Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 20, na šestih straneh lir 25; zaostale številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, polletna lir 520; tr.mesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/II. nadstr. — tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi >e dostavljajo uredništvu. Netrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE L S DELO GLASILO KO MIJ Bi IS TIČ S? E PARTIJE S. T. O. V četrtek 3. julija od 19. do 23. ure bo v "Tomažiču,, zaradi njene borbe v obrambo Mirovne pogodbe Govori VITTORIO VIDALI Predseduje MARIJA BERNETIČ BNOVLJENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 189 T K S T, SOBOTA S8. JUNIJA l»X2. CENA 20 1 IR omagajmo bratom eieriški imperializem, ki ao zlomu nemškega in jasa: Iskega prevzel vodstvo la lovne reakcije, se je po '^ani drugi svetovni voj-2hašel v dokaj neprijet-11 položaju. V narodno-°bodilni vojni proti faši-11 Prekaljeni narodi Evro-jta Daljnega vzhoda so Prevali začeto pot do ^f°lne osvoboditve izpod |pa gospodstva, odstavili ^ dotedanje oblastnike, ki bili vedno pripravljeni evati tujcu, ter si postanejo lastno oblast, oblast >tiz1'|Vnesa Uudstva. Nastale ,n j evilne ljudske republike, iroifio bolj in bolj se je širilo 10' °bodilno gibanje med ko-( •alnimi in polkolonialni-ijši Narodi, a tudi med naro-iji' Zahodne Evrope so se zb( n° Bolj uveljavljale liud-0 I, $ile r°U temu nevarnemu pa-pg/iu vpliva med narodi, ki inv 65110 ogražalo njihove zarine načrte, so ameriški J1 ^fialistični krogi začeli ^“‘lizirati svoje razpolož-a fe sile od hlapčevskih vlad > J^adnjega svojega agenta, je prišla ura tudi za ira1 daj in njegovo špijonsko kli-zgiki se j,e dotlej spretno k ,lvala v vodstvu Komuni-.‘irii’tle Partije Jugoslavije. Na šči1 2 ameriških gospodarjev bfborala prenehati s slepar-l0 ’gro navidezne «gradnje niplizma» ter stopiti odkri-.1)9 Plan v svoji pravi vlo-e jMzbijača enotne sociali-ed1,16 fronte ter provokato-e ,v službi netilcev vojne, “da, še predno je utegnila ati kontrarevolucionarno ^ oto tudi v ostalih ljudskih ^olikah, je bila razkrin->a z zgodovinsko resoluci-l^ifonnacijskega urada, od J6 katere potekajo prav 5 6p štiri leta. Ta znatnemu lstina je pred vsem sve-sK'^^nzkrinkala izdajstvo Ti-^like proti načelom profit. n ega internacionalizma na |Tr°ti koristim jugoslovan- $ : 51 in m1* ‘ narodov. ,Na mah je bi-. ščica izdajalcev izolira- Prezirana od vsega ko-33 g.^^dnega in dem-okratič-$iva gibanja v svetu, jugo-,ansk0 delovno ljudstvo n 6 Pod vodstvom nove ile-u Komunistične partije rii j. 0 odločno borbo za osvo-:č? 5 izpod terorja faši-'tijj *b krvnikov, tf iy s°lucija I. U. je s svo-' ivj}auki največ prispevala G'okanju imperialističnih ^ ;j °v in špijonov, ki jim „.I>eIo ugnezditi se v ne-drugih partijah in ki o ? db sporazumno s titov- • Ihgj bijonsko centralo v Beo- J Tako so bili razkrin- in izločeni izdajalci • Kostov, Dzodze, Go-1 . $ a' Slanski in drugi, ki fc hoteli na isti zahrbtni vi Polastiti oblasti v dr- likvidirati vse pri- i Ve delovnega ljudstva rgl tj^1, 'ki jo je v teh štirih »hi Prehodila Titova klika, j- .................... lili «Oj, potrjuje utemelje-li to *n resničnost zgodov. i .gjj™cUe I. U. Od začetnega an3a napak je prešla kaj ffklu “bitev narodnoosvobodil- ni^, v odkrito likvidacijo ! b0 jjilt^^he ter se spremenila v ji llžjg. §a provokatorja v .jrtjG ameriških netilcev »I X ‘ . v’'h ^ “nstranitvi vseh resnič-■] e|(j0,nunistov je spremenila KP Jugoslavije v i Itij *.Cn° organizacijo pri-jt »stij svojega režima; raz-16 8 je Zvezo komunistič- iu*.ahine iz bojazni, da bi ?61 :a Jh j' zrasel novi rod mla-ii 6hltQ Pdnnistov, ki bi jutri .( 5 °bnovil to, kar je kli-IlijPičila. Likvidirala je ^itg °hlast, največjo pri-b „.v osvobodilne vojne; XnJetl° mesto pa je po-fašistični režim, ki z j! terorjem duši ’ ®Q(Jv-e težn3e P° svobodi in r 1kvjcjlsr?9sti- Zadnje dejanje [|i k(js.acije ljudske oblasti ..X av3ja novi osnutek ustave, po kateri se uvaja fašistični korporativni sistem in po katerem bo imel Tito enak položaj kot nekdaj Mussolini v Italiji: Odveč bi bilo spominjati, da je bila likvidirana tudi gospodarska izgradnja socializma, katero je izdajalska tolpa pričela pod pritiskom delovnih množic in zato, da bi se čim- bolje prikrivala pred svetom.. Petletni gospodarski načrt, katerega je klika že preje načrtno sabotirala, je bil opuščen in spravljen v pozabo. Namesto njega je podredila jugoslovansko gospodarstvo potrebam in zahtevam ameriških monopolistov v pripravi nove vojne. Novembra je sklenila z ZDA dogovor o «medsebojni» pomoči, s katerim se Jugoslavija vojaško in gospodarsko spreminja v ameriško kolonijo; 8. januarja letos pa je s posebno pogodbo pristopila v Marshallov plan odn. v M.S.A., ki je njegovo nadaljevanje na vojaškem področju. Kot protiuslugo za dobljeno «pomoč» se fašistična klika oddolžuje s tem, da slepo podpira ameriško vojnohuj-skaško politiko ter da vdano izvaja vse njene ukaze. Tito danes odkrito odobrava ameriški napad in osvojevalno vojno na Koreji ter poskuse razširiti vojno tudi na LR Kitajsko. Prav tako podpira ponovno oborožitev Nemčije pod poveljstvom nacističnih generalov, kateri imajo na vesti 50 milijonov človeških žrtev, med njimi 1.700.000 Jugoslovanov. Posebno pa se odlikuje v pripravah za napad proti Sovjetski zvezi. 75% vsega državnega proračuna je namenjenega vojnim pripravam, k čemur je treba dodati še izdatke za izgradnjo vojne industrije ter velikanske pošiljke orožja iz Amerike. Jugoslovansko armado vodijo in vežbajo ameriški strokovnjaki, katerim je poverjena tudi gradnja utrdb in drugih važnih vojaških objektov. Da bi Američanom olajšal utrditev «alpske črte», se je Tito odpovedal slovenski Koroški ter na vse načine ovira dejansko ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja. V Jugoslaviji je uvedel teror, s katerim je daleko prekosil vse dosedanje fašistične režime Italije, Nemčije, Grčije in Španije. 2e za časa NOB in takoj po vojni je likvidiral nešteto komunistov, med njimi heroje Iva Lolo Ribarja, Milutinoviča, komandanta Staneta in druge. Po resoluciji je to rabeljsko delo začel izvajati javno, Tako je ubil vrhovnega poveljnika heroja Arso Jovanoviča, ministra Hebranga, številne znanstvenike, ideologe, pisatelje, umetnike, med njimi Mirka Koširja, Ceneta Logarja, Kobeta in druge tisoče najboljših sinov Jugoslavije. Proti temu brezdušnemu terorju in nasilju nad svobodoljubnim ljudstvom pa raste iz dneva v dan močnejši odpor. Da pomagamo temu hrabremu ljudstvu, ki se je tako odločno borilo proti nacizmu in fašizmu, je «dolžnost vseh komunističnih partij na svetu —■ kot poudarja resolucija I. U. od novembra 1949., — da se bore proti špijonom in najetim morilcem klike Tita, Rankoviča, Kardelja in Dji-lasa ter da pomagajo na vse načine delavskemu razredu in delovnim kmetom Jugoslavije, ki se bore, da bi zopet privedli Jugoslavijo v tabor demokracije in socializma». Prvi med vsemi pa smo to dolžni mi tržaški, zlasti še slovenski komunisti, ki smo se borili skupno z jugoslovanskimi partizani za časa NOB, da bi uničili največjega sovražnika človeštva — fašizem. STANE BIDOVEC SOVJETSKA NOTA O TRSTU VLADAMA ANGLIJE IN ZDRUŽENIH DRŽAV Sovjetska zveza proglaša za ilegalne londonske sklepe in zahteva ustanovitev STO Nota poudarja, da so zahodne velesile težko prekršile mirovno pogodbo z Italijo - Londonski sklepi utrjujejo anglo-ameriško okupacijo v Trstu - Zahteva po umiku tujih čet in imenovanju guvernerja - Histerična polemika ameriške vlade in ponoven dokaz jugofašistične zlonamernosti - Pomoč tržaškemu demokratičnemu ljudstvu Sovjetski zunanji minister Višinski je 25. junija izročil poslaniku Velike Britanije in odpravniku poslov ZDA v Moskvi noto o tržaškem vprašanju. Nota poudarja, da je sovjetska vlada 27. novembra 1951 poslala vladam Velike Britanije, Francije in ZDA protest proti nameravanemu razkosanju Svobodnega tržaškega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo. Razkosanje bi spremenilo to nevtralno cono v odskočno desko napadalnih dežel, članic atlantskega bloka. Nota pravi, da je sovjetska vlada že v svojem protestu novembra lanskega leta pozvala, naj se pospeši «odhod vseh tujih čet s Tržaškega ozemlja in imenovanje guvernerja s strani Varnostnega sveta OZN». Sovjetska vlada pravi v svoji noti, da vladi Velike Britanije in ZDA nista podvzeli nobenega ukrepa v smislu teh predlogov, nasprotno «sta zagrešili nova dejanja, ki nasprotujejo mirovni pogodbi z Italijo. Raz. govori, ki so se aprila vršili v Londonu in so se konkretizirali v sporazumu, objavljenem 10. maja, na podlagi katerega ije Italija vključena v upravo anglo-ameriške cone, niso imeli drugega učinka kot da so poverili angleškim in ameriškim organom vso oblast in jim dovolili, da se definitivno poslu-žijo tržaške cone kot odskočnega oporišča za kopne in pomorske napadalne operacije.» «Ta anglo - italijansko - a-meriški sporazum nima nič skupnega z napori za ohranitev miru in predstavlja novo kršitev določb mirovne pogodbe z Italijo, ki se tičejo Svobodnega tržaškega ozemlja. Vrhu tega pa ta sporazum predstavlja za prebivalstvo Tržaškega ozemlja oviro za u-porabo tistih demokratičnih pravic, ki mu jih je zagotovila mirovna pogodba. Zaradi tega — se nota zaključuje — je Sovjetska vlada prisiljena, da O-POZOHI AMERIKO IN VELIKO BRITANIJO NA ILEGALNOST SPORAZUMA, KI JE BIL PODPISAN 9. MAJA V LONDONU». Sovjetska nota je zaradi njenega tona in njene vsebine takoj vznemirila anglo-ameriške vladne kroge, De Gasperijevo in jugofašistično vlado in vzbudila zanimanje svetovne javnosti. Imperialistični krogi in njihovi italijanski in jugofa-šistični priveski so si morda mislili, da bodo lahko nekaznovano rovarili proti STO in nje. času nadaljevalo v pospešenem tempu. Sovjetska vlada je že novembra 1951 opozorila zahodne vlade, da je vse, kar nameravajo s STO ilegalno in nevarno za mir v svetu. A pot zahodnih velesil kot pot gangsterja Tita in hiapca De Gaspe-rija je p.t kršitve vseh mednarodnih obveznosti, Zato so letos nadaljevali svoje zločinske manevre, ki so se