<81. štsvilksL Trst v petek 1. julija 1904 Tačaf XXIX. Izhaja, vsak dan H Ii3i ob nedeljah in praznikih) ob 5.Juri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. <•1 »SJoe itevllk« se prodajaic po 3 novo. (6 stotin k; totakarnah t Trstu ia okolici, Ljubljani, Gorici, • i Kranju, Mariboru, uelovcu, Idriji, 4t. Petru. Sežani, J^korežini. Novemmestu itd. ^glaae in naročbe sprejema uprava lista ..Edinost", .i % .i» plačalo siv. 7. — Uradne are od 2 pop. do 8 zvečer e oglssom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, ;avr e zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON «tr. «70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! lfaro$r*-aa z=aia za vse leto 24 cron, pol leta 12 Kron, 3 mesece 6 kro«. Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovio« pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase «t> reklamacije je pošiljati na upravo liita. UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. L.aatal* konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsordta lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. zs Poštuo-hranilničn l račun št. S41.652. (Brzojavne vesti.) Ruska vladivostoška eskadra pred Gensanom. TOKIO 30. Brzojavka iz Geneana pori č*, da je prišla da-ies ruska vladivo9toška eskadra pred Gensan ter da je napadla inestc. Boj pri Kaipingu LONDON ^30. »Sandaid« in »Daily Telegrapli« imata ;z Tekija poročilo, da se je vršil dne 25 f. m. pri Kaipingu Lud hoj t r da so naslednjega dne Japo :ci ti kraj z: sed i. Vesti iz Port Arturja. ĆIFU 30. (Reuteriev biro.) Pet lese t Evropejcer, ki bo dne 2^. t. m. opust i P, rt Artur, je dospelo dane* semkaj iz pi-geonskega zaliva, kjer so ee dne 28. t. m. vkrcali v neko džunko. Ti so pripovedovali, da je bila v pomorski nitki dne 23. t. m. oklo pojača »Sebastopol« lemalo poškodovana ter bo v 14 eh zopet p<_ pa vijena. Pamik za polaganje niiu »Amur« je 1»! baje precej težko poškodovan. Evropejci niso n:č slišali se o drugi itki, ki ee je po:em vršila in v kateri eo • aprnci — kakor trič — pogreziiii eno rusko oklopnjačo. LONDON 30. »lX;i'y Telegraph« je z edel iz C fu : Sarnktj došla pierna cd 23. t. m. iz Port Arturja s cer ne poročajo nič posebnega, ven.iar poda ajo editeo obleganega mesta. Nekdo pise v tvojem listu, c"a ne veto civ.I.;s:i nč o vojnih dogodkih. VeČina ne-v jakov biva ponoči v podzeme'Jsk it k.eteli. Vojaška go ibe s / jrajo v javnih nasaiih. Zi-\ a so t-e nekoliko podražila. Transportna ladija »Sadomaru«. LONDON 30. L'c v.1s je prej al z Kobe a i Japonskem) poročilo, tla s j prepeljali jpon-^o traupportno ladijo »S.-domaru« v Nagazaki v dok, kjer o popravijo. Iz Dačičava in Niučvanga. LONDON 30. Iz Niačvanga ima >Moiniig Poet od 26. t. m. poročilo: Dj-mačinci ho p.r.čali, da je b;Ia 28. t. in. /večer tb 5. uri ena divizija Kurokijeve ar-i ade 15 m !j južno od Dačičava. Dva ruska, p ilta sta rncrš ral* včeraj popoludne skozi j mesto od Kaičova v smeri pfotl Daččsvu. Iz Niučvanga je zve iel »Da lv Mailc, j • i sa naha a general Slaakeiberg zopet v j Da -iPavn in njegove zadnje čete v Santsia- i tunu. Ker ni v Niučvangu nikake posadke, j si prebivalstvo hrji napada roparskih tolp. j V okolici mesta se nahaja baje 3000 bandi- i t v. Angležki podaniki o3 zopet prosili bri-i lanskega konzula, naj bi prišla v pristanišče i aogležka vojna Itd ja »Espingle«. LONDON 30. ,.T:nces" je prejela iz Tekija poročalo : Kuropatkia zbira okolo DaČi-čava pet sli Š09t divizij, ker je mnenja, da pride *am do velike bitke ?. Japonci. Da zavaruje svrje desno krilo, nasproti prodirajo čim Japoncem, ki pretijo sedaj Torauhingu, 18 milj južno-vztočno ed Haičenga, je potisnil šo 20.000 mož v smeri proti Kaipingu. Vseh čet se nahaja v tamkajšnjej okolici približno 100.000. Iz ruskega glavnega stana. PETROGRAD 30. Ruski glavni stan je prek ž: n v Haičeng. »Novoje Vremia« je prejel od tam poročilo : Za dne 29. t. m. pričakuje se, (ia pride pri gorski vasi Smi-čenu do bitke. V Kuropatkinovem štabu je mnogo nade do vspeha. Rusi so zamogli koncentrirati in ojačiti svoje čete, ker so jim za to Japonci dali dove j časa. Po izjavi ne-kJgi generala so Japonci v nevarnosti, da prid'jo med dva ognja. Ruske koncentracije. LONDON 30. »Standarde j« zvedel iz Tieatsina : Ruske čsta ki so bilo južno od Kaiču, so s.'daj rtzvrš'ena severno od t*ga mesta do Licb hangs, Sien'au jtiina in Era-taokova. Nj:h šrovilo se ceni na 30.000 mož. Spremembi njihovih pozicij ima namen, da zadržuje japonsko divizijo, ki maršira proti Ki.ipingu. Mnogoštevilne ruske čete eo ssdfj koncentrirane ob železniški progi. Židje ne smejo v Mandžurijo. LONDON 30. »Dai v Teiegraph« je zvedel iz Petr: grada. Vst:.p v Mandžurijo je ve m Z dom pre;>ovedaa izvzem^i onim, ki im?jo pogodbo za zalaganje armado in se ti morajo imeti posebno dovoljenje. Japonske armade v Mandžuriji, LONDON 30. „Times" so prejele od svojega dopisu: ku iz Toki j a brzojavko : Zelo tež-vao je dobit natančna poročila z bojišča-Uradna poročila so tako skrbno seatavijena, da je nemogoče napraviti f?i natančno sliko o resničnem stinju stvari na boj š3u. Is sestavka iz razaih uradnih poročil je posneti, da tvori o vse tri japonske armapet vojne ladij*} razsvetljene. Kralj Edvard je zapustil ob 11. uri zvečer ladijo »Hohenzollern« ter se je podal ob spalirju čolnov na svojo jahto. KIEL 30. Kralj Edvard je odpotoval danes zjutraj po 9. in pol uri na svoji jahti >VTiktoria and Albert«. Jahto je spremljala ena uničevalka torpedovk. Tukajšaje ladije angležke eskadre so odplule žs ponoči v kanal. Kitajski odposlanec v avdijenei. DUNAJ 30. Cesar ie danes pepoludne vsprejel v po3ebni avdijenei novoimenovanega kitajskega odposlanca Jengčanga, ki je cesarju iztočil svoje poverilno pismo. f Profesor Heaipel. DUNAJ 30. Profesor na dunajski visoki šoli za poljedelstvo, dvorni svetnik Gu3tav Hempel je danes v Pottschachu umrl. Spopad med Angleži in Tibetaiici. SIMLA 30 Kakor so eemkaj sporočili, so se zopet spopadli Angleži in Tibetanc;. Tibetanci eo imeli velike /gube. Na angležki strani je bil ubit 1 častnik, dva častnika in p? t mož so bili pa ranjeni. Iz pruske zbornice. BEROLIN 30. Pruska poslanska zbornica je sprejela danes v 3. čitanju zakon o naseljevanju z3 poljske pokrajine. Spremembe v italijanski diplomaciji. RIM 30. »Agen2ia Štefani« je priobčila sledečo spremembo v diplomatičnem zboru: Pofclanik v Petrogradu gref Mora di Lau-riano je bil na lastao prošnjo umirovljen. Poslanik v Carigradu markiz Malaspina in odposlan-'c v Pekingu grof Gallina sta na lastno zahtevo stavljena na razpolago ministra za zunanje stvari. Posl*::ikom v Petrogradu je bil imenovan Melegari, dosedaj odposlanec v Tekiju in posanikern v Carigradu odposlanes v Bel i gradu markiz Impe-ritli. Senator Guiccioci je dolcčen za odpe-slaae-a v Ba izradu. Oiposiancanj v Tokiju je inaenovaa »loseuanji odposlanec v Mokeiku grof Vinci. Na njesjovo mesto je določen legacjdki svetnik N3bili, ki ja sedaj v dispoziciji ministra zunanjih stvari. Legaclj-ski svetnik na odposlanstvu v Lizfcoii Ba-roli pojde za odposlanca v Peking. Požar. NOTSCH 30. Danes zjutraj ja nastal v vti&i Saak v ziljski dolini na dosedaj še nepojasnjen naein velik požar, ki je v kratkem času upepelil 22 h š z gospodarskic i zgradbami, pohištvom, krmo itd. Škodo ee ceni na 150.000 kron. Dr.u Venezianu. PODLISTEK. 