila povsem jasna.
Naša ljudska oblast je v enem letu m pol mnogo ustvarila. Včasih se nam- še sanjalo ni, da je tako blizu čas, ko bo delavec za svoje delo in trud lahko dobil zaslužen počitek in razvedrilo.«
Tovariš Ipšek, delavec na drž. sadjarski in vinarski šoli v Mariboru,
si je z izredno vestnim in vztrajnim delom zaslužil počitek. Preživel ga je na Bledu, odkoder nam piše:
»Kakor sanje se mi zdi vse to. Oziram se skozi veliko okno lepega hotela in ne morem verjeti svojim očem. Krasno se le-skečejo valovi na gladini Blejskega jezera. In vendar je res, da sem prav jaz tisti srečnež, kateremu je dano spoznati lepote naše d-omovlne. Z delom sem si zaslužil oddih, kakršnega si je prej lahko privoščila le pri-viligirana gospoda. Spominjam se vseh onih, ki so žrtvovali svoja dragocena življenja za vse to, kar delovni človek danes uživa. Kako spoštujem in cenim vaše žrtve, dragi mrtvi junaki! Kar smo si v borbi na življenje In smrt priborili, to bomo z delom dogradili, saj je vse to naša last, last delovnega ljudstva.
Vsak dan se sprehajam po krasni blejski okolici. Občudujem naše gore, jezero in gozdove in vsak dan bolj spoznavam, kako naše je vse to.
Dragi delovni tovariši! Tesno nas je povezalo delo in toži se mi po vas. Okrepčan in spočit se bom vrnil med vas in z novo voljo in še z večjim veseljem zopet poprijel za delo.
Tudi gospodinjske pomočnice, ki so bile včasih tako zelo zapostavljene, so deležne oddiha,
Plenum krajevnega odbora Zveze hišnega pomožnega osebja za mesto Ljubljana je poslal na 14 dnevno okrevanje v Gozd-Mar-tuljek 56 letno hišno pomočnico Ano .Sodnl-kar, ki si je s svojim trdim delom to v polni meri zaslužila. Ker tovarišica nima sredstev, je nastalo vprašanje voznine. Takoj je nastala nabiralna akcija med prisotnimi. Ko so tovarišici izročili potreben denar, se ji je zaiskrilo oko od hvaležnosti, saj v vsem svojem težkem življenju ni doživela kaj podobnega.
Delavski praznik v Oplotnici
19. t m. je bil v Oplotnici lep praznik. V zvezi z otvoritvijo novo zgrajene gozdne ceste Cezak—Lukanja se je vršila • tudi proslava uspehov, doseženih v prvomajskem tekmovanju.
Poleg številnega delavstva je prisostvovalo slavnosti večje število zastopnikov naše ljudske oblasti, med njimi zastopnik ministrstva za gozdarstvo, ministrstva za delo, zastopniki sindikata ter okrožnega in okrajnega ljudskega odbora.
Dopoldne se je vršila slovesna otvoritev novo zgrajene gozdne ceste, ki pelje ob potoku Oplotnišica mimo številnih gozdnih žag . 13.500 m daleč pod vrh Pohorja in doseže približno 1100 m višine. Za našo lesno industrijo in narodno gospodarstvo je ta cesta velikega pomena. Iz gozdov v območju te ceste se pridobiva letno okoli 18.000 plm. lesa, ki so ga v bivši Jugoslaviji dovažali vozniki do žag po slabem kolovozu, pri čemer se je ponesrečilo mnogo vprežne živine. Dovoz lesa je bil naporen in drag, kar je močno vplivalo tudi na cene lesnih produktov. Naša ljudska oblast, ki stremi za tem, da dvigne naše narodno gospodarstvo in s tem blagostanje delovnega ljudstva, je dala na razpolago vsa potrebna sredstva za dograditev avtomobilske ceste, ki bo prl-štedlla na stroških dovoza samo za državne gozdove letno najmanj 1 milijon dinarjev.