konkretirali v londonskih sklepih o italijanski soudeležbi v upravi cone A, v dejanski pri- govemu prebivalstvu. Mese-| ključitvi cone B k Jugoslaviji tarjenje. ki so ga začeli pred I in v sedanjih naporih za dokon-tremi leti se je v tem zadnjem čno ureditev tega vprašanja na podlagi že doseženih rezultatov. Reakcija zahodnih velesil, De Gasperija in Tita na sovjetsko noto nam potrjuje, da so bili tatovi zasačeni s polno malho ukradenih predmetov. In v svoji jezi, da je sovjetska nota tako odločno proglasila za ilegalne vse ukrepe med imperialisti in njihovimi hlapci, da brez nobene rezerve zahteva spoštovanje mirovne pogodbe in brani demokratične pravice našega prebivalstva, priznavajo, da so obtožbe pravilne. Ameriška vlada je izjavila, da ne namerava spoštovati mirovne pogodbe in da se ji zdi bolj umestno «podpreti akcijo za sporazumno rešitev vprašanja med prizadetimi deželami in upa, da se bo tak sporazum sklenil». Prav tako se ameriška vlada pere zaradi obtožbe, da so londonski sklepi groba kršitev mirovne pogodbe. Amerikanci pravijo, da to ni res, da londonski sporazum ne predstavlja kršitve mirovne pogodbe. Na koncu pa pravi, da ne odgovarja resnici trditev, da je STO postalo vojaško oporišče. To zanikanje lahko velja za Amerikan- ce, ki ne vedo niti, kje je Trst, a je za Tržačane le nova laž, s katero se ameriška vlada skuša izmazati iz zagate, v katero jo je sovjetska nota spravila. Vlada ZiDA trdi, da je vse to «propaganda» in poskus «za ribarjenje v kalnem».. Titofašisti, ki se tako radi proglašajo za prijatelje STO in našega prebivalstva, pa so zahrumeli, kot je v njihovi hlapčevski navadi, ko gre za kak sovjetski dokument. Oni pravijo, da je vse to «prepozno», da je sovjetska vlada molčala, ko je bila v teku london. ska konferenca itd. Na vsak SEJA NOVOIZVOLJENEGA OBČINSKEGA SVETA V TRSTU Šovinistična večina, tilovci, liparji in indipendentisti se nočejo zamerili VU Tov. Bernetičeva je v imenu KP zahtevala razveljavitev ukaza 183 - Opičji trušč šovinistov - Votla demagogija tito-liparsko-indipendentistične fronte pomaga le občinski večini - Intervencija tov. Vidalija 2e na prvi seji novo izvoljenega tržaškega občinskega sveta, ki je bila v sredo zvečer, je prišla ponovno do izraza vsa ostudnost šovinizma italijanskih nacionalističnih strank, združenih v koaliciji večine proti narodnim pravicam Slovencev in našemu življu v splošnem. V to šovinistično vzdušje je, kot nalašč, vpadla vsa votla demagogija in popolna breznačelnost tito-liparskih predstavnikov in vseh njih indipendentističnih priveskov. Ta združena koalicija hlapcev okupacijske oblasti ni smatrala za potrebno, da bi podprla, osnovne zahteve za Slovence, ki jih je z vso odločnostjo postavila naša svetovalka tov. Marija Bernetič^Ma-rina. Cim so bile izvršene uvodne formalnosti je tov, Marina takoj spregovorila in v kratkem in jedrnatem govoru ožigosala diskriminacijsko politiko oblasti v škodo enakopravnosti Slovencev, zahtevala slovenskega tolmača in stenografa ter predložila v odobritev naslednjo resolucijo «Tržaški občinski svet, ugotavljajoč nedemokratični značaj ukaza 183 VU z dne 2. 9. 1949, ki prezira enakopravnost narodnih pravic državljanov v veliko škodo osnovnih pravic slovenskega prebivalstva, katerega predstavniki v obč. svetih v Trstu in Miljah se ne morejo izražati v svojem materinskem jeziku; upoštevajoč nujno potrebo, da se ta krivična diskriminacija preneha, sklene, da zahteva od ZVU, naj prekliče navedeni ukaz 183 in razširi zakonske odredbe, ki bodo ščitile osnovne pravice slovenskega prebivalstva, med temi pravico do uporabe materinščine tudi v občinskih svetih v Trstu in Miljah.» Ze pri prvih besedah -tov. Marine so vsi italijanski šovinisti zagnali velik vik in krik, s katerim so skušali z vso brutalnostjo preprečiti nadaljevanje govora, kar pa jim ni uspelo. V slovenščini sta skušala nato spregovoriti dr. Agnelet-to in za njim Dekleva. Tokrat pa je postalo divjanje šovinistov še večje in zavzelo v določenem trenutku pravo obliko histerije, ki je Bartolijeva popustljivost gotovo ni mogla in tudi ni hotela preprečiti. Dejstvo pa je, da sta se lipar- GRUBER JE V JUGOSLAVIJI IGRAL VLOGO POSREDOVALCA Na Brionih se je govorilo o Trstu in o poravnavi visečih sporov med Italijo in Jugoslavijo Tito sklenil vojaški pakt z Grčijo in Turčijo - Admiral Mountbatten pri hlapcu Titu Avstrijski zunanji minister Gru-oer, ki se je 19. t.m. podal v Jugoslavijo, je v torek odpotoval z Brionovkjer je nekaj dni vodil razgovore s Titom. Bred svojim odhodom je Gruber imel tiskovno konferenco, na kateri se je skušal spretno izogibati vprašanj o resničnih namenih njegovega obiska v Jugoslaviji. Skoraj vsi novinarji so se zanimali za tržaško vprašanje in italijansko- -iugoslovanske odnose. Glede tržaškega vprašanja je rešiti med Italijo in Jugoslavijo Gruber izjavil, da bi se moralo «sporazumno» rešiti med Italijo in da bi pri tem morale odločilno sodelovati zahodne velesile, ki Kimajo večje možnosti». Brav tako je dejal, da ne ve, še bi mogla «sporazumna» rešitev tržaškega vprašanja pomagati pri sklenitvi mirovne pogodbe z • •V« ^njinee miru» so vazno 'l**ožje v borbi proti vojni : \ ' do 5. julija bo v Ber- '! >;|ltt6|2asedanje predstavnikov X, l?v Partizanov miru Ev-{!,i ^ Afrike in Azije, medtem vretlVStočasno v Pekingu kon-- *io a rniru za Azijo in Ocea- ,*X0 te3 Priliki se bo razpra-Xki 0 n_emški oborožitvi, ko-razorožitvi in zaciji množic za do- fXšvSn°vi trajnega miru. ,X^°vi teh problemov bo %a‘odb°r mi™ razvil svoje X Se. ]e- Zato je na svoji zad. naPravil načrt za zbi- V ' ’ . / rm; m« V. nedeljo je imela treben-ska osnovna šola svojo zaključno prireditev v dvorani ljudskega doma. Udeležba na tej prireditvi je bila pičla, čeprav kaj takega ni v navadi v tej vasi. Sicer pa moramo podčrtati, da vaščani niso niti vedeli za prireditev, katero je najavil samo »Primorski dnevnik», ki se v tej vasi zelo malo bere, in pa radio Koper. Ze to .ie dovolj za ugotovitev po čem je prav za prav dišala ta pri. reditev oz. po čem di-šč njem organizatorji. Kljub temu da je bil pr o gram skromen skoro bi rekli, neodgovarjajoč, je treba priznati, da so ga nastopajoč; otroci lepo podali. To na zelo zgovoren način potrjuje dejstvo, da bi bili prav lahko podali večja in zahtevnejša dela naših slovenskih pisateljev.. Prav gotovo bi bila katera koli otroška igrica že la -mnogo večji uspeh, kot pa ga je žel suhoparni razgovoi z učiteljem, ki je imel vsesko zi neko tendenciozno ozadje. Prav tako ozadje je imel tudi zaključni nagovor učitelja. P-o»sem jasno je, da v tej vasi ni nobene povezave šoie z roditelji. Med prvim in drugimi je velik prepad. To prav gotovo ne koristi vasi, ne otrokom, ne roditeljem in ne šoli. Tega bi se moralo vodstvo šole v polni meri zave dati. Zaman je jadikovati, za-man tožiti, da je žalostm dejstvo, ako niti roditelji ne pridejo na šolsko prireditev Treba bi bilo raje ugotoviti, zakaj vse to, zakaj roditeli ne čutijo tega, kar bi moraiQ čutiti do vaške šole. Vodstv1 šole bi moralo spoznati, in I že iz pedagoškega vidika, è je pot osamljenja, po kate gOi isto namerno hodi, vsestralL sko kvarna in zgrešena. | r Prepričani simo, da bi Tiho; benci z veseljem pozdravi r vsak preokret in vsako ifo boljšanje. O tem imamo nfen šteto dokazov. Vz( I n «9t Sv. KRIZ Se vedno je odprto vprašt nje ribarnice. O tem sfl-Slt prav v tej rubriki naštetokfj pisali, kljub temu je še ved: nerešeno. Zadnje čase se l*11 I egli vasi slišijo govorice, da ru|p privatnik - domačin misli os preti ribarnico v vasi. Ne Vje mo sicer, če bi privatniku U barnica nesla, ker domači i*(ja biči pravijo, da svojih rib I v bodo oddajali, oz. prodajali p v ribarnico, marveč da j tia Dodo -še nadalje sami nejrt, sredno predajali domačij odjemalcem. Drugače bi bilja če bi ribarnico odprla obfeo itjiač KAKO KI SO FHAKTOZI REŠILI PROBLEMA MAJVEČJE PUŠČAVE AA SVETU FANTASTIČEN NAČRT INŽ. BRAMANA ZA POPLAVO SAHARE IN SPREMENITEV PODNEBJA meni pomagati borbi italijanskega in jugoslovanskega ljud. jetski zvezi in tov. Stalinu, s tv a. Naj bo torej «PROTIFAŠISTIČNI NABOR» velika akcija za pridobitev čim večjega števila novih mladincev za stvar miru, dela in svobode. IZVRŠNI KOMITE ZVEZE KOMUNISTIČNE MLADINE STO Adenauer — naslednik Hitlerja (Po «Literaturnaji Gazeli») Septembra 1948 so titovci odpravili v Bosno prvo večjo skupino tržiških tovarišev. Med temi je bila tudi tov. Romea Bersa, ki je potem tudi umrla, daleč od svojih krajev, daleč od svojih ljudi. Jaz sem se za nekaj časa izmazal. Kljub temu sem vedel, da je na vse nearetirane ljudi, ki so bili znani kot komunisti, s stoterimi očmi prežala jugoslovanska Gestapo. Avgusta 1949 sem se podal na počitnice v Pulj. Po povratku na Reko sem opazil, da me zasledujejo in da nekaj pripravljajo proti meni. In res, 15. oktobra so prišli po mene na delovišče in me odpeljali na I. sektor UDBe, kjer me je nek major vprašal, kaj sem napravil. Odgovoril sem mu, da nič. Odpeljali so me v vojaški zapor Sušaka, ' kjer sem ostal 8 dni, ne da bi me izpraševali. Po osmis dneh se je tudi z menoj začelo. Na prvem- izpraševanju so bili «vljudni», ker so zahtevali -od mene le osebne podatke, življenjepis itd «Pesem» se je začela na drugem izpraševanju, ko so me Udbovci začeli «tekmovalno» tepsti. Vsega skupaj -sem doživel 56 ur izpraševanja, ki se je vršilo v pravem inkvizitorskem ozračju. Nek dobro znan udbovski major je od izpraševanja do izpraševanja postajal bolj -besen. Nekega dne me je v svoji razkačenosti lopnil s pestjo po obrazu in mi razbil zób. Ker mu to ni zadostovalo, mi je ukazal, naj telovadim do onemoglosti. Ob tej priliki mi je dejal: «Okrog te- Zakaj ni stalnih rek v puščavi - Oaze so male, temne lise v prostrani peščeni pokrajini - Sahara ima veliko vode, ki se skriva pod zemljo - Spekulacije francoskih kapitalistov z artezijskimi vodnjaki Poleg načrtov za saharsko železnico se je začela preučevati možnost izkoriščanja puščave in njene vodne oskrbe. Sončne svetlobe in toplote je v Sahari zelo mnogo. Veliko viro za njeno spremenitev v plodno pokrajino predstavljajo