21 Azijske povesti. Iz zapiskov prisbčuie Anatot. vi. Oii so bile poševno izrezane, vendar ne \ :nočno; bile s<» precej svetloruja\ e. Bil je •ikoro nekoliko višji nego jaz, ali komaj to-1 ko, da se je poznalo. Vsa postava bila je, ako že ne lepa — kajti malokdo vidi rad oševne oči in majhen, ekoro potlačen nos — vsaj tako sorazmerna in pravilna, da se:a ee mu še przue e večkrat čud 1. Bii je splon J j lepši Mongol, kar sem j h videl se poeneje a prej ; predstavil bi ga lahko kakor ideal mongolske lepote. Jaz sem vetal in ga pozdravil ; on pa je •otegnil samo avoj lovski nož, odrezal od je •anovega bsdra na klopi preeajden ko§ i i cai ponudil. Jaz eem vzel hvaležno, moj go etitelj pa je ssi v kot ia me neprespano opa zoval. Gotovo bi se vsakemu čudno zdelo, da mi Mongol m odgovoril na moj pisdravjj tudi meni se je zdelo to od začetka k*j za malo, potem pa sera sa v občevanju z drugimi Mongoli temu hitro privadil, s?j :e skoro iepse in boljše, da svojega g ;sta najprej pogosti in ga še le pcteai vprašuje od kod in kam. Tako je čakal tudi ta Sirjen na to, da se okrepčam in mi je prinesel še mleka. Ko eem bil gotov se svojo jedjo :n pijačo, me je sprovel k vratom in me vprašal : »Pogostil sem te; odkod prihajaš?« »Iz Vjatke.« »In si Rus ?« on pa niti čakal ni mojega odgovora, ampak pokazal je v vas in nadsljeval : »Ali vidiš ono veliko, polkamenito h šo, edino, ki je popolnoma ruski zidana ? Tam stanuje naš glavar, ki je izdajica, vaš prijatelj. On občuje vedno z izjravniki ia vohuni. Tudi danes sta dva kozaha pri njem ; idi tja in bjlje te pogo3te nego jaz, morda deb š še vodke « Medtem j? njegov mladi obraz zopet žaru iel, beli jednakomerai zobje so škrtali, oči so se mu bliskate in vsi njegova postava je izražala sovražtvo do tega glavarja in njego-v h prijateljev, Ruaov, I. Te dni em) bili ža posneli v glavnih potezah govor, ki gi je imel voditelj v Trstu j gospod jvalne italijanske stranke na banketu v Tridentu povodom skupščine družbe »Lega Nazionale«. Ustrašil s?m se poročila, da sta v vaai dva kozaka in sedaj sem bil prisiljen povedati mu svojo nesročo. Ćudno je to ! Jaz, vnet prijatelj Rusov, moram iskati pom ;či pri Mongolu, ki sovraži Rusa kakor kug >, jaz bijem s tem svojim načelom v obraz, da iščem pomoči pri sovražniku svojih prijataljev. Prizoati moram, da sem tedaj čutil sramoto nekakega izdajstva na svojem bratu, na las ni krvi. Koj, cb mc jih prvih besedah me je potegnil Sirjen od vrat in jih zaprl. Ko sem dovršil, me je vprašal : »Tvoja sreča je bila, ca si prišel ravno ' k meni, kajti v vaBi bi te bradača gotovo zavohala in poteai bi delal pet let v Sibiriji. Meni je ime Sumpav ; kako naj rečem tsbi ?« »Reci mi Vanja«. »Niti pri meni nisi varen , ker so vraia slaba in stene tenke ; sulice eo pak ostre in ! knute močne (Sirjenski pregovor glede Kozakov;. Smukni, če nihče ne bo gledal sem, v gozd; jaz pridem takoj za teboj. Rešim te ' gotovo, kajti prijateljev imam dosti, če ne tu, pa v drugih vaseh«. Ta govor ne sme ostati brez odgovora od naša strani. Moramo nekoliko reagirati že zato, ker se je odlični gospod dr. Venezian grdo zagrešil proti zgodovinski resnici, ker je v nasprotju s to resnico črnil Slovane in ker je akcentuiral take italijanske aspiracije, ki nimajo podlago ni v zgodovin', ni v sedanjih odnešajih, torej ne v minolo3ti in ne v sedanjosti. Dr. Venezian je pripovedoval, kako so Longobardi ped svojim kraljem Alboinom udrii v Italijo , ali on je svoje pripovedovanje prikrojil in apretiral tako, da mora izlasti pri poslušalcih, ki Be morejo ponašati s primemo ignoraneo glede zgodovinskih dogodkov in političnih stvari, vzbujati mnenje, kakor da so tudi Slovani (a mislil je najbrže sosebno Slovence in Hrvate) udirali v Italijo in ropali tamkaj slično, kakor so delali Germani. A to je zgodovinska neresnica. Sicer pa je dr. Venezian grešil na škodo zgodovinske resnica že s tem, da je govoril v zmialu, kakor da so bili Lingobarii s kraljem Albainom prvi Germani, ki so propla-vili Italijo. To ni re?, ker pred Longobardi ao pustošili pokrajine sedanjega italijanskega kra1jest7a zapadni Gotje, ki ao pod kraljem Alnrikom okolo leta 400. po Kristu udrli v Italijo. Izlasti so leta 410 ti zapadni Gotje napadli in zavzeli Rim in plenili v njem. Ti so bili od časov Breoa (Galcev), leta 390 pred Kristom, prvi sovražnik, ki ga je videl R m med svojimi zidinami. Dalje so udrli iz Afrike v Rim v letu 455 po Kristu Vandali, ki so bili tudi germansko pleme. Ti so skozi 14 dni plenili S9-danje »večno me3to«. Uničili so o tem atsre spomenike in umetnine in so se bogutiui plenom vračali v Afriko. Nu, svojeg i plena niso mogli spraviti na varno, ker je medpo-toma navstal na morju silen vihar, ki jo uničil brodovje in so se dragocano3ti po-greznile v globino morj^. V letu 451 po Kristu je udri v italijanske pokrajine se svojimi divjimi mongolskimi četami Atila, kralj Hunov. Oblegal je Oglej, ki je bil drugo mesto rimske države I in ključ do Italije, in je zavzal mesto in je razrušil. Od tu je prodiral dalje v Italijo ter je pustošil sosebno sedanjo Ben9Čijo in Lom-ba rdijo. Leta 476. po Kristu je Odoakar, vodja divjih herulskih in drugih germanskih tolp, odstivil 7adnjega rimskega cesarja ter samega eebe proglasil vladarjem Italije. S tem je prenehalo zapadno rimsko cesarstvo. Odoakarja pa je zopet izpodrinil leta 493. Teodorih Veliki, kralj vztočnih Gotov, ki je v Italiji usta• novil kraljestvo vztečnih Gotov. To kraljestvo je obstajalo do leta 555. po Kristu. Vea ta plemena, spoštovani gospod