Cesto je slovesno otvorii pri tako zvanl »Klovža« tov. inž. Canjko, šef kabineta ministrstva za gozdarstvo to izrazil priznanje ter zahvalo delavstvu za požrtvovalno delo. Tov .inž. Viktor Rebolj, upravitelj drž. gozdne uprave v Slov. Konji.
cah, je pojasnil velik pomen te ceste in orisal požrtvovalno delo, Iki je bilo vloženo v gradnjo. Teren je tu zelo skalnat, vendar je gradnja pod vodstvom tovariša černeca naglo napredovala in je bila v 109.000 urah dovršena. Najboljši delavci, tov. Bušnik Anton, Kobole Rudolf, Hren Anton, Pliberšek Ignac, Globevnik Anton in Koprivnik Jože so bili javno pohvaljeni In nagrajeni od Drž. gozdne uprave za svoje požrtvovalno delo.
V prihodnjem letu se predvideva podaljšanje ceste do Rep in na grebene Pokor j a ter dalje na Brv, kjer je zbirališče lesa iz- Planot
Na lepo okrašenem prostoru gozdnega oskrbništva se je popoldne proslava nadaljevala. Govorniki so izrazili priznanje to zahvalo delavstvu, M je s svojim požrtvovalnim delom doseglo tako lepe uspehe, da je bilo od Centralne uprave Zveze lesnih delavcev in nameščencev Jugoslavije v Zagrebu pismeno pohvaljeno in nagrajeno z lepo zbirko knjig. (Uspehi prvomajskega tekmovanja tega delovnega kolektiva lesnih delavcev so bili že pred kratkim objavljeni v »Delavski Enotnosti«.) Vršilo se je slovesntf razvitje pea-pora in slovesna proglasitev treh udarnikov: tov. žgavc Filipa, žagarja, ki je prekoračil normo za 30»/o, tov. Fijavž Alberta, traktorista, ki je z vestnostjo in vztrajnostjo očuval traktor in prištedil na kurivu preko 30«/o, in tov. Koprivnik Franca, gozdnega delavca, ki je prekorar čil normo tudi za preko 30»/0.
Ti udarniki so ponos delovnega kolektiva in njegov zgled.
Podlogarjeva
IZ LJUBLJANE-
Sindikalna podružnica ministrstva za notranje zadeve LRS je napravila pregled svojega dela na terenu
Pri sprejemanju tekmovalne obveze so naši člani potrdili tudi sklep, da prevzamejo patronat nad Robom in izvedejo v letošnjem letu najmanj 3 delovne akcije za obnovo te od nemškega bombardiranja poškodovane vasice.
Naš namen je bil, <ja se seznanimo s problemi na vasi in da našemu kmetu vsestransko pomagamo. Zato smo organizirali tako zvano mešano delovno ekipo, v katero smo povabili enkrat 5 čevljarjev, drugič zadrugarje in zdravnika, kleparje itd. S tem smo nudili kmetu vsestransko pomoč, ter dosegli tesnejše zbližan j e in zadovoljive uspehe.
Pri delovnih akcijah je bilo udeleženih 218 članov, ki so opravili 1204 delovne ure. Pri teh akcijah je zdravnik, ki je bil dvakrat udeležen, brezplačno pregledal 44 bolnikom in jim dal potrebna navodila za zdravljenje. Pet čevljarjev je popravilo 45 parov čevljev, popolnoma smo uredili pisarno krajevnega ljudskega odbora, kamor je bila pripeljana omara, pisalni stroj in razne pisarniške potrebščine. Član naše podružnice si je v pisarni KLO uredil posvetovalnico in je dal vaščanom in bližnjim sosedom približno 70 raznih, predvsem pravnih nasvetov ter ijim sestavljal razne vloge. Pokvarjena gasilska črpalka ije bila odpeljana v Ljubljano v popravilo ter vrnjena v uporabo gasilski četi na Robu. Trije kleparji so popravili 102 komada raznih posod in nekaj strešnega žlebovja. Vršila sta se dva sestanka mladine, kjer je mladima študirala mladinski statut, tovariš iz Naproze, ki se nam je priključil, pa je dal upravniku Potresne in nabavlialne zadruge vsa pojasnila o delu, življenju in vodstvu naših novih zadrug v skladu z našim novim zadružnim zakonom. Tovarišice iz naše podružnice pa so bile predvsem zaposlene pri prevozu opeke iz 6 km oddaljene opekarne, kjer so naložile 6000 komadov zidakov. S kolodvora. Dobro pa so pripeljale 22.000 komadov strešne opeke. Tovariši so bili predvsem ■ zaposleni pri čiščenju ih rušenju, razvalin. Do temeljev so podrli dve močno poškodovani hiši in eno popolnoma očistili ruševin, izkopali 24 kub. metrov materiala za postavitev nove hiše ter obenem izravnali 120 m! prostora, pripeljali so 4 kamione peska itd. Naše prostovoljno delo je ocenjeno na 28.500 din. V svrbo tesnejše povezave z vaščani smo priredili dve kulturni prireditvi s sodelovanjem mladine Roba.