nezadostnost deževja, nereden značaj njegove letne porazdelitve in zelo visok koeficient izhlapevanja. Celota padlega deževja se giblje od 100 dò 200 milimetrom, redkokdaj doseže 250 milimetrov. Zato pa je pomanjkanje vode glavni vzrok neobstoja stalnih rek v Sahari. Značilnost te puščave so začasne reke ali vadi, katerih struga se napolni z vodo le ob redkih a silovitih nalivih. Pojav izhlapevanja in pronicanja odpravi te bolj ali manj začasne hudournike. V dovršenih geoloških časih, v deževni dobi, ki se ujema z ledeno dobo, je bilo podnebje saharskega področja bolj vlažno in sedanji vadii so takrat bili velike reke. Ostanki teh starih hudournikov se najdejo med vadiama Tamenraset in Igargar, ki sta dolga skoro 1000 kilometrov in se začenjata na gorovju Ahaggar. Edina reka, ki si je utrla pot skozi puščavo od juga na sever je Nil. r. Nil je sestavljen s spojitvijo Belega z Modrim Nilom. Prvi se začenja v tropični Afriki, drugi pa izvira na etiopski visoki planoti, kjer je deževje obilno. V Beli in Modri Nil se steka veliko dotokov, od katerih je Sobat najvažnejši. Obe reki se spojita v Kartumu. Od tu dalje se v Nil steka le dotok Atbara. Ko dospe v puščavo, končuje tudi dotok manjših rek. Vzdolž 2000 kilometrov se vanj ne steka niti ena reka. Na tem področju izgubi znaten del svoje vode. Angleške oblasti v Egiptu so zgradile je- prihodom Evropejcev znali graditi vodomete, katerih globočina pa ni presegla 40 metrov. Ta del Sahare se večkrat primerja koži leoparda, ker se temne lise takoj opažajo na rumenih peščenih tleh. Dva sta vzroka številnih oaz: prisotnost dveh gorovij (Ahaggar, katerega najvišji vrh se dviga skoro do 5000 metrov, in Tibesti, ki je visok 3415 metrov) in ugodna geološka struktura. Oblaki so ustavljeni od gorovja in povzročujejo redka a silovite nalive. Zato pa se voda vlije po pobočjih, napolnjuje va-die, nadaljuje svojo pot sredi peska in se izgubi. Podzemne vode, ki prihajajo skoraj do površja, bi se lahko izkoristile z vodnjaki in preiskovalnimi vrtalkami. Francoski inženirji so južno od Alžirije izvrtali preko 1000 artezijskih vodnjakov, iz katerih je voda naravno privrela ali pa se je približala do površja. V nekaterih krajih so se ustvarile umetne oaze. Organizatorje teh del je vedno gnala želja po visokih do- bičkih brez velikih stroškov. Na ta način so v oazi Tolga izvrtali vodnjak, ki je stal 6000 zlatih frankov in katerega je podjetnik prodal prebivalstvu za 50.000 zlatih frankov. Navadno je povr-valstom le malo poizvodov. Voda postaja vir špekulacije za kapitaliste in prebivalstvo se zaradi težkih dajatev le revno preživlja. Zasnovalo se je več načrtov za namakanje Sahare. Vsi ti načrti temeljijo na zamisli poplav-Ijenja nižjih pokrajin. Eden izmed teh načrtov, ki ga je izdelal Amerikanec Braman, predlaga otvoritev kanala, po katerem naj bi se v notranjost puščave vlila voda Sredozemskega morja. Na ta način naj bi nastalo notranje morje 155.000 kvadratnih kilometrov. Toda v Sahari ni take depresije in zamisel Bramana, s katero so si predpostavili ovlažitev podnebja puščave z notranjim morjem, je sama ob sebi fantastična. Suša, ki označuje podnebje Sahare, dejansko ne izhaja iz pomanjkanja velikih vodnih rezerv, mar- več iz podelitve atmosferskega 'pritiska in iz obstoja pasatnih vetrov, ki pihajo v severno-vzhod.no smer. Iz tega izhaja, da vodi notranjega morja, če domneva- mo, da bi lahko nastalo, ne bi mogla ovlažiti zraka Sahare na občuten način. (Dalje prihodnjič) Prof. A. BARKOV na. Na ta način bi ribiči oddhač jali svoje ribe, ker bi dejapr, sko bili lastniki ribarnÀ i občini pa bi dajali del zLt( služka. Zakaj se občina (e j pobrigala, da se ribarnijovr odpre, kar bi bilo koristno ko le ribičem, marveč tudi mačinem samim? Zakaj kri Občina zanemarila to zadevk ; Ali morda za to, ker mi5làru da ne bi imela velikih Kfie risti? Vsekakor bi se morder, pobrigati, da se vprašanje rUr barnice čimprej reši, ker bJil t tem konkretno pomagala zvoju našega ribištva. Občfkt naj ponovno pretrese to vpv.i šanje in naj stori vse, pij je mogoče, da se ribarnV odpre. To je želja doma^jV J* ga prebivalstva. rc* G. S-'V 'JfTO 'ini Ne ‘Ver, K [Jhi —liTiffTTirf Končal se je letošnji š'Rci; i če- ški pouk. Toda matere loobveznih otrok niso nič * zadovoljne s poukom. Marti j so to svoje nezadovoljs1' večkrat tudi izrazile ter U. le, da se 'bodo odstranile I m_=njkljivosti. Najbolj jih razburilo dejstvo, da se ; pošiljalo otroke zalivat šole vrt ali kaj podobnega, nat* sto da bi ie jih,resno poJ vaio. Seveda je zato ra rjenje mater popolnoma uj> vičeno. Mislimo, da je šol' pouk mnogo bolj potrei kot vrtnarstvo, za kafer1 naj se zanimajo zainteresij ni ljudje. Na vsak način bi morali ljude, ki nimajo selja do šole in nimajo v-za poučevanje, zapustiti 51 sedanji stan. Naše mu*' zahtevajo zato, da se 11 otroci v šoli učijo in zarW:-a tega postavljajo šolskim ' ^ stem to vprašanje. Za pri dnje šolsko leto, naj šo* oblasti poskrbijo, da bo P° resnejši, kot je to že v trt ciji slovenske pedagogike-ši otroci se morajo nekaj 1,1 J A ■ čiti, ne pa gojiti drugim V1L°0: lahko ve, za katere poskrbijo. sKk Motiv iz saharske puščave N p. M' Ni; Nt Jo Vii", UREDNIŠTVO IN UPR iVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠI EV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV m Pomen Ridgwayevega obiska na Goriškem Torej gen. Ridgway je obi- beni izmed zadnjih sej ga ni skal tudi Goriško. Kot po osta- niti z besedico omenil, lih deželah, tako so ga tudi pri Vse to potrjuje, da se ti vo-nas spremljali le podrepniški 1 ditelji zavedajo ljudske neje-generali, «sceltami» in druge so- volje zaradi obiska tujega ge- Zaključne ocene dijake] slovenskih srednjih šol v Gori1 be bo moralo nastati jezero | zov? regulacijo Nila. Najvaž pota! Bomo videli, če boš kon-, nejši je jez p i Asuanu, visok 4v žno govoril!» in dolg I960 metrov, ob katerem Z njim s-g bili tudi. drugi ! /e nastalo jezero .5S0 kvadratnih udbovski agenti, ki so, se re- kilometrov. Jez pri Senarju, zgražati in poigravali s samokresi. len na področju egiptskega Su- Na koncu sem se naveličal «telovadbe». Postavil sem sé ob zid in odločno izjavil, da ne nadaljujem. Tistega dne se HIMMLER: Priznavam, da si večji mojster od mene, zato ti podeljujem moje krvavo odlikovanje. (Po «Novi Borbi») TITO: Gospodje, ali vas zanimajo moje izkušnje? — Evo, te formule se poslužujem. dana, omogoča namakanje obširne planjave, ki služi za pridelovanje riža, bombaža in drugih tropiinih rastlin. Vseeno pa je nilska dolina tud' po izgradnji teh jezov ostala o-zek trak namakane zemlje vzhod- rodne kreature. Ljudstvo, zlasti delovno ljudstvo pa je povsod njegov obisk sprejelo z ogorčenjem in s protestnimi stavkami. nerala, in da noče ničesar slišati o morebitnih vojnih avanturah. Povsem- jasno je, da se ljudstvo goriške pokrajine dobro Reakcionarni časopisi so ob zaveda pomena, ki ga ima o-tej priliki med drugim pisali, 1 bisk gen. Ridgwaya tik ob juda si je Ridgway ogledal «aD- goslovanski meji; zaveda se, da surdne» meje z Jugoslavijo. Kako je generalu-kugi mar za te meje pa nam zgovorno potrjuje vest, ki jo je priobčil «Giornale di Trieste». «Na sprejemu v Vidmu so nekateri italijanski generali Ridgwayu slikali «absurdne meje», tako piše «Giornale», toda Ridgway nega dela puščave, medtem ko se j je ostal pri tem brezbrižen. Ko ie zelo malo napravilo za to, da : pa so mu poročali o prometnih se omogoči izkoriščanje njenega zvezah z Jugoslavijo, si je pazljivo -beležil vse, kar so mu povedali». važnejšega dela Ze sama geološka struktura Sahare svetuje rešitev poglavitnega vprašanja, t. j. namakanja. Zemeljske plasti, ki tvorijo Saharo, se dvigajo na več krajih; v teh točkah prihajajo podzemske vode, sledeč upognjenosti plasti, skoraj do površja, kar omogoča nastanek artezijskega horizonta. V primeri z drugimi velikimi puščavami ima Sahara precejšnje število oaz, ki jih je človek že v daljni davnini uporabljal. V času starega Egipta, 2000 let pred našim štetjem so že poznali 250 metrov globoke artezijske vodnja- Spreje-mu, ki je sledil na go-riškem- gradu, torej tik ob jugoslovanski meji pa novinarji niso smeli prisostvovati. Niti goriški prefekt in niti župan nista prisostvovala razgovorom na gradu. Mnogo šuma je zbudilo v Gorici dejstvo, da se sprejema ni udeležil goriški .-pokrajinski predsednik odv. Culot. In vendar uživa ta mož veliko zaupanja v vodstvu krščanske demokracije. Niti. župan ne mara govoriti to pomeni konkretno utrditev strateške povezave med De Gasparijem in Titom.. In tega ne bo moglo izpodbiti niti demo-kristjansko niti titovsko časopisje. Demokristjani in titovci dobro vedo, da je vse govoričenje o «absurdnih mejah» le navadna farsa, s katero, vsaj tako upajo, je mogoče še nadalje goljufati javno mnenje ter z njo razdvajati tu živeča naroda. NA GIMNAZIJI-LICEJU SO IZ- kuc Mirko, Sfiligoj Lionello-Savo, DELALI: Stigari Branko, Tomasino Roman; IV. razr. glmn.: Beltram Lili- Brumai Irene, Budihna Anamarija jana, Bratina Lea (odličnjakinja), (odličnjakinja), Canciani Savina, Colja Josip, Paulin Kazimira, Ri- Gradina Ivanka, Lavrenčič Ada, javec Marija, Stigari Boris. ; Lavrenčič Marija, Lavrenčič Mi- Dijaki V. razr. gimn. polagajo lena, Levpušček Ana, Lutman E-sedaj sprejemni izpit v I. razr. Inteuven eij a za družine v Lazareta ke. Prebivalci Sahare so že pred 0 Ridgwajevem obisku, Na no- Svetovalec Posoške demokratične enotnosti v pokrajinskem svetu za Goriško, tov. Reietto je v soboto poslal predsedniku omenjenega sveta posebno pismo, v katerem se zavzema za rešitev vprašanja stanovalcev, ki so nastanjeni v vsestransko neodgovarjajočih prostorih v -Starem in Novem Lazaretu v Tržič-u. liceja; izid tega -izpita bo objavljen kasneje. I. razr. liceja: Blažič Oskar, Bratuž Andrej, Bregant Dimitrij, Erraco Franko. II. razr. liceja: Bregant Marjan, Cuoin Konstantin. i Dijaki III. razr. liceja bodo v prvi polovici julija polagali maturo; izid bo objavljen po končanem i-zpitu. NA UČITELJIŠČU SO IZDELALI: I. razr.: Bednarik Amalija, Del-pin Gabrijela, Logar Alojzija, Petroni Lavra, Polh