dr. Venezian, so bila v Italiji pred Ljngobardi. Še Ie 13 let potem, ko sa je zrušilo vztočno-gotsko kraljestvo, v letu 5G7. po Kristu, so mt+^r-ij »Prava mongolska zarota«, zastokal sem na lihem, vendar sera 89 udal nasvetu Sum-pavovemu in sem v dolgih nkokih premeril onih deset korakov, ki so me ločili od varnega gozda. Gozd jo bil precej redek ; visoka drevesa so stala preeej narazen, in med temi odprtinami so se košatili grmi, ki bi sami za-se lahko tvorili gozd. Kmalu sem si izbral ugodno stališče, s katerega sem mogel pregledati vso vas. Večerilo se je že ; iz hiš so hodile ženske po vodo na vodniak, ki je bil blizu hiše glavarja. Semtartje je šel kak možki iz jedae hiše v drugo, ženske so hodile po vasi po svojih opravkih ; pred hišami so ee 'grali otroci; a igrali s) neko tatarsko igro ter zagnali včasih velik krik in vrišč. Is jedne koče v bližini sa je začul glas kitare ali kakega podobnega glasbenega orodja; zraven je peval nežen ženski glas, spremlje-van od milodonečega tenorja. Pesem je bila neka narodna tatarska ; začetkoma mirna in tiha melodija se je kmalu spremenila v burno in viharno, iz katere sta dihala in vela strast in ogenj narodne duše. (Pride še.) preli Lorig.jbardi v Italijo ped svojim kra ljem Alboinom in eo ustanovil' v severni Italiji svoje longobardsko kraljestvo, ki je trajalo do !eia 774. po Krittu. Po tem plemenu je dob la svoje ime sedtn;a lombarJ-ska pckrajina, katere prebivalstvo se ša danes po vsej svoji neravi vidno razlikuje od družb Italjanov in ne m^re skrivati dfj-•tva, da so ma bili predniki German . A zopet je bil German, ki je »rušil to prvotno germajsk<->, ali že poit ii'jaačano krč-lje& vo >ngobarddkc. Bil je to nemški ec^ar Karol Veliki, ki je ustanovil »sveto rimsko c^aMvo nemškega naroda«. O! tedaj dalje »o hod li neiršti cesarji »e svojimi tetami v Italijo katero so smatrali integralnim deiom nemškega cesarstva. Isisati se je iztical Friderik Barbsrossa s svoj m prizadevanjem, da bi ftalij«M rodjarmil popolnoma. Nemška rodov: na Hohen^aufdncev je bila, ki je ustanovila v Neapel u in v Siciliji s^oje posebno kralje? vo. Karol V. je bil zadnji nemški ceaar, ki se je del kronati v Italiji, v Bo looj:, a še ie leta 1806. je oficijelno prene halo t sto »rimsko cesarstvo nemškega nareda«. ki je tekom eaaov nej restano nagia-šalo svojo pravico do Italije. Na podlagi tu navedenih zgodovinskih Jejstev zaključujemo današn i clar ek z glasso in so vesno konstatacijo, d a s o bila do 15. stoletja vedno le germanska plemena, ki >h) invadirala in pustošila lepo in eolnčno Italijo. Pozneje so pač pri-iQf,iali v Italijo tudi Francozi in Spanci. No, o teh ne govorimo, ker sta to tudi romanskr plemeni. itusko-Japcnska vojna« T:ar, 30. junija 1904. Ker jih je tuii med našimi rojaki takih, k ne morejo unceti, kako da mi še vedno vs traja m o pri svojih dvornih, ko da je ven dar »črno na jjbelem«, da eo Rusi doživeli hudi p rar, naj zabeležimo tu mnenje, ki je beleži vojaško sirokovnjašk o pero v l stu >Ržich-\v hr«. To mnenje je : Japonska poročila o iročnih :ru kih izgubar* v bitki na morju pred Port Arturjem dne t. m. — glasom katerih poroč.l bi se b;la potop la jedna ru^ka vojna iadija in bil en križar poškodovan — nis j d .bila potrjen j a do sedaj cd russe fctrani. Ruska poročila govore ie o začetku bitke. Ali pomisleke mora vzbujati, da ii je ren tako, kakor eo trdila japonska poročila. V poročilu oJ so boce je bi io z :tca > rečeno, da je bila ena vojna la-dija p. grezaena. V pozneje m poreč lu admirala Togi pa je rečeno le, da »se z lic, da se je pogrezn i la »vsaj« jedna vojna Iadija. Tudi gltd* p,školovanih ruskih ladij se je naslednjega dne le »dozdevalo«, da so j h »res^u poškodovanec spravili v pristaniiče. Sa p zneje poročilo idmiraia Togo pripoveduje zopet, da so J ponci upr.zord; 8 napadov s torpedi na rusko brodovje zasidrano pred pristaniščem. O napadu, uprizorjenem ob 11. uri po noč: da je 1(3. torpedna Hotilja torped r:i rala neko rusko ladijo, ki je bila podoban »Percsvjetu«, ki da tie je »nemudoma p. --reznila« Togo dostavlja : »Mi se n^mo i ogii uveriti o nobenih drugih rezultatih do jutra, ko smo videli, da jedna vojsa Iadija manjka«. To se pravi : V svojih poročilih o p grezneni ruski izd ji dopušča adm-rsi 1 y:o netce dvome, doeim kar jednostavno mo.či o poprej zatrjanem poškodovancu neke druge vojne lad;je in enega križarja. Glasom njegov h poročil od ponedeljka se pa admiral Togo ni čutil dovolj močnega, da bi po dna vsi n.pal rusko brodovje in se je cmejal na nočne nt pade s torpedi. Da je izhod iz l ttstai.'š'-a portaiturškega za ruske vojne la-dije p vsem odprt, to izhaja tudi iz one vesti cdmirala Togo, zbog Česar je smeti računat na t>, da b^ao skoro z jpet kaj čuli o ru ski m r ortariurskem br dovju. Slednjič je s tem dokazana neresnčnoat vesli, da so Ru^i težke oblegovalne topove spraviii z ladij in iih po rabili za eborežerje baterij ca kopnem. Tako »od>;o resni krogi, ki nekaj u mejo, kaj je vojna. Potem mora biti tudi nam dovoljeno domnevanj«, da so bi'a poročila o m.rek Utfci pred P^rt Ar.arjem vsaj jako netočna. To nt?m bodi v svarilo, naj z uajvečo previdnrst o vspr>jemamo ee lanji krik o zav-zemanu »fortov« porta?turskih. Če e sploh kaj resa ca — na čemer pa tu li smemo dvomiti — na teh privatnih poročilih ( er (ficijelnega p„trd la ni ne od ruske ne od japonske stran ), ut?gnejo biti to kake lihva li e zemske utrdbe na prćdpolju port artursiieoo, za katere R isi že a priori niso bili namenjeni do pr naša ti žrtev. Iz' ljučeno pa je, da bi bili Jpo^oi vzeli kaka forte trdnjave same. Pr>-im>! I ti japonofilsii viri »o porcčali vi»e te dui, d* s> Japonci za sa-dfj opustili m sei oa nasiien napad na trdnjavo. D-:vet japonsk h divizij, da maršira eedaj proti severu proti Kur»patkinu. Ker pa vojska Kurokijeva šteje f-a^io 3 divizije, ni drugače možno, di on h devet diviziji p nra-gajo sestavljati tuii tiste čete, fci so bila namenjene za napad na Port Artur, tort-j od južne armade. Kar je tor.j o3ialo pred Port Artur em — govor; s» o dveh divizijah — absolutno ne zadošča in bi bila gola blazn )st, ako !