Poleg teh delovnih ackij se je naša podružnica trikrat udeležila prostovoljnega dela na cesti Ljubljana—Ježica.	Pri teh
akcijah je 98 članov opravilo 303 dielovne ure.
Napravili smo sklep, da izvedemo po volitvah v ustavodajno skupščino še eno delovno akcijo v vasi Rob.
Delo prosvetnih delavcev na osnovni šoli za Bežigradom
»Dokler traja obnova, ne poznamo počitka,« Po tem načeto se je razvijalo delo članov sindikata prosvetnih delavcev v sindikalni podružnici na osnovvii šoli za Bežigradom.
Podružnica šteje 43 članov in je opravila kljub sorazmerno malemu številu nič manj kot 5452 prostovoljnih delovnih ur. Ta številka najlepše kaže, da "se ni zanemarilo ničesar, kar bi moglo služiti naši skupnosti in stroki. Predvsem naj konkretno omenimo živo povezavo podružnice s tovarnami Eiflie-r, Lajovic in Eka. S temi delovnimi kolektivi so bili navezani najtesnejši stiki in ustvarjeni prisrčni tovariški odnosi. Nič manjša ni bila povezava z ZMS in četrtnim odborom Bežigrad. Ko že govorimo o povezavi, naj podčrtamo največje delo članov našega sindikata v tej smeri, t. j. povezava s pionirsko organizacijo, kjer je bilo udejstvovanje široko zasnovano. Pionirska organizacija se je uvrstila med prve v Ljubljani. Članstvo je 100 odstotno. Mladina je prekoračila tekmovalne obveze za več kot 100%. Polnoštevilno je bila naročnica mladinskih listov. Z ljubko slovesnostjo je sprejela albanskega
Drago Košmrlj ■
NOVA JUGOSLAVIJA
SOCIALNA ZAŠČITA
Javne borze dela so le na zunaj služile delavskim koristim, v resnici pa so bile sredstvo za zniževanje 'mezd v rokah izkoriščevalcev. Inšpekcija dela je bila ustanova, ki naj bi po določbah zakona nadzirala hi-gijenske in tehnične pogoje dela, kontrolirala izvajanje de-lovno-prav-nih uredb in ščitila delavske interese. V resnici pa je bila pribežališče oajslabše-ga dela intelektualcev, d očim je delavstvo zaradi slabih higijenskih prilik za-padalo, v jetiko in je bilo zaradi nezavarovanih objektov vedno večje število obratnih nezgod.
' V novi Jugoslaviji vseh teh ustanov ni več. Namesto Delavskih zbornic se ustanavljajo delavski domovi, letovišča, sanatoriji in stanovanjski objekti. Stare inšpekcije dela ni več. Danes imamo ministrstvo' dela, ki izvršuje nadzor nad delovnimi pogoji.
Delavski zaupniki so bili v stari Jugo. slavij! samo posredniki med delavci to delodajalci za zmanjšanje ostrine razredne borbe, čim pa so zagovarjali delavske pravice, so bili vrženi na cesto. V novih razmerah, kjer je delavski razred lastnik proizvajalnih sredstev, je delavski zaupnik tisti organ, preko katerega delavstvo vrši kontrolo nad poslovanjem z ljudsko imovino. Njegova naloga je budnost nad delovno disciplino, nad vsemi pojavi, ki bi oviral; porast produkcije. Delavski zaupniki so čuvarji naše ljudske zakonitosti, zaščitniki delavskih tote-gesov ter vodijo račun o higijenskih
razmerah v podjetju, o strokovni in ideološki vzgoji delavcev, o preskrbi itd.
Skrb za stanovanjske razmere. D očim se oblast stare Jugoslavije ni prav nič brigala za življenje delavca izven tovarne, gre skrb ljudske oblasti nove Jugoslavije za tem, da se v okviru vsega obnovitvenega dela v porušeni deželi posveča skrb tudi rešitvi. stanovanjskega vprašanja delavcev. Ljudska oblast vzpodbuja in podpira samoinicijativno pomoč delavstva in sindikatov, kj z ustanavljanjem obnovitvenih in stanovanjskih zadrug pomagajo delavcem.