Majda, Roji-c Vanda, Štrukelj Franka. II. razr.: Boneta Ivanka, Calli-garis Antonija, Ferletič Marija (odličnjakinja), Grauner Elda, Makuc Iermini.ia, Mozetič Milena, -Petejan Majda. Hvala Marija, Tom-sič Vanda, Vižintin Ana. III. razr.: Bednarik Teodora, Benedetti Filibert, Gomišček Marija, Jalen M'ajda, Jelen Jožef, Lagovič Vekoslava. Novi Lucija, Visintin Ana, Vončina Sonja. Dijaki IV. razr. bodo v prvi polovici julija polagali maturo; izid bo objavljen po končanih izpitih. NA NIŽJI SREDNJI SOLI SO IZDELALI: S PETKOVE SEJE OBČ. SVETA V GORICI da Pacorini ca, Rijavec Marija, Dijaki III. razr. polagajo ll v&čjj nižji tečajni izpit; izid tega j Vj5 bo objavljen kasneje: 1 " (Nadaljevali bomo prihodki j.,A Komunistični svetova* zahtevajo vodovod za Osla'1 I. razr.: Černič Dušan, Cerno Viljem (odličnjak), Culetto Ju- v njem. vouiicujan/, guicluw u vi- lijan, Komel Franko, Leban Sergij, Muženič Fidelij, Paulin Ivan, Sir-ca Franko, Sussi Emidij, Tul Idle, Visintin Emil; Berlot Silva, Ferletič Flavija, Frandolič Ado-rina, Gravner Ida, Marušič Elda, Miikulus Koštanca, Pa-cor Jožica, Paoletti Zlatka, Saksida Lejla, Šuligoj Tatjana, Tommasi Marija Mihaela. II. razr:: Bandi Danilo, Bednarik Joško (odličnjak), Brauč Renat Bregant Marko, Breganti Anton, Cotič Vir-gil, Culetto Marjan, Erzetič Kornelij, Jarc Jožef, Ma- GORICA — Pretekli petek je gori-ški -občinski svet ponovno razpravljal o občinskem proračunu za tekoče finančno leto. V imenu komunističnih svetovalcev je tov. Batti ponovno kritiziral številne postavke o-menjenega proračuna. Predvsem je kritiziral -one, ki teže za tem, da čim bolj prizadenejo revnejše meščane, zlasti z neprimernim in neodgovar-jajočim obdavčenjem, ki je letos silno naraslo. Naši svetovalci so se tudi na tej seji zavzemali za to, da bi bili izdatki za javne naprave • sorazmerno porazdeljeni med vsemi predeli občine, tudi med okoliškimi frakcijami, ki so obljudene predvsem po Slovencih in na katere občinska uprava cesto pozablja. Med drugim so svetovalci za, htevali, naj se postavi vodna pipa na trgu v Pevmi Apelirali so tudi na naj uresniči načrt vv- za Oslavje oi°! Z-ahteV; tudi napeljavo vodo vo1 Lečnik in Gradišk-uto. V zvezi z zahtevo P° ‘\ nji novega pokopališča v mi, je bilo zagotovljenih '> bo gradnja v kratkem P. ter da bo obenem ure j6,1 kopališče v Podg-ori, Nadalje se je na seji r A V-1' ljalo o drugih manj vprašanjih. Naj na tem 'jf omenimo le kritiko, ki i0 nesli številni svetovale* d-r zi z odloženo gradnjo ^ nega zavetišča za staraj- -ŽS : veliki cesti, ki teče iz Ljubljane proti I n6 ÌU, stoji v majhni vasi že blizu kranjsko. ' v ferske meje velika dvonadstopna hiša, l(, katero se menda oko vsakega potovalna, .. Prihaja mimo, ozira z nekakim začude-8 l6rn, češ, kaj hoče ta obširna stavba v rertlotni> divji dolini? Dandane-s poslopje v strici, nima nobenega pomena na tem me-' Ves promet se je preselil na železno 'est0 v Savski dolini. Domače industrije V6_.razširjenih obrtov, ki bi potrebovali v.clih prometnih sredstev, tukaj ni in $K°ko gorovje, ki spremlja cesto ob obeh - arieh, priča s svojim sivim skalnatim - 2e °°čjem, da je zadnji važni del premorii3 Prebivalcev te doline, gozd in les, že >1 iz nje. tŽ Prometom in z lesom je izginilo tudi s^§ostanje prebivalstva oto cesti: koder ij, 'stavi nova hiša, vedno je le borna koča, u Pialo je boljših izjem' -med njimi; stare «Vho __ -- __1. 1-111. 1.___ v ,vbe pa so ali bodo v malo letih le raz-^ lne ,tožne priče vedno veljavnega zako-tj,’ se mora mali klanjati velikašu, da 1 lokalni ali zasebni interes izginja ed velikim, splošnim interesom. Poslopje, o katerem smo zgoraj iz-je Sovorili, je taka priča. V dve nadstropji ^dano in z opeko krito. A danes na sleni več robnikov, pod topom je od-Ves omet iu široke vlažne lise, ki se fe ni dg na čelu in nad oboki, pričajo jasno, Sedanjemu gospodarju ni moči ali ni Za to, primerno vzdrževati poslopje. V fern nadstropju so okna večinoma pobita t»ij1.eseni okvirji so trhli, tam gori očitno koijT ne stanuje; iv prvem pa je videti ne-toVo 0 novih popravil, toda vse le tako su-dg ’ slabo tesano ali na debelo ometano, kej. . °ra vsakdo soditi, da se je zgodilo le, ie 'bila skrajna sila in potreba, in da se z«v, °valo le, kar najmanj je bilo moči. »ie: Sredj dvorišču pred hišo stojita dve lipi, med njima pa ‘kamnita miza, nag- 6os"k ,na stran, tako, da ni moči kozarca ijjjj vUi nanjo, da ne bi zdrknil na tla. s^arl in ravni in, ko bi ne bili tako itedglf^ieno obsekani, da sta slični cvetno-co, ^S’kima butarama, delali bi krasno sen. ^Wa'1 sai ni nikogar, da bi se senčil pod *9o, ■ Celo trudni popotnik, ki pride mi-k 1-6ne dalje; Jeraj je prepust in presa* moten in celo gosta, temno zelena trava, krijoča široko, do ceste segajoče dvorišče, in ki raste rada na starem tlaku, 'katerega je ugladila in potem zapustila človeška noga, privabiti ne more nikogar, da bi zlek nil na nji trudne ude. Tako je dandanes. Pred štiridesetimi leti pa je bilo drugače. Stransko gorovje po vsej dolini je bilo temno zaraščeno s smreko in borovjem. Po veliki cesti se je čulo dan za dnem, uro za uro ropotanje težkih tovornih voz, kričanje voznikov in vesel glas roga, katerega rdeče opravljeni postiljon ni dal od ust, češ: «pošta je prva, ogni se s tira». Pa tudi poslopje, o katerem smo gori pripovedovali, lipi pred njim, dvorišče in vse okrog, je kazalo drugo lice. Tedaj je bila tu velika krčma, kjer so zlasti tržaški vozniki radi prenočevali. Hiša sama je bila v najboljšem stanju, na desni in levi strani obširnega dvorišča so se raztezali prostorni hlevi, spodaj ob cesti pa lepo ograjen -vrt; pod 'košatima lipama pred hišo krog široke kamnite mize pa so sedali ob vročih poletnih dnevih vozniki, potniki in trgovci ter se krepčali pri dobri kapljici, ki jo je točil vsem voznikom od Trsta do Dunaja poznani in čislani krčmar 'Topolščak. Vedeli so, da je tam vse dobro spravljeno, ljudje in živina, in tudi 'končni račun ni prehud. Gospodar sam je imel okoli petdeset let, bil je širokopleč, srednje, skoraj bolj majhne postave, okroglega, rdečeličnega obraza, vedno do čistega obrit, opravljen na pol gosposko, na pol kmetsko, in v vsem svojem ravnanju gibčen in uren kakor mladenič dvajsetih let. Miklavž, ali «gospod Topolščak», kakor so ga nazivali tujci in tudi gospoda iz bližnjih uradov, dasi ravno so ga domači kmetje, ki so ga poznali od mladih nog, vedno le tikali, je bil vdovec. V mladih letih je prehodil nekoliko sveta, naučil se nemškega in italijanskega jezika, po očeto- vi smrti pa je prevzel domače posestvo, se oženil in po svoji pridnosti in sreči postal kmalu eden najimovitejših posestnikov svojega okraja. Od otrok mu je ostal edini sin, drugi trije so pomrli in pred malo leti še žena. Odslej mu je pomagala sestra, tudi že priletna, pri gospodinjstvu, sin Andrej pa je Obiskoval že višje šole v Ljubljani. Bilo je lepega poletnega popolne, ko je zadonel od zahodne strani doline, po kateri se vije velika cesta mimo Topolščaka. tenek glas poštnega roga, naznanjajoč ob tem nenavadnem času, da se bliža poseben voz ali «extra pošta», kakor so dejali domačini. Krčmar Topolščak je bil tega glasu vedno vesel, kajti vedel je, da od potnikov, ki se poslužujejo lega prevoznega sredstva dobi kaj več, in zato je tudi danes pritekel na dvorišče in čakal pod lipama, kaj mu pripelje naznanjeni voz. Bil je še doli pod klancem; preko katerega ni mogoče drugače nego korakoma. «Bode pa že spet kaj — zate, Miklavž! se oglasi eden izza mize, kjer so sedeli trije pivci, očitno domačini. Govornik je bil majhen, suh moiič, zarjavelega, skoraj črnikastega obraza in že postaran, a izpod košatih obrvi mu je zrlo dvoje majhnih svetlih oči tako živo in zvito, da sta dajali neznatni osebi lastnika nekaj čisto posebnega, «Ej, Tomsž, saj tudi tebi včasih kaj pripade!» zavrnil je krčmar malo porogljivo. «Kako pa je bilo tedaj, ko si onemu pozabljivemu Francozu toliko časa roko pod nos molil, da si imel kmalu več v mošnji nego on?» «Tebi pa ni treba rok moliti, Miklavž; ti kar pišeš, prijatelj, pišeš s kredo na mizo pa ti lete dvajsetice nanjo,'in še mar ti ni, se-li Francoz ali Tržačan ali najsibo. kdor hoče, kislo drži ali ne! No, le čakaj. Topolščak! V nekaj letih, pravijo, bo železna cesta tam doli za Savo gotova, potem boš pa vesel, če bo Piškurjev Janika vsake kvatre dal pri tebi za polič tekpovca». «Ti boš pa hotni za bebom, kakor kobila za deteljo! zagodrnjal je krčmar malo nejevoljno. Opomin na železno cesto mu ni bil prijeten. V tem je že pridrdral težki poštni voz, katerega so vlekli štirje konji; prvi par je vodil jahač, ki je sedel na vajetnem konju, drugega pa postiljon z visokega sedeža; leta je že od daleč migal z bičem v znamenje, da se vez tu ustavi. Topolščak je hitel k vratom, da pomaga prišlecem izstopiti; a poštni spremljevalec, ki je sedel v vozu, mu je namignil, naj počaka. «Bolnika imamo, ne vem, kaj bo z njim!» je pristavil. Krčmar pokliče sestro Uršo in tudi Tomaž, ki je doslej le radovedno gledal semkaj izpod lipe, se je pridružil. Vzdignili so pQ'Starnega, bledega gospoda in ga odnesli v vežo. Bolnik je bil tako slabo,en, da ni mogel stati, niti sam sedeti ter je venomer pokašljeval in tiščal robec na usta. Rdeče lise na robcu so pričale, da se mu je bila ulila kri. «Po gospoda pošljimo, po gospoda — umrl bo!» je stokala Urša. «Molči, molči,» je zavrnil Topolščak. «Po. čakaj, ga bc-li hotel -gospoda ali ne!» Hotel je še nekaj pristaviti, toda pogled na prestrašeno lice tujčevo mu je vdal misel, da on morda ume slovensko in ni se bil zmotil. «Po zdravnika pošljite», je šepnil potnik šiloma, «in postelj, postelj mi pripravite!» Po zdravnika poslati ni bila tako majhna stvar. Na Vranskem in na Prevojah, kjer je stanoval po eden, je bilo z vozom poldrugo uro. Pa Topolščak ni dolgo pomišljal. Z vranskim padarjem — kakor so ga imenovali po dolini — sta bila prijatelja; poslal je takoj hlapca z urnim konjičem tja. Med tem pa so bolnika spravili v čedno sobo v drugem nadstropju in postiljon je prinesel več težkih kovčkov za njimi Tomaž mu je pomagal. «Brez