>i Japonci hoteli s takimi nezaatnimi sili: m i naskočiti trdnjavo prve vrste, kakoršna je portartursk?. O japonski »zmagoviti ofenz vic proti Kuropstkinu danes molči japonofilska kovačija. Dovolj razlr g za domnevanje, da so tudi v tem pogledu japin« fili bolj hiteli pred dogoik;, nego pa belež li dejstva, resnične dogodke. Suvoriii o Kuropatkiau. V enem svojih »Mal h liftove p;še izdajatelj lieta »Novoje VTremjac, g. Suvorin : Bližajoči se trenotek veliko naši žaloigre koncentruje v t^h dnth porornoat vs-ga sveta na A. N. Kuropatkina. Toda zanj nima važnosti svet ampa'v ie R'isija, ki se obrača do njega z vsem svojim ranjenim srcem in z vsem zaupanjem. Kar je sam pretrpel v tem času, tega ne zamore n hče izrači; za to nima ndi^e dovolj temnih barv v izrazih. Velika oblast, združena z veliko origT-vornostjo, donsšj tudi velike muke. V enem tednu preživlja človek ceia leta težkih du-šćvnin izskušenj. On, ki nam je pr poročal potrpežljivost : kak^ je z vročo aeatrpljivoatjo pričakoval počasi prihajajočih po1 kov in kako je gorel ob nevspeh:h ! 0 pogreznjen i li japonskih transportnih ladijah. Is Londona pjročajo, da so se z transportno h d jo »Sidonaruc, katero je nedavno pogreznua ruska viadivostoška esfeadra, potop li tudi oblegalni veliki tipori, camenjeni za obleganje Port Arturja. I).*jstvo, da s) traLeportne ludje same cdpluie na o Iprto morje, ne da bi bde spremljane po vojcih ladijah, potrjuje ®Iomnevanj9, da se nahaja s=daj mnogo japonskih vojaih iad j v [raznih dokih, k:er jih popravljajo. Iz Pariza pa javljajo, da ee je nahajal t>a ladiji »Sadomaruc tudi nedavno imeuo-vani aponski vrhovni povel nik za mandžur-ek » armado maršal Ojama ter ncšel v morskih valovih emrt s vsem svojim glavnim šLabom. Naj ho vej a akcija Neu9 Freie Pres?ec že preludira reeenemu potovanju z dolgim uvodnim člankom, katerega kratki zaiisel je : o=atnlienje Čehov. Ali z drugo besado : dr. Koerber še ne rnifcli ua ty, da bi s kakim premišljenim, reinim, zares državniškim Korakom začel g.a-diti pot za relenje avstrijske krize na podlagi, na kateri edini je možni resa:5na rešitev, ampaK si hoče dalje pjmagati se tvojo znano metodo maleakostne^a spletkarenja :n iz'gravanja s rank ene proti drugi. Vsakomur, oa le zna čitat' z mrvico razuma, je jaano iz članka v »Ntue Freie Pressec, da hoče dr. Koerber naložiti v svoj kovč g celo kopo gospodarskih konoes i, ki naj sklonijo Poljake, da se a vrsta v vjjsko sedanje vlade proti Cehom. — »Sedaj se pripravlja sprava med poljskim kiub m in minislerskim predse Jnikom. Tak je p min temu potovanju.c — Tako p š® »N^ue F"eie Pressec dcs'ovno. A „Xeue Freie Presse" je g asiio Koerberjevo ! Takov je odziv na nainovejo enuncijacijo prvaka St^ročehov in Čiena gospodske ebor-n ca dr.a Msttuša, ki j i z vsi svojo zgovorno besedo pokladel na sree sedtn im vo diteljem oficijelne čtšie po'itike , naj odnehajo od obstrukcije in naj prično boj z rdd-nimi normalnimi parlamentarnimi sredstvi. Pot, na katero sili dr. Mattuš svoje rojake, je ravno tista najkrajša pot, ki more dovesti do saniranja parlamenta. Z czirom na razpoLž.nje v narodu češkem priča celo o velikem pogumu, da si ie upil dr. Mattuš izreči tako besado. Mi bi menili, da bi ee mora i ravno v vladnem taboru — ako je tam r:s kaj pašcene volie za rešitsv iz av-Brrijskega kaosa — bolj veseliti enuncijacjs d .a Mattužu, n?go sploh kje drug>. V odgovoru na re^ni nastop dr. Mattuši — to pravcato plavanje proti reki javnrga mnenja — pa skuša »Neue Freie Presen« sumničiti in ščuvati proti t mu resnemu politiku, češ: S3j Mattuš hoč^ isto kakr r Kramar ! Je ža res tudi to. Mattuš ia Kramar, oba hočeta, na} ee umakne ta vlada, ki je pedala v obili^ meri popola dokaz, da nima ni sposobnosti, še reanje pa poštene volje za r^ši^ev avstrijskega problema. M*ttuš ln: če dovesti do rešitve sedanje kriza in zahteva od svojih rojakov v ta namen uprav heroičen čin eatnozatajevan a. Mi puščamo na strani vprašanje, da li je dr. Mattuš se svojo odkrito besedo pravo p( godil na korist naroda češkega ; to pa pravimo : če bi bilo sedanji vlaii res več do rešitve krize, ki zastruplja vsa javno življenje države, nego do lastnega obstanka bil bi načelnik t9 vlada prvi, ki bi tkušal kar najhitreje zaplesti svoje niti tuko, ba bi MattuŠava beseda vplivala na javno mnenje naroda č.šk ga. Ne, Korberjevo glasilo, sa drgne ob dra. Mattuša, ker hoče vrtč tedanjo vlado, in dr. Korber se pripravlja na pot v Gal cijo, obložen z gospodarskimi koncesijami iz ž?pov davkoplačevalcev, da bo tam splatkaril proti Cehom Mu li pojdejo Poljaki na lim ? HoČejo-li izdati veliko stvar rešenja hude državne krize ?a gospodarske koncesije. Je-li h čejo Poljaki rea zagreš.tl proti velikemu priac pa, ki naj vstvaii bodočo drŽavo — zad. voljenih narodov ? ! Ali to jedno je gotovo : aaroia češkega ne potlačijo . . . tudi na — s pomočjo Poljakov ! duhem, in se ssje nesaupmje tuli proti osebam in institucijam, ki bi s:cer zaslužila narodno bvaležaoaf. Odmevi z otvoritve nove sodne palače v Zadru. Iz »Narodnega listac posnemamo, da se je ta s avnost izvršila dostojanstveno in v soglasju z visokim nameuom, kateremu morajo služiti oni, ki naj v tej ponosni paleči — de'e vsem jednako pravico. Vse se je harmonično izvršilo razun par d sonanc, katerih jedno je zakrivil — d*. Kosrber vodja justčne uprave. Na BveČanost je prihitelo mnogo meščanstva. P.esvetli Ladškof Dvornik je v svečani opravi obšel proaesijonalno vsa poslopje ter jo blagoslovil cb pevanju dotičnih biman in čitanju ritualnih melitsv. Po blagoslovljen u so se zbrali g ustje v dvorani za kazenske razprave, kjer jo predsed nik višega sodišča dr. Ge:t cher izrekel in-avguratni govor, ki je — po neopravičenem birokratskem običaju iz minulih bencšsih dob — započe! v italijanskem, a nadaljeval v hrvatskem jeziku. Na to je, najprej v hrvatskem, a potem v itali anskem jeziku proglasil sedno zgradbo otvorjen^. Hrvatski rlel go/ora je imel vzletnih toček, izlasti tam, kjer ie povdarjal nalrg) praviee nasproti narodu. Zi t?m je bilo pogošSeaie v svetovalnici višega sodišča. Tu je namestnik v hrvatskem jeziku z italijanskim dodatkom nazdravil pre Isčdn ku v šega deželnega sodišča dru. Gort^eherju. Dr. Ziliotto je nazdravil istemu gospodu v italijanskem jeziku. Poslanec Bankini je hrvatski nazdravil hrvatskemu narodu, izrazivši ždjo, da ee bodo vse pravice naroda vsikdar spoštovale v tej todni palači in izven nje. Na to je predsednik dr. Gert cher preSital hrvatski kratko ali jak:> lepo proluzijo, kateri so bile temeljne misli : pravica, ljul^zsn, el ga. Došel je tudi brzojaven pozdrav od niinietra dre. Koerberja v — nemškem jeziku ! In prečitan je bil k o 1 o - . a -kol" uri ' Bivši t' v C t c. K i" biv**' m4, -p- •ka pitij a ietnili petdeaetLieoc