Socialno zavarovanje. Pod pritiskom revolucionarnih množic je stara Jugoslavija izdala razne zakone o socialni zaščiti, ki pa se niso nikdar uveljavili. Delavec je bil v slučajih onemoglosti, starosti, poškodbe, itd. prepuščen samemu sebi in v breme ostalim delavcem.
Novi zakon o socialnem zavarovanju, ki bo stopil v veljavo s prvim dnem 1947 leta, kaže resnično ljudskost naše države in pomeni za delovno ljudstvo veliko pridobitev. Po tem zakonu je zasigurana delovnim ljudem materijalna preskrba v vseh slučajih onesposobljenosti za delo. Stari zakon je delil delavce in nameščence v razne oblike zavarovanja, samo da bi razbil njihovo enotnost. Novi zakon, ki izenačuje delavce, nameščence to državne uslužbence, sloni na sledečih načelih:
1. Socialna zaščita naj zaščiti delavce v vseh primerih izgube delovne sposobnosti (bolezen, starost, invalidnost, nosečnost, osirotelost). •
2.	Socialna zaščita naj zajame vse osebe v najemno-delovnem odnosu, z njihovimi družinami vred.
3.	Socialna zaščita naj da polno nado. mestilo mezde, katere kritje nosi država, delodajalec in zaenkrat tudi delavec. Z dvigom produkcije, z večjo plačilno zmogljivostjo države, pa bo delavec odvezan plačevanja za socialno zavarovanje.
4.	Vsi različni zavarovalni zavodi se združijo v en državni zavod, za katerega prevzame jamstvo država.
5.	Za vse osebe, zaposlene v FLRJ, velja obvezno zavarovanje.
Vse pravice zavarovanja se dele na tri kategorije po količini in teži dela.
S sprovajanjem tega zakona bo delovno ljudstvo Jugoslavije dobilo take pravice, ki jih more dati edinole ljudska država.
Skrb za mladoletnike. V stari Jugoslaviji so bili vajenci prepuščeni najbolj brezvestnemu zatiranju in ni njihovega položaja ščitil noben zakon.
Nova Jugoslavija posveča vso skrb mladim kadrom. Novi vajeniški zakon, kakršnega nima nobena država na svetu, razen Sovjetske Zveze, ščiti vajenca in mu obenem daje možnost razvoja in izobrazbe.
Enakopravnost žene.' Nova ljudska ob-last je odpravila kričečo krivico, ki se je godila ženi v stari Jugoslaviji. S tem, da je po ustavi uzakonjena enakopravnost žene z možem, so odprta vrat5. ženi v vse poklice in se žena tako lahko neovirano vključi v produkcijski proces. Za isto delo, dobi žena isto plačilo. Poleg tega ji je z zakonom zasigurana materialna pomoč pri porodu s tem, da dobi tedaj 12 tedenski plačan dopust.
delegata mladine in mu poklonila lep album. Pripravila je obdaritev ranjencev v liceju. Ob tej priliki so Bežigraijci recitirali pesmi, peli in igrali na harmoniko. Mladina se je spomnila pionirjev v Šmarju s šolskimi potrebščinami in gotovino, pionirski pevski zbor pa je zapel tudi v Radio Lubljana. Kot člani PRK so sestavil; odličen album z mnogimi originalnimi fotografijami in posnetki. Ako omenimo, da je bilo zbrano deloma v gotovini, deloma v blagu 7789 dinarjev, mislimo, da smo aktivnost dela v tej smeri iprikazali. Spričo svoje delavnosti so želi pionirji iz Bežigrada vse priznanje. Videli smo jih 1. maja na čelu osnovnošolske dec e v reviji dela itd. Vse to delo je opravila mladina v najtesnejši povezanosti in s pomočjo ter sodelovanjem našega sindikata.
Vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu se je sestajalo članstvo podružnice k organizacijskim in hkrati študijskim sestankom. Poskrbljeno je bilo za politična, strokovna In gospodarska predavanja. Ustanovljena ije bila tudi sindikalna knjižnica.