groša pa. nj ta dedec,» je šepnil na stopnicah, «ker vozi toliko s seboj; pa še tako težko je vse, tako polno; od kod pa je? (Nadaljevanje prihodnjič) za žično ograjo. Njihova pisma, ki jih pošiljajo svojim staršem v dežele ljudske- demokracije in ki so polna žalosti, dokazujejo, da ti mali suinji iive v nevdržljivo telkiii življenjskih pogojih. «Prvič, nimamo dovolj kruha -- sporoča Sofija Celovška — drugič, nimamo oblek. Nimamo niti ene obleke. Uh, da bi samo videli, v kakšnem žalostnem stanju se nahajamo!» Deset do dvanajst let stare dečke in deklice titovci uporabljajo za prisilno delo; silijo jih, da za košček kruha in krožnik črvivega boba nosijo kamenje, kopajo zemljo in opravljajo vsa mogoča težka dela. Zaradi najmanjšega protesta nadzorniki surovo pretepajo mladino, jo zapirajo v kleti, morijo z lakoto. O strahotah in mučenju, kateremu so izpostavljeni otroci, tako piše Fotiade Todoros svojemu stricu: «Stric, živim v izgnanstvu v Srbiji. Mučijo nas, da bi nas prisilili delati...» Kakor hitlerjevci, ki so s silo germanizirali otroke iz Sovjetske zveze, Poljske, Češkoslovaške in drugih dežel, kakor ameriški rasisti, ki skušajo izbrisati iz spomina sovjetskih otrok vsako predstavo o domovini, tudi titovski zločinci uporabljajo slične metode teh rabljev, da bi prisilili grške otroke, da pozabijo materin jezik. Titofašisti s silo raznarodujejo otroke in jih silijo, da govore srbski. Težko si je predstavljati, kakšno strašno bodočnost pripravljajo otrokom beograjski rablji. «Nam, malim deklicam so rekli da gremo v Sent Vid — piše svojemu očetu Sultana Fitiadi — zato smo se uprle. Oni so zvečer prišli s policisti. Papa, nisem uspela da preštejem policiste. Bilo nas je 58. Najprej so nas potisnili d kot in potem začeli pretepati; lomili so nam roke, tepli po glavi Od udarcev so nam počrnele noge. Ker se nismo hotele postaviti v vrsto, so nas s silo vrgli v tovorni avto, ne ozirajoč se pri tem na naše solze». Takšnih pisem je mnogo. Teh pisem malih sužnjev ni mogoče Citati, ne da bi se človek jezil. Otroci prosijo v pismih, da se jih reši iz titofašističnega ujetništva. Titovski zločinci se ne ozirajo na uradne zahteve staršev, ki hočejo, da jim jugoslovanska vlada vrne otroke. Beograjski oblastneži sodelujejo z grškimi monarho-fašisti.. Smatrajoč otroke grških patriotov kot talce, so jih titovski zločinci že mnogo predali atenskim oblastem. Nedavno so bile grškim mo-narho-fašističnim oblastem predane štiri skupine otrok. 16. marca pa je bila odpravljena v Gr- čijo peta skupina otrok grških patriotov. Zločini, ki jih vrše titovci proti grškim otrokom, so izzvali veliko vznemirjenje v vrstah naprednega človeštva, ki ne bo odpustilo titovcem tega podlega zločina! L. KOZMODEMJANSKAJA Brez zavijanja To se je zgodilo 15. maja t. 1. v britanski spodnji zbornici. Vstal je konzervativni poslanec Cyril Osborne, borzni agent in lastnik večjega števila tekstilnih tovarn in začel govor, s Katerim je nemalo prestrašil svoje kolege. Dejal je, da se je za Veliko Britanijo in ZDA pojavila velika nevarnost in da je zato treba p odvzeti primerne ukrepe, ki naj jo čimprej odvrnijo, ker bosta drugače obe deželi pahnjeni v veliko nesrečo. Pozival je tudi, naj se čumprej sestavi «načrt» za odvrnitev te nevarnosti. In končno, ko je že vsem poslancem zastala sapa, je Osborne dejal, da bo ta nesreča na-valila na Anglijo in ZDA, če se bodo mednarodna vprašanja... mirno rešila. Osborne je dejal, da se bo pojavila v primeru pomirjenja v svetu največja 'kriza v zgodovini Anglije in da je zato treba napraviti vse, da se to prepreči, t. j. da se začne izvajati načrt borbe proti «gospodarskim posledicam pravega miru». Istega dne je minister Hopkins v odgovorih zagotovil spodnji zbornici, da «ne verjame, da bi se mogla pojaviti situacija, o ka teri govori poslanec Osborne». Vsekakor je sedaj jasno, kdo se boji .miru kot hudič blagoslovljene vode in kdo nima nobenega interesa, da bi v svetu prišlo do pomiritve in do rešitve vseh spornih vprašanj. Kako naj ljudje zdrave pameti verjamejo zagotovilom Trumana in Churchilla, da se oborožujejo le v obrambne sv-rhe, ko jih njihovi poslanci na kolenih prosijo, naj ne dopustijo, da bi se pojavila «nevarnost miru»? NASVETI BRALCEM V. S. DOLINA: — Slišal sem, da nameravajo ustanoviti v Bo-Ijuncu središče za umetno oplojevanje živine. Ali je to oplojevanje naravno in primerno? ODGOVOR: — O tem vprašanju se je že mnogo razpravljalo, govorilo in pisalo. Posebno v današnji dobi, ko so silno razširjene spolne bolezni živine, je umetno oplojevanje zelo koristno in potrebno. Zato ni treba imeti do tega nikakih predsodkov. O tem vprašanju smo priobčili poseben članek v našem listu z dne 26. januarja t. 1. (Ce lista nimate na razpolago, ga lahko dobite pri naši upravi, odnosno na uredništvu v ulici Montecchi, 6 II. nadstr.) S. H. OPČINE: — Prosim vas, da bi me seznanili z receptom za pripravo Orehovca. ODGOVOR: — Sedaj je najprimernejši čas za pripravo Orehovca. Naberite kakih 10 orehov, zrežite jih na drobne kosce, stresite v kompotno steklenico, nanje pa nalijte 1 liter dobrega žganja. Da bo Orehovec imel še boljši okus, p. idenite par nageljnovih žbic, skorjo cimeta in nekaj muškatovega cveta.. Nato postavite zamašeno steklenico za približno 15 dni na sonce. Medtem steklenico večkrat potreste, da se dobro premeša. Nato skuhajte 1/4 kg sladkorja v 1/4 litru vode in ko je ohlajeno, primešajte žganje, v katerem so se močili orehi. Žganje precedite skozi pnteno krpo. Tako dobite prav dober domač orehove«. Ta je zelo dober in lahko rečemo zdravilen, povrh tega pa je tudi poceni. N. N. IZ BOLJUNCA — Rada bi se izučila za otroško vrtnarico, pa ne vem, kje je taka šola. ODGOVOR: — Metodične šole za otroške vrtnarice v Trstu nimamo. Za nas pride v poštev samo tovrstna zasebna šola v Gorici, ki ima seveda pravico javnosti. Točnega naslova pa zaenkrat nimamo. Zaključna slika s šolske piiieditve na Kontovelu m TAM. DOKTORSKA «POZABLJIVOST» — Gospod dr. Mirco Adami, titovski kandidat v dolinski občini je torej pogorel, in kar... dvakrat. Prvič kot bodoči župan in drugič kot svetovalec. Kaj se hoče, tako smolo imajo lahko samo dohtarji, ki zaradi prevelike «učenosti» v določenem trenutku «pozabijo» celo na ime lastnega očeta. To se 'je namreč pripetilo dr. Adamiju, ki si je preskrbel listine, na katerih se je kar nenadoma pojavil popolnoma drugi oče — Friderik. Kar čez noč je postal Adami Friderik od Friderika, očeta Franca pa je baje nekje pozabil, kot oče, ki je šel k velikonočni spovedi skupno s sinom, pa ga je pustil za plotom... Kaj bi se torej skliceval na poitalijančevanje priimka in jašistične zakone, kar vse skupaj nima nobenega o-pravka z zadevo. Res je, da je fašizem pačil slovenske priimke, vendar pa nam ni znano, da bi komu prekrstil očeta. Ce je bil, n. pr. oče Francesco je tudi živel 'in umrl kot Francesco in nikomur se ni sanjalo, da bi ga spremenil v Federico. Sicer pa se taki očetovski «preporodi» iz Franca v Friderika lahko pripetijo samo «učenim glavicam», ki se jim zdi preveč poniževalno, da bi prišle k občinskemu tajniku in izpolnite zakonske predpise glede dokaza pismenosti. GLADOVNA STAVKA V BORŠTU — Nekateri titovski in liparski voditelji v Borštu so iz same žalosti ali morda tudi «ihte» stopili takoj po volitvah v gladovno stavko, ki so jo omejili tokrat samo na uživanje kruha. Nič več ne zahajajo v pekarno po kruh. Ne vemo sicer koliko časa nameravajo vztrajati v tej stavki, ki po drugi strani ne zbuja v vasi prav nobenega zanimanja. Indijski fakir Reikan, ki se je dal zapreti v stekleno krsto in hoče prekositi vse rekorde v glada-vanju, je vsekakor bolj zanimiv in praktičen od tistih par bor-štanskih tito-liparskih «fakirjev». KAJ PA NJEGOVA «TOPOLINO»? — Titovski «novinar» pri «Primorskem», ki se podpisuje z D. H. in še do danes ni našel toliko korajže, da bi svoje «umotvore» podpisal s polnim imenom, se kaj rad zaletuje v tov. Goluboviča in druge jugoslovanske polit-emigrante ter jih pita s «karierizmom». Ker že hoče govoriti o karierizmu, pa naj bi povedal, kako je prišel do lepega osebnega avtomobila znamke Fiat, mod. 500 z evidenčno tablico TS 10772. ' TO SO VAM DOBRO INFORMIRANI — «Primorski dnevnik te stalno in hitro obvešča o vseh dogodkih v svetu» — s tako reklamo si skuša slovenski «Piccolo» pomagati na noge. Kakšne so njegove prave zmožnosti «obveščanja» pa nam dokazuje že sam kratek komentar v članku o koloradskem hrošču, ki je bil objavljen prav v isti številki, kjer pravi, da bi morula VU uzakoniti obvezno borbo proti koloradskemu hrošču. Tako dobro so pri «Piccola» obveščeni, da še danes ne vedo za obstoj ukaza št. 26, ki ga je izdala VU 11.12.1948, na podlagi katerega je zatiranje koloradskega hrošča obvezno. Mislimo, da bi bil vsak komentar odveč. Protikomunistična histerija talarjev Skoraj v vsaki številki našega časopisa «Delo» čitamo, kako se po raznih vaseh slovenski duhovniki spuščajo v odkrito propagando proti delovnemu ljudstvu. Tako smo tudi pri nas v Stivanu imeli priliko slišati «dušnega pastirja», kako je s prižnice izražal svoje veselje ter se čutil presrečnega, ker v nabrežinski občini niso zmagali komunisti, češ da bi v nasprotnem primeru veliko gorje zadelo vaščane, občane in njega samega. V svojih pridigah je g. župnik večkrat napadal posamezne osebe in, čeprav jih ni poimensko imenoval, je bilo vsem jasno, da misli na kandidatko K. P. Krošelj Cito, češ, da ima res lep glas, a da njemu osebno ne ugaja, čeprav poje že nad 20 let v cerkvi in jo vsi ljudje spoštujejo. Tako se je torej onemogočilo sodelovanje tov. Gite Krošelj v cerkvenem zboru iz čisto navadnega nečastnega politikantstva. '////////S//////////S///////////////'////////////////////////////// DELO SVEČANA PROSLAVA ANTIFAŠISTIČNIH ŽRTEV V RIŽARNI Enotno fašizmu zoperstavimo se in vojnim načrtom Povorka iz trga Garibaldi do Rižarne - Govora tov. Bidovca in tov. Alessandrinijeve . 'Letošnja proslava mučenikov Rižarne, ki jih je nacifašistična zver pepelila v bojazni, da ne bi celo njihova mrtva trupla predstavljala znak odpora, je bila veličastna manifestacija protifašistične odločnosti, miro, ljubnosti naših ljudi, resno svarilo vsem, ki obnavljajo metode nacizma. Dolga, molčeča, povorka se je sestavila na trgu Garibaldi in se podala v Rižarno. Ljudje, ki so se je udeležili, so nosili desetine in desetine vencev, ki so bili najboljši dokaz, kako se naši ljudje spominjajo svojih junakov, padlih, mučenikov, kako se oddolžujejo njihovemu spominu, kako ne bodo dopustili, da bi se ponovile grozote druge svetovne vojne in kako bodo budno pazili na svoj najdražji zaklad: na življenje. V Rižarni je tov. Marija Ba rut-Karleta po nastopu godbe Rinaldi in pevskega zbora «Velesila», ki sta zaigrala, odn. zapela himno «Žrtvam», svečano otvorila proslavo in podala besedo prvemu govorniku tov Stanetu Bidovcu, ki je v svojem kratkem nagovoru proslavil mučenike Rižarne in se spomnil 11. obletnice hitlerjevskega napada na Sovjetsko zvezo, kateri se imamo zahvaliti, če danes lahko še živimo, če je bil nacifašizem strt. Dejal je, da so se našli ljudje, ki nadaljujejo delo nacistov, morijo ljudi, se poslužujejo najogab-nejših sredstev. V Jugoslaviji so zrasla taborišča, v katerih hirajo desettisoči ljudi; v Koreji se po taboriščih morijo ujetniki, medtem ko se uporablja bakteriološko orožje proti prebivalstvu. Tov. Bidovec je pozval na enotnost proti fašizmu italijanskega jugoslovanskega ali kakršnega koli izvora; razkrinkal je titopenden-tistično kliko, ki si lasti naziv antifašizma, medtem ko je sodelovala s fašizmom, z veseljem in hlapčevstvom sprejela naciste in danes prav tako hlapčevsko služi Amerikancem in Titu. Prof. Ad a Alessandrini je v svojem lepem in učinkovitem govoru, kateremu je zbrano občinstvo sledilo z velikim zanimanjem, orisala položaj, ki je nastal, od kar so drugi ljudje začeli prevzemati dediščino Hitlerja in Mussolinija in z istimi metodami izvršujejo vne-bovpijoče zločine proti človeštvu. Prof. Alessandrini je dejala, da so danes antifašistične in miroljubne sile močnejše, ker so se združile, ker predstavljajo mednarodno silo «brez orožja, ki bo premagala orožje». Padli ne smejo preklinjati žive. Zato pa se morajo vsi ljudje upreti vsakemu poskusu, da bi se sprožila nova vojna, ki ne bi prizanesla nobenemu. Govornica je poudarila, da se mora prav v Trstu ustanoviti široka fronta proti fašizmu, ki se v tem mestu pojavlja v stari Mussolinijevi in v novi Titovi obliki. Nato je orisala veličastno borbo, ki jo narodi sveta vodijo proti imperializmu, za ohranitev miru. Pozvala je vso ljudi, naj zahtevajo konec vojne na Koreji in obsodijo uporabo bakteriološkega orožja. Na koncu svojega govora je ponovno posvarila pred faši- stično in vojno nevarnostjo in poudarila važnost protifašistične in miroljubne fronte „ Trdnjava" se je zrušila Naše trditve, da je vsak glas, ki bo oddan za tito-liparske liste, glas za Tita, to je plebiscit za priključitev slovenskega podeželja k Jugoslaviji, so skušali titovci v volilni kampanji na vse načine pobijati. Po volitvah pa so se popolnoma razkrinkali in to nam najboljše dokazujejo njihove izjave, ki so jih dali prejšnji teden nekaterim vaščanom iz Boršta. V Borštu so namreč titovci odbili kar 14 dovoljenj za nedeljski izlet v Postojno, čeprav je delalo vse njihovo slovensko in italijansko časopisje za ta izlet naravnost hrupno reklamo, ki je skoro prekašala ameriške reklamne šlagerje za Coca-Colo. Ko so jih presenečeni vaščani vprašali za vzroke teh nepričakovanih omejitev, so jim dali titovski podrepniki dokaj značilen odgovor in sicer, da ne morejo dobiti dovoljenja, ker so volili proti Jugoslaviji. In prav tu je titovski osel zdrknil na led. S temi izjavami in ukrepi so titovci torej, čeprav nehote, priznali, da so bile naše trditve pravilne. Kdor je volil proti Titu, je postal «nezanesljiv». S svojim postopkom proti izletnikom iz Boršta, pa so titovci sami potrdili, da je v tej vasi, ki so jo vedno Veselici v Dolini in Rrižn Jutri 29. t. m. od 17. ure dalje bo v gozdiču pri Dolini velika ljudska veselica, ki jo organizira krajevna sekcija KP kot proslavo zmage na volitvah. Govorila bosta tov. Karel Siškovič in Giorgio Jaksetich. Na sporedu je nastop pevskih zborov in godbe. Sledil bo ples. Poskrbljeno bo za pristno domačo kapljico in druge pijače ter mrzla jedila. Avtobusi vozijo v Dolino z naslednjim urnikom (iz avtobusne postaje v Trstu): ob 112.30, 13.15, 14.30, 15, 1-6, 16.30, 17 in 18.10. Ob 14. in 16.15 pa vozi avtobus samo do Domja. Danes ob 18 bo otvoritev Velesejma V nedeljo 29. t. m. ob 16. uri na tradicionalni praznik Sv. Petra in Pavla priredi Prosvetno društvo iz Križa koncert. Na ta tradicionalen praznik je vabljeno vse domače prebivalstvo. Koncert, ki ga bo izvajala domača godba bo na Križadi. Po koncertu pa bo smatrali kot tito-liparsko trdnja- P'es in prosta zabava. Pre-vo, precej «nezanesljivih». «Trd- skrbljeno je za dobro domačo njava» se je torej zrušila! kapljico. Danes 28. junija ob 18 se bo otvorii Tržaški velesejem, ki se bo zaključil 13. julija. Letos bo občinstvo lahko obiskalo Velesejem takoj po njegovi uradni otvoritvi. Kot smo že zadnjič pisali, je letošnji Velesejem boljše organiziran, ker bo imel razstavi kave in lesa, t. j. dveh artiklov, za katera se naša trgovina zelo zanima. Tudi obrtniška razstava bo resnejša, ker jo prireja ustanova, ki se je v takih rečeh specializirala. Naša dolžnost je, da objektivno priznamo vse, kar je bilo storjenega za izboljšanje tega važnega faktorja naše trgovine. Istočasno pa je tudi naša dolžnost, da podrobneje kritiziramo vse pomanjkljivosti, ki ovirajo razmah Velesejma in zožujejo njegov pomen in njegovo delovanje. Predvsem moramo ugotoviti, da prostor, odrejen za Velesejem ne odgovarja njegovim potrebam. Ce objektivno gledamo na to dejstvo, prihajamo do ugotovitve, da to ni Velesejem, marveč... «Malisejem». Mislimo, da bi ob- PO ZASLUGI KOMUNISTIČNE UPRAVE Tudi Rotac bo Imel v kratkem elektriko Tudi Botač, najmanjša vasica, ki leži v skrajnem predelu dolinske občine, bo imela v doglednem času električno raz. svetljavo. Ta vest bo nedvomno zelo razveselila prebivalce malega naselja,. Demokratična občinska uprava si že par let stalno prizadeva za uresničitev teženj te male vasice. Končno je v svojih prizadevanjih tudi uspela. Urad za elektrifikacijo pri inšpektoratu za javna dela je te dni zagotovil, da je že nakazana potrebna vsota za napeljavo elek. trike. Dela za napeljavo, ki jih je prevzela družba SVE-M, se ■začnejo te dni. S tem je komunistična upra-va dolinske občine udejstvila že eno točko volilnega programa, ki ga je naša lista pred. ložila na zadnjih volitvah. Da bodo ime'e sedaj vse vasi dolinske občine elektriko, je naj. prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta v Dolini, na kateri je verifikacijska komisija ugotovila, da omenjeni nima vseh dokumentov v redu. Iz akta, ki je bil sestavljen in overovljen pred notarjem je razvidno, da je Adami' Friderik sin Friderika. To seveda ne drži. kajti na anagrafskem uradu je zapisano, da se njegov oče imenuje Franc. Se danes ne moremo razumeti, kako to, da se brihtni doktor ni zavedel te napake pravočasno. Se otrok, ki hodi v osnovno šolo zna razločiti ime Franca -od Friderika. Pa to še ni vse. Zakon določa, da mora vsak izvoljeni svetovalec v roku 1-0 dni po izvolitvi dostaviti občinskemu uradu potrdilo o pismenosti, t. j. šolsko spričevalo; če pa tega nima, lahko napiše pred pričanji in pred občinskim tajnikom par stavkov, kar tudi zadošča. Dr. Adami tega ni iz- boljši dokaz premočrtne in ne- , pristanske občinske politike po nl ' pravi’ ^a ni ime^ Pr* V lem lednu zopel Slavke kovinarjev kompleksa C.R.D.A. Stavkali so v ponedeljek in četrtek - Prepoved dveh sindikalnih zborovanj Po 34 dneh borbe so se delavke konopljarne zmagoslavno vrnile na delo komunističnih upraviteljev, Dr. Adami je imel smolo Ze pred enim tednom smo pisali -o «smoli», ki jo je imel dr. Adami, vulgo Adamič na Vsem duhovnikom v nabrežinski občini, posebno pa duhovniku iz Devina svetujemo, naj si rajši malce ogledajo nekatere kandidate tito-liparske liste, pa se bodo takoj prepričali, da so v tej listi ljudje, ki niso krstili svojih otrok in da so med njimi titovski voditelji, ki se strinjajo in podpirajo ukrepe titovske vlade proti veri v Jugoslaviji. 'Za časa volilne kampanje, toliko v vednost g. župniku, je «Katoliški glas» delal za titovske kandidate veliko reklamo ter jih z vsem navdušenjem priporočal volivcem. Tako je pač ukazal g. Santin, čeprav vemo, kako ceni Slovence. Morda pa se devinski duhovnik, ki je pred nekaj leti priromal iz titovskega «raja», razburja tudi zato, ker si vse do danes niti s protikomunistično propagando ni mogel pridobiti pri domačinih vsaj nekoliko simpatij. Rezultati devinskega volišča pa nam dokazujejo, da je ljudstvo ostalo zvesto Komunistični partiji, da je K. P. kljub vsej protikomunistični histeriji raznih frakov in talarjev najmočnejša stranka in se po volitvah stalno krepi. STIVANEC V torek popoldne so stavkali v tovarni mila «Adria». Stavka se je nadaljevala tudi v sredo. Od torka dalje so delavci ukinili vsako nadurno delo. Do stavke je prišlo, -ker je ravnateljstvo tovarne odbilo delavske zahteve za mesečni povišek plače v znesku 2.000 lir. Ravnateljstvo pa je stavilo naravnost nesramno ponudbo in sicer 600 lir za poročene in 400 lir za neporočene, vsota, ki naj bi se izplačala samo enkrat. Sindikalni organizaciji sta se temu zoperstavili ter predlagali v primeru, da gre za fiksno izplačilo, najmanj 10.000 lir. *** Včeraj je «Združenje Trst-ZSSR» otvorilo v krožku «Kraljič» lepo in zanimivo razstavo sovjetske knjige in literature. Ta pobuda je bila organizirana skupno z Zvezo demokratičnih žena STO, ki razstavlja krasna ročna dela, iki jih je vezlo nad 50 žena in mladink. Razstava bo odprta do ponedeljka 30. junija. *** Prejšnji četrtek se je pred sodiščem zopet obravnavala civilna zadeva sodnijskega izgona demokratičnih organizacij iz stavbe v ul. Montecchi 6. Kakor znano je pravdo sprožilo titovsko tiskarsko podjetje. Kljub titovskim prizadevanjem, da bi sodnij-skim potom uresničili svoje mahinacije, je zastopnik šentjakobskih demokratičnih organizacij dosegel, da se bo o zadevi razpravljalo 9. avgusta t. 1. V četrtek prejšnjega tedna je ena sama prometna nezgoda zahtevala smrtno žrtev, 2 osebi pa sta bili težko poškodovani. Pri Sv. Ani sta trčili dve motorni vozili. Pri trčenju so se poškodovali 42-letni Ernest Bucaj iz Skednja 646, 38-letni Ivan Hrovat iz Milj, ki je preminu isti večer, in 59-letna Caterina Bilucaglia por. Pugliese iz Izole. Bucaj ima globoko rano na levem kolenu in zlomljeno levo nogo. Zdraviti se bo moral kake 3 mesece. *** V soboto popoldne so prepeljali v tržaško bolnico 14-letnega Pavla Petelina iz Mavhinj, ki je padel na trgu Libertà. Pri nesrečnem padcu se je ranil na nogi in odnesel še druge lažje poškodbe. Zdraviti se bo moral prilično 10 dni. *** V ponedeljek so sprejeli v tukajšnjo bolnico 26-letnega Li-vija Karla Albija s Kontovela 215, ki se je ponesrečil z motornim vozilom nekje v bližini Opatije. Nesreča se je pripetila o-krog 1.30 zjutraj. Toda šele okrog 5. ure je privozil mimo kraja nesreče neki tovornik, ki je ponesrečenca prepeljal do obmejnega bloka na Pesku. Civilna policija je nato poskrbela za prevoz v tržaško bolnico. *** V torek zvečer so našli v morju in sicer v bližini Grljana truplo ženske, oblečene v črno kopalno obleko. Agent finančne straže, ki je prvi opazil utopljenko, je povlekel truplo na kopno ter poklical civilno policijo in RK. Truplo neznanke so po sodnem pregledu odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice, kjer jo je pozneje identificiral njen mož dr. Guiscardo Germanie, stanujoč v ul. Battisti. Zeno, ki je odšla v prvih jutranjih urah na kopanje, je zaman čakal ves dan. Tragično smrt je pripisati nesreči. *** V sredo popoldne so agenti civilne policije opazili v bližini pomola Fratelli Bandiera morskega psa, ki je baje dolg 1 meter. VU je te dni izdala predpise glede civilne namestitve in delovna razmerja državljanov, ki so proglašeni za pogrešane zaradi vojnih dogodkov ali dogodkov v zvezi z vojnim stanjem. V to svrho je bil izdan ukaz št. 121. Z ukazom št. 119 je VU spremenila nekatere ukrepe, ki se nanašajo na fizično in gospodarsko zaščito delavk med nosečnostjo in po porodu. V dneh od 19. do 25. t. m. se je v tržaški občini rodilo 63 otrok in 1 mortvorojen, umrlo je 45 oseb, porok je bilo 45. rokah overovljenega prepisa doktorske diplome. To seveda ne drži, kajti nihče ni od njega zahteval, da mora dostaviti občini prav prepis omenjene diplome. Prav lahko bi napravil tako kot vsi ostali svetovalci, ki so na občini napisali po par stavkov. Seveda, to bi bilo za Adami j a «poniževalno». In tako se je raje igračkal z zakoni, misleč, da za njega ne veljajo v taki meri, kot za druge navadne zemljane, morda zato, ker je «doktor»... Prav gotovo pa ni pomislil na «smolo», ki mu jo utegne roditi tako igračkanje. Za titovce, za njihove petoliz-nike liparje, za pisune «Primorskega dnevnika» in za trobila koprskega radia je seveda spri. čo vsega tega Adami «žrtev kominformističnih spletk». Vsi ti trde, da je kominformistična večina na občini napravila to «provokacijo», zato, da bi se odkrižala «zavednega» in borbenega Slovenca...». No, o tem bi se lahko na dol. go in široko razpisali, pa za danes naj zadostuje le to: Dobski občani najbolje vedo, do kje sega Adamijeva «zavednost». Prav gotovo iše vsi pomnijo da je bil Adami oficir ita. lijanske kraljevsko - fašistične vojske. Odveč bi bilo na tem mestu podrobneje naštevati, da za zavedne Slovence ni bilo prostora v oficirskih vrstah omenjene vojske. Vsako sodbo o tem prepuščamo bralcem samim. Jutri 29. t. m-, bo v krožku «Dugolin» na Pončani (gostilna Paradiso) praznik miru, ki ga organizira krajevna sekcija. Prisostvoval bo tov. Angel Franza, tajnik Tržaškega odbora miru. Vodstvo Delavske zbornice je v tem tednu še enkrat izdalo interese delavcev GRDA, ki se že dalj časa odločno borijo za dosego boljših življenjskih pogojev. Kakor v Tržiču razbijaški sindikati, tako je v Trstu DZ podpisala z rav-nateljstvom ladjedelnic sp-ora-zum> ki je v bistvu na škodo delavcev. Ta sporazum hoče sedaj ravnateljstvo uveljaviti na splošno za vse delavce, ne glede na dejstvo, da so take predloge ES že prej odbili. Tudi tokrat pa so izkoriščevalci naleteli na odpor delavstva, ki je prišel do izraza na zborovanju ES, sklicanem v sredo. Pripadniki ES so soglasno sklenili, da bodo v odgovor na manevre ravnateljstva, naslednji dan zopet stavkali eno uro. Tako je ogromna večina de-lavcev kompleksov GRDA stavkala v tem1 tednu dvakrat in sicer v ponedeljek in četrtek Pridružili so se v znatnem številu tudi delavci vpisani v DZ ter sindikalno neorganizirani. Veliko število pripadnikov DZ popolnoma odobrava stališče Enotnih Sindikatov. Druga stavka tega tedna pa je bila istočasno izraz ogorčenega protesta zaradi oblastvene pre. povedi dveh sindikalnih zborovanj, ki so jih ES organizirali za ponedeljek in torek pri, hodnjega tedna. Iz zborovanja, ki je bilo v četrtek so poslali delavci oster protest conskemu .predsedstvu z zahtevo, da ukine nedemokratično prepoved predvidenih zborovanj. Ta pre. poved predstavlja v bistvu novo grobo kršenje že itak bornih sindikalnih svoboščin in pravice do zdruevanja. Po 34 dneh težke in odločne -borbe so se delavke v konop-Ijarni v ponedeljek zmagoslavno vrnile na delo. S svojo enotnostjo in odločnostjo so prisilile ravnateljstvo tovarne, da je končno sprejelo njihove zadnje predloge. Kot zahtevano, bodo prejele delavke, nameščene na 4 statvah potrebno, pomožno pomoč. Razen tega se jim prizna stalna proizvodna nagrada. Tehnična komisija pa bo pregledala delovne pogoje prizadetih delavk. Doseženi uspehi so tem ve- rnima za kamenje, nato obilica prahu, katerega oblaki se dan za dnem valijo po vasi, in končno vsakodnevne eksplozije, ki čestokrat predstavljajo pravo nevarnost za ljudi in za žir vino in ki od časa do časa povzročajo več ali manj občutno škodo na strehah hiš in na vrtovih. Leta 1950, je potekla stara pogodba s podjetjem SALEC. Ob tej priliki je občinska upra, va pogodbo obnovila ter vanjo dodala nekatere pogoje, ki jih nom, da se podvzamejo resnejši koraki. Torej občina je storila vse, kar je bilo v njeni moči. Ce vas še ni zaščitena pred nevarnostjo in pred nadležnim prahom, je to pripisati višjim oblastem, ki se za zadevo doslej niso resno zavzele. «Primorski dnevnik» je pred časom pisal o tem, da se o-bči- last morala uvideti tudi važnost površinskega razširjenja te važne ustanove. Ni resno, da je površina našega Velesejma tako omejena, medtem ko vsi vemo, da je prav prostor v vseh drugih mestih, kjer se ta hvalevredna pobuda razvija, eden izmed pogojev za njegovo boljše funkcioniranje. Dobro bi bilo, da bi se Velesejmu dalo na razpolago več fondov, ki naj bi služili za njegovo površinsko razširitev, za njegovo boljše funkcioniranje. Do sedaj pa se okupacijska oblast in prav tako tudi De Gaspe-rijeva vlada, ki toliko kriči na vse vetrove, da vzdržuje naše mesto, nista zmenili, da bi denarno podprli Velesejem. Naši veletrgovci, industrijci, bančne in zavarovalne ustanove se do sedaj niso zmenili, da bi Velesejem podprli. Ali je morda premalo zanimanja za to ustanovo? Ali ni v njihovem interesu? Mislimo, da so te podpore v interesu našega mesta in zato v interesu vsega prebivalstva. In to bi moralo zadostovati. Za Velesejem mora oblast skrbeti, ker je to njena dolžnost. Le tako bo lahko postal poslovno središče, kar bo nedvomno velik doprinos gospodarstvu našega mesta. Za tedei dni Sobota 28. - Atilij Nedelja 29. - Peter in Pavel Ponedeljek 30. Adele Torek 1. julij - Teobaid Sreda 2. - Oton Četrtek 3. - Irenej Petek 4. - Urh ZGODOVINSKI DNEVI: ! 29. 6. 1586. je umrl v pregnan?* v Nemčiji prvi slovenski! ( satelj Primož Trubar. 2 . 7. 1949. je umrl voditelj garskega delavskega razr . G. Dimitrov. 4. 7. 1934. je umrla v Sanvaličj , zu (Francija) Marija OJ, Skladowska, sloveča uče! I kinja. TRST II. Val. dol. 306,1 ZAHVALA — Družina Sirk iz Križa se ob izgubi dragega Josipa Sirka najtopleje zahvaljuje domači -godbi ter pevskemu zboru, kakor tudi izreka zahvalo vsem, ki so ji na kateri koli način izrazili svoje soalje. SOŽALJE — Sekcija KP iz Skednja izreka družini Hrovat iskreno sožalje ob težki izgubi dragega Ivana. Sožalju se pridružuje uredniški koletiv «Dela». na ne brig-a za zaščito Boljun-ca in da ji kratkomalo ni mar za tamkajšnje razmere. Ta potvarjalec dejstev je vedel stara pogodba ni vsebovala. | celo povedati o neki titovski Nove postavke predvidevajo, da mora podjetje SALEC preprečiti nadaljnje ropotanje in dviganje prahu, kar se da z lahkoto odpraviti z novimi modernimi stroji. Prav tako je podjetje dolžno zaščititi ljudi, živino, poslopja in vrtove pred minami, oz. eksplozijami. Toda teh postavk se podjetje SALEC noče držati, dasiravno tako določa besedilo pogodbe. Zato je občinska uprava v zvezi s tem že večkrat intervenirala bodisi pri vodstvu podjetja, k-akor tudi pri drugih merodajnih oblasteh. Zupan, tov. Lovriha je pred kratkim osebno ponovno interveniral in v ponedeljek je prišel v Oo-lino višji inšpektor z name- resoluciji, ki naj bi jo številni vaščani podpisali. Seveda je vse to le gola laž. Spodnja lastnoročno podpisana izjava osebe, ki je nabirala podpise za resolucijo, s katero Boljun-čani zahtevajo odstranitev že omenjenih neprijetnosti v vasi, nam najbolj zgovorno razgalja vso njihovo laž. Podpisani OTA JOSIP iz Bo-Ljunca št. 200 potrjujem, da sem nabiral podpise pri boljunških družinah zaradi neznosnega stanja, ki ga povroča vaški kamnolom, po predhodnem sporazumu z dolinskim županom, v korist Bo-Ijunčanov in brez nobene politične špekulacije. Dolina, 23. 5. 1952. OTA JOSIP V nedeljo 6. julija bo v Akvileji velik mladinski festival miru Manifestaciji bodo prisostvovale tudi mladinske delegacije iz Avstrije in Francije. Bogat spored vsebuje športne tekme, obisk muzejev, godbeiii in glasbeni koncert, balete, slikarsko razstavo mladih umet-n:kov iz Furlanije. Zvečer bodo predstava masovnega gledališča, umetni ognji in ples za mladino in starejše. Vpisovanja za izlet v Akvilejo sprejemajo: Z. K. M. (Dom pristaniških delavcev, IV. nadstr.), Z. D. T. V. (ul. Canova 25, II.) ter sekcijski komiteji Z. K. M. in K. P. Odhod ob 6.30 zjutraj izpred Doma pristaniških delavcev Vožnja s kamjonl, ki bodo udobno opremljeni sta. ne 400 lir. Za vse informacije telefonirati na št. 53-33. SOBOTA: 13.30 Kulturni obL nik - 19. Pogovor z ženo - 20. [ venski motivi - 20.30 Glasba ifa vij - 22.26 Slavni pevci. L, NEDELJA: 9. Kmetijska odiut 11.30 Oddaja za najmlajfe Brenke)va: Mačeha in pastori).^ 12.15 Od melodije do melodij 13. Glasba po željah - 16. Konflot ljubljanskega pevskega okteL-16.20 Beethoven: Koncert št. 5rs G-duru op. 58 - 19. Iz filmslTO sveta - 20. Koncert tenorista»,, neza Lipuščka - 21. Mendelss«vc Koncert za violino in orkestfja 22. Izbrana lirika - 22.10 VcL Otello - 1. in 2 dejanje. r PONEDELJEK: 13.30 Kul*>či obzornik - 18.15 Bartok: Violila koncert - 19. Mamica pripf‘te duje - 19.15 Bizet: Patrie, UTO tura - 20. Koncert pianistinje 1L, ce Sancinove - 20.20 CaikoVf " Dal capri-cio italiano - 21. Knjifeè nost in umetnost - 22. Vfj2 Otello - 3. in 4. dejanje. TOREK: 13. Glasba po željna 18.15 Dvorak: Koncert za čeMp^ orkester - 19. Kraji in ljuf Titangei. domovina kralja A°hr rja - 20.30 Aktualnosti: Ruska'- ■ Kresna noč - 22. Beethoven: Sfea foni ja št. 3 - Heroična. jjn SREDA: 13.30 Kulturni obv nik - 18.15 Bruch: Koncert št. pč; G-molu - 19. Zdravniški ved’ 20. Koncert sopranistke Otte VRTNA VESELICA V DOLINI nabiralno polo štev. 2 za SHPZ >HPZ vabi svoja društva naj se v čim večjem številu udeležijo vrtne veselice, ki bo jutri, v nedeljo, 29. t.m. ob 16, uri v Dolini. Pri sporedu sodelujejo pevski zbori: «Marušič» iz Roccia, «Velesila» iz Skednja in «Fr. Prešeren» iz Boljunca. Kulturna prireditev v PD «Haas» — V soboto, 28. t. m. ob 20. uri bo v PD «Haas» na prostem kulturna prireditev. Gostovalo bo PD «Zvezda» iz Podlonjerja z veseloigro «I-dealna tašča», skečem «Dve gl-ušči» . in drugimi zabavnimi točkami. Kulturni večer v Rocolu — V soboto, 28. t.m-. ob 20.30 bo- sta gostovali v Rocolu, v go-čjega pomena, še upoštevamo sHlni «Zajc» na prostem, PD izredno, težke pogoje, v katerih so se morale junaške delavke boriti nad mesec dni-. Kdo se je pobrigal glede kamnoloma Kamnolom v Boljuneu povzroča v vasi mnogo nevšečnosti. Med te spada predvsem neprestano ropotanje svedrov in Odvetniki Singmana Rheeja Izdajalec spada v posebno kategorijo ljudi. Ze zaradi svojega izdajalskega bistva se je skregal s pametjo, častjo, samopo-nosom in premočrtnostjo. On ne ve več, kaj je človeško dostojanstvo, ki razlikuje slabo od dobrega, moralo od podlosti, poštenost od nepoštenosti. On ne more več razumeti, da vsak. človek v kateri koli deželi in katerem koli delu sveta, v džungli ali pa v milijonskih mestih zna instinktivno razločevati spodobnost od nespodobnosti. To je primer titovcev. Vsak dan se lahko prepričamo o tem, če beremo njihove časopise, če prisluhemo njihovim izjavam, če pregledamo njih dejanja. S svojim smradom okužujejo zrak. Zato pa je treba imeti jeklen želodec in jeklene živce, da se lahko prenašajo njihovi nesramni izbruhi. V tem poslednjem času so titov- vesti o gangstrskem početju Ame. rikancev v tej deželi, v taborišču Kožedo, o pospešenih pripravah za novo vojno z vključitvijo Nemčije in Japonske v «atlantski» sistem, z že sklenjenim vojaškim paktom med Turčijo, Jugoslavijo in Grčijo, s stalnimi atomskimi grožnjami itd. Ob tej obletnici so titovci brez nobenega sramu, kot se «sika» izdajalcem, ponovili vse laži Ameri-kancev o «napadu» Severne Koreje na «miroljubno» Singmanri-jevo Južno Korejo. In da bi mogli razbremeniti ameriške gospodarje obtožujejo Sovjetsko zvezo zločinov, ki jih Amerikanci «strokovnjaško» izvršujejo. To je pač metoda falzifikatorjev. A titovci so pri tem poslu pozabili nekaj povedati: in sicer da so Amerikanci pred II. svetovno vojno «posodili» Nemcem dolarjev za 2000 funtov šterlingov predvojne vrednosti, da skupno z ci prekosili svoje ameriške učite- Angleži in 'Francozi niso mignili Ije, ker nočejo, da bi kdar koli niti z mezincem, da bi ustavili dvomil o njih. ! Hilterja, da so mu omogočili za- Zato so «boljši» Amerikanci od sedbo Porurja, oborožitev, tep-samih Amerikancev. To je prišlo .tanje mirovne pogodbe, interven-prav posebno do izraza te dni ob ri jo v Španiji, zasedbo Avstrije, 2. obletnici napada na Korejo, j da so se uprli ZSSR, ki je hotela ko se iz dneva v dan stopnjujejo doseči skupen nastop proti Hitle- rju, da so napravili vse, da bi božali Hitlerja in ga spravili edino le proti ZSSR, da so onemogočili vojaški pakt med Anglijo, Francijo in Sovjetsko zvezo, ki bi rešil Evropo pred hujšimi posledicami: da so celo po začetku vojne skušali skleniti med Angleži in Hitlerjem mir, kar bi omogočilo skupen napad na ZSSR, da so za časa vojne rovarili proti Sovjetski zvezi, da se niso držali potsdamskih, jaltskih in teheranskih dogovorov, da so spustili vse vojne zločince, da so oborožili Nemčijo in Japonsko, da so sklenili atlantski pakt, ki nasprotuje načelom OZN, da so sprožili vojno na Koreji, da nočejo premirja, da uporabljajo bakteriološko orožje itd, itd. Na vse to so titovci pozabili, da bi kot pridni izdajalci branili svojega gospodarja. Ta posel pa je zelo nehvaležen, čeprav ga zelo «halevredno» izvršujejo. Ker branijo Amerikance, mislijo, da se tudi sami branijo. Ne razumejo pa, da so tudi Amerikanci taki kot hitlerjevci: ko jim izdajalec ne služi več, ga vržejo v staro šaro ali ga celo spravijo na oni svet, da jim ne dela prevelike sramote. «Tomažič» z enodejanko «Dve teti» in BD «fLonjer-Katinara» s pevskim- zborom. Ob tej priliki bo spregovoril tudi zastopnik SHPZ. Ker gre ves dobiček' v prid gradnje novega kulturnega doma v Rocolu, vabimo vse Rocolce in ostale prijatelje prosvetnega dela, naj se udeleže te kulturne prireditve v čim večjem številu. Vrtna veselica v Barkovljah — V nedeljo, 29. junija ob 19.30 bo v Barkovljah na prostem pri Rumeni hiši vrtna veselica, kjer bo imela godba Rinaldi svoj koncert. Občni zbori Prosvetnih društev — Dne 5. julija ob 20. uri bo imelo P. D. «Cebulec» svoj redni letni občni zbor. Ob tej priliki bo gostoval znani oktet s Proseka, ki bo zapel nekaj domačih in umetnih pesmi. Vabimo vse člane, da se udeležijo občnega zbora v polnem številu. Dne 3. julija ob 20.30 uri bo redni občni zbor P. D. «Ravbar» na Greti. Ker je važno, da se v tem delu našega mesta obnovi in poživi prosvetno delo ter, da pritegn mo k sodelovanju na prosvetnem polju še druge Slovence, vabimo vse člane na udeležbo. Ob tej priliki bo tudi predstavnik SHPZ dal nekaj važnih nasvetov v pogledu kulturnega dela. Prispevki za SHPZ — Tov. Matiček je daroval za SHPZ 600 lir. Vnetemu ljubitelju slovenske ljudske prosvete se v imenu Glavnega odbora iz-kreno zahvaljujemo. Posnemajte! Tov. Gombač je nabral na 2.500 lir-. Kulturni nastop v Rocolu V soboto 14. t. m. je bila v P. D. «Marušič» v Rocolu na prostem prisrčna kulturna prireditev, na katero so domačini prihiteli v velikem številu. Nastopila je dramska skupina P. D. «Škamperle» iz Sv. Ivana z igro «Trije snubci», ki jo je režirala, tov. Bidovčeva. Oktet s Proseka je s svojim nastopom navdušil poslušalce, ki so svoje odobre-nje izkazali z obilnim ploskanjem. Ostalo bo neizbrisno v zgodovini rocolskega prosvetnega društva lepo dejanje tovarišev iz Sv. Ivana, ki so P. D. iž Rocola darovali od svojih poravnanih potnih stroškov 500 lir za gradnjo kulturnega doma v Rocolu. P. D. «Marušič Franjo» se jim toplo zahvaljuje. Lepo uspela kulturna prireditev v Sempolaju V nedeljo, 22 t. m. je bila v Sempolaju na prostem prisrčna kulturna prireditev. Številni poslušalci so z zanimanjem sledili nastopu pevskega zbora Salež-Zgonik-Mali Repen, ki je odpel več narodnih in drugih pesmi. Križani so kar lepo podali tro-dejanko «Tuji kruh» in s tem dokazali še enkrat zmogljivost naših diletantskih skupin ter želi veliko odobravanje s strani gledalcev. Prijetno prireditev je oživljala znana in marljiva kriška godba, ki je odigrala več umetnih in drugih komadov. dine - 21. koncert vokalnega kfesi teta veselih bratcev - 22. delssohn. Simfonija št. 5. -'r< ČETRTEK: 13.Slovenske najOg ne igra Šramel kvintet, vmes Isiv moški duet - 13.30 Mozart: Skit cert za fagot in orkester Koncert violinista Karla Sanji,-- 20.30 Okno v svet - 21. Radi oder: Achard Marcel: Srečav» na Trinidadu . PETEK: 13. Glasba po želj« 18.15 Strauss R.: Junakovo vljenje - sinf. pesn. - 19. Osel sti in usode naših dni - 20.30 žaški kulturni razgledi. »n g sko trs iia vin T Šolske prireditvi Slovenska osnovna šol« s Rojanu vabi na zaključno sko prireditev, ki bo v sol 28. t. m. ob 20. uri v šol’ prostorih. Na sporedu je «Kresni večer» v 6. slikali M. Globočnika. Vabljeni predvsem starši šoloobvei otrok. lej; iti h isk0 Slovenska osnovna šol« Križu priredi v ponedeljek t. m. ob 16 uri za otroke-20.30 pa za odrasle v dvo1 vaškega župnišča šolsko reditev s pestrim spored pesmimi in recitacijami, reditev zaključi trodej«1 «Bedak Pavlek». Ser ljsti ver Ni Vijc >0fE ‘a i So ren, fie , Ameriški podganarji Kakor najavlja slovensko italijansko titovsko časopisi«-jutri v Križu veselica, ki jo navidezno organizira titopeP tistična mladina. V resnici vsa stvar izrecno maslo titd stov, ki so se hoteli tokrat kriti s preluknjanim klob$ 1 «indipendentizma». Ni dvom se bodo znašli v tej druščin[. klicnih hlapcev dolarja in rja prav vsi, od titovcev in j hovih indipendentističnih / skov pa do liparjev in kleriko[ !a , Križani se upravičeno sprašoi kaj sploh iščejo ti ameriški [ ščjn ganarji v tej zavedni slovel proletarski vasi. Oboževalci ; ma nove «demokracije», pe^ generala-kuge in nevrete «Viva la e po’ bon» nimajo ^ morejo imeti nič skupnega 1 štenim prebivalstvom Križi' _________________________ Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biag1' Založništvo «DELA» ,, l:- Rismon«1 !Ud-•a , Če Vi Vj kompletne zavoje moških podlog (10 koso'1 po izredni ceni 990 lir in po 1.200 W Obiščite nas na velesejmu, v stojnici 62 tei;' 'X *0 . Je -, bo 'Vi No "kor !N Je