kron pokojnine. Sua^.. o : na stara določila kapiteljskega statuta ja lil dr. Kohn zahteval četr:ino nadskifjvih dohodkov, to je dvestotiseč kroa. Iz italijanske vojne mornarice. Sedaj, povodom vojne na skrajnem Vztoku, so posebno glasni Italijani med njimi, ki kriče o gnilavi v — Rusiji. Nič pa ee no menijo za to, da oni sami, ko kažejo a prstom na ju-jko gnilav, stoje na gromadi — italijanske gnilavi. Ministri, ki kradejo in — ostajajo m'niatri (Crisp ); ministri, katerim ie dokazano, da so svoja mesta zlorabljali v svoja dobičke, a vendar se vspešno branijo in zmagujejo nad svojimi nasprotniki (bivši vojni minister Bettjlo); iu miniEtri, ki kradejo in b že (Nasi)... vsi taki ministri po postali nekaka sp.ciial.teta Italije. Iq vendar kažejo italijansk- listi z veli-kioa prstom na — gnilav v ruski .uvilai in vojni upravi!! Mari naj bi raje kidali kup, ki je nsgromaden pred njihovim lastnim prsgom ! Te dni se je itaiijautki 'parlament zopet bavil z neko zadevo, ki ne raeče ravno lepa luči na upravo italijanske vojna mornarice. Oklcpajsči >Re?iaa Margherita« iu »Bjue-detto Brin« so šteli dosedaj med najbolje v italijanasi vojni mornarici. »Rsgina Margherita« je bila tudi odlikovana s tem, da sta si itai'janski kralj in predsednik francoske republike z nje krova ogledovala italijansko vojno brodovje. Sedlaj pa se je naenkrat izkazalo, da je »R-gica Margherita« v takom stan u, da ne teča 23 morskih milj, kakor bi morala po kontraktu, amp:ik le — 10 m Ij ! Ob enem je admiral Candiani izjav.1 v i a'i-janskem senatu, da ee itali an3ka fl da j^thuja v ta^.em stanju, da ne bi se mogia z \sje-hom voje?at . Ta izjava je baje (.erujemc') silno potila vojaške kroge v R mu. Kaj ko bi torej gospoda Italijani m lce manje kazali na rusko gnilav in bi vrga nekoliko svoj pogled na to, kar jim je prt d ia po 1 nogtmi ? ! tudi nemšk:. To ja bila — pravi »Narodni libt« — prava »nota stonante« na lepi svečanost , ki bi bila pač mo^la izostati. In to tem bolj, ker so duhovi v Dalmaciji še vedno ' razburjeni, videči, da nemške sence z meglenega eevera nečejo neh tti vlačiti se po glavnih c. kr. urad h. (."e je upravitelj minister stva za pra.OHO^je dr. Koerber v svoji slavdjeni »Unbefangenheit« — pozabil odposlali v hrvatskem jetiku brzojavko načelniku sodne etroke v tej hrvatBki deželi, kar bi b I do.žan storiti po zakonu in po pravici, ; pa naj bi b la razsodnost predsednika dra. Gertscherja p »pravda to pogreško, kar bi b i storil tem laglje, ker je pokazal, da mu je hrvatski ;ez k famiijaren. Nemšč.ni ni absolutno in p< d nikako obliko mesta v Dal-rraoiji, pcs.bno pa ne v ajdni ttroki. Znjo se n česar ne dosezr, ampak se le dražijo Dnevne novice. Spremembe v šolski službi M niater za bogočiistj8 in taus je podelil : profieor^u na državni realki v Trs.u Frideriku M a r c h o s a n i, mes:o na državni realki v Bolcunu ; profesorju na državn m višam gimnaziju v Gorel d: u. Arturju Peta k u mesto ni državnem visecn gimm z ju v IgUvi ; profesorju na državni vili realki v Gor.ci Benediktu P i c h 1 e r j u na diž vnem Višcm ^ininaziju istot-im. Provizorična uSiielja Ivana C u m i n in Ivan K o š n i k državne više realke v Gorici sta imenovana j r vima učiteljema ; pr jvizoričoi ue telj E*idij Violin na višem drža nem gimnizju v G r ci je imenovan pravim učiteljem na dižjvu mgm-naziju z italijanskim učnim jezikom v Zadru. Minister za bogočastje in n-iuk je imenoval provizoričnega glavnega učiielja na učiteljišču v Kopru dra. Valent na Kušarja definitivnim glavnim učiteljem na mrž;em učiteljišču v Ljubljani, a auplenta m žanskem učiteljišču v Ljubljani Josipu C i z e 1 a pro-vizoričn;m g'avnim učittljeca ni žcn^k m učijišeu v G r:ci. Pozor rojaki! Ž j nekaj oaa^. s?m ee š rijo po Sloveuskein takozvani «-.nz čni, ali ša bo j« rtčeno : š k a n d a 1 n i romani, ki so prenešens iz večinoma ničvrednih izvržkov nemške literature v slabo s'ovcnsč no. l>a je prvi namen razš.rjenju teh posesti dobička-željnost na tem ni dvoma. A ti romani i m* jo tudi slab namen, da bi demoralizirali čitatel,e in zamorili v njih vsik p'emaniti čut in dober uku?. Šioia, ki jo provzročajo ti roman: med ljudstvom, torej ni samo materijalna, marveč tudi in ša več — moralna. Proti tem poskusom, da bi ee med slovensko ljudstvo zanašali spisi, kakoršne s studom zavrača celo uoJjše teroško občinttvo, sem namen 1 nastopiti kar najodločneje in preoreč.ti izkoriščanje slovenskega ljudstva j o tujcih, katerim bi naj bil narod samo zasmehovana molzna krava. V to svrho imam pripravljen za ti ek velik slovenski izviren roman, vzet pristnega slovenskega življenja. Ta roman, ki sfm mu dal naslov : j čer ob 7. uri in pol v prostorih »Delavskega »I." i j^lka skrive sti«, rli : »b j za zl to' podpornega društva«, "v ulici Molin piccolo e«:- s: obaza b) b izo 100 tiskanih pol in št. 3. Odbor vabi člene na mnogoštevilno * • H > ^ «'" ' ' bo. Uarijin dom« ima bodoČD soboto dne i ob 4. uri po^oludne bvoj občni zbor • Stadi-.n štev. 19. Vabijo ee udinje, v č:m rečem številu udeleže zboro- mc o-E rr Hi da v>J w z rt q «k?ga. O./'»z.ti .^ti. •oma \ i-i .nov * Di-j | 5 •.•.■•i- » mg ?ov zemljevid Hrvatske in Slavonije -odiigi a s o rgn.!n» in o tem Knjigarna F. M. Strmeckega v Zagrebu je pop ilnoma iz irno slovensko vsel iao še prav I jzdala nov z mljevid kraljevine Hrvatske in g-to: i z • n en s oven k roman. Z Slavonije. Zemljevid je narisal domači kartoni o v st;o v< in t -ej, da bo moj roman grtf Kran Fayer, a izdelan je bil v Zagrebu »I : .: v; v « v p ini me;i naoome-j v litografi i C. Albrechta (Jos. \Vittasek) ter ščal i ri& tu e nam m »or- raae knj žne iz lelke ^tane ninapet 12 K, a napet na platnu pa ter ia 1 > tat lj, -i » dobi v roke moj roman, 14 Ki. ■) r :? . j'.j* .1 ž 1 č fjisio pogr. to književno j Štrajk zidarjev. Včeraj predpoludne br c.». je dfialo vsth skupaj na 123 gradbah 2186 »Izd .. « lam v kratio v tisk v jedni delavcev in sicer 889 zidarjev in 1297 po sloveus-iih t>k rn, na kar ti dovoljujem že dajaSev. r:i i'.t ';ve - oveasko občinstvo. Včeraj pred:>oludae ob 9. uri so imeli R : 11 »I: •;':*. j. i: vMi« bo i shajal V po- oni. k še etra kajo shod v delavskem domu a ovdar 1 ža večkrat d . najbolj: dokas za chotach iz avil v imenu redarstvenega ravnalo, > se eeianji vladni zatem naravnost teljstva, da to poslednje, uvažujč; da se je id n ti..u e z . - p r ; m Nemcev na Sp id- večina zidarjev in podajačev povrnila na - jeni Š - em. v=e vedenje raznih dr- del ne bo m >glo več pr pisovati značaj nujno-ža.v.b r d:, i; »v, iz ti pa povodom raznih sti shodom štiajkovcev. Vsled t^ga da bo v I v . O • i. h p . k:.h s > ravno c. kr. redar tveno ravnateljstvo Š9 dovolilo napove-<• ž <*ni ura laiki ncihnji agitatorj , sovražni dani shod brez napovedi, kakor jo zakon m nar 1 .Z .