Naša podružnica je bila ustanovljena letos v februarju. Opravili smo precejšnje delo. Smo in hočemo bit; našemu, po fašističnih osvajalcih tako težko prizadetemu ljudstvu v vsestransko pomoč.
Poskrbimo za higiensko• tehnično zaščito delavcev in nameščencev
Higlensko-tehnične naprave so po nekaterih naših obratih in delavnicah še zelo po-manjkjive, ali pa jih sploh ni. Tako se' n. pr. opaža v delavnici podjetja »žima«, Fužine pri Ljubljani, da je ventilacija pomanjkljiva. Delavstvo ima ves dan opravka s čiščenjem žime in prebije ves svoj delovni čas v dušljivem in prašnem ozračju, pri čemer trpi njegovo zdravje.
Glavni odbor ESZDNJ je že dal direktivo, da se v podružnicah, kjer komisije za higiensko-tehnično zaščito še ne obstojajo, te takoj formirajo. Naloga teh komisij je, poskrbeti, da se vsi higiensko-tehnični nedostatki po obratih in delavnicah takoj odpravijo, da se s tem zaščiti zdravje delavstva. V kolikor bi se predlogi in načrti te komisije v obratih ne izvajali, je inšpekcija dela kompetentna za intervencijo. Podružnice na deželi pa naj se obrnejo v takih primerih pismeno na krajevnega ali okrožnega inšpektorja dela.
Podlo garj eva.
OBVESTIL A
Petek l. novembra je neplačan dela prost dan.
Da pa ne bi trpela izpolnitev produkcijskega načrta, pozivamo vse delavce in nameščence, da izgubljeni delovni čas v polnem obsegu nadomestijo z delom v neder ljo dne 3. novembra.
Minister za delo: Tomo Brejc.
Poziv delavcem in nameščencem! Federalni odbor Enotnih sindikatov delavcev to nameščencev Slovenije poziva vse delavce in nameščence, da se polnoštevilno odzovejo pozivu ministrstva dela in naših oblasti, da se namesto 1. novembra t. L, ki je neplačan dela prost dan, vsled tega, da ne bi trpel produkcijski načrt, v nadomestilo za 1. november polnoštevilno nadomesti delovni čas v nedeljo dne 3. novembra t. L, in da se konference in druge prireditve preložijo na naslednjo nedeljo ter tako v interesu našega načrtnega gospodarstva pomagajo graditi našo neodvisnost in blagostanje. — Federalni odbor ESZDNJ za Slovenijo, predsednik: Dolinšek Tone.
OBVESTILO GENERALNEGA SEKRETARIATA VLADE FLRJ
Od Ministrstva za promet smo prejeli dopis v^tiičv1683 ^kretarjata vlade FLRJ naslednje
»Dogaja se. da. posamezna društva in ustanov« prirejajo skupinska potovanja v inozemstvo ne da. bi poprej uredila plača,nje prevoza po želez-clcah tistih držav, po katerih potujejo; zaradi tega zadržujejo organi teh držav vlake s takimi skupinami med. potjo ter jim ne dovolijo prehoda.
To Ima neprijetne posledice tako za skupine same, M potujejo, kakor tudi za naša predstavništva v Inozemstvu, ki so primorana k nepotrebnim posredovanj ern.
Da bi se temu izognili, obveščamo vse ust^ nove m organizacije, ki se glede tega' informirajo, maj ne prirejajo nikakih skupinskih potovanj v inozemstvo, preden -ne uredijo s -prizadetimi Inozemskimi državami plačan je prevoza.«
Federalni odbor ESZDNJ za Slovenijo.
PLAČANI LETNI DOPUSTI
Podjetja, ki še niso izvedla, ozir. niso pristopna k Izvedb: uredbe o plačanih letnih dopustih svojih uslužbencev v državnem kot privatnem sektorju, se pozivajo, da to izvrše v določenem roku.
Poročila o poteku dopustov morajo podjetja do 100 delavcev redno pošiljati na okrajne LO, — gospodarskemu -odseku - referentu za delovne odnose, preko 100 delavce-v pa na okrožne LO.
V primerili, da nastanejo spori glede dopustov, se je c-bračati na obratne delavske zaupnike. V težjih primerih pa pre-ko njih na okrajni, ob. okrožni oddelek za delovne odnose.
Inšpekcija dela za Ljubljansko okrožje oddelek za delovne odnose
Leto dni prvega železniškega gostinskega obrata
V salonu kolodvorske restavracije se ja 21. t- m. vršila, skromna proslava obletnice prvega železniškega gostinskega obrata.
Zastopnik Krajevnega odbora Zveze hotelske in gostinske stroke je pozdravil navzoče in v kratkih besedah orisal delo sindikalne podružnice.
Do sedaj je osnovanih že 13 podružnic železniškega gostinskega obrata, ki delujejo v dobrobit delovnega ljudstva in so pokazale že lepe uspehe. — Novzoči so sklenili, da bodo začeto delo še z večjo vnemo nadaljevali in ob drugi obletnici pokazali še večje uspehe.	P. R.
Otvoritev dvorane doma ljudske prosvete v Nazarjah
Zastavili emo sii nalogo, da letos uredimo notranjost našega prosvetnega dana, ki je bil v surovem stanju dograjen še pred vojno. Letos smo za silo uredili notranjost in pripravili dvorano, ki je bila pred kratkim izročene svojemu namenu.
Ob tej priliki ano priredili skromno a za nas žele pomembno slavje, ki so se ga udeležili ljudje od blizu in daleč. Dvorana je bila nabito polna. Zbrano množico je pozdravil tov. Žlabomik, ki je v kratkem govoru prikazal pcmen nove dvorane za naše kultumo-prosvetno udejstvovanje, ter omenil s kakšnimi težavami smo se morali boriti, da smo dosegli to, kar danes imamo. Besedo je povzel tov. Kpvač Stane, načelnik oddelka za izgradnjo oblasti pni Predsedstvu vlade, ki je v daljšem govoru nakazal vse aktualne politične probleme in nam razložil zgodovinski pomen volitev v našo prvo ustavodajno skupščino. Navzoči so njegove besede sprejeli z burnim odobravanjem.
Sledila je kulturna prireditev, pni kateri je sindikalni -pevski zbor dobro zapel nekaj partizanskih in narodnih pesmi. Poise-bno zadnja »Pesem o svobodi« je navzoče tako j navdušila, da so zahtevali ponovitev. Tudi dve simbolični vaji, ki so jih dobr-o izvajala naša dekelta, je množica sprejela z navdušenim odobravanjem.
Delavstvo Drž. gozdne uprave v Nazarjah.
IZ ZAGORJA
Ekskurzija strojnega obrata rudnika Zagorje na Jesenice
Z velikim veseljem smo se profesionalni delavej iz strojnega obrata in delavci _ iz drugih obratov rudnika Zagode odpeljali v dveh kamionih prek-o trojanskega klanca, da si ogledamo tovarni škd naprave KID na Jesenicah in Javorniku.	v ,
Ogledal; smo si ve e obrate težke železne industrije na Jesenicah in na Javorniku.. Spoznali smo, da naši liro vinarji in plavžarjj dobre volje prenašajo vse težave svojega napornega dele za dosego čim večje proizvodnje kovinske in plavžarske industrije. Zavedajo se naloge, ki jo ima danes težka kovinska-industrija pri obnovi. in gradnji novih industrijskih obratov v našj državi.
Ob tej prilik; se udeleženci ekskurzije najtopleje zahvaljujemo sindikalnim podružnicam kovinske industrije na Jes enicah in Javorniku, ter uprave KID, ki nam je šla vsestransko na roko in nam dala na razpolag,o 4 toverjše, ki so n a,m podrobno razkazali vse obratne naprave. Skod-a je le, da je bil čas 'kratko odmerjen in ni bilo mogoče podrobneje si ogledati posamezne Strojine naprave. Vendar pa je bila ta ekskurzija za nas vse zelo poučna in koristna.
Skušali bomo pridobljeno zndjpje uporabiti v naših obratih, da izboljšamo produkcijo in tehnične pripomočke.
UPOKOJENCI!
Mtntetrstvo za notranje zadeve LRS Je z od* ločbo z dne 21. septembra 1946 št. 7517/2-46. odobrilo ustanovitev društva .Upokojencev LRS. Z Istim odlokom je potrdilo tudi od pripravljal-nega odbora predložena društvena pravila.