čin-k h v« litev v Š stanju zahteva; za naslednje shode pa se bodo mo ]e 3' a > -. ež: r i je .'pet đjgol'k, katerega junak rali sklicatelji strog j držati tozalevnih cd reje <•< r z 'o inaia Oreba, ki pa je — po La- deb ter prijavljati shode 3 dni prej, a shode šira mnenju — ravno radi tega značilen zidarjev »Zveze« 2 daij p raj. simjst' m -tičen. T: mošnji c. kr. visi nadzor- Samomor. 25 letna kuharica Cecilija n s. ti-aečna t-lraže je pri*el demonstrativno v Vidmar, služi u oea pri nekej družini, ki sta-ua formi, da je oidal p no^no svoj gla^za nem - ntlj9 v hiš š:. 10. v ulici Cr.ciera, ja vče--kega kandiajia. Će se že ttki ljudje, v tikih raj v jutro cb 7. uri izpila samomorilnim ircjenih pt ležajih upa o m stopati tako iz- namenom precejšnjo množino karbolne kisline _in , poi tn jo to zineeljiv zn k, kako Ko so domač: priš i na sled temu njenemu so v - j vrs e drživn h uslužbencev, od najvišd blaznemu činu, so takoj pozvaii zdravnika d» n iniže, u erjene, da ustrezajo z stemu na 8e zdravniške postaje. A reva je umrla pred Dunaju, ako sj v slažb, protislovenske no je zdravnik prišel k njej. Truplo semo poltčni s ranke ra Spodnjem Štejcrszem. morilce si prenesli v mrtvašnico pri sv. julija. Ne vein, če se je že tu med Ju^tu. na111 i S .veukami bolj delila, ag t raio, pr - — Zlstiran sklep bivšega mestnega pravila o i._i£or se sgit-ra zi ta d.n, za ?a tržaškega. Kakor smo že včeraj . - samenj. S j bo res povsem neiiaj nena- javili j3 (je8 [Ut-. tržiško namestoistvo a ga.C/etnsš:h g pa ia goepic bo tu rbran zi8tiraIJ ]zvedenje sklepa biv-ifga mestn-ga v kr mnih k )=t m h, t bodo občinstvu nudile aveta od dne 7. aprila 1903. tičo č inja v tej aetnosni vročini. I u se Lo po- ge 7£rradbe cestne žel?znice od trga : al > oaš ni mali m z bomb nčki in j-ladoledom < ;aidoni do sv. Sove in delne odda eteh iT b kakim kon i» ^om in punčiko, tu bodo naše grad ,enih del. Ta odlok je oprlo namestnietvo k e'. a. zbrale »s ek^« z lepimi \ erzi, na^e ^ m motnega etit-ata ter ga utemeljuje uaice pa bodo p kušale malo domačih g{j BVOjim dvomom, da bi se z gradnjo ts rudijev in pee va, se okrepčale s svežim povspeševaie važna koristi občine, c m ali p v m. E , ia naše m >žke, za te ^jo3tni svet da se n namreč bivd z vpra- o ve sl a, ca razpolago bo sveže peneča pivo, gaojem treskov za razširjenje me-tne elekt- ris en teran ek, 1 j-o m eko, sveže u.a?=',o s rarne> katero razširjenje je smatral mestni rnim krul ;> a itil. Da, di, vse to bi ta na- 8^avijeni urad potrebnim za cbrat nove želez- a -emoju gi n; možao napraviti prave slike o celici pr hod >0 nedeljo «o darovali: g. fiaancjjtlai daleko-ežnosti novega podjetja. Ob . . . . PrUve 10 biuilk raznovrstnega fiiega prora^anievanju rentabilitece nove železnice aa, ga. 1 ann G krožnikov, ga. V;r- sQ QQ D tudi stavili med aktive dohodki ginva Furlan 4 p b jače v obliki t.m-.tk, 3 Deke mitnio?> ne da bi se bilo popred zapro pihljate ska:> 7, 6 novčar s, 6 . m fiskom p; em- b]]q uracino dovoljenje za uvedenje te mit- kega papir-a. 6 kosov t aletnega mila, gosp. ni(je_ siedoiic se niso storili shodni koraki . egod^ iz daljnega otoka Brioni 4 K, gosp. i. J. 2 K, g. P.»žar 1 K. Popravek: Ga R Ža dr. Gregori- nigke gradbe> za dosego cesarske sankcije za najetje posojila 4 800.000 K za izvedeaje iečene želez- va je podarila 3 emajlirane lonce in p-Hvi zi tio .renj^ lar. d vi Ta namestništveni cdlok ne dala pi sebno lepega spričevalo o administrativni ka K poročilu o uči'cljski konferenci. pae t ti go3podov v mestni pilači. 1 io a mj, da je vdtug e ini in č slani Otrok padel pod vlak. V sredo pred jd dr. S.m' n Pertot predaval na p,ludne je med Pttovljami z Z Iravščine prišel pod vlak otrok železa šiega čuvaja Pavletiča iz Petovelj in se tiko težko poške- f r.čnoi v svoji lastnosti kakor c. kr. de-c z Iravatveni svetovalec. iMačevalcem niijt*mniiiskega davka, do val, da bo težko več okreval. t<\ oznanila c. kr. davčne administracije' 1. julija c pozarjajo se davkoplačevalci na šnoat predložitve najemnintk h napovtdj ) giede onih h š. katera »o podvržene m linskema in 5% davku. Za merts Trst n da\čao olč ne Kjadin, Porotno sodišče. Včeraj t-e je vi šila kazenska obravnava raii zločina ubojstva proti 31 1 taemu Juriju Baseggio, d »ma iz Kopra. Pre leedoval je - id zgornja, Sv. Marija Mjgdalena 7gor. - raEpravi vittz ds Nadamlenzk;, a votanta sta S ;.,jkja r- m .rajo rddati napovedi za L, 1 5—06 najdalja do konca avgusta t. L T- okolici izvzemši gori imenovane občine in r samo za kt > 1905, pa nadalje d > kouca Septembra t. I. na c. kr. davčni adm:ni- a^i Ji, Tiskovine za najemn;nske napovedi se ■ ajn p? ti atot nk pola na c. kr. finančnem e n m-itu P.izzetta delia chie-a evangelica 2 ,'T ti čju. O »m-ni zbor » Dramatičoeca društva« '' , kiKor že na^n.njeno, jutri, v seboto zve • bila sodna svet. Cruaz n Rismondo. Državno pravdnistvo je zastopal dr. Paograz;, a branil je toženca odv. dr. Rennati. Vdovo 11 otroke ubitega je zastopal odv. dr. Siavik. Basfggio se je dne 12. maja zvečer na železnishi postaji sv. ^KancijaD. pri Kopiu, aporekel se železniškim uslužbencem Patrom Pavletičem. Ta p slednji je namreč zahteval od Baseggiovega brata Alojzija, ki je imel odpotovati v Trets caj mu pokaže !eg timacijo, katera mu je dajala pr^vicj do voznega listka po zoižmi ceni. Alojtij Baieggio se je temu upiral, a Pavletič je šel na to klicat postajenačelnika, kateri je Alojzija Baseggio povab'1 v svoj urad. Mej tem je pa Jurij BaBegg o, ki ja bil spremil se sestro Adelo brata na postajo, razžalil Pavletiča z besedo »ignorante« (nevednež). Vsled tegi mu je Pavletič velei, na se cddalj; s postaje. Baseggio je pa vzel iz žepa revolver in ž njim ustrelil na Pavletiča. Zadel ga je v desno ramo, VBled česar je Pavlet č par minut pozneje umrl. Na vČerajšnjej razpravi se je toženec priznaval krivim, t^da trdil je da ni hotel Pavletiča niti raniti, temveč da je hotel streljati v zrak, v svrho, da ga ostraši : A v istem hipu, ko je on sprožil revolver, ga je sestra potegnila za roko, hotsča mu zabraniti da bi streljal. Le to da je bilo krivo da je zadel v Pavletiča. Bilo je zaslišanih več prič, a k^r razprava nadaljuje danes, bomo jutri prinesli važnejše momente včerajšnjega zaslišanja, kakor tudi razsodbo. Razne vesti. Površje cela zemlje znaša 509 950.000 šiirjaških kilometrov. — Od tega prostora je neka'] več nad 1 četrtino kopna zemlja, ostalo pa 373.450.000 stirjaških kilometrov je pod vodo. Največja mesta na svetu. — Največe mesto na svetu je London, kjer so našteli leta 1901. 4 530.541 prebivalcev, ki so bivali v 61t>.461 hišah. Pariz ima 2,714.068 prebivalcev, ki bivajo v 75.000 h šah ter pokriva površje od 7002 hektarov. Berolin je sicer po številu prebivalstva tretje mesto v Evropi, toda njegova prostorna veliko3fc se ni od leta 1881. več spremenila. Površje Bero-lina znaša 6349 hektarov in v letu 1900. eo našteli 1,884.151 duš. Površje Dunaja znaša od 1890 le-;a 178,12 št ijaških kilometrov in je imel na zsdnjem ljudskem stet u (1900) 1.687.540 prebivalc3v. — Petro/rad ima 1 487.720 duš; Pokirg, g.avno mesto Kitajske pa približno 1 milijon. Površje meBta Ch eagi v Severni Ameriki znaši 994 šsiri-jaških kilometrov z 2 007.695 prebivale. Nfc\v York, največe mes'.o v Ameriki šteje pa 3.437.200 duš. Stanleyevo premoženje . Nedavno tamu v L >n .ouu umrli angležki potovalen Heni v S anley je zapustil okolo 4 milijone kron premoženja katere je ztdobil večinoma cd prodaje svojih znamenitih knjig. Orkan. Iz Moške poročajo, da je razsajal tam v sredo silen orkan s točo. Več t^var-narskih dimnikov je bilo poškodovanih oz roma zrušenih, več hiš, ki se gradijo, poruš n b in nekaterim cerkvam jo odnesel vihar oelo kupole. Kolikor se je dojedaj dognalo, je prišlo v moskovski okol ci ob življenje 150 oseb, v IMoskvi pa tri. Enonadstropni vagoni. Ruska železniška uprava se psča sedaj z načrtom o vpeljavi enonadstropnih vegonov, da hi sa hitreje prevažalo vojake na bojišče. V teh vagonih bi se voz lo še enkrat toliko vojakov. V na-vsd >ih vagonih ee zamera reda! voziti 40 o-eb( dečim bi ee v enonadstropnih vozilo • potem 80 oseb. menjice na London 252.10, avstrijska zlata rea a 100.80 ogrska 4°/0 zlata renta 102.—, LSnderbaak —.— turške srečke 1*24 —, pariška banka il.ti2, italijanske mTidijonalne akcije 73S.—, akcije Rio Tinto 13.11. Vdržana.. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 90l,/iO Lombardi 3l/4 srebro V8, 5pa laka renta 871/4 italijanska renta l0V/a, tržni diskont menjica aa Dunaju —.— dohodki banke 30.0J0 izplačila bansc* —.—. Trdna. Tržna poročila 30. junija. Budimpešta. Plenica za ok;ober 8.6< do S.oS. Rž za oktober S 50 do 6.51. Oves za oktober K 5.93 do 5.91 Koruza za julij 5.10 do 5.11, sa avgust 5.24 do 5.21. PSenica : ponudbe srednje; povpraševanje slabo, mrtvo — Prodaja 18.000 meterskih stot., za 10, deloma za 10 stotink znižanja. — Rž, oves in koruza za 5 di 10 stot. znižaoja. Vreme: lepo, H a v r e. (šiklep.) Kava Santoa good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 41.25 frk, za sept. 42.—. Hamburg. {Bklep pop.) Kava rfantos good average za julij 331/4, za Beptember 34x/4, za dec. 35—, za marec 35 V3, vzdržano. — Kava R10 nnvadaa loco 33—36, navadna reelna 37—39, navadna dobra 40—4*2. Hamburg. (Sklep ) Sladkor za juuij 1870. za julij 18.80, za sept 18.93. za oktober 19.20, za dec. 19.05, za marec. 19 56. Stalno. Vreme: lepo. London. Sladkor iz repe surov 9r" s Sh Java 10.3 Sh. Stalno. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptna K 66.50 do 68.00, za september K —.-- do--, marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassž in Meliapil i nromptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— da —, marec-avg. 68.30 do 69.30. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodi če dobave, vzdržano, nespremenjeno. Pariz. Rž za tekoči mesec 14 50, rž za julij 14.— , za iulij-avgufit 13.75, za september-december 14.— 1 komaj stalno). Pšenica za tekoči mesec 21.60, za julij 20.15, za julij-avgust 20.10, za seotember-december 20.15 (mirao>. — Moka za tekoči mesec 27.80 za julij 27.80, za julij-avg. 27.80 za sept.-december 27.40 (komaj stalno). Repično olje za tekoči mesec 4 7.25, za julij 4/.75, za julij-avg. 47 75, za sept.-december 4tv25 (mirno.) Špirit za - tekoči mesec 42.50, za julij 42.75 za julij-avg. 42.50, za sept.-december 36.75, (mirao). Sladkor surov 88" uso nov 24V4 — 24V* (mirno), bol za tekoči mesec 273/„, za j u ti j 271/*, za ju ij-avgust 275/„ za okt.-jan. 28*/«, (mirno), raiinirau 60V-61 Vreme: lepo. Za soboto, tlne 2. t. m. ob 9. uri zvečer vabljeni vsi bratje Sokoli v ,,Slovansko Čitalnico" na pogovor radi izleta v Ljubljano in radi drugih važnih društvenih zadev. Na zdar! ODBOR „'Tržaškega Sokola". Tovarne. poMštva 1 R == ulica Tesa št. 52. A. - (v lastili hibi.; ZALOGA: Piazza Besana (šolsko poslopje). Cone, da aa ni bati nikako konkcrei^/^. Sprejemajo se vsakovrstna daia 1 po posebnih načrtih. Ilustrcvaa o^uii: hzesjtis&zo in Cra* r: TOVARNA POHIŠTVA Borzna poročila dne 30. junija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.-- 19.04, angležke lire K —.— do —.—, Londm kratek termi« K 239.35 239.70 Francija K 95.--95.20, Italija K 95 05 — 95.25 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.25—117.50, nemški bankovci K---—.— avstrijska ednotna renta K 99 10 — 99.40, ogrska kronska renta K 97.— 97.30, italijanska renta 102.— 102.50 kreditne akcije K 639.— — 64i.— državne železnice K 632.50 — 634 5o, Lombardi K 78.— 80.—, Lloydove akcije K. 680 —688.— — Srečke: Tisa K 320.---325—, Kredit Iv 462.— do 473. Bodenkredit 1880 K 296 — 308.—, Bo-denkredit 1889 K 290 — 29s - Turške K 127.— do 129.— Srbske —.— do —.—. Dunajska Dorza ot> 2. uri poooi.: Državni dolg v papirju „ v srebru Avstrijska renta v zlatu v kronah 4% Avst. inveftticijska renta 3*/»"'• Ogrska renta v zlatu 4% „v kronah 4°/, „ renta 31/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka reata 98.05 5®/0 italijanska renta l0-i.30, Špan*ki exteneur 87.70 akcije otomanske banke 587.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijska državne železne t —. — Lombardi —.— unificirana turška reota 86 32 Velikansko skladišče 111 razstava pohištva in tapetari] -== TRST = ulica Malcanton štv. i. po zeio nizkih cenah. pred včeraj dane?* 99.80 99.85 99.H0 99.85 117 85 117 85 99. i0 99.30 90.75 90 95 117.90 ii&šB 97.15 97.15 88.90 89.— 161?— 1606.— 641.— 639.75 239 iO 239.40 117.32 »/„ 117.32 V, 23.43 23.45 19.03 18.99' . 94.95 95.05 11.3D 11.30 "v /, '»va cktfi pa««:.— % rnm«tar.*tm J žitna ■ ' . \ - ' ■ * ..!TT1 ^t— Vjcvu r'i:* - j .« t. T . -. i ; i » . tj, ~ Jr' A 'fin-i . I -:-; - ' ^ .,__f i. ' —'/ - »ie -a 1.1" r-f . 1 Z'jćrcča !i£irzs /;.'.■> e isir 'PrcjlA I JI M. GAL # Trst Corso4 LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilne pasove, trebušue preveze, elastične iiogovice in modrci, ortopedični aparati, aparati za vzravnavanje života, pasovi za popek. M>spenzorji. -------- Naročbe se izvrše po meri. ■ PREDMETI ZA BOLNIKE. Najveća solidnost. n prejema zavarovanje člove5kei-a živ-jen a po najraznovTStnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko no bena druga zavarovalnica Zlasti ugodno zavarovanje na doživetje m smrt z zmanjšuj očimi se vplačili. Viak član ima po preteku petih let pravico do dividende. " 1 S J J^k?* vzajemna zavarovalna banka v Pragri. Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623 17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica n&še države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE: £ertar*ini zastop v Ljubljani, Čtgar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in pre;niČnin*i pr požarnim Škodam po najnižjih cenah cenjuie takoj in najkulantneje Uži ta. najboljši slove«, koder posluje Dovoljuje iz čisteg« dobička izdatne podpore v narodne in o'ččnokorist::;: namene. Naznanilo. Xa mestni nižji realki v S04. Na mestni nižji realki v Idriji ni treba plačevati niti šolnine niti drug-ih denarnih prispevkov. V IDRIJI, dne 30. junija 1904. RAVNATELJSTVO. DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanizie, *rebrnine in žepnih ur. -- Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne, co Ulica brcata 9 {vogal ul. Sapone}. Zaloga \11m\m\ it za moške in dečke. ~ jpsl Velik izbor hlač za delavce. Jako ugodne cene. Ulica brcata 9 fvoga! Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič zalacttelj r. kr- redarstvene straže, e. k r. tlavnesra carin-»kepa urada in skladišč, e. kr. priv. llojd. orož. c. kr. fiunčae straže v Trstu. Kopru iu Pulju. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoma svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. bo £ o — fj ~ sa -cH - Sh > 6) © •C? o p« Prodaja najboljše voščilo = fredin Cene nizke Postrežba točna. ^Tovarna pohištva Ignacij Kron, Jrst, ^Sg C. kr. priv. Rmniane Adriatica tli Sicurta Glavnica in rezervni zakladi društva glasom bilunce 1 s^coc^ 31. decembra 1902. cccs^oso^c^ 1 1 Cres - (Kvarnerski otok) - Cres Prodaja po K IOO.— hehtoliter svoje izvrstno domače, naravno namizno maslinsko olje. Na zahtevo ®e pobija vzorce. P! 8,000.000 7,133.580 3.700.580 71,25").752 •2ril.itori.L40 Svoji k svojim I M. Itoppar v Trsti1 ulica S. Giaeomo 7 (Corso) priporoča svojo novo preurejeno pekarno in sladčičarno Za birmo: kolače, slaeeiee vsake vrste in sveže. Tu- in inozemska vina v buteljkah. Vse naročbe franko na dom. Pijače v ledu. Anton Skeri mehanik Piazza deile Legna 10. (hiša Caccia) Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izbora. Internacionalna g^odba in petje Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Zadružna glavnica fod kejih vplačano X 3,200.000) ....... Rezervni zakladi dobi kov .... zaklad proti vpadanju vrednosti} javnih efektov . . . Rezervni zaklad premij za zavarovanja . . . ... . . . . . . Zavarovanja na življenje v veljavi Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve druStva [1^38—1002] „ 498,919.050 Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi vsled razstrel b ulomu kakor tudi prevozov po suhem in m:rju; sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plaćn1 do miti aii po fmrti zavarovanca, doto otrokom itd. Priprave za točenje piva. SB. V olajšanje nakupovanja se proda siajo v predmeti tudi na meeecue obroke. URAH F. PERTOT v Trstu. ul. Poste liuove št, 3. prii.orrea vel ki izbo* ur: OlU«j,git, Seliaff-hause Loiiarim's, Tavannes itd., kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za sospe. — Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih cenah. Združeno avstrijsko parobrodno delničarsko društvo trst. (Avstro-Amerikanska proga). trst. Dva krojaška pomoćnika sprejme taksj stalno Dragotin A d gel i, kro jaS in trgovec v nslu. l liea Mol in piccolo štv. 2. Ditv 5. juliju nj<>4- odpluje okusno urejen in novi brzi parobrod GIULIA tjTCo ton. pod vodstvom kapetana STUPAR1CH. Ta pum.k je bil pred kratkem spuščen v vodo, je urejen z m j novejšimi udobnostmi tehničnega znanja in modernih zahtev. iz TRSTA naravnost v NOVI Y0RK PotniDa iz TRSTA \ NOVI Y< )RK I. razred K 300, III. razied K 180.— s potrežbo in hrano tvsak dan uvež kruh in mesoi dobro viuo. zdravniške službe. 1'arniki so električno razsvetljeni iu ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za birmo I Fotografični atelijer pri sv. Jakobu, ul. del Hivo 42 vabi cen j. botrice in botre za blagohoten obisk, za-gotavljaje dobro delo in ni^ke cene Izvršuje tudi slike skupin, razglede, fotografije na porcelanu za spomenike itd. Povečanja od gl. 2.50. Op mca: A tel j & nima nikakega potovalnega pooblaščenca za sprejemanje naročb. psrsdajalmea Isgetovljsnih oblek ^ „Alla CM Si Trieste" tvr&ko EDVASD KALASCE ^^ Via Tor rente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI" s krojačnšco, kjer aa i • vršujejo obiciv^ ^^ po in«ri in X K K Za. pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica IVIolin piccolo št. 2- H ^ssBHHBKiaases: e najugodnejših cecali. v prodajalnici ima tuii zalogo pori 1 a za delavski stan po izvenredno niikih cenah I/.bor boljših in navadnih eaovij. VELIKI IZBOR -^g izgotovljenih h!ač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. A v t o r i zo va 11 a k roj ač a i ca. X X X X X X X X —M „LJUBLJANSKA KREDITJNA BANKA44 v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valnt, novcev in deviz. ?romss6 indaja k ▼takemu žrebanju. • ■■ ^■■■■ESn^^OKSHS' >ff. -Bi Polno vplačani akcijski kapital BL a3000,0CJ0 X>ajs predujme u& vrsd. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni - Izgub! -_ £&znenj&va in eskomptnje izžrebsne vrednostne pBpiije ha vnovčuje zap&le • kupone. -. VinV-uluje Jn dlv:nku!uJo vojaške žonltnlnske kavcije. EtEMoisspt ixt inimm*a msnio* SoT^nsi naročila. ■» f I V.Wi .1 .iiOhKitižž&llu^-tiž-i*. Podružnica v Spljetn Denarne vloge vsprejema v tekočem raćunu ali na vložne knjižice proti ugoden. ' obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do j - dne vsdiga, -! Promet a čeki in nakaznicami.