Novo društvo bo v svojem okviru zedinilo vsa obstoječa društva upokojencev, ne glede na dejstvo. ali izvira njihova pokojnina iz državnega, javnega ali privatnega, službenega razmerja, tedaj poleg upokojencev tudi vse rentnike in podpornike. ‘S tem bodo odprta vrata, za včlanjen.]e vseh še neorganiziranih upokojencev. Društvo bo postalo po svojem pomenu in udejstvovanju, pa tudi po imalogah, ki jih bo vršilo, sindikat upokojencev.
V vseh republikah federativne Jugoslavije so že ustanovljena po intenci ji vlade podobna društva upokojencev, s katerimi bo naše društvo vzdrževalo potrebne zveze.
Ustanovni občni zbor društva bo kmalu skli-:an. vsekakor pred potekom leta.
Pravila novega društva obsegajo poleg stanovske in druge zaščite tako obširen socialen program za ustanovitev gospodarskih in človekoljubnih ustanov v dobrobit, upokojencev, da veleva lastna korist vsakemu upokojencu takojšen pristop k društvu.
Pred ustanovitvijo novega društva, ki bo pričelo s svojim rednim poslovanjem po vsej priliki s 1. januarjem 1947. naj se upokojenci včlanijo v svojo dosedanjo organizacijo, ki jih bo privedla v novo društvo brez poznejše prijave, d:a bodo mogli sodelovati na ustanovnem občnem zboru društva.	Pripravljalni odbor
IZJAVA
Podpiahi Oblak Stane, rojen 17. 7. 1917, sta* nujioč v Ljubljani, Florijanska 35. preklicujem ln obžalujem vse govorice, ki sem jih razširjal o sindikalnem odboru podružnice Automcntaže, ter izjavljam, da so neresnične in popolnoma
^Sindikalnemu odboru podružnice Automontaže dajem s tem zahtevano zadoščenje ter - sem hvaležen. da je odstopil od tožbe. Oblak Stane
(Nadaljevanje s 5. strani) delavcev in nameščencev. Ne moremo reči, da tu nismo dosegli rezultatov. Toda do sedaj doseženi rezultati na tem polju ne izčrpavajo možnosti večje aktivnosti pri kulturnem • in političnem dviganju članstva. Ne smemo pozabiti na našo osnovno nalogo — na ideološko politično vzgojo članstva preko organiziranega Sitanja našega tiska z diskusijo, stenskih časopisov, branjem znanstvene in leposlovne literature, študijskimi krožki in podružničnih bibliotek in tako razviti ljubezen do knjige in sodelovanja v naših časopisih.
Neznanju, največji ljudski nesreči, neizprosen boj!
Ne smemo dovoliti, da bi stenski časopis bil le lepa deska, na -katero bi lepili izključno samo, kar izstrižemo iz časopisov, ampak mora biti ogledalo dela to življenja delavcev v podjetju m kraju. Imeti mora širok krog svojih dopisnikov.
Množično kulturno prosvetno delo se ne sme razvijati enostransko in dostikrat nenačrtno. Podružnica moma Bajets, vse veje kulturno prosvetnega dela in ideološke vzgoje svojega članstva. Naši sindikati so šola, v kateri se vzgaja nov — zavesten graditelj novega reda.
Z vsestranskim zajetjem kulturno prosvetnega in ideološkega dela med najširšimi množicami delavcev lin nameščencev bomo vzporedno z dvigom proizvodnje, s tekmovanjem, oziroma z nadaljnjim dviganjem gospodarskega položatjia delavskega razreda dvigali tudi njegovo razredno in politično zavest. S takšnim delom bomo iztrgali tudi del delavcev od vpliva raznih povojnih napaJk: pijanstva, lahkovernosti, nasedanja raznim lažem, sovražne to reakcionarne klero-fašistična propagande in jih prevzgojili v disciplinirane in požrtvovalne ljudi, pripravljene, da dajejo skupnosti maksimum.
Naučili se bomo, da je treba, le tako delati, da spoznavamo naše slabosti in napake v delu in da naše delo motrimo kritično ln samokritično. Sindikalni kar dier naše Zveze mora pokazati še več aktivnosti in. še več odločnosti v reševanja nalog.
Vašo Stajkič,
sekretar Osrednjega odbora Zveze lesmi# delavcev Jugoslavije.
Izdaja Federalni odbor ESZDNJ za Slovenijo — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva cesta 22-H-, tel. St. 45-38 L- Odgovorna urednica: Bašin Boža — Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca«