ISSN 0351-6407 Krat LlaUlUV CREDITANSTALT Banka uspešnih M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21 780 RAČUNALNIŠKI TEČAJI [ ZAČETNI, NADALJEVALNI, POKLIČITeF] Mikloša Kuzmiča ^f., M. Sobota, tel.: 2l> 162 Medicus Lado Nedeljkovič iz Črenšovec odločno zavrača očitke, češ da je nekoč vsem (tako moškim kot ženskam), ki so čakali na pregled, ukazal, da se morajo sleči do pasu. Murska Sobota, 1. februarja 1996, leto XLVIII, št. 5, cena 150 SIT »Nesmiselno bi bilo majati slovensko barko« Lojze Peterle VREME Ob koncu tedna bo pretežno jasno in suho vreme. Vestnikov koledar 1. februar, četrtek, Nace 2. februar, petek, svečnica 3. februar, sobota, Blaž 4, februar, nedelja, Andrej 5. februar, ponedeljek, Agata 6, februar, torek, Dora 7. februar, sreda, Riko Pregovor Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena ia P- > pisnih liotne"fl^^<»gi nape bil° Pri’ jemanje /8° j formalno spre-menta Cga P°membnega doku-To se Za nadalinji razvoj občine, tvi Drin zgodilo pri potrdi-'teLv nS’ 310 mi' za 17 i ” tisoč tolarjev, ki so Največi;0^ višj' od lanskih. vljenoJ Qe ež odpade na zagoto-lij°novsiTab°’ 'n S‘Cer 248 mi' °odhof|vtevo PaJe pri razpravi Vat- Mori >)Zakuhal« Franc Hor-tečanj/dh8??6 Precejšnje po-vnostj °h°dkov, zlasti pri deja-mOgel r°bcinskih organov. Ni stavke azurlleti povečanja te po-21,37 n V,Pr\merjavi z lanskih telarjev*1«6^11^'1 27,35 milijona tki v ' 0 njegovem so ti izda-cev Se, Vu denar davkoplačeval-odborov pa niso prine-ben>h rezultatov. Zato je zahteval, da se ta postavka spravi na lansko raven in da ne kaže razmetavati z denarjem za sejnine. Z njegovimi pripombami pa se ni strinjal Anton Omar, ki seje in da naj natančno opredelijo spremembe s številkami na račun drugih postavk proračuna, to očitno ni kaj prida zaleglo. Čeprav so o proračunu razpravljali že dva meseca, kaže, da tega nekateri svetniki niso vzeli dovolj resno. Prvi amandmaje po petminutnem odmoru predložila skupina petih svetnikov na čelu s Štefanom Flisarjem. Po njihovem bi se dalo pri dejavnostih občinskih organov in občinske uprave vse postavke znižati za 10 odstotkov, denar pa nameniti za kapitalne naložbe. Pri tem so apelirali tudi na solidarnost med vsemi, s čimer bi lahko laže uresničili načrtovano. Po mnenju Alojza Bratkoviča omenjeni amandma ni dorečen in zato nesprejemljiv. Pridružil se mu je Anton Omar, za katerega je nerealno vse v povprečju znižati za 10 odstotkov. Tudi Alojz Grah je dejal, da ni mogoče vse povprek Ker še ne razpolagajo z dovolj konkretnimi podatki, so na predlog župana umaknili z dnevnega reda razpravo o načrtu letošnjih naložb. Spisek le-teh je zares obsežen, zato pričakujejo, da bodo do naslednje seje občinskega sveta dobili finančne kazalce, na osnovi katerih se bodo lahko dokopali do prednostnega vrstnega reda številnih naložb. čudil, da doslej, čeprav je bilo več priložnosti, ni bilo takih pripomb. Nerazumljiva se mu je zdela trditev, po kateri so odbori nedelavni, po drugi strani pa očitki, češ da se sestajajo za vsako ceno. Prav tako je zavrnil predlog Avgusta Gomboca, da bi bila višina sejnine enaka tako za predsednike kot člane odborov. Zanj je to žalitev, ker morajo predsedniki odborov vložiti precej več truda. Kljub opozorilom župana Alojza Flegarja, da naj bodo pri predlaganju amandmajev konkretni zmanjšati sredstev v te namene, ampak bi morda lahko »odščipni-li« le del. Naposled so predlagatelji umaknili svoj amandma. S tem pa se vsa zadeva še vedno ni polegla. Jože Farič je namreč pripomnil, da se mora župan obnašati racionalno in skušati privarčevati čim več denarja. Frane Horvat pa je opozoril, da je treba dobro pretehtati poslovnik, saj še ni videl nobenega poročila o finančnem poslovanju župana in nadzornega odbora. Zatem je župan predlagal umik proračuna z dnevnega reda in njegovo vrnitev v fazo osnutka. To je obrazložil z dejstvom, da ponovno razpravljajo o stvareh, o katerih so že večkrat govorili, hkrati pa je nerodno, ko proračun »mešajo« z zaključnim računom. Kaže, da je županova poteza svetnike spametovala. Ti z glasovanjem niso sprejeli županovega predloga, ampak so nadaljevali razpravo o amandmajih, ki so doživeli podobno usodo kot prejšnji. Tako niso sprejeli amandmaja Viktorja Zamude, da bi za šolski šport in programe drugih izvajalcev namenili dodaten milijon. Tudi Alojz Grah, ki je predlagal, da bi iz kapitalnih naložb zagotovili 6 milijonov tolarjev za novogradnje vaških cest, ni uspel z amandmajem, zato gaje umaknil. Več uspeha pa je imel Štefan Flisar, saj so med druge javne potrebe prenesli 700 tisoč SIT, kolikor jih potrebujejo za nakup gasilske cisterne v Gederovcih. Končno so s 14 glasovi za, z dvema proti in enim vzdržanim glasom sprejeli letošnji proračun. Na tej osnovi so po skrajšanem postopku soglasno potrdili tudi predlog odloka o občinskem proračunu za leto 1996. Tako bodo za tekoče obveznosti porabili skoraj 177,7 milijona tolarjev, za naložbe pa blizu 132,7 milijona SIT. Dogovorjeno je, da bo lastni delež krajevnih skupnosti za posodobitev in asfaltiranje občinskih cest znašal 5 odstotkov. Sprejeli pa so tudi pobudo Avgusta Gomboca. ki je predlagal, da se pri financiranju lokalnih cest spremeni razmerje od 70:30 na 50:50. To pomeni, da bodo KS prispevale za novogradnje 50-od-stotni namesto prvotno predlagani 70-odstotni delež. Slednje pa ne velja za preplastitve lokalnih cest. Upoštevali so, da marsikje ne bodo mogli zagotoviti ustreznega deleža in da je v takih primerih nujna solidarnost. MILAN JERŠE Pečina Moravske Toplice gre brez ^žavne pomoči Občjr ■ - Toplice ugotavljajo, da so najpomembnejši del zato • pr*hodkov dotacije države za različne infrastrukturne na-^^ihodk^ Pomena, da občina nenehno skrbi za povečanje teipaf jtll .ov’ e namreč le-teh ni, ne morejo investirati v nove objekte, dobiv^° e možnost vzdrževanja objektov. Ker pa se denar v ta na-<*anje stani •iavnit1 razpisih, dvomijo, da bodo lahko obdržali dose-sai prijave na razpis pa je potrebno imeti izdelane projektne Po d Se 'e v tekem primeru lahko nadejajo pozitivne rešitve. ?reti, d^s *Strani pa ne gre pre-sred.lllleb pr' Prihodkih .stev pri načrtovanih upravnih taksah, ker še vedno niso prenesene pristojnosti države za odločanje. Prav tako niso uspeli dobiti denarja od prihodkov od premoženja in ekološke takse, pri čemer bi za slednje morali sprejeti ustrezen občinski odlok, ki bi o-mogočal pobiranje tega prihodka. Hkrati pa so melioracijske pristojbine prenesene na državo, kar velja tudi za druge zadeve s tega področja. Precej denarja, in sicer okrog 32 milijonov tolarjev, pa se je nabralo s turistično takso. Pretežni del teh sredstev so porabili za pokritje starega dolga Moravskih Toplic, za vzdrževanje okolice Moravskih Toplic in druge namene ter za sofinanciranje nakupa občinske stavbe, kjer bo dobila svoj prostor tudi turistična pisarna. '* In kako je z odhodki? Porabljen denar za delo občinskih organov se je gibal v okviru pričako- dl y bliže razdelitvi; v Banovcih, Bunčanih erzeju referendum o krajevnem samoprispevku -'cju reierenaum o Krajevnem sa o odcepitvi, drugi samoprispevku Bjtejevno s * GrhvUpnost Veržej sestavljajo zaenkrat poleg Veržeja še Banovci, in Šalinci. Vse pa kaže, da bodo slednje'tri vasi čez ,. ta n aste° krajevno skupnost. kovi^teevaiH S°.na vaških sestanem Da „niciatlvn’ odbor, nje- ^^hišeV6^^ podali v kater v Prasevah ljudi za st/0 biti. V ^ '^jevni skupnosti Cer- .°bili mo/ebnem anketnem li-4 odgovori, in si- 'n ne s Križevci, v la-m,.80odstotke"1 Se (’Predeliti. Ski^ovitev^ Vprašanih je po-Pted^Pnostj T , samostojnc krajev-bili d Sern zato l ° na-i b'se odločili Mz\,ap°stavliP^ki krajevni skup-^jem ^er pa so bolj Povezani s Križevci, kjer imajo sedež župnije in kamor hodijo njihovi otroci v osnovno šolo. Zato so se nameravali »odcepiti« že predlani, ko so si za referendumsko območje predvidene nove občine izbrali Križevce in ne Veržeja. V anketo so nameravali vključiti tudi Banovce, toda tamkaj je niso izvedli. V Statutu Občine Ljutomer je zapisano, daje potrebno za preoblikovanje krajevnih skupnosti (spremembo meje) izvesti referendum. Iniciativni odbor, ki deluje v omenjenih treh vaseh, pa je mnenja, da bi v tem primeru zadostovala večinska odločitev na zboru občanov. V Banovcih, Bunčanih in Veržeju pa se medtem pripravljajo na referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, ki naj bi ga zbirali v naslednjih petih letih za razvojne potrebe, in sicer 2 odstotka bi prispevali zaposleni od plač ter 9 odstotkov kmetje od katastrskega dohodka. V Banovcih načrtujejo obnovitev vaške kapele in nameravajo pridobiti ureditveni načrt (poleg CRPOV-a) za nadaljnji razvoj kraja (tudi lokacijsko dokumentacijo za kanalizacijo. pločnike, javno razsvetljavo in plinovodno omrežje), v Bunčanih bi radi dokončali javno razsvetljavo in izvedli še potrebna dela pri gasilskem domu, nekaj denarja pa bi namenili za vzdrževanje poljskih poti. V Veržeju pa nujno potrebujejo dodatna sredstva za dokončanje 1.500 metrov kanalizacijskega omrežja, asfaltiranje 3 ulic, sanacijo javne razsvetljave in za pomoč društvom pri njihovih naložbah. Referendum bo 18. februarja. J. GRAJ vanega, in sicer predstavlja nekaj manj kot 15 odstotkov celotnih sredstev občinskega proračuna. S sredstvi za delo zavodov pa zagotavljajo vse tisto, kar jim je po normativih določilo ministrstvo. Ker v prihodnje ne predvidevajo večjih naložb na tem področju, bodo . lahko več denarja porabili za izobraževanje. Na predvideni ravni pa so ostali tudi glede dotacij, kulture in sociale. Pri subvencijah in intervencijah . v gospodarstvu znaša povečanje 28 odstotkov. To je posledica tega, ker so kmetijstvu, gospodarstvu in obrti namenili precej več pozornosti, kot so sprva načrtovali. Zato so uspeli uresničiti skoraj vse naloge, ki so izhajale iz sklepov odborov in občinskega sveta. Glede investicijskega vzdrževanja v družbenih dejavnostih je opaziti dokaj nizek indeks pri amortizaciji v vrtcih, ker poskušajo denar usmeriti tja, kjer so potrebe po vlaganjih največje (Filovci, Fokovci in Martjanci). Pri vzdrževanju lokalnih cest pa je opazna večja poraba zaradi čiščenja snega. Ta dela izvaja po pogodbi Cestno podjetje Murska Sobota. Pri tem so imeli sicer razpis za lastnega izvajalca, vendar ni bilo prijav. Prav tako so v povezavi z izpostavo ministrstva za gozdarstvo v Murski Soboti izvedli skupen program vzdrževanja gozdnih cest. V skladu z naložbeno politiko so se sredstva za gospodarsko infrastrukturo povečala za 33 odstotkov. Pri tem so denar porabili v glavnem za izboljšanje oskrbe z vodo v Noršincih in za ureditev kanalizacije v Martjancih. Z de-, narjem za naložbe v izobraževanju so končali dela pri Osnovni šoli Bogojina in vtrcu v Prosenjakovcih. Ustrezno pozornost so namenili tudi ekologiji, saj so denar porabili za pokritje stroškov akcije čiščenja okolja in za sanacijo smetiščne jame pri Mlajtincih. MILAN JERŠE Energotherm, lobiji, stranke in država Proti razvoju Nekatere občine si predstavljajo svoje območje kot državo v državi - Pri naravnih dobrinah ni občinskih meja - Koncesije bo podeljevala z javnimi razpisi le država Geotermalna energija kot možna rešitev energetskih problemov Pomurja je zadnje tedne postala predmet medsebojnih obračunavanj, sprenevedanj in obtoževanj. Ponovila se je tudi stara pesem: krivi so novinarji, ker so si dovolili objaviti podatke, ki še niso bili primerni za javnost in ki jih je nekdo »odtujil« ali ukradel. Novinarji so krivi, da v Pomurju ne bodo rešeni energijski problemi in pomanjkanje delovnih mest, saj je imelo podjetje Energotherm v načrtu prav to. Pri tem pozabijo povedati, da so si želeli za območje koncesije zagotoviti skoraj celotno Prekmurje in da so solastniki podjetja ljudje, ki igrajo dvojno vlogo: tako službeno kot v svojih (ne) izjavah. Če je na primer Anton Benkovič, odgovorni na občini Murska Sobota za energetiko in potem za komunalne zadeve, kot direktor Energotherma ves čas trdil, da to podjetje nima nič skupnega z načrti za Bukovnico, je poslanec Leo Šešerko v pismu v sobotni prilogi Dela jasno zapisal: Projekt geotermalne vrtine v Bukov-niči sem bil upoštevajoč ekološke kriterije in varstvo narave pripravljen podpreti... Zapleta pravzaprav ne bi bilo, če bi bili sprejeti vsi potrebni zakoni in predpisi. Tako pa sijih nekateri razlagajo po svoje, kakor jim trenutno ustreza. Občine po svoje, podjetniki po svoje in država po svoje. Menda doslej še ni bilo primera, da bi neko zasebno podjetje želelo izkoriščati geotermalno energijo, težko je tudi verjeti, da bi dobili koncesijo. Sicer pa se koncesije na tem področju še ne podeljujejo. Prav tako ni energijskega zakona, ki bi določal obvezne javne službe za distribucijo energije: elektrike, plina, GTE-ja in druge. Nedodelan je ostal tudi rudarski zakon, saj je še vedno veliko nejasnega glede vrtin za raziskovanje in izkoriščanje. Na Ministrstvu za okolje in prostor so imeli doslej le nekaj poizvedbenih sestankov, za katere so prosile na primer občine Cerkno, Murska Sobota in Ljutomer. Če gre za interes širše lokalne skupnosti, ki bi opravljala dejavnost izkoriščanja geotermalne energije (GTE) v okviru javne službe, je najbolje - so jim predlagali na ministrstvu -, da občina ustanovi zavod, ki bo skrbel za strokovnost, pripravo dokumentacije, javne razpise in drugo. Dopolnjen Zakon o varstvu okolja celo določa, da se koncesija lahko podeli samo v primeru opravljanja javne službe ali pa če želi nekdo, ki pravico do izkoriščanja GTE-ja že ima, le-to podaljšati ali razširiti. Občine morajo s posebnim odlokom določiti potrebo po tovrstni javni službi, območje, na katerem bo izvajalec lahko opravljal dejavnost, ter izbrati izvajalca te javne službe. Šele ko ima občina izpolnjene te tri pogoje, in če se država odloči, da bo dala na voljo te naravnme vire, potem lahko država temu izvajalcu javne službe podeli koncesijo pod določenimi pogoji. Nikakor ne more neka občina nekomu obljubiti, da bo dobil območje ali vrtino, so nam zatrdili na Ministrstvu za okolje in prostor, kajti država ima edina pravico objaviti javni razpis in izbirati koncesionarja, občina pa lahko da priporočila nekomu, ki bo opravljal dejavnosti za potrebe lokalne skupnosti. In še nekaj je: če nekdo pridobi koncesijo nad izkoriščanjem GTE-ja (to pravico pa imajo tudi vsi, ki že izkoriščajo termalno in mineralno vodo!), se mu opredeli območje, kjer lahko izkorišča, namen izkoriščanja in količina: določitev območja pa hkrati pomeni, da država kot podeljevalec koncesije na tisto območje ne bo spustila nobenega drugega koncesionarja. Na majhnem pomurskem območju bo težko določiti območja koncesionarjev, kajti znano je, da so vodonosniki med sabo tesno povezani (ali pa je le eden), zato ima g. Šešerko tudi prav, ko trdi, daje velika škoda, ker se mi le prepiramo, v avstrijski Radgoni pa veselo vrtajo vrtino za vrtino na skrajnem mejnem območju in črpajo vodo iz istega termalnega vodonosnika. ' Doslej še ni bila podeljena nobena koncesija za črpanje termalne vode, ampak le za črpanje izvirske vode. Podjetje Energotherm sicer sedaj zatrjuje, da sploh niso imeli takšnih namenov, kakršni se jim očitajo. Da, seveda, saj jim je dopolnjeni zakon zamešal načrte: država pomaga le javnim zavodom ali raziskovalnim enotam. Sicer pa je o tem podjetju (čeprav nekateri trdijo, da še ni delovalo) vedel povedati tudi državni sekretar na Ministrsvu za okolje in prostor mag. Radovan Tavzes: »V ideji podjetja Energotherm nisem videl nič slabega. Razumel sem jo kot 'pobudo in priložnost proboja tega alternativnega vira. Kar se podjetništva tiče, je zadeva izpadla malce naivno, sicer pa njihovih prizadevanj nisem razumel kot podjetniško zvitost, da bi želeli vladi kaj podtakniti. V nekem smislu sem jih ocenil celo pozitivno, ker so hoteli prodreti v množici drugih energijskih virov. Danes je podjetništvo povsod, tudi Petrol in Nafta sta zasebni podjetji. Sporna je le dvojna vloga g. Benkoviča.« Njihov »osnutek zakona«, ki je za območje koncesije definiral kar celotno Prekmurje, je imel torej več zakonskih pa tudi lepotnih napak. Še najbolj sporno od vsega bi bilo, če bi država koncesijo podelila tej zasebni firmi. To so jim tudi povedali in zato »uradno ne obstaja noben dokument«. Čudne igre se igrajo: zakaj je bilo potrebno takšna prizadevanja, ki bi bila v korist (tako vsaj trdijo) pokrajini in ljudem, prikrivati? Najbolje od vsega bi bilo, če bi bili pobudniki za ustanovitev zavoda (strokovnega in svetovalnega telesa) za več prekmurskih in prleških občin - toda očitno v tem zavodu ne bi bilo dovolj možnosti za zasebni zaslužek ali pa so se bali, da jih bodo drugi prehiteli. Krivdo za nezadostno izkoriščanje geotermalne energije lahko pripišemo tudi državi, ki noče prevzeti stroškov raziskovalnih vrtin; če bi država pomagala razvijati GTE vsaj delno, tako kot pomagaa odpravljati probleme hidroeketrarn, termoelektrarn in jedrske elektrarne, bi tudi Pomurje lahko laže izkoriščalo ta vir energije. Je torej vse skupaj zrežiral energijski lobi, ki je hotel preprečiti prelivanje sredstev v raziskovanje GTE-ja? Ali pa ima prste vmes tudi politika, kakšna stranka? Novinarji smo včasih res igračke v rokah velikih režiserjev. Toda dejstva ostanejo: solastniki firme so Anton Benkovič (občina M. Sobota), Janez Ori (ZEU), Zdenko Kugler, Peter Kralj, vprašljiva pa je tudi vloga črenšovskega župana. Dejstvo je tudi, daje nekdo načrtoval velik poseg v neokrnjeno naravo, v srce prihodnjega krajinskega parka, kjer naj bi zgradili zdravilišče - hotelskih zmogljivosti je v Pomurju dovolj. Dejstvo je tudi, daje nekdo kupoval zemljišča in gozdove v okolici Bukovnice. BERNARDA B. PEČEK ospodarstvo vestnik, 1. februarja 19$; " Stečajni upravitelj------ o velikopolanskem stečaju Ko se bodo spogledale konkurenčne banke Po uvedbi puranjega programa se razmere v soboškem Agromerkurju izboljšuje! Velikopolansko tekstilno podjetje, nekdanji obrat Deloze iz Zagorja ob Savi, nato pa samostojno podjetje Industrija konfekcije Velika Polana, je od srede januarja v stečaju. Tako je bil stečajni upravitelj dr. Štefan Ščap, čeprav najprej ni bil ravno prepričan, da bo k že znanemu ali zapisanemu v tedniku Vestnik še lahko dodal kaj več, vendarle sogovornik o razmerah v podjetju in stečaju. Njegova prva ugotovitev je, da poslovnih listin v podjetju niso ažurirali ali uskladili z obstoječo zakonodajo vse od aprila lani. »Ažuriranje vseh knjig bo dalo pravo sliko o stanju podjetja po finančni. ekonomski in proizvodni plati,« je povedal sogovornik. Kljub temu pa smo mu ponudili v komentar neuraden podatek, da je dolg podjetja težak okoli 120 milijonov tolarjev. »Podatek o tolikšnem dolguje natančen nekje 80-odstotno. Gotovo pa se lahko zgodi, da bo ta številka večja,'ker so v teh podatkih zajete le obveznosti do kreditodajalcev in nekaj večjih upnikov, vse druge terjatve pa bodo prišle pozneje,« je povedal dr. Ščap. S tem je mislil na obveznosti ali.terjatve delavcev pa tudi dobaviteljev. Znano je, da bo med največjimi upniki SKB-banka, saj je podjetju odobrila posojila ter odkupila obveznosti podjetja od LB Pomurske banke. In prav SKB-banka je imela na vodenje nekaterih prejšnjih stečajev dr. Ščapa. v katerih je seveda nastopala kot upnica, precej pripomb. Pa tudi dr. Ščap, strokovni svetovalec v Feniksu, velja za človeka konkurečne banke. O teh razmerjih je stečajni upravitelj povedal: »Nobenega argumenta ni za nasprotovanje vodenju stečajnega postopka. /.../ Stečajni upravitelj je izvajalec stečajne politike, ki jo vodi stečajni senat, zato ne more biti nobenega dvoma o pristranskosti stečajnega upravitelja. Druga stvar pa je. če seje stečajni upravitelj komu zameril, ker v prejšnjih postopkih upnikom ni priznal, kar so si želeli, saj jim zakonsko ni pripadalo. To pa so že subjektivni argumenti. Nedvomno pa do nasprotovanj prihaja, tako da tudi jaz pričakujem, da bo kakšna reakcija s katere strani.« Reakcija verjetno bo, še posebej če stečajni upravitelj največjemu upniku - kar pa je povsem verjetno - ne bo priznal izločitvene pravice za njegovo terjatev. In na kolikšno izplačilo svojih terjatev upniki sploh lahko računajo? Slednje je odvisno tudi od tega, kako se bo zdebelila stečajna masa ali kako dobro bo stečajnik prodan. Je za velikopolansko podjetje že sedaj mogoče napovedati skorajšnjo prodajo znanemu kupcu? Podjetju bo, s takšno dejavnostjo, kot jo ima, kupca težko najti. Ali pa tudi ne, pravi stečajni upravitelj. »Njegova prednost je v majhnosti in na zahodu so interesenti za manjše obrate,« je povedal sogovornik in s tem napovedal, da bodo kupce verjetno iskali med tujimi interesenti iz zahodnih držav. Stečajni upravitelj je tudi ugotavljal, daje imelo podjetje izredno malo ali skoraj nič poslovnih partnerjev, na katere bi ob prodaji lahko računali kot na možne kupce. In kdorkoli bo postal novi la-, stnik velikopolanskega podjetja, bo moral računati s tem, da bo vanj vlagal velike »napore za ohranitev in nadalnjo' proizvodnjo v podjetju«. Sicer pa 55 od 120 zaposlenih v podjetju še vedno dela, saj je stečajni senat izdal sklep, da se začeti posli lahko tudi dokončajo. Delavci delajo po pogodbi, saj so se odločili za izkoriščenje zakonske možnosti o 480-umem pogodbenem delu, po tem pa bodo delavci zaposleni za določen čas. Stečajni upravitelj je vodenje proizvodnje zaupal strokovni delavki, ki je v podjetju delala doslej, finačne in ekonomske naloge pa je prevzela oseba od zunaj po sklenjeni pogodbi o delu. In kdo je opravil izbor teh, ki so v podjetju ostali? Dr. Ščap seje, kot je dejal, temu vprašanju izognil, kajti kvalifikacijska struktura zaposlenih je izredno slaba. Prav to in pa preveliko zadolževanje je podjetje tudi pripeljalo v stečaj, tako vsaj ocenjuje stečajni upravitelj. »Najeta posojila niso bila namenjena za investicije, ampak za sprotno porabo. Svoje izdelke so prodajali pod ceno, kar so pokrivali z najemanjem posojil.« Morda je.stečajnega upravitelja neumestno že po prvih dneh stečaja spraševati.po tem, kdaj bo stečaj končan, tdda ob vsakršni napovedi se je vendarle vredno ozreti po njegovih dosedanjih stečajih. Dr. Štefan Ščap pravi, da je vse stečaje, ki jih je prevzel, pripeljal do konca, in to v času od 24 do 32 mesecev, upniki pa so bili zelo dobro, v nekaterih primerih tudi v celoti izplačani. Na to, kako se bo izšel zadnji, zagotovo pa ne tudi poslednji stečaj v naši pokrajini v tem letu, bo seveda potrebno počakati. MAJDA HORVAT Z novo naložbo do višje ovrednotenih izdelkov Zatrjujejo, da posojilo za naložbo v predelavo ne bo povečalo zadolženosti podjetja, saj bodo z dezinvestiranjem poplačali del starih posojil Ko so pred leti v soboškem Agromerkurju zašli nekoliko globlje v težave, so rešitev iskali pri Skladu za razvoj, na katerega so prenesli večinski delež podjetja. Žal se je izkazalo, da takšna odločitev ni bila najustreznejša, saj sklad ni tako rekoč ničesar prispeval k normalizaciji razmer v podjetju, zato so se v Perutninarski zadrugi v Murski Soboti odločili, da od sklada odkupijo večinski delež. Od nakupa je preteklo poldrugo leto, mimo je tudi poslovno leto 1995, zato nas je zanimalo, v kakšnem položaju so zdaj soboški perutninarji. Proizvodni plan za leto 1995 izpolnjen Kot nam je v pogovoru dejal direktor Karel Nemec, popolne analize poslovanja za lansko leto še nimajo, vendar podatki kažejo. da so s proizvodnjo 3.317 ton piščančjega, 719 ton puranjega in 56 ton kokošjega mesa ter 17 tisoč ton krmil in skoraj 2,2 milijona konzumnih jajc proizvodni plan v celoti uresničili. Pri tem še posebej poudarjajo, da so iz finančnih razlogov v lanskem aprilu od firme Lokastar v celoti prevzeli živo proizvodnjo puranov, hkrati pa tudi povečali lastno proizvodnjo v Agromerkurju. Prve ocene kažejo, da je lanskoletna realizacija dosegla 1,4 milijarde tolarjev, izguba pa ne bi smela preseči 2 odstotka prihodkov. Ko so podpisovali pogodbo s skladom, je delež izgube predstavljal 11,4-odstotni delež v prihodkih. Na lansko izgubo je najbolj vplivala zadolženost, ki se je po izstopu iz sklada povečala le za višino kupnine, to je za 2,3 milijona mark. S prenosom kreditov iz Pomurske banke v SKB- banko so se odhodki financiranja zmanjšali skoraj za polovico. v letu 1995 so sproti plačevali vse obresti, letos pa bodo začeli odplačevati tudi del glavnice. Zaradi dolgih plačilnih rokov, plačilne nediscipline in daljšega proizvodnega ciklusa pri puranih se v podjetju sicer srečujejo s precejšnjimi likvidnostnimi težavami, vendar pa uspevajo poravnavati svoje obveznosti do delavcev. Čeprav so v lanskem novembru bruto osebne dohodke povečali za 11 odstotkov, še vedno zaostajajo za povprečjem v gospodarstvu, so pa v dveh delih v celoti izplačali regres za letni dopust. Tudi zadružniki so v dogovorjenem roku in po dogovorjenih cenah prejeli plačilo za storitveno rejo. Ne želijo ponavljati skladovih napak Direktor Karel Nemec zatrjuje, da bi lansko poslovno leto lahko ditev klavne linije za težke purane in hitra uvedba prireje 1.000 ton spitanih puranov letno, medtem ko je prireja piščancev zaradi presežkov v Sloveniji ostala na 3.500 tonah letno. Lani so povečali tudi predelavo cenejših, vendar kakovostnih delov puranov in piščancev v različne izdelke in na trgu je že 20 različnih izdelkov, ki jih zanje delajo v Pomurki. Z lastnimi sredstvi so kupili sodoben stroj za 3.500 ton piščančjega in 1-^ ton puranjega programa, v (W polovici leta pa naj bi se poveo delež izdelkov iz piščančjeg^ puranjega mesa. Čeprav jes* iovanje s Pomurko korektni se v Agromerkurju odločiM naložbo v lastno predelavo, nared do sredine leta. Nal°r bo sicer nov finančni zalog’, vendar po trditvah Karla Ne* skupnih zadolžitev v podjetj* bodo povečali, saj bodo zde® vestiranjem odplačali del st* kreditov. Zanimivo ob vse*'' je, da bodo pri posojilu sodd01’ li tudi zadružniki, ki bodo^ zastavili celo svoje objekte za F rejo. Načrtujejo, da bodo stotkov proizvodnje prodal1 slovenskem trgu, 30 odstop bodo izvozili, v izvozu pa■ imeli prednost višje ovredn* izdelki. celo sklenili z dobičkom, vendar bi bila takšna politika kratkoročna, dolgoročno pa bi pomenila propad podjetja. Takšno kratkoročno politiko si je namreč zastavil sklad za razvoj, ki je sanacijo podjetja načrtoval na reprogramiranju dolgov, dezinvestiranju in zmanjšanju števila zaposlenih, ni pa predvidel nobenega novega programa, ki bi zagotavljal razvoj. Strategija sanacije, ki so jo v Agromerkurju začrtali po odkupu skladovega deleža, je v osnovi podobna skladovi, vendar dopolnjena in daje rezultate. Pri reprogramiranju dolgov so delno uspeli, namesto načrtovanih 70 pa so odpustili le okoli 30 delavcev. Tako skladu kot podjetju ni uspelo na področju dezinvesti-ranja, je pa zdaj že v sklepni fazi dogovor za prodajo farme v Dobrovniku, medtem ko TMK ne nameravajo prodati v celoti, saj bi s tem izgubili nadzor nad stroški, ki predstavljajo največjo postavko v njihovi proizvodnji. Pomemben rezultat sanacije je zgra- pakiranje mesa, posodobili računalniško opremo, kadrovsko okrepili ključna poslovna področja ter odprli tri predstavništva v Sloveniji. Proizvodni načrt za letos, kije že potrjen na skupščini, načrtuje Svoje naj prispeva tudi država Perutninarji se zavedajo, v piščančjem programu do®/ prehrambena pokritost 1^' stotna, v puranjem je stanje^ dnejše, žal pa je konkurenca*, štirih proizvajalcev vse manj L slovna, korist od tega ima trg na, porabniki pa največkrat"' čajo polno ceno. Podatek. % delež trgovine v ceni v zad^ treh letih porasel z 11 na*'a stotkov, to najbolj zgovorflt" trjuje. Položaj perutninarji žuje tudi nenehna rast stros^ medtem ko njihove cene ostal že tri leta nespremenjene, 1^3 ne spodbude pa so trikrat kot pri govejem mesu. Zat° tevajo povečanje izvoznih SP bud, zmanjšanje uvoznih daj za surovine, zaščito doma# F izvodnje pred dampinškim . zom in čim prejšnji podp* j razumov z nekaterimi drža* „ za znižanje prelevmanov donija. Hrvaška. BiH). V soboškem Agromerkurju nikakor ne morejo mimo grenkega spoznanja, da so Skladu za raZ^ prepustili družbeno lastnino, ki sojo morali nato ponovno odkupiti, sklad pa ni prispeval ničesar k izboljšanju razmer v podjetju. Če bi sklad vsaj 20 odstotkov kupnine vložil v sanacijo Agromerkuffo’ bi laže pozabili na poldrugo leto stagnacije v čas^ ko je bilo podjetje v lastništvu sklada. V lasti sklada je še vedno 11-odstotni delež Agromerkurja, ki je rezerviran za delavce, vendar lastninjenje še vedno ni končano. Podjetje je v uradnih rokih opravilo vse postopke, teh rokov Pa se ne držijo v skladu. Delavci tako še nimajo svojega deleža v podjetju, kar neugodno vpliva zaupanje delavcev, vendar upajo, da bo tudi ta problem rešen še v prvi polovici leta. Se začenja totalna vojna med Skladom RS za razvoj in Mesno industrijo Pomurka? Streljali bodo z vsemi topovi V Skladu predlagajo razrešitev stečajnega upravitelja in predsednika stečajnega senata, revizijo poslovanja in zaščito vseh upnikov Zadeve okoli Mesne industrije Pomurka se ponovno zapletajo. Razmere so se začele zaostrovati, ko je Sklad RS za razvoj objavil prodajo Mesne industrije in podpisal predkupno pogodbo z zasebnim mesarjem in podjetnikom Ludvikom Prekorškom iz Vojnika. Takrat so se namreč pojavili tudi nekateri drugi interesenti za nakup Pomurke, med njimi tudi kmetijske zadruge, katerim je po zakonu o zadrugah že pripadal lastniški delež. Najbrž pa je sodu izbila dno odločitev okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki je 19. septembra lani odločilo, da Skladu RS za razvoj v postopkih prisilne poravnave ne prizna statusa Pomurkinega upnika. Sklad se je zoper takšno odločitev pritožil na Višje sodišče v Mariboru, vendar odgovorni pravijo, da o odločitvi višjestopenjskega sodišča niso prejeli nobenega obvestila, čeprav neuradno vedo, da je Višje sodišče v Mariboru o njihovi pritožbi odločilo še pred uvedbo stečajnega postopka. Do uvedbe stečajnega postopka pa je prišlo, ker narok za prisilno poravnavo ni bil uspešen. Kaže, da »vojna« med Skladom in tistimi, ki so odgovorni za izpeljavo stečajnega postopka v Pomurki, začne dobivati čedalje večje razsežnosti, nobena od vpletenih strani pa noče niti malo popustiti. Na pristojnem sodišču v Murski Soboti zaenkrat še molčijo in nam ni uspelo dobiti odgovorov na nekatera vprašanja, stečajni upravitelj Milan Koren pa prav tako zatrjuje, da je za odgovore na naša vprašanja pristojno sodišče. Bolj zgovorni pa so v Skladu RS za razvoj, kjer so nam postregli s števil- nimi podatki. V Skladu zatrjujejo, da se že med prisilno poravnavo niso strinjali z nekaterimi postopki in odločitvami upravitelja prisilne poravnave, zato so z ustrezno vlogo 2. oktobra lani predlagali razrešitev upravitelja prisilne poravnave Milana Korena. Svoj predlog so utemeljevali s tem. daje prisilni upravitelj svoje delo v zvezi s preizkusom upnikove terjatve opravil izredno malomarno in v nasprotju z veljavnimi predpisi. Takšno zahtevo so z vlogo na okrožno sodišče v Murski Soboti ponovili tudi 17. januarja letos, ko poleg najnovejšega predloga tudi ni bil opravljen prvi narok za preizkus terjatev, ki bi moral biti 22. januarja. V predlogu za razrešitev med drugim navajajo, daje bil Milan Koren pred uvedbo stečaja v Pomurki zaposlen kot vodilni delavec, zato po zakonu ne more opravljati te funkcije. Poleg tega pa je po njihovih podatkih sedanji stečajni upravitelj tudi soustanovitelj družbe 13 M, Trgovina in storitve Murska Sobota, ki je kapitalsko in poslovno povezana še z nekaterimi drugimi družbami, ki sodelujejo s stečajnim dolžnikom in se kot upnik pojavljajo v tem stečajnem postopku. Izločitev predsednika stečajnega senata Deziderja Novaka predlagajo zato, ker sodnik Novak že med prisilno poravnavo ni upošteval razrešitve stečajnega upravitelja pred- njihovega predloga o izločitvi prisil- lagajo tudi izločitev predsednika stečajnega senata, revizijo poslovanja stečajnega dolžnika in imenovanje upniškega odbora. Prav zaradi tega nega upravitelja, z uvedbo stečaja pa je Milana Korena imenoval celo za stečajnega upravitelja. Sklad sodišču tudi predlaga, da le-to nemudoma imenuje revizorja ali revizorsko družbo z ustrezno licenco, ki naj opravi pregled poslovanja Pomurke od uvedbe prisilne porav-• nave do uvedbe stečaja. V skladu bi namreč radi zvedeli, kaj seje zgodilo z zalogami, ki so zajete in ovrednote-ne v predlogu programa finančne reorganizacije Pomurke, ki je bil osnova .za uvedbo postopka prisilne poravnave. V skladu zatrjujejo, da so te zaloge takrat predstavljale vrednost več kot 5 milijonov mark in so se do zdaj bistveno zmanjšale brez vidnih učinkov na finančne tokove stečajne mase. Ker gre za precejšnje terjatve, ki jih imajo upniki do stečajne mase, in ker je premoženje dolžnika obsežno in veliko vredno, sklad stečajnemu senatu tudi predlaga ustanovitev upniškega odbora, saj bi s tem zavarovali koristi vseh upnikov. Kako se bodo zadeve razpletale, ostaja zaenkrat vprašanje, dejstvo pa je, da so se v.Skladu odločili za »totalno vojno« in grozijo, da bodo uporabili vse »topove«. Če Sklad ne bo dobil statusa upnika, bo sprožil sodni spor. Morda pa bo položaj nekoliko jasnejši že po 12. februarju, ko bodo ponovili prvi narok za preizkus terjatev. LUDVIK KOVAČ spremembe bi morala drža f treje reagirati, saj je bil. de do nedavnega puranji pm^bil1 Sloveniji deficitaren, zato .j prelevmani pri uvozu nl .j/ uvedbo puranjega pr°Srg|/ Agromerkurju smo zdaj v niji blizu 100-odstotne P#/ bene pokritosti, prelevm" /1 ostajajo še naprej nizki * so domači proizvajalci Prl ni- / Navkljub vsemu pa so * ^6 več kot 250-članskem k0 Agromerkurja prepričan1; si s 30-letno tradicijo Prlpf/ dovolj znanja in izkušenj« sionalno so usposobijo11 ' / nad prihodnostjo podjeh smeli biti zaskrbljeni-perutninarji so že Pre° ati^ dosegali evropske norlT'6X'i tehnologiji, evropskim/ ytdl sledijo tudi zdaj, zato j/^o1 študije Slovensko kmel1/^, evropske integracije ne piL v rizično skupino in z vS 1 Evropsko unijo se nJ1110/« ne bi poslabšal. Seved® morala slovenska država [f/ pred tem poskrbeti za ve 0A red in boljšo zaščito kmetijstva. LUDVIK* vernik, 1. februarja 1996 ospodarstvo Uvajanje taks za obremnjevanje okolja Veliki in majhni onesnaževalci, pozor! ^Prihodnje bomo poleg uporabljene plačevali tudi 2nesnaženo vodo - Lani je Farma Nemščak plačala državi 28 milijonov, Farma Podgrad pa sedem milijonov eprav so okoljevarstveni prispevki v razvitih državah že nekaj normal-pri n vraeunanega v vsako industrijsko dejavnost in gospodinjstvo, bodo neb«5 H^koga ze'° presenetili in udarili po žepu. Prenekateri račun se am Jee 'zšel, ko bo potrebno plačati takso od količine ne le uporabljene, lahk to**.’ onesnažene vode ter takso od količine odpadkov, ki jih bodo sPre'°?°k’ra'a le podjetja z licenco. Zakon o varstvu okolja je bil sicer meni ,eta>toda šele lani julija je bila sprejeta uredba o obre- M vanJu okolja, ki bo občinam in podjetjem naredila veliko sivih las. ve(|^0Va'c’ tell novih davkov napo-stvenJej°! da naJ prav okoljevar-nimi' Pr'spevk’ razbremenili z raz-na mPrisPevki obremenjena delov-Preve-Sta' Preveč ie brezposelnih, dObj,C uP°kojencev. Država naj bi Plač a P°trebna sredstva tudi s jaVneVanjem koncesij za tiste de-vire ' k' izkoriščajo naravne okoli^n ^avki za onesnaževanje mi d^ 'Danci napolnijo s tovrstni-pror . k' 13 odstokov državnega PomemL Svedi kar 30’t0 Pa J'e že fepod^? deiavnik usmerjanja V si Ske Putike. varstv 0Veniji smo uvedli okolje-PlačiH.0 takso šele lani; skuPaj s Vse s, Za uporabljeno vodo znese larjev kve^emu 5 milijard to-^orač ° Pa Je kvečjemu 1 odstotek Una. In kakor napovedujejo načrtovalci okoljevarstvenega taksiranja, je to šele začetek. Nič večjih ne bo opravičilo napovedovanje in izdelovanje sanacijskih programov, ker bo podobno kot pri pobiranju drugih davkov: ne bo odložilo plačila davka! Nova uredba določa onesnaženost kot mersko kategorijo, taksa se izračuna na osnovi posredovanih in izmerjenih podatkov. Višina takse se bo povečevala, tako je bilo prvo povečanje že decembra lani. Določena taksa se ne zniža v nobenem primeru, mogoče pa je, da se vključi v domačo investicijo (podjetje, občina), vendar ne v pripravo projektov, odkup zemljišč ali pridobitev gradbenega in lokacijskega dovoljenja, temveč v samo gradnjo in tehnologijo. Torej mora nekdo, ki želi to takso uporabiti doma, pridobiti najprej gradbeno dovoljenje. Ker se po novem onesnaženje okolja taksira v skladu z dejanskim onesnaženjem, so prav farme prašičev in drugih živali v nezavidljivem položaju. Naenkrat so postali največji in direktni onesnaževalci okolja. Tukaj pa moramo opozoriti vse nove farmarje ba o vnosu snovi na rodovitna tla, ki bo sprejeta predvidoma marca letos. Leta 1995 je farma Podgrad plačala za obremenjevanje vode takso v višini 2.319.536,00 tolarjev ter 4.771.127,00 tolarjev za vodna povračila, skupno torej čez sedem milijonov tolarjev. Leta 1993 so morali plačati »le« 3,7 milijona, za leto 1994 pa že 6,9 milijona. Račun so sestavili na Upravi za varstvo narave Ministrstva za okolje in prostor kot povračilo za uporabljeno in onesnaženo vodo na osnovi prijave količin, ki jim gaje poslala Prašičereja Podgrad p. c. Iz računa za leto 1994 je razvidno, da porabi farma letno 43 tisoč kubičnih metrov vode, od tega le nekaj čez tisoč iz javnega vodovoda, drugo pa iz lastnega vodnjaka; višina tarife je 2,837, vrednost pa 123. 871,06. Onesnaženje vode se računa po »elementih« in s tarifo, ki znaša 374,562. Največji del tega dela takse odpade na gojenje 9636 prašičev, bekonov (53 %), in sicer 6,7 milijona, za 365 dni izpuščanja Tehnostroj MO dobro posluje Kupca še ni Farmi Nemščak so izračunali takšne obremenitve: količina Uporabljena voda iz last, vodnjaka 90.450 m: Onesnažena voda 74.042 E -gojenje prašičev, bekonov 30.800 GL dni 40% 73.920 E - čist, prikl. tov. nad 21. avt. tra., 2 KO 40 E - samohodni del. stroji 3 KO 45 E - sanitarno-fekalne odplake (1100 m3) 37 E 2,8375 374,5625 27.733.356,63 tarifa vrednost 256.651,88 ^d prvimi občinami, ki so se odločile za uvedbo okoljevarstvene takse, je občina Radenci. letošnjem drugem Uradnem listu RS je bila na s,rani 195 objavljena Uredba o taksah za osemenjevanje okolja na območju Občine Kadenci, ki so jo uvedli z namenom manjšega 0 remenjevanja okolja in racionalne rabe javnih dobrin. Takso so predpisali za 0 re>nenjevanje površinskih in nadzemnih voda ter ^arjanje odpadkov - z denarjem pa naj bi sproti Sevali tudi sanacijo odlagališča v Hrastju-Moti. ozioma lastnike prašičjih hlevov, ki so se tako množično pojavljali predvsem na območju Občine Gornja Radgona z razlogom razselitve farme v Podgradu: tudi zasebni pra-šičerejsi bodo taksirani zaradi onesnaževanja okolja. Taksa bo izračunana glede na število glav živine in površino kmetijskih zemljišč. Koliko je lahko na celotnem območju vseh pitancev, se lahko kaj hitro ugotovi, kajti številke o površini kmetijskih zemljišč niso skrivnost. Torej ne bo moglo biti dvakrat več prašičev, če ni površin, kamor bi vozili gnoj ali gnojevko, niti ni ustreznih čistilnih naprav. Vsak bo moral pisno dokazati, kam spravlja odvečno gnojevko in gnojnico. Bolj natančno bo to določala nova ured- Popijemo premalo mleka —-------------- . _ . . okrog 1300 kubičnih metrov sani-tarno-fekalnih odplak pa le nekaj sto tisoč tolarjev. Podatkom skorajda ne bi mogli verjeti, kljub temu pa je primerjava obeh plačil (za uporabljeno vodo in za onesnaženje) kar dovolj nazorna. Številke, ki jih mora plačevati Farma Nemščak, so prav osupljive. Lani so morali do vsakega desetega v mesecu nakazati Oddelku vodnih povračil na Upravo za varstvo narave čez 2.3 milijone tolarjev. Skupno so morali v letu 1995 plačati 28.668.721,00 tolarjev, in sicer za uporabljeno vodo 9,4 in za onesnaženje vode čez 19 milijonov tolarjev. Če bi imeli čistilno napravo ali vsaj že izdelane projekte, jim tega denarja ne bi bilo potrebno nakazovati državi. Vse kaže, da so prispevki še vseeno tako nizki, da se jim bolj splača plačevati jih, kakor pa se odločati za investicije. Plačali so namreč oboji, Podgrad in Nemščak. BERNARDA B. PEČEK Tehnostroj Moderna oprema, podjetje v stečaju, nima likvidnostnih težav. Plače sedemdesetim zaposlenim izplačujejo redno, prav tako vse druge obveznosti iz kolektivne pogodbe. Dobri plačniki so postali tudi za dobavitelje. Vso proizvodnjo in nastale stroške poravnavajo po besedah stečajnega upravitelja Franca Korena s tekočimi prilivi od prodanih izdelkov. Presenetljivi rezultati za podjetje, ki je pred stečajem tonilo v več kot 700 milijoni tolarjev izgube in ki je bilo do vratu zapleteno v kompenzacijske posle? Dobro poslovanje jim je prinesel izvoz, kajti 70 odstotkov vsega, kar naredijo, izvozijo v Avstrijo in Nemčijo, pogodbe pa imajo sklenjene v obsegu, ki zagotavlja delo sedaj zaposlenim do konca avgusta. Toda tak izvoz ni od včeraj in spomniti se moramo, da je zadnji direktor Tehnostroja MO Jože Roškar še pred stečajem podjetja predstavljal svoj sanacijski program, kjer je napovedal za lansko leto bruto prodajo predvsem na tujem trgu v vrednosti 550 milijonov tolarjev. »Še enkrat poudarjam, da se je to, kar se dogaja pri izvozu, začelo že pred petimi, šestimi leti ter ni nastalo v času stečaja. Edino, kar imam pri tem poleg, je to, da sem se osebno trudil za ohranitev poslovnih odnosov ter za prepričevanje kupcev, da se tudi s podjetjem v stečaju splača poslovati,« je povedal stečajni upravitelj Franc Koren. Če je bil izvoz, ki sedaj podjetju daje dober zaslužek, načrtovan in voden že pred stečajem, zakaj je potem podjetje sploh bilo treba poslati v stečaj? »Zaradi prevelikih finančnih bremen in, sedaj bom moral povedati tudi to, zaradi prevelikega števila zaposlenih,« je odgovoril stečajni upravitelj. V Tehnostroju MO 70 zaposlenih opravi isti obseg proizvodnje kot pred tem 170 ljudi, za to leto pa načrtujejo, da bodo s svojimi izdelki, predvsem traktorskimi prikolicami, nakladalniki in trosilniki za gnoj, več zaslužili tudi na domačem trgu. Tehnostroj MO, podjetje v stečaju, se bo prodajalo kot delujoče podjetje, torej v enem paketu vsi objekti, zemljišča in oprema, cena v zadnji ponudbi pa znaša 280 milijonov tolarjev. Doslej so bile opravljene tri javne objave prodaje in ena za zbiranje ponudb. Slednja seje končala 25. januarja. »Stečajni senat me še ni obvestil, ali je prejel kakšno ponudbo,« je povedal Fran Koren. Doslej se je pri njem oglasil le en resni kupec. Kdaj bo torej stečaj podjetja končan in kakšno izplačilo lahko pričakujejo upniki? »Če predvidevamo, da bomo morali javno zbiranje ponudb ponoviti vsaj dvakrat, potem je realno pričakovati, da bo podjetje prodano julija, morda avgusta. Seveda pa so to roki, ki so zgolj hipotetični, kajti lahko se zgodi, da se bo primerni kupec pojavil v kratkem času,« je govoril sogovornik. O tem, po kakšni ceni bo podjetje prodano ali v kolikšnem deležu bodo izplačane upniške terjatve, stečajni upravitelj ni želel govoriti. Stečajno maso denarja pa so doslej večali s prodajo sedmih stanovanj, turističnih zmogljivosti, osebnih avtomobilov in nekaj transportnih sredstev. »Drugega posebej nismo prodajali, ker računamo s tem, da se bo našel kupec za celotno opremo,« je povedal stečajni upravitelj Tehnostroja MO. Povprašali pa smo ga tudi po računu, ki ga je za opravljanje finačno- ekonomske analize stanja podjetju izstavil Feniks. Analizo je opravit Milan Koren, kije potem prevzel tudi vodenje stečaja, račun pa je znašal več kot milijon tolarjev. »Kot sem že povedal, jaz nisem dobil ničesar in tudi nič nisem terjal. Feniks je svoj račun prijavil kot terjatev in jaz sem jo, tako kot vsako drugo, tudi priznal. Usoda plačila bo torej enaka kot drugih terjatev v stečajni masi.« (Franc Koren) Zanimivo je tudi to, da še vedno obstaja stari Tehnostroj, kije večinski lastnik podjetja v stečaju, po besedah stečajnega upravitelja pa je to popolnoma mrtvo podjetje, prek njegovega računa pa ne teče nobeno poslovanje. Predsednik skupščine Bojan Žunič naj bi kmalu predlagal njegov izbris iz registra. Ta kmalu pa ven- darle že traja leto, dve in ... MAJDA HORVAT 0 ,c'ja je naletela na ugoden odziv med mlekarji, ^■^^dale pa so vse prekmurske zadruge ^‘delamo letno več mleka, kot ga sami porabimo, zato se kot * tržnimi presežki. Vse slovenske mlekarne so lani odkupile nekaj ^ale ijg 11 milijonov litrov mleka,’zaradi premajhne domače porabe pa so . bilijoni |.nid0onov litrov mleka izvoziti. V izvozu prevladuje sveže mleko s b Ptedsta ,i-.’ trajnega mleka so izvozile 18 milijonov litrov, preostali izvoz v vj 0 druS' mlečni izdelki. Po podatkih o porabi mleka in mlečnih sh s'cer ne sme“ 'med tržnih presežkov, saj Slovenci porabi- 'T k i tofov mleka na prebivalca, vendar ob tem ne moremo mimo dej-S . akšni porabi veliko prispeva tudi uvoz mlečnih izdelkov. >ine^0 sveže8a mleka se Slo-p,K °remo ravno pohvaliti. ler,^7'11^' PoP'jemo Pov’ foSo » !lrov letno, jogurtov s L", iurov, smetane 5,6 li-pfg P^aniov in masla 1 ki- D P°raba • rauunano v mleko pa vsa S1 % mueSe 223 litrov. S takšno dr Za ^l°venci močno zao-Vt^mi । nekaterimi evropskimi državi Norimi vodi Finska. na . etno porabijo 499 litrov Francozi ga ka' Dok,; ■”rov 'n Nemci 484 li-hJšlH litr^1S°ko se P° Porabi mle-AtPaSotuJ^ ?rb(:i, ki ° nasi severni sosedje L litr^0^!0 povprečno let-2h%jOnV.nileka na prebivalca. m, 1'^ ™ ‘taUjuui, ki porabijo le irov^leka eka’ medtem ko naj-Por^^u^ijo Španci (174 li-Ugalci (157 litrov). Po-r^^cib mlečnih izdelkov pri Vcdno n' na primerni *e v odboru za mlckar-nijenern Zdm- .'nduslrij° pri Po-O(iločilj Z,enju Prehrane Slove-’ da izvedejo posebno skupno reklamno akcijo, ki naj bi prispevala predvsem k večji porabi mleka. Predlagatelji te akcije s svojimi pričakovanji seveda niso pretiravali, saj so načrtovali, da se bo z njeno pomočjo poraba mleka in mlečnih izdelkov v Sloveniji povečala za okoli 5 odstotkov. Poleg vseh slovenskih mlekarn so v to akcijo želeli pritegniti še izdelovalce embalaže, vanjo pa sta se vključili tudi ministrstvo za kmetjjstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvo za ekonomske odnose in zazvoj. Za izdedbo celotne akcije bi potrebovali 32 milijonov tolarjev, po tretjino pa naj bi prispevali obe ministrstvi, mlekarji in embalažerji. Čeprav so se za to akcijo odločili že konec leta 1994, so z njeno izvedbo začeli šele v drugi polovici lanskega leta in sojo morali še pred iztekom leta predčasno prekiniti. Zmanjkalo je namreč sredstev za njeno izvedbo, saj vsi, ki bi jo morali sofinancirati, svojih obveznosti niso poravnali. Svoje obveznosti sta v celoti pokrili obe ministrstvi in večina mlekarn, od izdelovalcev embalaže pa le Tetralaval Tetrapak iz Ljubljane. Med mlekarnami kmetijska zadruga iz Idrije k akciji spoh ni pristopila, Planika iz Kobarida pa zaradi stečaja svojih obveznosti ni poravnala. Da bi akcijo vseeno izpeljali, so k sodelovanju pritegnili Zadružno zvezo Slovenije, kije vse kmetijske zadruge pozvala, da za izvedbo akjije vsi rejci prispevajo 0,20 tolarja po litru oddanega mleka v lanskem novembru. Odziv je bil zadovoljiv, v odboru za mlekarskopre-delovalno industrijo pa ne razumejo odločitve prekmurskih zadružnikov, ki so v celoti odpovedali, saj reklamne akcije ni podprla niti ena splošna kmetijska zadruga na tem območju, odpovedala pa je tudi Pomurska mlekarska zadruga'. Da bi povečali porabo mleka, so v okviru te reklamne akcije izdelali 10 tisoč posterjev za šole in vrtce, izdelali so 100 mega plakatov, s televizijskimi, radijskimi in časopisnimi reklamnimi sporočili pa so želeli spodbuditi k večji porabi mleka in mlečnih izdelkov. V odboru za mle-karskopredelovalno industrijo z izvedbo akcije niso povsem zadovoljni, saj v njej niso sodelovali vsi, ki bi morali. Navljub vsemu pa menijo, daje akcija uspela in bo zato potrebno s tovrstnimi skupnimi reklamnimi akcijami nadaljevati. Koliko bo tokratna akcija prispevala k večji porabi mleka, bo znano v marcu, ko bodo opravili primerjavo med lansko in predlansko porabo, sodeč po anketi, ki sojo opravili med kupci, pa je bila reklama pri njih dobro sprejeta. LUDVIK KOVAČ Seja Območnega odbora sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Pomurja Zgolj uteha, da so boljši kot drugod Da je bila tokratna seja sindikata delavcev pomurskih gradbenih dejavnosti v Križevskih opekarnah v Borečih, ni naključje. Ta delniška družba se namreč ponaša z vrsto uspešnih rezultatov, kot prvo opekarniško podjetje v Sloveniji pa se je že olastninilo, pri čemer so delavci večinski lastniki. Tako je 145 delavcev v podjetju, kjer je 75 odstotkov strešnega programa in 25 odstotkov opečnega, lahko uveljavilo svoj neposredni interes. Veliko pozornost namenjajo razvoju, saj precej denarja vlagajo v tehnološko opremo, zlasti v strešni program, s katerim so konkurenčni. Povprečna plača zaposlenih v letu 1995 je bila 70.496 tolarjev neto, v skladu s kolektivno pogodbo pa tudi poravnavajo vse druge obveznosti. Nič čudnega, če je sodelovanje vodstva podjetja s sindikatom vzorno. V prihodnje pa nameravajo več skrbi nameniti usposabljanju delavcev, saj jih je več kot polovica brez ustrezne strokovne izobrazbe. Večina drugih pomurskih gradbenih podjetij pa je dobila šele prvo soglasje agencije za lastninjenje. Drugo soglasje imajo le v lendavskem Varisu, kjer do 13. februarja poteka javna prodaja. Predvidevajo, da bodo proces lastninjenja opravili do začetka julija in da bodo delavci postali večinski lastniki podjetja. Mesečna bruto plača znaša 1.250 DEM, najnižja pa okrog 39 tisoč tolarjev. S tem so nekoliko nad določili iz kolektivne pogodbe. V isto skupino pa bi lahko uvrstili SGP Pomgrad in ABI Lipovci. Posebnost lastninjenja je, da bodo to opravili v okviru holdinga. Pesti pa jih problem gramoznice, saj zadeve še niso dorečene in ni znano, ali bodo lastniki delavci ali pa bo postala last države. Z izplačilom plač in regresa izpolnjujejo kolektivno pogodbo. Tudi PGP Ljutomer je dokaj uspešno podjetje, saj so plače in regres v okviru določil kolektivne pogodbe, za lastninjenje pa so pridobili prvo soglasje, pri čemer bodo delavci 45-odstotni lastniki. Nekoliko nad kolektivno pogodbo so v ljutomerskem Segrapu, kjer pa je lastninjenje šele v povojih, saj jih pesti problem gramoznice. V lendavskem Purlenu sicer redno izplačujejo plače, toda delavci so doslej dobili le polovico regresa, drugo polovico pa naj bi prejeli letos s poračunom. Samo 18 zaposlenih v podjetju, katerega vrednost je ocenjena na 105 milijonov tolarjev, seveda ne more biti večinskih lastnikov, zato so se odločili, da bodo z vlaganjem certifikatov zagotovili 5-odstotni delež lastništva. V prihodnje pa naj bi podjetje prenesli na Sklad za razvoj. S precejšnjimi težavami se ubadajo v soboškem Dekor-Steklarstvu, kjer so doslej izplačali le polovico regresa, nimajo pa niti prvega soglasja za lastninjenje. Poleg tega pa delavci težko pridejo do pravih informacij, ker direktor na lastno pest • ureja številne zadeve. Medtem pa je lendavski Gradbenik v drugi polovici letošnjega januarja prešel na Sklad za razvoj, kar je posledica revizije o domnevnem oškodovanju družbenega premoženja. Ker na republiški ravni še vedno ni sklenjena kolektivna pogodba za gradbeništvo, je bilo na ta račun slišati precej kritičnih besed. Tako so izrazili nezadovoljstvo zaradi združenja delodajalcev, ki skuša zadeve uveljavljati zgolj z močjo, ne pa z argumenti. Ugotovili so, da položaj pomurskega gradbeništva ni rožnat, toda v primerjavi z drugimi območji v državi so na boljšem, kar je nekak- šna uteha. MILAN JERŠE vestnik, 1. februarja I9j ntervju »Nesmiselno bi bilo slovensko barko« Mandatar Drnovšek je solistično naredil, kar je Lojze Peterle kot koalicijski partner že ves čas skušal doseči - V čem je »fmta«? - Ponudba Podobniku še velja - Zaenkrat tej državi še ne more vladati kdorkoli, pravi Peterle Zdi se, da ste nenadoma, tako rekoč čez noč (intervju je potekal en dan po izstopu Združene liste iz koalicije) postali močnejša stranka? Lojze Peterle: To je gotovo. Je šlo v resnici samo za teh sedem do dvanajst milijard tolarjev, kolikor naj bi se zaradi višjih pokojnin, kar so predlagali pri ZL, povečal proračun, ali pa je vmes kaj drugega? S Kocijančičem sta se nenehno izrivala. Tri stvari so vplivale na to, da je šla Združena lista ven. Niso znali najti rešitve za zavoženo situacijo v Tamu, potem želja te stranke, da si z izstopom utrdi položaj, za kar so zdaj našli upokojensko temo kot razlog, tretje je to, da je Drnovšek sedaj brez kakšnega posebnega usklajevanja pohitel z odločitvijo. Prilika za liberalno demokracijo Se Drnovšek z vami ni posvetoval? Se je res, kakor pravi Janša, bal, da bi med interpelacijo prišle na dan zanj obremenilne okoliščine? Rekel mi je, to imam jaz z njimi, te stvari urejam iz njihove kvote. Kar je strogo formalno vzeto res, mi z Združeno listo nismo podpisali nikakega dogovora. Se ni zdaj Drnovšek postavil v večjo odvisnot od vas, kot mu je mogoče to ljubo? Zanj je prišla situacija, v kateri se je, čeprav se izredno ne-, rad odloča, moral odločiti. Na- ’ prej bo lahko šlo samo s partnerskim odnosom, ker sem prepričan, da bo Združena lista izrazita opozicija. V tem smislu imate prav, soodvisnost bo zdaj večja. Pričakujete torej spremembo političnega tona v liberalni dekoraciji? Liberalna demokracija ima zopet priliko, da postane res evropsko liberalna, ne pa derivat nekdanje partije. Boste rekli, da je ta pričakovan preobrat del vaše politične strategije in ste zato, kljub mnogim zbadanjem, »s klobukom v roki«, kot se vam je norčeval predsednik Združene liste Kocijančič, vztrajali v koaliciji? Mislim, da imate prav, naša vloga je bila pri tem pomembna. Ne vem, kaj mislijo botri... Ponavadi se v tej stranki ne zgodi nič proti Kučanovi volji... Po vašem ima Združena lista botra predsednika Kučana. Ali mislite, da je ta iztop tudi po njegovi volji? Vaš moto je bil, »pomembno je hiti zraven«. Ni to tudi njihov? V čem je torej »finta«? Ne vem, kaj mislijo botri. Kocijančiča pa sem včeraj vpra šal, ali je to bolj odločitev Erjavčeve, torej Kučana, kije vendar prva oseba stranke, ali pa tako meni predsedstvo? Rekel je: »Vsi smo bili za to.« Ponavadi se v tej stranki nič ne zgodi proti njegovi volji in očitno so preračunali, da bi ta korak zdaj prinesel več. Peterle v drugo s socialno bombo v žepu? Čas do volitev bo torej boj za upokojence. Kaj, če so vam spet porinili kaj v čevelj, kakor, tako ste rekli danes tukaj v Lendavi na občnem zboru vaše stranke, brezposelne po sestopu z oblasti, ko ste postali mandatar Demosove vlade? Da, že Šinigojeva vladaje imela podatke, da je 160.000 delavcev neproduktivno zaposlenih. Pustili so nam voz, ki je drvel navzdol, in v dveh letih smo ga uspeli dokaj ustaviti ... Se vam ne zdi, da so vam zdaj, vam bolj kot liberalcem, naložili na voz še upokojence? Razgrajevanje socialne države je bolj po meri liberalizma kot po meri vaše stranke, zato bo to zgorelo na vas. Zahodne države, Švedska, Nemčija, so socialno perfekcijo gradile skozi desetletja, s socialno tržno ekonomijo, ne s posojili kot prejšnji režim. Danes vsi tam govorijo, da je potrebno javno porabo spraviti na štirideset odstotkov. Ko sem bil mandatar, sem jo imel, ob odhodu, na enainštiridese-tih odsjotkih. Zdaj je bliže petdesetim kot štiridesetim. Ne morete imeti socialne politike po načelu »kar pridelaš, pojej«, kot to skuša Združena lista. Ta stranka ni socialno odgovorna, išče samo koristi za sprotne volilne potrebe. Lahko pa bi bila v vladi zelo koristna, če bi bila usmerjena socialno, ne pa socialistično. Spet so vas potisnili v pozicijo nekoga, ki mora pozivati k žrtvovanju, k zmanjševanju socialnih ugodnosti! Za odgovorno politiko bo prihodnji čas zelo siten. Opozicija pa si bo prizadevala seveda naliti čim več kisa na vse rane. Demagogom bo lahko, ker jim je vedno lahko. Kazali bodo na sovražnike, vendar upam, da tokrat kljub temu ne bo šlo tako zlahka. Pravzaprav bi morali biti, po svojem krščanskem etosu in glede na vašo socialno politiko, zdaj v vladi njihovi nadaljevalci. Gotovo smo bolj socialna stranka, kakor je liberalna demokracija. Vsekakor pa ne socialistična, kakor je Združena lista. Za liberalno demokracijo upamo, da bo postala podob--na Genscherjevi liberalni demokraciji. Če bo takšna, kot je nemška, bo tudi odstotkovno zdrknila. To upate? To se neizbežno zgodi. Saj to, kar imamo, to ni liberalna demokracija, ta stranka ni zmožna napisati niti programa. Po združitvi z demokrati in zelenimi nimajo programa. Če ta stranka ne bi bila na oblasti, bi naslednji dan razpadla. Našo stranko drži skupaj, da, tako bom rekel, »poslanstvo«. Malo koristno sorodstvo Ves ta pogovor nakazuje, da je med vami in Združeno listo, čeprav se tako izključujeta, več sorodnosti kakor med vami in liberalnimi demokrati. Socialna linija je bližje Združeni listi, so pa stvari, kjer nam je bližje liberalna demokracija. Vendar, ko prideš do vprašanja, s kom lahko kaj izvedeš, ti majati sorodnost malo pomaga, če se ne drži dogovorov. Tudi kar se volilnega telesa tiče, sta si sorodni. Imata volivce, ki so vama zapriseženi. Verjetno so to res stabilne populacije, s tem da gre Združeni listi navzdol, nam gre pa gor. Dejstvo pa je, daje Desus njihova ekspozitura. Tovrstne bodo tudi naslednje volilne prevare, pokrajinske in interesne stranke. Vi ne boste ustanavljali svojih pokrajinskih trojanskih strank?. To so muhe enodnevnice, mi jih raje preventivno razlagamo, ustanavljali jih ne bomo. Včasih se skorajda že ponižujoče vztrajali v koaliciji. Zdaj ste ostali v njej, se vas polašča zmagoslavje? Ne bi rekel zmagoslavje, je pa nekaj olajšanja, predvsem zaradi nuje, da se tudi liberalna demokracija začenja obnašati drugače. Naše vztrajanje se je obrestovalo, zdaj smo dobili večjo težo in tak položj omogoča tudi LDS-u, da se umesti bolj v sredo. Boste sedaj še zahtevali oziroma predlagali predčasne volitve? Bilo bi nespametno še bolj majati to slovensko barko. O nenaravni opoziciji Tudi v tem času stojite za ponudbo Podobniku, da se vajini stranki združita? Največja nesreča tega dela političnega spektra, ki ga pokrivata ti dve stranki, je to, da nista skupaj. Nagovarjamo isto volilno telo. Celo tri stranke smo tukaj, Janša z levim političnim programom nagovarja desne volilce. Poslušam ljudi, ki pravijo, da imamo tri desne stranke, in jim pravim, da to ni res. Program SDSS-a je levičarski, tudi Janša sam je to že povedal. Če pa bi mi s Podobnikom šli skupaj, bi bila to stranka z relativno večino. Nenormalno je, da smo ob sorodnem programu mi notri, oni pa zunaj. Sploh pa je zanimivo, kaj vse je zdaj skupaj v opoziciji: če je prej veljalo, da je nenaravna koaliciji, velja sedaj, da je nenaravna opozicija. Če je prej veljalo, da je nenaravna koalicija, velja sedaj, da je nenaravna opozicija. Thaler nima česa pokazati Recimo, da ste sedaj vi osebno na notranjepolitičnem področju rehabilitirani za svoje včasih že mučno in skorajda ponižujoče vztrajanje v koaliciji. V zunanji politiki pa se vam še vedno očita Oglej. To delajo demagogi, trezni ljudje pa vidijo, da je bila tisto sprejemljiva rešitev. V letu dni niso prišli nikamor naprej, Thaler nima česa pokazati. Poleg tega pa zunanji minister pripoveduje, kako je bila zunanja ministrica Italije nervozna. Pa saj tako se ne dela! To je vprašanje bontona! Zame je zanimivo to, kar je ona v Bruslju rekla, češ trinajstkrat smo se s Slovenijo pogovarjali in se nismo mogli nič dogovoriti, četudi smo mislili, da smo že zmenjeni. Julija lani me je Ag nellijeva klicala domov, prepričana, da smo se nekaj dogovorili. Od mene kot koalicijskega partnerja v vladi je želela zvedeti, ali zdaj pa tudi ljudje, ki političnega znanja, vidijo, da je naša zunanjepolitična situacija zavožena, seveda pa je Thalerju to težko vzeti nase. Je Agnellijeva takrat precenila vaš politični vpliv? Očitno tudi vi niste nič naredili. Saj v zadevi nisem bil udeležen, minister se z mano ni posvetoval, ker mu je to, kot kaže, izpod časti. Agnellijevi sem takrat odgovoril, da nimam podatkov. Po Ogleju se je zdelo, da ste vi z Italijani tisto podpisali iz nekega antikomunizma, ker ste zanikali kontinuiteto komunistične zunanje politike. Ravnal sem v skladu s tistim, kar sta mi dala v žep vlada oziroma parlament. To pa je bilo: ne spreminjati jugosporazumov. skrb za manjšino in da ničesar nismo dolžni. S takratnim italijanskim zunanjim ministrom Martinom sva se pogovarjala kot humanista. Italijanom sem sicer že Večkrat povedal, da so mojega starega očeta v Klevevžu med italijansko ofenzivo ubili Italijani, očeta pa so odpeljali na Rab v taborišče. Toda vem, da iz osebne zgodbe ne morem delati državne politike. Nikoli nisem rekel, da sta fašizem in komunizem enaka, to so mi podtaknili. Sem politik, ki je o komunizmu še najmanj slabega govoril, ne tako ' kakor mnogi prejšnji komunisti, kot Rupel, na primer, kaj je ta o tem vse govoril! Antikomunist pa ste. Niste morda zato, ker ne čutite poseb Obletnica dan poten1 Ker je Združena lista dan pred tem izstopila iz vlad” koalicije, slovenski krščanski demokrati prejšnjo soboto A občnem zboru šeste obletnice ustanovitve odbora v takN ni stari lendavski občini niso samo formalno proslavljali..^ taknila se jih je resnična radost. Sešli so se predstavnik'1 člani sedaj štirih občinskih odborov, naslednikov takrat^ ga ustanoviteljskega: lendavskega, črenšovskega, odrat>s ga in turniškega, prišli so predsednik stranke Lojze Petel\ poslanca Štefan Kociper in Ciril Pucko, tam je bil tudi nik dr. Jože Magdič (ki ga zopet niso pozdravili!). PredsL nik odbora gostitelja Peter Novak je bil presenečen nad s . vilčnostjo, Pucko je izjavil, da upa na »dolgotrajno oP0., cijo Združene liste«, Peterle je našteval uspehe stranke, o j rana nad restavracijo Leonardo je bila resnično polna, z" je mehko, snežilo, peli so polanski pevci. Privihral je tudi lendavski župan Jožef Kocon, da bi vanje malce skisal. Peterletu in vodilnim stranke je °C1 centralizacijo denarja iz sklada kmetijskih zemljišč in kanje denarja, ki ga je država dobila od Pharea, ter nart]6 za mejni prehod Pince dala za prehod na italijanski Vsi v stranki niso čisto prepričani, da je izstop cijskega konkurenta iz vlade zgolj dobra reč, a o tem 1° javno niso govorili. Menijo, da bi bilo dobro ponoviti ne vno zahtevo po predčasnih volitvah. ’’ 1 ne kontinuiete z zunanjo tiko starega režima, spregled italijanske zvijačnosti, ki jel* plomaciji pregovorna ? - Veste, sem politik, ki je ""f goče o komunizmu še naj®«! slabega govoril, ne tako kak01 mnogi prejšnji komunisti, W Rupel, na primer, kaj je tem vse govoril! Ne prist na tezo, da bi bil kje kal rod, ki je apriori zvijače to drži. Sedaj nimajo veliko ' j’ bolj zvijačen od nas. Zaka.D pa nam ne dopusti, da bi spretni! J Zakaj v časopisih vedno . rem »bolj spretni Italijani«' I kaj? No, saj, zakaj? , j Da, zakaj? Trdim, da n'sJ za Slovenijo naredil nič sl® J ga, tako oceno imam iz riških strokovnih krogov. fV iz enih, iz starih komun'® J nih, od ljudi, ki so delali mske sporazume. Poljšak. ( sin, preostala diploma'..^ stroka, sami prejšnji Par,« nihče od teh ni napad6', stvari, napadali sojo sam°S litično. ne strokovno. Ko®* || celo rekel, podpišimo hitN’ I si ne premislijo. Šlo pa je za tisto, katn' Martino v Rimu povedal' a njem je bil pred tem Kračajl Martino je rekel, da mu j6 iz pogovora z njim jasn?'|(. meni liberalna demokracij4 I ga uspeha ne bo dovolila-Kot geografu vam povem Prj vico, da v tej državi, če ni j pozebe, lahko vlada kdom Kaj menite? JI Rekel bi, da to zaenkN I ne drži! J J Gospod Peterle, hvala Z&r vor! ŠTEFAN 4 Fotogjl JURE ZAUNB\ vgstnik, 1. februarja 1 996 7 cine Občina Ljutomer je ostala v novi lokalni samoupravi (skoraj) nedotaknjena Dovolj veliki in majhni? x « milijonov SIT). Otroško var- .— stvo naj bi dobilo okrog 15 mi- Povprašali smo, kakšen razvoj si obetajo in kakšno je županovo videnje delovanja občine d® se Občina Ljutomer lani ni razdelila na 4 ali 5 manjših no-kot ■ $n (Križevci, Veržej, Mala Nadelja, Ljutomer in Razkrižje), Je bilo sprva predvideno, bi najbrž lahko šteli za določeno prese-ra d- ^se tr' druge »stare« občine v pomurski regiji so se namreč let 'n d°ma|® povsod v novih »podeželskih« občinah (po enem “osamosvojitve«) ugotavljajo, da so na boljšem, kot so bili prej. r .. S^ar pa ’ma seve da lahko obvladujemo zahtevnejše Probleme, s katerimi se srečujemo. Drobljenje bi verjetno dodatno breme in problem. V primeru Pd če bodo na omenjenih območjih vztrajali pri vPRh prizdevanjih in občino tudi dobili -ločitev bo sprejeta v državnem zboru, ne pri dpanu jih pri tem nihče ne bo oviral ali jim akorkoli nagajal.'« ljutomerska Se;e a v sedanjem obsegu pa av2a °blikovala leta 1959. Pr-®°leh V.S0 'an’ »zgubili« vas 2al' obno-šqi a Preureditev nek-\Sov ?Logarovcih (15 u°v0(j ' ‘) ter zgraditev v Radoslavcih (11,7 milijona SIT) in na Stari Cesti (11 milijonov SIT) itd. V nekaterih krajih pa so marsikaj postorili večinoma z lastni mi sredstvi .(kabelska televizija, asfaltiranje cest, gradnja mrliških vež idr.). Tako so samo v Veržeju v zadnjih nekaj letih domačini prispevali oziroma zagotovili okrog 45 milijonov tolarjev za gradnjo ka- Zimska podoba Ljutomera te dni. nalizacije. Zdaj je na vrsti še zgraditev čistilne naprave, ki naj bi začela poskusno obratovati konec februarja. Stala bo predvidoma okrog 29 milijonov tolarjev in pričakujejo, da bodo naposled dobili tudi obljubljeno pomoč Občine Ljutomer ter iz republiškega proračuna. Veliko potreb v programu javnih investicij do leta 1999 - kaj letos? Ob pripravi proračuna za naslednje leto je.vedno osrednje vprašanje, za katere namene predvideti investicijska sredstva. Potreb (in želja) je veliko in vsak bi rad kaj dobil iz občinske blagajne. To je kajpak razumljivo, toda vse' pač ne more priti na vrsto v enem letu. V ljutomerski občini so zato pripravili program javnih investicij do leta 1999, kijih bo do financirali ali sofinancirali iz sredstev občinskega proračuna. Vanj pa so vključili tudi vse druge prihodke (sredstva za razvoj demografsko ogroženih območij in za celostni razvoj podeželja, sofinansiranje republiških ministrstev, sofinanciranje krajevnih skupnosti idr.). S tem programom so določili obseg, dinamiko in prioritete izvajanja posameznih naložb. Tako je predvideno, da bodo letos porabili za boljšo oskrbo z vodo 37,7 milijona tolarjev. Gre za nadaljnje urejanje vodovodnega omrežja v Rado-slavcih in na Stari Cesti ter za zgraditev vodnjakov V 3 in V 4 v Lukavci h. Za posodabljanje cest je predvideno skupaj 75,1 milijona tolarjev, in to za odseke Veržej-Krapje-Razkrižje, Kolodvorska cesta v Ljutomeru, Moravski Vrh-Mali Vrh (Pistike) ter za stroške ekspro-priacije (razlastitve). Iz letošnjih proračunskih sredstev naj bi šlo 74 milijone tolarjev za kanalizacije in čistilne naprave (v Ljutomeru in Križevcih), 7,5 milijona tolarjev pa za urejanje (začetek) centralne deponije odpadkov in sanacijo lokalnih odlagališč. Tako kot v lan skem naj bi t.udi v letošnjem občinskem proračunu zagotovili 15 milijonov tolarjev^za preureditev nekdanje OS v Lo-garovcih, 56 milijonov tolarjev pa zagotovili za ‘druge javne investicije’ (ureditev spomenika žrtvam vojne v Ljutomeru, projekt Termal H, sanacija pla zov, preureditev glasbene šole). V predlogu programa letošnjih vlaganj so tudi celostno urejanje podobe občine (3 milijone SIT), urejanje hipodroma v Ljutomeru (2 milijona SIT) Največje (posamezne) naložbe v Občini Ljutomer v obdobju 1995-1999 naj bi bile: ureditev kanalizacije v Ljutomeru (245 milijonov SIT), sofinanciranje centralneega odlagališča odpadkov (215 milijonov SIT), zgraditev doma starejših občanov v Ljutomeru (200,5 milijona SIT), zgraditev nove OŠ Stročja vas (180 milijonov SIT), zgraditev stanovanjskega bloka v Ljutomeru (80 milijonov SIT), ureditev kanalizacije v Križevcih (70 milijonov SIT), posodobitev ceste Moravci -Moravski Vrh (67,2 milijona SIT), zgraditev prizidka vrtca v Ljutomeru (64 milijone SIT), projekt Terma! II Ljutomer (60 milijonov SIT), posodobitev ceste Cezanjevci-Lukavci (58,8 milijona SIT), preplastitev ceste Precetinci (55 milijonov SIT) itd. Vse številke so zaenkrat le orientacijske pa tudi program še ni dokončen. lijonov (začetek gradnje vrtca na Cvenu). šolstvo 5 milijonov (obnovitev centralne kurjave Župan Občine Ljutomer Ludvik Bratuša meni, da bi bilo škoda »razdrobiti« sedanjo občinsko posest. na OŠ Križevci), kultura 18 milijonov (vzdrževalna dela na Domu kulure Ljutomer, preureditev splošnega muzeja v Ljutomeru, urejanje kulturne dvorane v Veržeju, obnova kapele sv. Ane v Križevcih, obnovitvena dela pri Kulturnem domu Mala Nedelja, obnova sakralnih spomenikov in sofinanciranje vzdrževanja kulturnih spomenikov), zdravstvo 15 milijonov (nakup rentgena za ZD Ljutomer, popravilo strehe ZD v Ljutomeru, reševalno vozilo, zobozdravstveni stol in oprema), športna dejavnost pa 3 milijone tolarjev (obnova športne dvorane v domu Partizan v Ljutomeru). Skupaj naj bi znašale investicijske obveznosti občinskega proračuna v letu 1996 okrog 305,6 milijona tolarjev. To je skoraj 50 odstotkov več kot lani, toliko denarja pa skoraj gotovo ne bo mogoče zagotoviti. »Moja želja je, da bi ob pripravi in sprejemanju proračuna za leto 1996 obenem sprejeli tudi ta investicijski načrt, ki bi obenem rabil kot orientacija za proračune do leta 1999. To je pametno storiti tudi iz razloga, ker je potrebno nekatere projekte pripraviti že leto dni pred izvajanjem, če želimo z njimi kandidirati na razpisih republiških ministrstev za (so)finan-ciranje. Program, ki smo ga pripravili, pa seveda ni dokončen, saj o njem pravkar teče javna razprava. Med drugim se kaže tudi potreba za vlaganje na obmejnem območju s Hrvaško v KS Razkrižje - skupna akcija za posodobitev ceste, o čemer smo se pred kratkim pogovarjali s predstavniki Občine Štrigova in Medimurske županije iz Čakovca.« (LUDVIK BRATUŠA, ljutomerski župan) Občinski svet večkrat odloči drugače, kot predlaga župan Lahko bi rekli, da je delo vanje Občinskega sveta Občine Ljutomer nekaj posebnega. Neformalna koalicija (tudi pozicija ali županova opozicija, ker ima večino v svetu), ki jo sestavljajo predstavniki strank SKD, LDS, SDSS, Zeleni in SOS, večkrat odloči precej drugače, kot predlaga župan. To je prišlo še najbolj do izraza pri sprejemanju lanskega in tudi letošnjega občinskega proračuna pa tudi pri oblikovanju občinske uprave. »Res sem v začetku opazil, da je bilo pri delovanju sveta zelo dosti političnih nasprotij, ki izvirajo verjetno iz strankarskih opredelitev članov. Težko sem razumel, da so se člani sveta tudi o racionalnih vprašanjih izgubljali predvsem v politiziranju, namesto da bi iskali konkretne rešitve. To, da imamo neke vrste pozicijo in opozicijo, pa mogoče niti ni toliko moteče, če bi se znali svetniki pri določenih vprašanjih pogovoriti in dogovoriti, kaj pravzaprav želijo. Najhuje je, če pride do drobnjakarstva, če si na primer neka stranka zamisli 3 tolarje tukaj, druga pa 3 tolarje tam. Tako se zgodi, O tem in onem iz Občine Hodoš - Šalovci Ob 10 odstotkov višjem rebalansu manj za občinske plače Na nedavni seji Občinskega sveta Hodoš - Šalovci so svetniki sprejeli rebalans proračuna za leto 1995, ki gaje predlagala občinska uprava. Rebalans je za približno 10 odstotkov višji od prvotno načrtovanega zneska in znaša okrog 118 milijonov tolarjev. Več kot polovico denarja iz občinskega proračuna so porabili za naložbe v gospodarski infrastrukturi, zlasti še za posodabljanje cest. Tako je končano asfaltiranje cestnega odseka Dolenci-Budinci v dolžini 3 kilometrov, podpisana pa je tudi pogodba za ureditev 1,4 kilometra dolgega odseka Čepinci-Špic breg, za katerega so iz občinske blagajne že nakazali 70 odstotkov potrebnega zneska Cestnemu podjetju Murska Sobota. Kot so ugotovili na seji Občinskega sveta Hodoš-Šalo-vci, je spodbudno, da so denar porabili v okviru načrtovanega in da so za občinske plače namenili celo manj denarja od prvotno predvidenega zneska. Že zdaj pa se pripravljajo na razpravo o novem proračunu za leto 1996, o čemer bo tekla beseda na naslednji seji Občinskega sveta Hodoš - Šalovci predvidoma v začetku februarja. Ker je Občina Hodoš - Šalovci prevzela pokroviteljstvo nad kulturnim društvom Mura v Voralbergu v Avstriji, kjer je na začasnem delu v tujini precej naših delavcev, so njihovo praznično bivanje v domovini izkoristili za priložnostno srečanje z županom in delegacijo občinskega sveta. Hkrati so se dogovorili za nadaljnje sodelovanje v letu 1996. Prav gotovo je spodbuden tudi podatek, po katerem je Občina Hodoš - Šalovci iz lastnih sredstev kupila videorekorderje za vse otroške vrtce v občini in za malo šolo v Markovcih. Člani občinskega sveta iz vrst Slovenske ljudske stranke pa so del sredstev, ki jih dobijo kot dotacijo glede na število svetnikov, namenili za nakup videorekorderja Osnovni šoli Dolenci, ki so ga ob navzočnosti člana državnega sveta Evgena Sapača, tajnika občinskega odbora SLS Martina Duha in župana Občine Hodoš - Šalovci Aleksandra Abrahama izročili šolskemu kolektivu. Pomembna novost pa je, da je podpisana pogodba med investicijsko družbo UBK ter nekaterimi obrtniki in podjetniki v občini za gradnjo poslovnega, trgovskega in stanovanjskega objekta v Šalovcih. Velikost zgradbe, ki bo stala poleg zadružnega doma v Šalovcih, je okrog 720 kvadratnih metrov. V zgradbi, ki bo enonadstropna z mansardo, bodo dobili prostore pošta, trgovina Panonka, zavarovalnica Triglav, trgovina Kučan z vodovodnim materialom in frizerstvo Gergar, nekaj pa bo tudi stanovanjskih prostorov. Po dogovoru naj bi bil objekt končan že do konca junija letos. Sicer pa v občini namenjajo precejšnjo pozornost tudi posodabljanju lokalnih cest. Nekaj odsekov so že uredili, spomladi pa bo na vrsti 2,1 kilometra dolga cestna povezava med Hodošem in Domanjševci. Vrednost teh del ocenjujejo na okrog 80 milijonov tolarjev. Da bi dobili najugodnejšega ponudnika, so se odločili, da v ta namen objavijo javni razpis. MILAN JERŠE da je proračun pozneje neizvedljiv ali pa pride do prenosa tekočega dela finančnih sredstev za druge namene, čeprav je ta del predpisan s strani države (normativi, merila, standardi), s čimer pride tudi do kršitve. Opažam pa, da se občinski svet postopoma začenja lotevati pravih tem.« Župan pa lahko zadrži izvajanje določenega sklepa z vetom. Ludvik Bratuša je to možnost izrabil v primeru odločitve občinskih svetnikov, da občinski stanovanjski sklad prevzame tudi gospodarjenje (razpolaganje) in upravljanje z vsemi poslovnimi prostori v občini razen v občinski in mestni hiši. »To po mojem nikakor ni sprejemljivo, kajti tu je cel kup poslovnih prostorov, ki jih upravljajo razni zavodi, potem gre za poslovne prostore, ki so bili zgrajeni s sovlaganjem podjetij, in za prostore, pri katerih ima občina poseben interes zaradi razvoja gospodarske dejavnosti.« V Občini Ljutomer je seveda aktualnih še več drugih tem, o katerih pa bomo pisali ob dru- gih priložnostih. JOŽE GRAJ g ■vestnik, 1. februarja 1996 sociala, šolstvo, zdravstvo O samoplačniških ambulantah Kdaj je zdravstvena storitev naprodaj Zakonska ureditev zdravstva pri nas dopušča široke možnosti zasebnemu delu v zdravstvu, tudi takemu, ki ni zajeto v program obveznega zdavstvenega zavarovanja. Torej imamo zasebnike, ki imajo z zdavstveno zavarovalnico sklenjeno pogodbo o opravljanju storitev zanjo in so le-ti del javne mreže, na drugi strani pa so tako imenovani čisti zasebniki, ki niso v javni mreži, storitve pa opravljajo za samoplačnike. Toda samoplačniške storitve ne opravljajo samo v čistih samoplačniških ambulantah, ampak lahko tudi v ambulantah javnega zavoda ali pri zasebniku, ki je vključen v mrežo javnega zdravstva. Gre za določene samoplačniške stortve, ki niso zajete v program obveznega zdravstvenega zavarovanja ter niso predvidene v pogodbi med zdravstveno zavarovalnico in izvajalcem storitve. To so nadstandardne storitve, na primer kozmetične operacije, storitve in pripomočki, ki jih bolnik želi pred določenim iztekom veljavnosti uporabe, tu so še pregledi za šoferske izpite, potrdila za različne postopke pred sodiščem, za zavarovalniške škodne postopke in drugo. Kadar bolnik obišče samoplačniško ambulanto od Zavoda za zdravstveno zavarovanje, čeprav ima sklenjeno obvezno zavarovanje, nima pravice pričakovati nadomestila, razen v primerih, ko je bila potrebna nujna zdravniška pomoč in drugi izvajalec ni bil dosegljiv. Samoplačniške storitve tudi v ambulantah javnega zdravstva In kako poteka delo v specialističnih ambulantah, ki so vključene v javno zdravstveno mrežo, vendar pa določen čas opravljajo tudi samoplačniške storitve? Vse takšne ambulante, ki imajo sklenjeno pogodbo z zavarovalnico, morajo prednostno opraviti program, za katerega so se dogovorili, vendar tako, daje enakomerno razporejen skozo vse leto. Običajno gre v takih primerih za tiste storitve, kjer je načrtovana določena čakalna doba, taista samoplačniška ambulanta pa opravlja enake storitve običajno brez čakalne dobe. Gre torej za primer, ko se zdravstvena zavarovalnica ne dogovori za celotni obseg zmogljivosti ambulante, ampak le za določen del, preostanek pa potem ambulanta »proda« s samoplačniškimi storitvami. Zavod za zdavstveno zavarovanje in Ministrstvo za zdravstvo te-tjata od samoplačniških ambulant izpolnjevanje določenih pogojev. V nobenem primeru ne smejo posegati v izvajanje programa po pogodbi. To pomeni, da samoplačniška ambulanta lahko deluje le, če so čakalne dobe v resnici in upravičeno dolge, če se zaradi dela v samoplačniški ambulanti čakalne dobe dodatno ne povečujejo in če se v resnici storitve v celoti plačajo samoplačniško, torej tudi predpisovanje zdravil, napotnic in nadaljnje zdavljenje. Na kak način je potem sploh mogoče nadzirati čakalno dobo v zavodih in specialističnih ambulantah? Kadar ima zdravnik ali zdravstveni zavod za svoje nenujne zdravstvene storitve čakalno dobo, mora voditi knjigo čakajočih na pregled, preiskavo ali poseg. Vpisovati mora zavarovane osebe v knjigo čakajočih po vrstnem redu njihovega prihoda in jih po tem vrstnem redu tudi klicati. Zdravstveni zavod ali ambulanta pa bi morala zavarovani osebi in zdravstveni zavarovalnici omogočiti vpogled v knjigo čakajočih oziroma vrstni red klicanih na pregled ali preiskavo. Doplačilo storitve v javnem zdravstvu Morda se nam je v ambulanti, ki ni samoplačniška, dogodilo, da so terjali doplačilo za opravljeno storitev. Kdaj je to tudi upravičeno? V zdravstvenih ambulantah ali zavodih, ki so del javne zdravstvene mreže, doplačilo lahko terjajo, če zavarovanec zahteva ali soglaša, da se ji storitve opravijo v višjem standardu, kot je določen v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Tako je treba doplačati razliko v ceni pripomočka, kije višja od določenega cenovnega standarda, kadar bolnik zahteva boljši hotelski del oskrbe pri zdavi-liškem zdravljenju, kadar zobozdravnik pri zoboprotetičnih nadomestkih uporablja material, ki hi standarden, in kadar zavarovanec obišče specialistično ambulanto pri osebnem ginekologu ali pediatru v bolnišnici ali kliniki. Zdravstvene storitve pa je treba plačati v celoti v primeru, če bolnik nenujne zdavstvene storitve uveljavlja brez zdravstvene izkaznice ali če se odloči in obišče zdravnika, ki ni njegov izbrani zdravnik. Bolnik mora v celoti plačati storitev tudi, če želi pregled in preiskavo pri specialistu brez napotnice. V celoti je treba poravnati nakup pripomočka, če je bil prejšnji po malomarnosti uničen ali poškodovan, prav tako jev celoti treba plačati zdravstvene storitve, kijih opravijo za potrebe odškodninskih zavarovalnic, sodišč, delodajalcev, organizacij raznih prireditev. Plačati je treba tudi nenujne storitve, ki nam jih zdravstveni delavci opravijo v ' nočnem času, to pa je od 20. do 6. ure zjutraj. MAJDA HORVAT Radgonski otroci bodo taborili Tako kot vsako leto bodo lahko nekateri osnovnošolski in predšolski otroci iz prejšnje skupne radgonske občine tudi letošnje zimske počitnice preživeli v gorah. Planinsko društvo Radgona bo namreč tudi letos organiziralo zanje zimski planinski tabor. V ta namen so rezervirali prostore v planinskem domu na Gorah pri Hrastniku, ki ponuja s 762 metri nadmorske višine vse možnosti za realizacijo obsežnega progra- ma tabora. Le-ta bo potekal med 25. februarjem in 2. marcem, prijave pa bodo zbirali do 15. februarja oziroma do zasedbe mest. Starši bodo lahko poravnali prispevek v višini 12.000 tolarjev v treh obrokih. Njihovi otroci pa bodo na taborjenju smučali, sankali, pešačili in obiskovali okoliške domačije, poslušali razna predavanja iz planinstva, se preizkusili na kvizih, se zabavali na družabnih igrah itd. T. T. Zavod Republike Slovenije za šolstvo ni več sestavni del državne uprave, ampak deluje kot samostojen javni zavod Svetovanje da, nadzor ne Organizacijska enota v Murski Soboti ostala brez 5 zaposlenih svetovalcev (Horvatove, Hubra, Mlinariča, Pihlarja in Pračka) Čeprav je bilo pričakovati, da bo prišlo do sprememb pri delovanju Zavoda Republike Slovenije za šolstvo šele po sprejetju nove šolske zakonodaje, je potekala reorganizacija te ustanove - bila je del državne uprave - neodvisno od zakonodajnega procesa. Tako je postal sredi lanskega leta samostojen javni zavod, ki ni več pristojen za nadzor nad izvajanjem vzgojno-izobraževainega procesa, ampak je njegova osnovna naloga predvsem svetovanje vzgojiteljem v vrtcih in dijaških domovih ter učiteljem v osnovnih in srednjih šolah. Obenem je čez čas prišlo tudi do kadrovskih sprememb, ki so v slovenskem prostoru verjetno še najbolj »udarile« Organizacijsko enoto Zavoda za šolstvo v Murski Soboti. Pred dnevi smo tudi v naše uredništvo prejeli povabilo vršilca dolžnosti direktorja Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Ivana Lorenčiča na pogovor o novostih te ustanove in njihovih aktivnostih za leto 1966. To priložnost pa smo izkoristili tudi za krajši pogovor o položaju zavodove organizacijske enote v Murski Soboti. Za izognitev nesporazumom Po besedah I. Lorenčiča je prva strateška usmeritev v delovanju zavoda natančno definirano svetovanje, in to namesto široko zastavljenega koncepta svetovanje v obliki consultinga, kot IRENA KUMER, v. d. predstojnice Organizacijske enote ZŠ Murska Sobota: »Specifika dela naše enote je dvojezično šolstvo, pouk madžarskega jezika, skrb za narodnostno šolstvo v Porabju in izobraževanje Romov.« temu pravijo drugod. To pomeni, da zavod natančno določi svojo dejavnost na tem področju in se izogne nesporazumom, kadar nekateri pričakujejo od te ustanove storitve, za katere niso usposobljeni in jih niti ne ponujajo. Sicer pa je ta naloga sestavni del letnega delovnega načrta za leto 1996, ki so ga medtem poslali v usklajevanje na Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport ter na Urad Republike Slovenije za šolstvo. Strokovni svet Zavoda za šolstvo, ki so ga ustanovili v začetku tega meseca, pa je zanj že prižgal zeleno luč. »Letni delovni načrt je osnova za financiranje naše dejavnosti, po drugi strani pa smo želeli z njim začrtati strateške oblike delovanja zavoda. Mednje vsekakor spadajo jasneje opredeljena zasnova svetovanja, tesnejša povezava z vrtci, šolami in domovi prek inovativnih nalog ter projektov, sodelovanje Zavoda RS za šolstvo pri kurikularnih spremembah, postavitev jasno opredeljene zasnove stalnega strokovnega spopolnjevanja, razvoj študijskih skupin, razvoj učne tehnologije in nadaljnje uspešno delo zavodove založbe. Med pomembnejše spremembe lahko uvrstimo tudi večji poudarek na javnosti delovanja Zavoda za šolstvo.« Zavod za šolstvo in šolska uprave Na vprašanje, kakšna bo morebiti povezava med Zavodom za šolstvo in šolskimi upravami, ki jih bo po vsej verjetnosti prinesla nova šolska zakonodaja - takšna uprava je predvidena tudi v M. Soboti -, je L Lorenčič odgovoril, da gre za dve ločeni vsebini, saj je predvideno, da bodo na šolskih upravah odločali o upravnih zadevah ter kadrovskih, finančnih in organizacijskih nalogah, s čimer se ne bodo ukvarjali na Zavodu za šolstvo. Pri določenih vprašanjih pa bo seveda prišlo do sodelovanja in povezovanja. Je OE M. Sobota trenutno v razsulu? »Enota v M. Soboti je doživela nekatere.spremembe zaradi odhoda in upokojitev nekaterih svetovalcev, zato jo bo potrebno kadrovsko okrepiti, da bo lahko začela funkcionirati kot druge enote. Pri tem računamo, da nam bo pomagalo tudi samo okolje, da bomo torej naleteli na razumevanje pri iskanju novih svetovalcev. Gre za najboljše učitelje, ki delajo v šolah, ob pomoči katerih bi lahko enota ponujala zares dobro svetovalno delo oziroma opravljala vse naloge, ker je njeno delovanje sedaj zares okrnjeno; lahko bi rekli, da je enota čisto okleščena, skoraj v razsulu.« - Alije podobno stanje še kje drugod? Kako bo z zaposlitvijo novih svetovalcev? »Ne, stanje je najbolj per? ravno v Murski Soboti. Poti bujemo predvsem 2 svetova® za razredni pouk, svetovalca®! matematiko in predstojnika- • primeru da to funkcijo prevza^ sedanja vršilka dolžnosti Prel’ stojnika, pa svetovalca(ko)® slovenski jezik. Gre praktično® ■postavitev’ enote nanovo.« I IVAN LORENČIČ, v d. d'r^ torja Zavoda Republike Slove®! za šolstvo: »Enota v M. Sob0*1' res čisto okleščena.« - Kaj pa skrb za dvojezično ’ sivo v Prekmurju in razvoj dnostnega šolstva v Porabju’ Madžarskem? »Ja, pri tem smo imeli sre da smo uspeli dobiti dva sVe valca za madžarski jezik, sve valca za dvojezični pouk treI1 no nimamo, dokaj uspešn0^ deluje naša svetovalka za nostno šolstvo v Porabju. M®। mo pa ji zagotoviti boljše ? ne razmere.« JOŽE 6^ Organizacijsko enoto Zavoda za šolstvo v Murski Soboti je ob lanski reorganizaciji najprej zapustila svetovalka za matematiko Metka Horvat (1. sept.), ki se je odločila, da bo spet raje delala neposredno z dijaki v razredu. Nekoliko drugače pa je bilo z odhodom v. d. predstojnika Franca Hubra in svetovalcev Ferda Pihlarja, Toneta Pračka in Štefana Mlinariča, ki niso bili več v službi na enoti od 15. oktobra. V vseh primerih naj bi šlo začasno za tehnološki presežek 'ob reorganizaciji, kasneje pa so skupaj z Zavodom za šolstvo poiskali dobre možnosti za sporazumno upokojitev, ki je začela veljati s 1. januarjem letos. Tako so ostali zaposleni na soboški enoti le svetovalka za slovenski jezik in književnost Irena Kumer, ki je obenem tudi vršilka dolžnosti predstojnice enote, svetovalka za otroško varstvo Bojana Kovač, svetovalki za madžarski jezik (vsaka s polovičnim delovnim časom) Erszebet Kirdly - Patyi in Maria Pisnjak in tajnica Ana PongraC pa še svetovalka za narodnostno šo!stv° v Porabju Valerija Perger. Množični kadrovski osip se seveda'pozna pri deh\ organizacijske enote, ki je kajpak mar) intenzivno, kljub vsemu pa poizkušajo opravljati vse osnovne svetovalne naloge. Pri tem si pomagajo tudi s kadrovskim sodelovanjem svetovalcev organizacijske enote v Mariboru. Ni Pa pričakovati, da bi pripravili poročila o vzgojno-izobraževalnem delu v minulem letu, kar je bila dosedanja praksa. Pri svetovanju za posamezna predmetna področja pa si pomagajo s kadrovskim sodelovanjem z organizacijsko enoto v Mariboru. Več sodelovanja slovenskih Romov Poleti ustanovitev Zveze Romov Slovenija V Sloveniji živi v 106 naseljih po uradnih podatkih 5571 Romov, po neuradnih pa naj bi jih bilo do 7 tisoč. Romi živijo v bolj ali manj strnjenih naseljih, ki so predvsem na dveh območjih, v Prekmurju ter na območju Dolenjske, Posavja in Bele kajine. V romskih naseljih so tamkajšnji prebivalci različno organizirani. Nekje bolj, drugod manj, skupna ocena pa bi lahko bila, da so bolj slabo. V Sloveniji so najbolj aktivni in dobro organizirani Romi soboške občine, ki so organizirani v Zvezi Romov/Romani union in delujejo že pet let. Prav od njih je prišla podbuda, da bi se morali Romi Slovenije bolj povezati in več sodelovati. Organizirali so že pogovor z vsemi romskimi predstavniki, ki se s tem strinjajo, in pripravili splošne smernice. Prejšnjo sredo je bil v soboški grajski dvorani pripravljalni sestanek za ustanovitev Zveze Romov Slovenije. Žal pa se zaradi slabih cestnih razmer sestanka niso mogli udeležiti predstavniki romskih društev Novega mesta, Krškega, Črnomlja in Kočevja - Ribnice. Na pripavljalni sestanek ni mogel priti tudi Peter Winkler iz Urada za narodnosti Slovenije. S tega urada pa je prišel Geza Bačič, ki jim je natančneje predstavil pisna navodila in potrebne dokumente za ustanovitev društev in zveze po novem zakonu o društvih. Bačič je tudi predlagal, naj nova društva nimajo v imenu »zveza«, ampak »društvo«, beseda »zve- za« pa se naj uporabi na državni ravni, da kasneje ne bo prihajalo do nepotrebnih nesporazumov. Tako bo potrebno čim prej na različnih območjih organizirati več društev, ki se bodo povezala v zvezo. Razpravljali so tudi o vprašnju, kje naj ima ta slovenska zveza svoj sedež, ali pri nas ali v Ljubljani. Na odločitev, da naj bi bil sedež v Murski Soboti, je vpli- valo dejstvo, da pri nas živi več kot polovica vseh slovenskih Romov, in predvsem to, da so prekmurski Romi, še posebno tisti s Pušče, najbolje organizirani ter imajo največ aktivnih kulturnih, športnih in drugih društev. Da je tu najboljša lokacija sedeža, so se strinjali tudi predstavniki drugih romskih naselij, ki so povedali, da sami še niso pripravljeni prevzeti takšne organizacije.Če bo šlo vse po načrtih, naj bi do poletja ustanovili slovensko zvezo Romov. Na Občini Murska Sobota so jim ponudili tudi prostore, Bačič pa je v imenu Urada za narodnosti zagotovil, da jim bodo zagotovili denar za osnovne stroške, ki bodo pri delovanju nastali. Povedal je, da bo urad še naprej spodbujal delo romskih organizacij, si prizadeval za boljše življenjske razmere in pomagal pri ohranjevanju njihove identitete. Romi pa se že pripravljajo na praZ” ob svojem dnevu, ki bo 8- "MB Letošnja osrednja prireditelji kulturnem domu Franceta Pr v Ljubljani, na njej pa bodo n M le različne skupine iz romsk' g lij iz vse Slovenije. Kasne?, J bodo folklorne, gledališke in j' ne skupine predstavile tudi v občinah, kjer živijo Ron^JH Horvat - Muc. predsednik s j Zveze Romov, je pozval vse n j in tudi tiste, ki jih na sest*11 . j bilo, da bi bilo potrebne več a sti, saj bi se le tako lahko bo 1 nizirali. To pa velja tako Z® M sko kot državno raven. N se po njegovih beseašh spo? nje samo, ko kaj potrebuje?, j11 na to, daje Zveta Romoy f Union najbolje organiz? j prihajajo k njim tudi Romi । j' naselij. 9 /stoik, 1. februarja 1 996 metijska panorama Kmetijstvo ni zgolj pridelovalec hrane 2a7^?n 24. januarja je bil v Laškem tradicionalni letni posvet slovenskih sv trUZn'k°v’ ki ga vsako leto organizira Zadružna zveza Slovenije. Na po-u so sodelovali eminentni gostje, ki so najprej predstavili svoje pogle-ln videnja problematike v kmetijstvu in zadružništvu in tudi širše, nato 3 odgovarjali na vprašanja. Na posvetu se je zbralo čez 200 predstav-°v kmetov in delavcev v zadružništvu, prišli pa so tudi nekateri pred-avmki živilskopredelovalne industrije. za ^predsednik vlade ter minister > eaonomske odnose in razvoj g. J/° Deželak je govoril o ekonom-,1 P°litiki in vlogi kmetijstva v go-P° arskem razvoju Slovenije, mini-r za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-’no dr. Jože Osterc pa o strategiji Voja kmetijstva v Sloveniji. Oba sl(^ra sta ze'° pozitivno govorila o p enskem kmetijskem zadružništvu. ti "nanJu m'n’stra Deželaka kme-zadružništvo, s tem pa tudi ne e/StV0 n'samo pridelovalec hra-Jegova vloga je tudi ohranjanje Zakaj kemična analiza zemlje na travinju Iz tovan’ 'Cn^ ana''za zemlje na travinju bi morala biti osnova za pravilno načr-ve j gnojenja travne ruše. Je še toliko pomembnejša, saj rušo sestavljajo tra-"lora 6 6 *n ZC"’ 'mai° različne potrebe po osnovnih hranilnih snoveh. Zato stave ° Za oPtimalno priraščanje le-teh ter vzdrževanje primerne botanične se- rWse zadostiti vsem potrebam po gnojenju. e apačn° Je razmišljanje, da z gnoinransk'm gnojenjem (gnojevka, ajiitdT’ manj koncentrirani NPK-ierno / trav'nie optimalno oskrbu-8ep(). osnovnimi hranili. Prej ali slej pačJavh° negativne posledice na-mOv/a ®n°jenja’ kar se kaže v tek-kiiz ai rast> predvsem visokih trav, Vpra rivaj° manjše vrste in detelje, in ne. na mesta pa se naselijo pleveli ne^ ?tere slruPene zeli- Po določe-stopit asu Se moram° odločiti, kaj Najve/ degradiranim travinjem. raznih hSt F10''3 svetuje uporabo daje t d^bicidov, a osebno mislim, na trav Zgr.e®eno- Najboljši herbicid Pravi]n-n^/.e str°kovno obveščanje o z jnt 1 travne ruše, je pa res, da Vegrad ZJVr!Ostj0 rabe tu(li pride do ^tiibotaničnega sestava. V ^egradi razv’tih deželah skrbijo za SeleKi faPa ^rav'nja z dosejevanjem ^rjen00^311^ vrst ozironia s kolo-vskimjJeJ? ?ravniških površin z nji-^rabn’ Stvo-ie’ da so trave velike feO)'fe dušika (N) in kalija Velik/ osf°rja pa ne potrebujejo so osnovna večje D V določenem razmerju. Naj-s° deterrabnic? fosforja (P2O5) pa $ Pnidelki suhe snovi od-"ilnih S travinja velike količine hra- po navedbah Korošca 1-4 kg j odpeljemo s 100 kg mrve ^205) Us*ka (N), 0,6 kg fosforja st*oje, / 2.7 kg kalija (K2O). Dej-?aj ha tr a teh branil ne vračamo na-^ghoj3/6 P°vršine, ampak organ-^ršinč a^'Porabljamo na njivskih ®aoji|a ' *esje, da imajo organska ^°iilni a.ni'vskih površinah večji VdelaVe zaradi neposredne ?°Stj tra .a’ Za ohranjanje rodovit-Stlega poni1 površin pa nimajo tolik-^leni/n8 na trav'nju, vendar je tem’ odnesenih hranil (v tla tra eStim° z mineralnimi gno-VlnJu. Zato velja zlati rek Jv. Aa/98 3)’daje travinje mati o ^kovp 8°t°vo pa je mogoče ob i^ska I)rn ,Znar|ju uporabiti tudi h Vfilja /J/ba na travinju, še zlasti p kjer nr Jetije v hribovitih prede-A Ker h^^dujejo travnate površi-/nil ne vračamo na travne h^ineč^^d' preslabega gnojen-b/^slai/1111' gnojili, tla izčrpava-b« reskrMan'° r°dovitnost. Na sla-/ vrste. /hih tleh uspevajo le sla-hr % Dn.av in detelj z nizkim ge-enc'al°m za pridelek in Ce'nltUtovn?St’ kar pa se pozna 0 ^ic: Vrstne krme pri reji krav ’n Prireji mesa/ NE liPLAČK se PSENicA NC VrMofrČADNiŠR NJE SADJARSTVO, GdIOoRčJA... 5/ER FA ČE se'MINISTROM NE IZPLAČA BITI MiNlSTER, je vse TO TOM RABO ULJI V0- kulturne, ekološke, poselitvene in vsesplošne identitete Slovenije. Strinjal seje s povsem upravičenimi očitki, da slovenski kmetje dobijo premalo subvencij in regresov v primerjavi s kmeti v Evropski zvezi, zato bo morala vsaka slovenska vlada zaščititi svoje kmetijstvo na dosti višji ravni, kot ga je do sedaj. K temu naj bi pripomogli tržni redi. In kot sogovornike pri oblikovanju tržnih redov bo potrebno pritegniti tudi predstavnike kmetov. Seveda je minister Deželak na tem posvetu predstavil vladni pro- Da se izognemo napakam pri gnojenju, je prav, da vemo, kako so travniška tla založena z osnovnimi hranili. Na podlagi odvzetega vzorca zemlje je mogoče točno izračunati potrebe travne ruše [5o hranilnih snoveh. Zaenkrat opravljamo na območju Pomurja zelo malo kemičnih analiz zemlje, nekaj več le na na njivskih in vinogradniških površinah. Kot je razvidno iz preglednic, izražamo hranila v mg/100 g tal. Za optimalno rast travne ruše je potrebna založenost C (dobra preskrbljenost), kjer zadostuje, če vrnemo z gnojili toliko hranil, kot smo jih odvzeli s pridelkom. Preskrbljenosti A in B pa pomenita, da tla niso zadosti preskrbljena z fosforjem in kalijem in je potrebno z gnojili (mineralna, organska) vračati tlom več hranila, kot smo jim ga s pridelkom odvzeli. Na ta način z dodatnim gnojenjem postopoma bogatimo tla s hranili in bomo kmalu dosegli stopnjo dobre Preglednica 1: Stanje založenosti z nekaterimi osnovnimi hranil- nimi snovmi na travinju v Pomurju Vrsta Število Povprečje Minim. Maksi. določitve vzorcev mg/100g mg/100g mg/lOOg RSD pH(KCI) 27 5.42 3.89 7.05 17.17 pH (acetat) 19 6.43 6.14 6.83 2.79 fosfor (P205) 24 14.42 1.20 49.20 81.60 kalij (K20) 24 15.00 5.80 30.60 37.90 (VIR: Adolf Pen, ŽVZ za Pomurje Murska Sobota) Preglednica 2: Mejne vrednosti za fosfor in kalij po Al metodi v plasti zemlje od 0 do 6 cm na travinju. Fosfor (P205) Kalij (K20) Založenost mg/100 g tal mg/100 g tal siromašna (A) manj kot 6 manj kot 10 srednje preskrbljena (B) 6-15 10-20 dobro preskrbljena (C) 16-30 21-30 pretirano preskrbljena (D) 31-40 31-40 ekstremno preskrbljena (E) nad 40 nad 40 (VIR: Gpojila in gnojenje, Mirko Leskošek) preskrbljenosti (C). S tem je tudi dosežen cilj. Pri stopnji D in E, ki kažeta čezmerno založenost, pa želimo postopoma doseči stopnjo založenosti C. To naredimo tako, da ne vračamo vseh hranil, kijih odvzamemo. Iz preglednice I je razvidno, da se na območju Pomurja v povprečju ne ukvarjamo s čezmerno založenostjo z osnovnimi hranili na travinju, dejstvo pa je. da je iz analiziranih 25 vzorcev zemlje zelo težko zapisati dokončne ugotovitve. Po preskrbljenosti z fosforjem spadajo travinja na območju Pomurja v zgornjo Stopnjo srednje preskrbljenosti (B), me gramoza leto 1996 in pregled uspehov vlade v preteklem obdobju. Ob tem pa se ni mogel izogniti problemom, ki nastajajo zaradi prepočasnega poteka tranzicije in v zvezi s tem poudaril, da razbremenjevanje gospodarstva poteka prepočasi. Zato se vlada mora posluževati večjih obremenitev, kot so drugod po svetu. Socialni položaj nakaterih slojev prebivalstva se bo po njegovem mnenju še poslabšal, čeprav si vlada tega ne želi. Problem pokojnin in raznih socialnih pomoči, predvsem problem brezposelnosti, se vedno bolj zaostruje. Nekateri menda razmišljajo celo o povečanju delovne oz. pokojninske dobe in o izenačitvi pokojninske dobe med moškimi in ženskami. Minister Osterc ši je med drugim sam . zastavil vprašanje, ali v Sloveniji po dtem ko so po kaliju nekje v sredini srednje preskrbljenosti (B). Če bi želeli doseči spodnjo stopnjo dobre preskrbljenosti (C) s fosforjem in kalijem, bi morali gnojiti toliko, da bi pokrili odvzem s pridelkom suhe snovi ter še dodali toliko, čistega hranila, da bi prešli v doglednem času na stopnjo preskrbljenosti C. Torej bi morali poleg odvzema v povprečju še dodatno gnojiti s 40 kg čistega fosforja/ha oziroma z 10 kg hranil na leto. Pri kaliju je nekoliko drugače, ker ga v tleh primanjkuje bistveno več, in sicer bi morali poleg odvzema dodati še 120 kg čistega kalija oziroma 30 kg hranila na leto. Štiri leta je nekje čas, ko je mogoče ob strokovnem gnojenju doseči željeno dobro preskrbljenost (C) na travinju. Dejstvo je, da smo vzeli vzorce zemlje na boljših kmetijah, realna slika v Pomurju pa je mnogo slabša. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje vam je pripravljena vzeti vzorce na travinju, na osnovi katerega vam bo tudi naredila načrt gnojenja. Glede nato, ker nekateri kmetovalci tudi sami vzorčijo zemljo, je prav, da vas spomnimo na nekaj osnovnih dejstev, ki jih je potrebno upoštevati. Najprimernejši čas jemanja vzorcev na travinju je zunaj vegetacije, ko so tla suha. Na travinju jemljemo vzorce do globine 6 cm. To je globina, kjer ima travna ruša največ razvitega koreninskega sistema. Še posebej moramo biti pazljivi pri jemanju vzorcev na neizenačenih parcelah. Po navedbah Leskoška (1989) vzamemo na izenačenih parcelah približno 20 vzorčkov, ki pa jih med seboj dobro premešamo. Posamezna parcela ne bi smela meriti več kot 2 trebujemo splošne ali specializirane zadruge. Dokaj zanimiva so bila njegova razmišljanja, ko je dajal nekoliko večji poudarek specializiranim zadrugam. Meni namreč, da bi se naše kmetije morale bolj preusmeriti v eno proizvodnjo in da sedanje težave v zadružništvu izvirajo oz. nastajajo tudi zato, ker se zadruge niso primerno preoblikovale in prilagodile novim tržnim razmeram. Njegovim razmišljanjem o potrebi po specializiranih zadrugah so sledili protiargumenti razpravljalcev, ki so poudarjali predvsem to, da v Sloveniji nimamo tako velikih kmetij, da bi lahko imele samo specializirano proizvodnjo, in tudi neurejene tržne razmere ne dopuščajo usmeritev samo v eno vrsto proizvodnje. Sicer pa je potrebno pritrditi ministrovim razmi- ha, velikost parcele je lahko večja, če je bila le-ta vrsto let enakomerno gnojena, sicer pa je potrebno vzeti več povprečnih vzorcev. Teksturno neizenačene parcele razdelimo po talnih lastnostih in vzamemo vzorec z vsakega dela posebej. Sistem'jemanja vzorcev je lahko diagonalen ali pa cikcakast. Izogibati pa se moramo robov ter koncev parcel. Povprečni vzorec naj tehta 1,5 kg, pakiramo pa ga v pripravljene, plastificirane ali v 2-kilogramske plastične vrečke. Vzorce označimo z imenom in priimkom, krajem, imenom parcele ter globino odvzema. V1RI: Mirko Leskošek, Gnojila in gnojenje Jože Korošec, Pridelovanje krme Specialist za travništvo in pridelovanje krme, Kmetijska svetovalna služba za Pomurje, mag. Stane Kapun Ovčereja (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Spodnji del sten, kjer se nabira gnoj (tehnologija reje na globoki na-stilj), mora biti močnejši. Lahko je armiranobetonske izvedbe ali zidan z betonskimi zidaki. Nad tem delom pa je najcenejši in najbolj zdrav gradbeni material les. V primeru, da hlev najprej obijemo z deskami, nato pa ga toplotno izoliramo (steklena volna, tervol, novoterm, heraklit kombi plošče, lendapor...) in ponovno obijemo z deskami, je primeren prostor tudi za jagnjitve v zimskem času. Te variante se poslužujemo le v primeru, ko je v obstoječih objektih premalo prostora za jagnjitve v zimskem času in imamo dovolj krme za plemenske ovce in jagnjeta. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati nekaj normativov glede potrebne površine hleva in potrebnega prostora pri jaslih. Pri navedenih normativih je potrebno poudariti, da so možna določena odstopanja od njih glede potrebne površine predvsem pri nas, kjer imamo dovolj slame za steljo in lahko nekoliko bolj nastiljamo. Prav tako je možna različna izvedba jasli, ki so lahko okrogle, šesterokotne ali pravokotne oblike. Pri izvedbah naštetih oblik so lahko jasli okrog 25 % krajše kot pri ravni izvedbi. Za okrog 20 ovac načrtujemo en avtomatski napajalnik. Pri tem bi šljanjem o povezavi pridelave, predelave in trgovine ter o potrebi po spremembi izobraževalnih programov za kmetovanje. Vprašal se je tudi, zakaj ne bi kmetijske šole izobraževale kadre širokih profilov z možnostjo poznejšega preusmerjanja. Sicer pa je letošnji državni proračun, namenjen kmetijstvu, kljub vsemu večji (čemur so mnogi ugovarjali) kot lansko leto. Kmetijsko ministrstvo pa čaka vrsta novih zakonov, ki jih bodo morali pripraviti - ali jih že imajo pripravljene - in jih bo parlament sprejemal v tem letu. To so: zakon o kmetijstvu, zakon o kmetijskih zemljiščih, zakon o kmetijski gozdarski zbornici, zakon o preživninskem varstvu, za- Dobra organiziranost je pol uspeha Nedavni občni zbor Sadjarskega društva Pomurja je ponovno potrdil trdno odločenost vseh članov, da nadaljujejo z že sprejetimi programskimi usmeritvami, te pa se bodo tudi letos nanašale na zimsko izobraževanje članov, spomladanske prikaze rezi sadnega drevja, testiranje škropilnic in ne. nazadnje tudi na strokovne ekskurzije. Na dobro obiskanem pregledu dela v lanskem letu so sadjarji Sadjarskega društva Pomurja, katerega članstvo se zaradi nastajajočih tovrstnih društev v Ljutomeru, Lendavi in Črenšovcih v glavnem omejuje na gorički predel in Mursko Soboto z okolico, potrdili obsežen program dela. V njem bo tudi letos sleherni sadjar, najsi bo ljubiteljski ali tržni pridelovalec, našel obilico zanimivega in koristnega za še kakovostnejše pridelovanje sadja. Kot je v razpravi povedal Milko Kranjc iz Gospodarskega interesnega združenja sadjarstva Slovenije, so lansko leto slovenski sadjarji pridelali 48 tisoč ton sadja, od tega pa so ga uspeli uskladiščiti v hladilnice le 15 ton. Prav v slednjem se jasno vidi, da našim sadjarjem primanjkujejo skladiščni poudaril, da ovce najrajši pijejo postano vodo s temperaturo okrog 15 stopinj Celzija. Tehnologije reje se lahko precej razlikujejo. Ovce lahko redimo tudi na rešetkah - seveda prilagojenih njihovi velikosti parkljev. Rešetke so PREGLEDNICA 1: Potrebna površina hleva in dolžina jasli (citirano po dr. Zagožnu) površina.hleva vključno z jaslimi (m2/žival) dolžina jasli ( m/žival ) odrasla ovca 0,7-1,0 0,4 ovca z enojčkom 1,2-1,5 0,6 ovca z dvojčkoma 1,5-1,75 0,7 odstavljeno jagnje 0,4-0,5 0,2 plemenski podmladek 0,5-0.7 0,3 oven v ločenem boksu 3,0-4,0 0,5 oven v skupinskem boksu 1,5-2,0 0,5 lahko lesene, kovinske ali armiranobetonske. 5. 2. Mikroklimatski razmere reje ovac Ustrezne mikroklimatske razmere reje so, pogoj za dobro počutje, zdravje, ustrezno mlečnost, dobre dnevne priraste, kakovostno volno... Najbolj nevaren je prav tako kot pri drugih vrstah domačih živali topel in vlažen zrak, kar predstavlja idealno gojišče za vse vrste mikroorganizmov - tudi patogenih. Ovce oddajajo največ toplote z dihanjem, oddajanje toplote prek kože pa je zanemarljivo. Za ustrezno prezračevanje moramo poskrbeti predvsem pozimi. S prezračevanjem odvajamo iztrošen in vlažen zrak ter dovajamo sveži in hladen zrak. Pri tem moramo paziti, da ne pride do prepiha, kajti ta je lahko nevaren za zdravje ovac in poguben za jagenjčke. V praksi si lahko pomagamo s prezračevanjem na osnovi vzgona. Zrak dovajamo v hlev skozi reže pod stropom ali okna, ki pa morajo biti tik pod stropom. Iz hleva pa se zrak dviguje skozi toplotno izolirani ventilacijski jašek, ki poteka skozi strop kon o vinu idr. Govora je bilo tudi o lastninjenju živilskopredelovalne industrije, kjer so zadruge delničarke po zakonu o zadrugah. O procesih vključevanja Slovenije v evropske integracije in o vplivu teh povezav na slovensko kmetijstvo je spregovoril naš rojak dr. Emil Erjavec, docent na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Zanimiva je bila tudi dr. Danica Fink-Hafner s Fakultete za družbene vede v Ljubljani, ki je govorila o interesnem povezovanju v kmetijstvu v Evropi in pri nas. Interesno povezovanje oz. lobiranje je v svetu normalni pojav za dosego določenih ciljev. Tudi slovenskim kmetom je to priporočila. Jože Tivadar prostori, zmogljivosti teh pa bi za či-mvečji iztržek, morali nujno povečati vsaj za enkrat. Taje tudi pohvalil pravilno usmeritev in delo društva, ki je med petimi delujočimi med najaktivnejšimi pri nas. Dr. Franc Štampar, vodja katedre za sadjarstvo pri ljubljanski agronomski fakulteti, ki je bil na strokovnih predavanjih sadjarskega društva vedno zelo cenjen gost, pa je opozoril na razmere sa: djarjev v Evropski skupnosti, ki ob pravilni in dobri organizaciji pridelovalcev sadja niso tako neugodne. Vlado Smodiš, predsednik upravnega odbora Sadjarskega društva Pomurja, je v predstavitvi programa dela za letošnje leto poudaril, da bo društvo, ki letos praznuje 5. obletnico delovanja, že v teh dneh pripravilo prvo ocenjevanje jabolčnega vina oz. jabolčnika in ocenjevanje različnih vrst žganja. Rezultate ocenjevanja bodo razglasili na tradicionalni sobotni družabni prireditvi Ples z jabolkom. Imenovali so posebno komisijo za gradnjo cestnega odseka, ki vodi v njihov sadni vrt v Otovcih, ter sprejel sklep, da Viktorju Žitku iz upravnega odbora društva, Srednji kmetijski šoli Rakičan in Pavlu Ma-tuškoviču, direktorju kmetijske šole v Modri na Slovaškem, podelijo poseb- G. G. na društvena priznanja. ter podstrešje in mora biti vsaj 50 cm nad slemenom, od koder ga veter odnaša. Ta ventilacijski jašek mora biti dobro toplotno izoliran, da se zrak, ki se zaradi vzgona dviguje, v njem ne ohladi, kajti ohlajen zrak se zaradi svoje teže spusti nazaj v hlev. Poleg tega pride do kondenzacije in po ovcah kaplja voda. Vzgonska ventilacija dobro deluje, če je razlika med zunanjo temperaturo in temperaturo hleva vsaj 5 stopinj Celzija. Priporočljiva relativna vlažnost za ovce mora biti enaka kot za govedo in svinje, od 60 do 80 %. Priporočljiva temperatura pa je predvsem odvisna od kategorije ovac. Po dr. Zagožnu je v hlevih za jagnitve najprimernejša temperatura od 10.do 17 stopinj Celzija, podobno v hlevih za pitance. Pri temperaturah nad 17 st. C se zmanjša ješčnost ovac, kar ima številne posledice. Opisane so mikroklimatske razmere reje ovac v hlevu, kar pride pri nas v poštev le 4 mesece. Predvidevamo, da naj bi bile ovce na paši 8 mesecev, daje reja donosnejša. Prireja jagenjčkov za meso je ekstenzivna živinorejska panoga„zato moramo čim bolj zmanjšati vhodne stroške. Eden od glavnih stroškov je krma, zato je smiselno čim dalj časa pasti, kajti paša je najcenejša krma za vse prežvekovalce. Na paši pa je vsekakor zaželjena senca, kamor se ovce zatečejo v največji vročini, za kar je na pašniku dobrodošlo kakšno drevo. Če tega ni, pa lahko sami iz lesa zbijemo lopo, ki bo dajala zatočišče pred vročino in neurjem. JANEZ LEBAR, dipl. inž. kmetijstva, KSS za Pomurje 10 vestnik, 1. februarja 1996 ospodarstvo Odpadna motoma olja v Lendavi Petrol išče lokacijo za uničevanje odpadnih motornih olj. »Nekje bo to v prihodnosti moralo biti,« je povedal dr. Andro Ocvirk iz Petrola ter član nadzornega sveta družbe Nafta Lendava, s takim odgovorom pa ni ne potrdil ne zanikal vesti z ulice, da Petrol razmišlja o tem, da bi odpadna olja uničevali v Iz-ndavi. Nekje v Sloveniji bodo torej to počeli, kajti še vedno se preveč odpadnih olj zlije v kanale, organizirano zbiranje odpadnih olj in njegovo uničevanje pa gre v breme prodajalca motornih olj. Toda mnogo verjetneje je, da bodo naprave za uničevanje odpadnih olj postavili v obrobnih krajih, morda tudi v Lendavi, kot pa na primer v Ljubljani, mestnih ali turističnih krajih. Dr. Andro Ocvirk je v pogovoru tudi pojasnil, da ni nujno, da bi odpadno olje uničevali le s sežiganjem, ampak je to postopek z več posegi od regeneracije, destilacije in na koncu sežiganjem. Za tak postopek pa je potrebno zagotoviti dovolj odpadnih olj, ki jih je mogoče tudi energijsko izkoristiti. Odpadna olja so torej lahko energijski vir, zato lahko razmišljamo na način: odpadna olja bodo uničevali tam, kjer bo možno to energijo tudi izkoristiti. Ali bo to v Nafti Lendava? V lendavski družbi so na vprašanje o nameri Petrola o postavitvi sežigalnice odpadnih olj sestavili naslednji odgovor: »V zvezi z vašim vprašanjem, ali Petrol namerava graditi sežigalnico odpadnih olj, bi vam svetovali, da se o tem in razvojnih načrtih Petrola pozanimate v Petrolu. S strani Nafte Lendava in njene razvojne strategije za obdobje od leta 1995 in naprej pa vam lahko posredujem odgovor, da bomo na razvojnem področju upoštevali slovensko in evropsko zakonodajo in da bomo izhajali iz ekološko varnega obratovanja procesov. Na teh izhodiščih naša razvojna strategija zajema tudi projekt kompleksne dograditve čistilnih naprav oziroma nadaljnjega reševanja problematike odpadnih voda in sežiganja odpadkov. Ker sedanja peč za sežiganje odpadkov ne bo ustrezala zahtevam in potrebam, projekt predvideva gradnjo energijske sežigalnice za sežig odpadkov. Z zgraditvijo kombiniranega ener-gijsko-sežigalnega postrojenja se poceni proizvodnja energijskih medijev in rešuje problematika energijske infrastrukture. Pred gradnjo sežigalnice pa je pred nami še veliko aktivnosti. Še pred tem bo namreč potrebno doreči vprašanja tehničnega, marketinškega in zakonskega značaja.« .Ali je med projektoma Petrola in Nafte mogoče iskati skladnost? Ali pa je kaj na tem, da naj bi odpadna olja po dogovoru s Petrolom uničevali v lendavski Lekovi sežigalnici? Direktor Lekove proizvodnje antibiotikov v Lendavi Edo Capuder nam je povedal, da v njihovi peči drugim niso sežgali niti kilograma odpadkov, saj za to nimajo potrebnega dovoljenja, koncesije. V Lekovem inciniatorju uničujejo samo odpadke, ki nastajajo v Lekovi proizvodnji, sogovornik pa je tudi zanikal, da bi se s komerkoli, torej tudi s Petrolom ne, dogovarjali o uničevanju odpadnih olj. Njihove peči za kaj takega tudi niso primerne. MAJDA HORVAT Gornja Radgona naj bi dobila novo »industrijsko cono« Namesto Avtoradgone industrijska cona V interesu naslednic Avtoradgone, mesta in banke je, da 27 parcel čim prej prodajo Do srede februarja bo v Gornji Radgoni razgrnjen lokacijski načrt za mestno industrijsko cono. Ideja o ureditvi zemljišča nekje med magistralno cesto M 10-1 in železniškimi tiri na Meleh pravzaprav ni nova. Podobne načrte je imela že nekdanja Avtoradgona, le da je v zazidalnem načrtu to več kot osemhektarsko zemljišče označeno kot Industrijska cona Avtoradgona, predvidene pa so bile nove tovarniške hale in servisi. IPTI (prej Komuna Projekt Maribor) je izdelal sprejemljivejše in lažje izvedljive načrte, ki jih po odobritvi občinskega sveta morajo vnesti v ureditveni načrt: prostor naj bi razdelili na 27 parcel in jih prodali najugodnejšim ponudnikom. V razcvetu podjetništva je zaman vzdihovati za izgubljenimi velikani, tovarnami z več kot tisoč zaposlenimi. Rešitev za brezposelne in za manjše občine je lahko le ustanavljanje številnih manjših podjetij in začetek poslovanja samostojnih podjetnikov. Njihova največja in skorajda nepremagljiva težava pa je ravno ustrezen delovni prostor za opravljanje proizvodne, svetovalne, trgovske ali druge dejavnosti. To pa naj bi bila naloga občine. Prav iz tega razloga je Občina Gornja Radgona podprla idejo AR AVTA in AR HOLDINGA, da bi primerno zemljišče v bližini nekdanje Avtoradgone raz-parcelializirali in prodali manjšim podjetnikom. Interesa je veliko, primernih prostorov v središču mesta pa zelo malo. Razlogi AR AVTA za prodajo zemljišča so drugačni, žal predvsem finančni. Po razpadu Avtoradgone sta AR CONT in AR AVTO morala prevzeti tudi večino dolgov nekdanje Avtoradgone. AR Holding je funkcioniral le na papirju, AR BUS pa je postal predmet menjave med Pomursko banko in TAM-om iz Maribora. Prek 90 odstotkov stečajnih dolgov sta morala prevzeti AR CONT in AR AVTO, prvi čez 65 odstotkov, AR AVTO pa tudi okrog 25 odsotkov. Samo v devetih mesecih lanskega leta je moral AR AVTO odplačati banki 33 milijonov tolarjev obresti. Zato je razumljivo, da je njihov največji interes čim prej odplačati dolg banki in normalno poslovati -nad prodajo bo bedela Pomurska banka, ki bo odobrila prodajo vsake posamezne parcele, do česar imajo zaradi hipoteke tudi pravico. Najprej so poskušali prodati zemljišče v celoti ali vsaj v večjih parcelah za gradnjo t. i. Radgone CITY, vendar niso našli primernih domačih (ali tujih) partnerjev. Nato so v lanskem letu poskušali prodati vsaj parkirni prostor - kdor se vozi po magistralni cesti ali posluša radijska obvestila, ve, da je prav na asfaltiranem delu zemljišča Avtoradgone edino in največje parkirišče tovornjakov, ki potujejo v smeri mejnega prehoda Dolga vas. Poslali so ponudbo DDC-ju, vendar so se izogibali konkretnega odgovora, izvedeli so le, da nakup parkirišča ni primerna rešitev problema in da morajo iskati druge možnosti. Kakšne, tega niso izvedeli, čeprav je vsakomur znano, da dokler bo potekal tovorni promet prek mejnega prehoda Dolga vas, bodo tudi zastoji. AR AVTO je nato DDC-ju ponudil podaljšanje pogodbe za uporabo parkirišča do marca, pa upajo, da bodo lahko začeli s F vimi pripravljalnimi deli za uredite*. Industrijske cone G. Radgona. I Škoda je zemljišča z idealno ^ kacijo ob magistralni cesti, da bi? namenili travi in parkiranju tov<* njakov. Morebiti je vse skupaj sp0" budil tudi začetek gradnje velM Petrolovega bencinskega servis* vsekakor pa bi bilo naivno, d® občina in mesto zaostajala za raf vojem zato, ker država potreb^ začasno rešitev za preveliko štev® tovornjakov, ki jih spuščajo v*, žavo. Morebiti bo pri vsem te®*J vem načrtovanem poslovne® dišču moteče le eno: še ena bencb ska črpalka, ki jo namerava g®*' OMV. V AR AVTU gradnjo še«* bencinske črpalke opravičuje!0' zaprtjem dveh svojih internih* palk, ki sta stari že čez 30 1®' večji potencialni onesnaževal okolja kot morebitna nova črp®18* Če bo mesto želelo postati sto, bo moralo podpirati razvoj? dustrijskega središča na obrobju ? veliko je dejavnosti in podjetij, k* spadajo v strogo mestno sred® ’ pa če gre za komunalno, gradW predelovalno ali elektronsko L djetje. Da ne govorimo o Dinos0, bi moral biti že zdavnaj na Mek0. ne v neposredni bližini stano®? skih blokov. B. B. PE™ Okrog osem hektarjev zemljišča med cesto M 10-1, novim bencinskim servisom Petn?^ železniškimi tiri, ki gaje nekdanja Avtoradgona čuvala za svoj razvoj, naj bi razde®1 27 parcel in prodali. Gradbenik se bo lastninil prek sklada Oškodovanja premoženja ni bilo Direktor Gradbenika Anton Bensa je prepričan, da je bil prenos Gradbenikovega premoženja in lastninjenje prek Sklada za razvoj neupravičeno, saj po njegovi oceni za to ni nobenih pravnih osnov. 5 petim januarjem je bil objavljen sklep o prenosu družbenega kapitala podjetja Gradbenik na Sklad za razvoj. Po naših informacijah naj bi bil razlog sporen prenos premoženja družbe Logo oziroma TLO-ja v stečaju v prisilni poravnavi na podjetje Gradbenik. »Sklep Agencije o prenosu družbenega kapitala podjetja Gradbenik na Sklad za razvoj smo prejeli 4. januarja. V sklepu se navaja, da je sklep sprejet na podlagi 6. odstavka 20. člena zakona o lastniN-skem preoblikovanju podjetij, ki pravi, da je prišlo do prenosa zaradi zamude rokov. Drugih argumentov kot razlog za prenos premoženja na sklad ni bilo navedenih. Tako je prenesenih 60 odstotkov delnic podjetja Gradbenik na Sklad za razvoj. Kot razlog ni navedeno oškodovanje družbenega premoženja. V naših razgovorih z agencijo je bilo povedano, da so razlog vložene tožbe Milana Balantiča, čeprav v obrazložitvi tega ni in vsebuje to, kar sem že povedal. Zaradi obrazložitve se na sklep nismo pritožili, da s tem ne bi zavlačevali postopka, in se bomo lastninili prek sklada, kar nam zakon tudi omogoča. Saj sklad mora omogočiti interno razdelitev in notranji odkup za certifikate in potrdila za razliko neizplačanih plač do višine kolektivnih pogodb najprej zaposlenim v podjetju. « Saj tudi v revizijskih poročilih ni bilo zapisano, da bi prišlo do oškodovanja družbenega premoženja v Gradbeniku, ampak je sporna pripojitev Loga v prisilni poravnavi. Na sklep o ničnosti pripojitve Loga h Gradbeniku seje pritožila Jeklotehna. Logo pa je v \ času, ko je bil direktor Balantič, sprožil postopek o ničnosti pogodbe o prevzemu dolga med Gradbenikom in Logom. »Ne vem, zakaj to izpostavljate kot problem, Jeklotehna je bila ena od upnic, ki je izsiljevala izplačilo svoje terjatve, in ni bila deležnik družbe Logo. Le prek sodišča je želela zase zagotoviti določene ugodnosti. Na koncu smo se dogovorili o plačilu terjatve do TLO-ja v stečaju.« Toda eno od pojasnil, zakaj je Jeklotehna podobno kot vi pristala v Skladu zaradi treh spornih transakcij, razen prodaje podjetij v Budimpešti in Pragi, je tudi prodaja lastniškega deleža v Logu. »Jeklotehna nikoli ni imela registriranega lastniškega deleža v družbi Logo, kot tudi ni več nobenih odprtih problemov med Gradbenikom, Logom in Jeklotehno.« V revizijskih poročilih je zapisano, da je Gradbenik prevzel 64 odstotkov teijatev, ki jih je Logo poravnal, ali pa so bile konvertirane v trajne vloge, zato terjatve ob prevzemu TLO-ja v stečaju in s tem tudi Loga niso obstajale in tuje v poročilih izražena domneva o oškodovanju družbenega premoženja. »V odločbi, ki jo vsebuje revizijsko poročilu, piše, da je bilo oškodavano družbeno premoženje po 48. a- in c-členu zakona o lastninskem preoblikovanju in ta oškodovanja ne spadajo pod nobene sankcije in niti niso gospodarski prekršek niti gospodarski presto pek ali kaznivo dejanje. Oškodovanja po omenjenih členih smo uskladili s popravkom otvoritvene bilance pri predaji programa lastninskega preoblikovanja. O tem imamo uradni zaznamek Agencije za plačilni promet iz lasnkega septembra. Zato oškodovanja družbenega premoženja ni več. Stališče družbenega pravobranilca je bilo, da ni potrebno ukrepanje.« Kje so osnove za preiskavo preiskovalnega sodnika proti trem odgovornim osebam, ki so bile udeležene pri pripojitvi TLO in Loga h Gradbeniku? »V poročilih so bili izraženi določeni sumi in je glede tega tožilec zahteval preiskavo. Vendar zaradi tega Gradbenik ni prešel na Sklad, ali da bi se proces lastninjenja ustavil.« Zakaj ste se odločili za garanta v prisilni poravnavi TLO-ja in za pripojitev premoženja družbe Logo h Gradbeniku (seveda na osnovi izdane garancije), če do njega niste bili v upniškem razmerju in niste izkazovali knjigovodskih obveznosti? »V celotni zgodbi je ves čas v ospredju pripojitev Loga, toda ob tem se zanemarja, da je bil v TLO-ju stečaj v novembru leta 1990, in se ne ugotavlja odgovornosti za to, kdo je bil kriv za stečaj. Po stečaju je ostalo brez dela 350 ljudi. Ne moremo govoriti o oškodvanju delavcev v Logu, ampak vseh delavcev TLO-ja v času stečaja.« Ali ste se odločili za reševanje TLO-ja in s tem tudi Loga zaradi navezanosti na to podjetje, saj ste bili v njem nekoč direktor? »Da, bil sem direktor Primatovega tozda do maja leta 1986. Takrat smo bili največji v Primatu, z največjo realizacijo in največ zapo slenimi in dvema najboljšima proizvodnima programoma. To podjetje bi ne glede na organizacijsko obliko lahko nemoteno poslovalo, verjetno bi doživelo stres ob izgubi jugoslovanskega trga, toda preživelo bi lahko, verjetno z nekaj manj zaposlenimi, toda ne v stečaju. Pri Temeljnem sodišču je tekel stečajni postopek, ker razni poskusi rešitve niso dali rezultatov. In kot sami veste iz enega od odgovorov na vaše vprašanje, je direktor Pomurske banke odgovoril, da bi banka zahtevala razprodajo, če rešitve ne bi bilo. Sam sem nasprotoval razprodaji, s tem bi bila proizvodni program in oprema »odpisana« za večno, zato je bilo iskanje rešitve edino racionalno. Pri reševanju in prevzemu obveznosti TLO-ja bi po prvotnem dogovoru morali sodelovati Gradbenik, Nafta in Pomurska banka. S prevzemom terjatev od družbe Logo je Gradbenik izvedel prisilno poravnavo. Po prisilni poravnavi se je iz dogovora umaknila Nafta. Tako je celotno breme po prisilni poravnavi ostalo na Gradbeniku. Po prisilni poravnavi Logo ni plačal nobene terjatve, ampak jih je plačeval Gradbenik. S pravnomočnostjo prisilne poravnave v septembru 1992 je bila izvršena pripojitev TLO-ja h Gradbeniku, ki je bila tudi registrirana na sodišču. K tej registraciji je dala soglasje Agencija za privatizacijo. Ob prisilni poravnavi je bilo priznanih 130 milijonov terjatev do TLO-ja v stečaju.« Kje je bil torej vaš poslovni interes, da ste se odločili za to potezo? »V tistem času smo v Gradbeniku imeli potrebe po raznih jeklenih konstrukcijah in drugih ključavničarskih storitvah za okrog 30 TLO-jevih delavcev. Zato smo ta del proizvodnje želeli preseliti tja, ne da bi posegali v Logov program. Hkrati pa smo sklenili, da se v Logu nadaljuje program skladiščne in dvižne opreme in kooperacija s tuji partnerji. Toda v Logu posli niso tekli po zastavljenih načrtih.« Zakaj banka ni šla v aranžma z Logom? »Banka verjetno ni imela zagotovila, da Logo poravna obveznosti.« Zakaj ste banki priznali status fa-foriziranega upnika in pristali na plačilo celotne terjatve TLO-ja do banke, čeprav to ni bilo v skladu z Zakonom o stečaju? »Banka je tu sodelovala v dveh arnažmajih, eden je bil Logo -banka in drugi TLO v stečaju -banka. Po prisilni poravnavi je Logo ostal brez terjatev in kreditov, kar mu je dajalo solidne temelje za razvoj in uspešen nastop na trgu. Prepričan sem, da smo takrat skupaj z banko prišli do sprejemljive rešitve.« Iz česa potem vsi ti problemi? »S takratnim direktorjem Loga se ni dalo doseči dogovorov in je bila zaradi dajanja informacij z njegove strani storjena določena škoda tako Gradbneiku kot Logu. Posledično smo tudi zaradi tega izvedli kadrovske spremembe. Vse premoženje obeh podjetij je družbeno in ga je potrebno olastniniti. Za lastninjenja družbenega kapitala smo pripravili dva programa v soglasju z agencijo za privatizacijo.« Kako pa je bilo z nakupom poslovnih prostorov Kerala, ali tudi tu niste bili posrednik za banko, ki sije na ta način izplačala terjatve do Kerala? »Gradbenik je odkupil poslovno zgradbo s funkcionalnim zemljiščem in je bil dogovor dosežen in pogodba podpisana izključno z lastnikom. Objekt smo kupili zaradi lokacije in smo se odločili, da ga usposobimo za dejavnosti, ki v ta prostor spadajo. Pritličje mo tako rekoč prodano.« J Kaj pa stanovanja, ki stejU1^ dajali skupaj s skladom i"5 zmeraj prazna? »Najprej se bom dotaknil vanj TLO-ja, katerih lastniki J postali in jih prodali stanoval i v teh stanovanjih po stan°vs skem zakonu in ni nič sporn®^ V poslovno-stanovanjskrifd jektu v Lendavi je bilo zgraje^jj stanovanj. To so prva stano*^ po presledku 5 let v Lendavi .; dajali smo jih skupaj s Stan0 j skim skladom, ki je v ta n3 razpisal kredite, in skupaj smo vodili promocijske akt* » sti. Žal je projekt v slovenj merilu propadel in prodaj J pogojih Stanovanjskega skladi mogoča. Zaposlene gradbiščih v Ukrajini in 20 0 ranih delavcev v Nemčiji-* Kaj pa zaposlenost? At »Zmogljivosti imamo ne, čeprav imamo preceja™^ žave z vremenom. V Lenda dimo kulturni dom. Pri teltl|Oil jektu večjih korekcij ni 01 smo eden od soizvajal°eV objekta. V Lendavi gradi®10? cinski servis za Petrol, zač° J0 z obnovo bele hiše in zak jemo lastno naložbo v gra® a C** ' $ Ali je res vodja gradbišč11 J palki brez ustreznega it dovoljenja in ali drži pO"11 . / vam vaše podjetje v Mu^’ (/ dišču rabi za pranje deM' in manipuliranje z del<>vl1 volje nji? J .jtri! j »Ne, ni res. Imamo P^-^jii! M. Središču in v tem P0^!^ zaposlen en sam človek-beniku imamo.okrog 90 0 dnevnih migrantov z delov° od 270 zaposlenih. V času smo usposobvii nezaposlenih delavcev za c f ne poklice prek ljudske Od tega je ostalo v podje 40 zaposlenih.« vestnik, 1. februarja 1 996 11 ulturna obzorja Evangeličanski koledar za prestopno leto 1986 * Todi o sodobni problematiki mladine Že petinštirideset let izdaja Evangeličanska cerkev v Republiki Sloveniji Evangeličanski koledar, kamor pišejo evangeličanski duhovniki, Iju-ki se s tem ukvarjajo, v zadnjem času pa s svojimi prispevki sode-'ujejo tudi mladi. Prispevki obravnavajo znane reformatorje, svetovnega, slovenskega in prekmurskega pomena, in dogodke, ki so v zgodovini “istveno vplivali na to, da je prišlo do drugačnega razumevanje cerkve. Vključeni so nasveti in priporočila za vsakdanje življenje, vedno bolj pa se s temami osredotočajo tudi na težave zaradi odvisnosti. Zabeležena je 'ud' kronika, najpomembnejši dogodki, ki so bili lansko leto povezani z yangeličansko cerkvijo. Geza Erniša je napisal strokovni članek Cerkev danes in Mri, kjer ugotavlja, da je dana-šnja situacija polna globokih in hitrih sprememb, ki vplivajo in pblikujejo človekovo miselnost in vzorce obnašanja, te pa mora Cerkev pri svojem poslanstvu upoštevati. Na to mora biti C e-rkev pozorna, ne sme pa se te-mu prilagoditi. Cerkev sedanjo-sti in Cerkev bodočnosti bo le i°liko verodostojna, kolikor bo P°sila podobo evangelijske '^entitete. biljem Kerčmar piše o Cerkvi zavezi in pri reformatorjih, Ner razpravlja o Cerkvi in ce-p 1 o nastanku in o tem, kaj je ejkev in o njenem poslanstvu, 'še tudi o prelomu učenja o ce-r”i, o pomenu reformacije in o aefinicijah, ki jih je reformacija Prinesla. O verskem pluralizmu P1Se Ludvik Jošar. ki pravi, da je Rodovina človeštva tudi zgodo-'na religije ali verstev in da je a°Vek vedno bil in je hotno reli-81°sus. Bog je prisoten tudi v rugih verstvih, zato ne more-'n niti ne smemo zagovarja- Verskega absolutizma. koledar vsebuje tudi repor-5' Biblični kraji Sirije in Sveta nekoč in danes: utrinki s Pohoda po tisočletnem Jeruza- lemu. Evangeličanska Cerkev v Sloveniji je lansko leto dobila tudi novega seniorja Gezo Erni-ša in v koledarju je zabeležen nastopni govor ob njegovi inštalaciji. Temeljiteje je ob 450-let-nici smrti predstavljen dr. Martina Luther - o njegovem delu in prizadevanjih, o augsburški veroizpovedi ali Confessio Augu-stana in o drugem. Preberete lahko tudi Primerjavo Primoža Trubarja z Martinom Lutrom, ki jo je konec 16. stoletja napisal Matija Trost. Iz zgodovine protestantizma v naših krajih je dr. Albert Majder podrobneje obdelal Reformacijo in protireformacijo na Dolenjskem. Nekaj vrstic pa je namenjeno tudi Matiji Temlinu, kije v začetku 18. stoletja študiral na wittemberški univerzi, svoje premoženje je po svoji smrti vključil za štipendijsko ustanovo Temliniana. V Evangeličanskem koledarju lahko preberete tudi o Bibličnem razumevanju blagoslova, kjer piše o različnih blagoslovih. Pohvalno je tudi to, da pri Evangeličanskem listu vedno bolj sodelujejo tudi mladi avtorji, med njimi je tudi študentka teologije v Zagrebu Vladimi-ra Violeta Mesarič, ki piše o trenutno najbolj pereči mladinski problematiki - drogah - in na koncu sprašanje vse odrasle, kaj so in kaj bodo storili, da zasvojenost z mamili ne bi bila vsakdanji pojav marsikaterega mladostnika. S svojim prispevkom o mladih sodeluje tudi Jana Kerčmar ml., ki je zbrala iskrice modrosti, za dobro voljo pa je poskrbela Miriam Kerčmar. Prozo «...največja med njimi pa je ljubezen« pa je napisala Frida Kovač, Jana Kerčamar pa je avtorica večine poezije Letošnji Evangeličanski kole- dar je - lahko rečemo - nekoliko pretanko branje za tako publikacijo. Tako lahko brez zadrege povemo, da smo pričakovali nekoliko debelejši Koledar z večjim številom strokovnih člankov o tej Cerkvi in ljudeh, ki so nekoč ali danes ustvarjajo v njej in na tem področju. Evangeličanski listje tudi edina oziroma ena izmed redkih publikacij, kjer se o tej cerkvi piše, zato bi bilo potrebno to letno pu-blikacjo bolje izkoristiti. Aleksandra Nana Rituper Zveza za razvoj kulture mladih Znova likovna šola V Murski Soboti deluje že leto dni Zveza za razvoj kulture mladih, ki jo sestavljajo: Klub študentov Prekmurja, Dijaška zveza, Društvo glasbenikov Prekmurja in Svobodna prekmurska iniciativa. V okviru zveze je tudi likovna delavnica. Lani je bila med 15. marcem in 15. decembrom pod vodstvom akademskega slikarja Mirka Rajnarja na I. Osnovni šoli v Murski Soboti, udeležilo pa se je je okrog 50 učencev, starih od 5 do 55 let, prevladovali pa so osnovno- in srednješolci. Učili so se osnov risanja: likovne kompozicije in linearne perspektive, poskusili pa so se tudi v portretiranju. Ob sklenitvi likovne delavnice so dela razstavili v prostorih soboškega gradu. Razstava je še odprta in si jo kaže ogledati. Sredi januarja pa Zveza za razvoj kulture mladih nadaljuje svoje delo z nadaljevalnim likovnim tečajem, ki se ga seveda udeležujejo Novice iz Med petimi slovenskimi grafiki, ki razstavljajo na Nizozemskem, je tudi prekmurski likovnik Zdenko Huzjan. V razstavnem salonu družbe Het Gewest aan de Seine v Assnu je do 23. fea-bruarja na ogled razstava petih slovenskih grafikov - pedagogov, poleg Huzjana razstavljajo še Črtomir Frelih, Bojan Kovačič, Boris Jesih in Ivo Mršnik. Razstavo je organiziral Mednarodni grafični likovni center v Ljubljani, k temu, da naši likovniki razstavljajo na Nizozemskem, pa je veliko pripomoglo sodelovanje med holandskim umetnikom To-onom Wegnerjem in ljubljanskim oddelkom za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. ANR Irk* Kar dva prekmurska likovna umetnika sta v bližnji preteklosti kulture prejela nagrade za svoje delo. Štefan Galič, eden najpomembnejših sodobnih slovenskih grafikov, je na 3. mednarodnem trienalu lesorez in gravure v Banski Bistrici na Slovaškem prejel veliko častno priznanje mednarodne žirije. Mednarodna žirija pa je v okviru Pannonie ’95 podelila štiri enakovredne denarne nagrade in med nagrajenci je bil tudi Mirko Rajnar. ANR •kkk V dvorani glasbene šole S. Osterc sta v sredo, 24. januarja, ljutomersko občinstvo navdušila mojstra klasične glasbe: Volodja Balžalorsky (violina) in Hinko Haas (klavir). Koncertna mojstra sta interpretirala dela Francka, Srebotnjaka, Paganinija, Griega in Brahmsa. V ekstazo zamaknjeno občinstvo je svojo energijo sprostilo z bučnim ploskanjem. 15. februarja pa začenjajo z začetnim tečajem, ki bo tako kot lanski trajal do konca leta, a bo čez poletje krajši premor. Tečaj bo ob delavnikih ob 16. uri, ob sobotah pa se bo začel ob 14. uri. Delo bo v skupinah, ki bodo štele do 12 tečajnikov. Mesečni prispevek za učence je 3.000 tolarjev. Vanj so vključeni tako šolnina kot stroški materiala. Likovna delavnica je imela lani dva mecena: Mestna občina Murska Sobota je likovno šolo podprla s 400.000 tolarji, Urad RS za Na začetnem likovnem tečaju se mladi uče osnov risanja: likovne kompozicije in linearne perspektive, poskusijo pa se tudi v portretiranju. mladino pa je primaknil 200.000 tolarjev.Vodja likovne šole Mirko Rajnar meni, daje obiskovanje te šole koristno zlasti za mlade, ki nameravajo po osnovni šoli nadaljevati tovrstno šolanje, vsekakor pa za tiste kandidate, ki morajo prej opraviti preskus znanja iz predmetov, ki vsebujo likovni program. Ta šola pa je koristna tudi zato, ker po svoje potrjuje status Murske Sobote kot kulturnega središča naše regije. Likovno šolo obiskujejo tečajniki z območja Prekmurja in Prlekije. . Š. S. Erotika - nad njo se zarekam Pred vsemi bogovi A V?;??'? M'lanVincetič po poklicu profesor, je po duši najbolj pesnik in poet. Gotov k C p’sa' Pesm*> zadnje čase pa svoje misli in videnja izraža tudi v prozi, ^štv neL°č nastal tudi njegov roman. Morda o železnici, ki ga spremlja od šile, S’ Gotovo pa bodo v njem nastopile tudi ženske, zapeljive in usodne. Tak-tistj, k' V resn'čneni svetu, našem in Vincetičevem. Moški pa bo vedno ostal l,. 1 0 'skal in ne bo našel. Glisto ... ^0(4: 'k°v *’ vaši liriki vedno sije p nu^oj. Moški žensko fatalno sijati jn^ar odnosa ni sposoben iz- ^Potla ,ln}ale. ženske v moji liriki niih sairiadi zapredene mačke, jaz pa 0^Va]°tn' °Pazovalec in seveda e<"?° neke vrste namišljene pr% ’ln če le-te postavim v svojo ^o.se' ^°nec koncev v življenje Več;HiOjVeča obvladujejo moške. Še ?je J' ^ki, mislim predvsem na Vne junake, tako postajajo risova domišlja je kri-t de hočete tudi ero- - sa z željeno žensko ni-erotičnost, na drugi tra-zgodb. o ^Oiih Je ®°nilna sila življenja h • ob^^hah so osebe, ki jih v „ aduje. Seveda ne smem [K in n'čen ali moralističen. Kot tv^Pisuip.' zaskrbljen opazovalec -N kate? 'n npovedujem. Erotika, '> Zaradi niene intimnosti Za nto Jnjenosti tako pogosto zar-^nskost, nad katero se Jred vsemi bogovi. Konec Jtie? /rav zaradi nje obstajamOi literarne osebe smo hi? Preda?’ 'n vso pravico imajo, ?°li ne ?aj° kot mi, ki nas morda k^8(kibi| ° n'hče popisal, kaj šele ieitgofL "in 'o z»'° o posebnih lju-'‘ik1' tgombe 'z resničnega iivlje-Hi x *’ ? resničnost lahko v' Pripovedovalec ali gla->v. pj0■ ČeLSe moje osebe resnično v"' j? v bistvu sploh ne Pjir^k ,„Začetku imam namreč ' alcterj^potenl pa moram ' n kje naj jih najdem, če ne v stvarnosti? Pisateljeva domišljija je preskromna, da bi se kar tako na-plodila, poleg tega bi bile te osebe -seveda tudi ženske - preveč papirnate in nestvarne. Ali mi lahko verjme-te, da sem poleti, sredi Sobote, videl Jenkovega Tilka, tistega telebanskega poba, ki se je tako nerodno ženil? Moje zgodbe ne govorijo o povprečnežih. Bilo bi preveč dolgočasno. Samo poglejte, koliko neopaženih gre vsak dan mimo! Ali so oni literatura? Morda, a verjetno preveč puhla. Moje osebe so kakorkoli zaznamovane; tudi na zunaj, če hočete. In oni, vsi po vrsti nekakšni sanjači, se podajajo v svoje male pustolovščine, ki se seveda morajo končati, kot se: zanje tragično, za bralca morda smešno, mene pa na koncu zmeraj zaboli, ker jih ne morem izvleči, kajti te osebe so v bistvu ali moj ali vaš potlačeni ali ne alter ego.« V vaših zgodbah, pesmih je v vseh zbirkah čutiti duh železniške postaje, lo- komotivo, prihajanje in odhajanje... »Svoje otroštvo, kar z veseljem poudarjam, sem preživel na postajici v Stanjevcih, zato je seveda železnica zaznamovana s sanjami. Če namreč zvedav fantiček vsak dan gleda prihajajoče in odhajajoče obraze, seveda odrase v sanjača. Vlak je namreč premikajoča se dežela, zame pa čudovita potegavščina, ki ji rad nasedem. V začetku smo vas poznali predvsem kot pesnika, v zadnjem času pa se bolj pojavljate s prozo. »Bolj sem pesnik, a pesem mi je postala nenadoma preozka. Pesem je, če smem tako reči, izliv trenutnega razpoloženja, je drobec samote in konec koncev tudi radosti, proza pa je zgodba, bolj ali manj bi temu danes lahko rekli kratki film, ki ga tudi »pesem v prozi« ne bi stlačila. v svojo navidezno zamejenost. Moram pa reči, da me pesmi bolj izčrpajo kot proza, zato se razveselim vsake posebej.« Še nekaj besed o knjigi Obrekovanje Kreča, ki je potiho izšla letos, in o zgodbi izmišljenega mesta. »Resje, izšla je tiho, skoraj neopaženo. Morda meje presenetila. To so zgodbe, ki šo nastale v času postmodernistične metafikcije in so čakale na izid celo desetletje. Pozabil sem bil že nanje, in ko sem imel znova v rokah rokopise, ki sem jih moral seveda za izdajo krepko spremeniti, sem se jim po eni strani čudil, po drugi pa bil razočaran. Morda res drži, da pisec prerase svoje delo, in zgodbe o Kreču so zame utonile v neko odčarano preteklost. Kreč sem si kratko malo izmislil. Prav tako tudi njegov historiat, ki sem ga dokaj spretno zaokrožil v nagradni križanki, prozi, pisni v obliki križanke, ki pa sem jo ustvaril prej, preden sem slišal za Pavičevo Krajino, slikano s čajem. Kreč je trg, zakotno mestece, ki ga obiskujejo cirkusanti, metalci nožev, kraj, v katerem se dogajajo tudi Pirandellove zgodbe, zato pa je v svoji trpki resničnosti tudi magičen.« Pisatelji in pesniki imajo prednost, da lahko besede, besedne zveze ustvarjajo, oblikujejo nove. In vi znate spretno izkoristiti neologizem. Tudi imena vaših glavnih junakov so nenavdna, neobičajna. »Veste, vsaka beseda je bila nekoč neologizem in zame je beseda tista struna, ki mora zazveneti, se mora podati razpoloženju ali dati čutiti: zato imam morda prednost, da sem pesnik, da ni moj jezik prepust in morda pisarniški. Vsak dogodek, tudi tisti, ki ne bo nikoli zapisan, je v bistvu poezija, spevnost in hkrati orgel-skost, in beseda, ki je naredila človeka, ne pa delo, mora bralcu in poslušalcu vzbuditi iluzijo kakršne koli resničnosti ali barvitosti. Imena nas kakorkoli zaznamujejo, zato jih tudi tako mukoma izbiram. Ko imam osebo poimenovano, jo imam v celoti! Kakšen bi bil po vaše Vafel? Pa Tungsram? Pa Joka? In konec koncev Trezek? Kakšna imena smo dajali in jih še dajemo vaškim ali mestnim posebnežem. Ne naša, prav gotovo.« Po vašem kratkem romanu Nebo nad Ženavljami so posneli kratki dokumentarec. »Dokumentarno-igrani film Filipa Robarja Dorina Nebo nad Ženavljami je seveda dober. Hvala bogu, da je sploh nastal. Po eni strani humoren, po drugi sanjaški. Kot moja junaka v kratkem romančku Nebo nad Ženavljami, moja žandarjeva žena Tilda, prava mačka, in seveda sam žandar Fuss, ki podobno kot večina Slovencev danes sanja o nekem rajskem zahodnem svetu, ki pa dobiva zadnje čase vedno bolj in bolj trpki priokus.« Goran Gluvič končuje recenzijo vaše zadnje knjige Ptičje mleko z mislijo Penso pozitiva! (Misli pozitivno!), vaše zgodbe pa se končujejo izrazito tragično! »Ker so odsev navadnega življenja. V kaj pa se konec koncev sprevrže življenje, pa naj še tako sanjamo o naši neskončnosti, ob robu smrti? Tragos ni patetika, temveč resničnost, danost, ki jo mora vsak po svoje ali obvladati ali se dati premagati. Drugega izhoda verjetno ni, pa naj je svet kafkovsko mračen ali butalsko trpko razigran.« Fotografija in besedilo: ALEKSANDRA NANA RITUPER kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota bodo v torek, 6. februarja, ob 18. uri odprli 13, trienalno Mednarodno likovno razstavo Panonnia ’95, katero je tokrat pripravila Nova Galerija (Uj Keptar) iz Sombotela na Madžarskem. Razstava bo na ogled do 6. marca. MURSKA SOBOTA: V grajskem razstavnem prostoru si lahko ogledate likovno razstavo del udeležencev slikarske delavnice, ki jo je v poletnih mesecih vodil Mirko Rajnar. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske je na ogled razstava Veš slikar svoj dolg?, razstavlja skupina, ki je zastopala Slovenijo na letošnjem bienalu likovne umetnosti v Benetkah. GORNJA RADGONA: V prostorih ljudske univerze je na ogled pregledna razstava knjig akademika dr. Antona Trstenjaka. LENDAVA: V Galeriji Lendava si lahko ogledate pregledno razstavo karikatur,- stripa in risanega filma Mikija Mustra. Razstavo posreduje Dolenjski muzej iz Novega mesta in bo odprta do 3. februarja. LENDAVA: V galerijskem prostoru hotela Elizabeta v kompleksu Mlinska si lahko ogledate razstavo slik akademskega slikarja Lojzeta Logarja LJUTOMER: V mestnih hiši si lahko ogledate razstavo del Vladimirja Potočnika ml. in akademskega slikarja Ignaca Premoše. ORMOŽ: V avtosalonu Renault je na ogled razstava Zlatka Gnezde. NEUMARTK AN DER RAAB: Razstavo DLUPP-a z naslovom Moja risba si lahko ogledate v galeriji Dorfgalerie Neumarkt an der Raab v Avstriji. PRIREDITVE: MURSKA SOBOTA: Slovesnost ob kulturnem prazniku bo v ponedeljek, 5. februarja, 19. uri v grajski dvorani, ki je podnaslo-vljena s citatom Avgusta Pavla: Toda ... Toda ... Toda ... Komu pravzapravpritrkavam? Nebeščanom?... Ali Zemljanom?... Mestna občina Murska Sobota bo podelila nagrado za vrhunske dosežke ali življenjsko delo na področju kulture, plaketo MO MS za pomembne dosežke v kulturi v zadnjih 2 letih in priznanje MO MS za uspešno delo na področju kulture in mladinske kulture. Priznanja bo podelil župan, nagrajenci pa bodo predstavljeni s kratkimi filmskimi portreti. Slavnostni govornik je akademski slikar Fran Mesarič, glasba Ali Capone Štrajh Trio, vse skupaj pa je režirala Duša Škof. GORNJA RADGONA: Ob kulturnem prazniku bo v dvorani glasbene šole v sredo, 7. februarja, ob 19.30 koncert klasične glasbe. Izvajalca sta violinist Volodja Balžalorsky in klavir Benjamin Rawitz, ki bosta izvajala dela L. Janačka, C. Franka, J. Brahmsa in J. Matičiča. Govoril bo pisatelj, publicist in prevajalec Branko Šomen. LJUTOMER: V sredo, 7. februarja, bo ob 18. uri ob slovenskem kulturnem prazniku slovesna podelitev Miklošičevih nagrad in priznanj. Slavnostni govornik bo Franček Rudolf. MURSKA SOBOTA: V sredo, 7. februarja, bo v grajski dvorani ob 19. uri koncert Zorana Predina. 12 vestnik, 1. februarja 19j eportaža Belina na polju, temina v želodčkih Ko so polja pospravljena, ko nastopi čas pozebe, megle in me-lanhonije, se lovci prelevijo iz klasičnih lovcev v oskrbnike, varuhe male poljske divjadi. Te vrste divjadi je za razliko od velike divjadi in dvjih prašičev v naši pokrajini vse manj. Razlogi so že dolgo znani, toda skoraj nihče (razen lovcev) ne naredi nič za izboljšanje razmer. Življenje je kruto Medicus Lado Nedeljkovič Božidar Radišič oskrbuje krmišča od Bakovec do Rakičana. Zdaj, ko ima terenski avto, je delo tudi v snežnih vremenskih razmerah lažje, včasih pa je moral razdalje od enega do drugega krmišča prehoditi kar peš. Za zmanjšanje male divjadi je v prvi vrsti krivo intenzivno kmetijstvo, še posebej se je njihovo število zmanjšalo z večjo pridelavo sladkorne pese, koruze in krompirja, kjer je pridelava vezana na veliko porabo kemičnih sredstev; splošna onesnaženost zemlje in pitne vode je prav tako razlog za zmanjšanje občutljive divjadi; krivdo si lahko pripišejo tudi tisti, ki želijo povečati pridelovalne površine na račun travnikov. V zimskem času se tudi lovci redkeje srečujejo, saj je to čas, ko je treba za živali skrbeti in jih ne preganjati. Kljub temu najdejo čas tudi za lov na lisico, kakršen je bil v nedejo, 7. januarja. Za dogovor med prleškimi in prekmurskimi lovci niti reka Mura ni ovira. grmičevja in močvirnatih predelov - vse to je namreč naravno okolje male poljske divjadi in je za njihovo razmnoževanje nujno potrebno. Neposredno nevarnost za malo divjad predstavlja zima, še posebej močno zasnežena pokrajina. Zato lovci že oktobra začnejo pripravljati krmišča, vanje nastavljajo hrano, da bi divjad še pred sne- Ptičja pogača je za malo pernato divjad prava poslastica. Z malce domišljije bi jih lahko naredila vsaka gospodinja - tudi med stanovanjskimi bloki in hišami je veliko lačnih ptičev, ki so zaradi snega ostali brez hrane. gom navadili na prehranjevanje v krmiščih. Vsak lovec je zadolžen za eno ali dve krmišči, ki ju mora napolniti dvakrat ali trikrat tedensko. Člani Lovske družine Bakovci-Do-kležovje, s katerimi sem se v soboto, 6. januarja, odpravila na teren, skrbijo za skoraj 30 krmišč. Za zimsko krmljenje kupijo okrog 2 toni koruze v zrnju, okrog tono »primesi«, v njihovi lasti pa je tudi okrog tri hektarje »remiz« - njiv, ki so na pogled zanemarjene in zapuščene, vendar predstavljajo idealni življenjski prostor za malo poljsko divjad. BERNARDA B. PEČEK Za urejeno kroško gramoznico Neurejena gramoznica v Krogu predstavlja že nekaj časa kamen spotike. Zato se je Mestna občina Murska Sobota odločila za javno razgrnitev osnutka ureditvenega načrta, ki ga je izdelala ZEU -Družba za načrtovanje in inženiring iz Murske Sobote. Javna razgrnitev tega dokumen- ta bo trajala mesec dni, v tem času pa pričakujejo pripombe zainteresiranih posameznikov in podjetij. Sicer pa je osnutek ureditvenega načrta razgrnjen v izložbi stavbe Mestne občine Murska Sobota ter v vaško-gasilskih domovih v Krogu in Satahovcih. M. J. Invalidsko upokojeni zdravnik dr. Lado Nedeljkovič iz Črenšovec odločno zavrača očitke, češ daje nekoč vsem (tako moškim kot ženskam), ki so čakali na pregled, ukazal, da se morajo sleči do pasu. Tudi ni res, da bi koga, ki je bolehal za slepičem, kar sam in brez anestezije operiral. So kolegi -zdavniki pozabili na zdravniško zaobljubo? Leta 1984 je invalidska komisija ugotovila, da lendavski zdravnik splošne prakse dr. Lado Nedeljkovič ni več sposoben ne za zdravniško ne za kakršno koli drugo delo, zato ga je upokojila. V nasprotju od mnogih drugih delavcev, ki si tako žele čimprej v pokoj, je bila odločitev komisije za gospoda Nedeljkoviča kot nož v hrbet. To je pomenilo, da v svojem poklicu sploh ne bo mogel in smel več delati. V kakem drugem poklicu ni tako hudo, saj mnogi potem, ko jih upokoje, še prav pridno »migajo« in zaslužijo. Upokojeni zdravnik prejema pokojnino v višini 45.155 tolarjev, kar so za visokošolsko izobraženega človeka zelo nizki prejemki. Invalidsko upokojena je tudi njegova žena Danica, nekdanja gostinska delavka. Živita v težkih gmotnih razmerah v etažnem stanovanju v stanovanjskem bloku pri šoli v Črenšovcih. Lado se veliko pritožuje čez nizke prejemke, kak tolar pa si prizadeva še zaslužiti s pisanjem in - verjeli ali ne - tudi s fizičnim delom. Nekoč smo ga videli z lopato v rokah. Rodil se je v Mariboru Medicusa (latinsko ime za zdravnika) Ladislava Nedeljkoviča mnogi ljudje dobro poznajo. Spoznajmo ga še drugi! Rodil seje 1. marca 1947. leta v Mariboru. Tam je živel pri očimu, zaposlenem v JLA, do začetka osnovnošolskega izobraževanja, ko se je družina preselila v Zemun v Srbijo. Lado je obiskoval gimnazijo v Sarajevu, junija 1975. leta tam tudi diplomiral na medicinski fakulteti in dobil naziv Iječnik. Tako piše na diplomi, izdani v srbohrvaščini, na drugi verziji diplome, izdane v latinskem jeziku, pa piše, da je medicus. Sam ga sicer nisem vprašal, kako je z nazivom dr. (doktor). Gaje dobil avtomatično ali pa si ga je moral dodatno pridobiti ali priboriti, sem pa potipal in prebral potrdilo o uspešno opravljenem zdravniškem strokovnem izpitu, ki ga je izdala slovenska inštitucija. S papirji in znanjem je torej vse v redu. Ta izpit, resda z zadostnim uspehom, je položil po zdravniškem stažiranju, in sicer od 1975. do 1978. leta na Ptuju, v Mariboru, Ormožu, Ljubljani. zdravnika. Res sem tako storil in dr. Kolarič meje sprejel. Določil mi je tudi mentorja: dr. Jožeta Antoniča. Najprej sem nekaj dni delal v zdravstveni ambulanti v gasilskem domu v'Črenšovcih, potem pa tja do 1984. leta v ambulanti zdravstvenega doma v Lendavi,« seje Vestnikovemu novinarju razgovoril dr. Lado Nedeljkovič. »Kaj pa porečete na očitke, češ da ste nekoč ukazali skupini moških in ženskih bolnikov, ki so v čakalnici čakali na pregled, naj se vsi naenkrat slečejo do pasu? Huda na vaš račun pa je tudi tale: v ambulanti splošne medicine na Ptuju ali v Ormož naj bi nekomu poskušali operirati slepič. Tudi z dajanjem bolniškega dopusta ste bili menda radodarni?« Človek bi »popizdil«, on pa nič Pričakoval sem, da bo dr. Nedeljkovič ob teh očitkih, ki sem jih slišal na terenu, »popizdil«, pa ni. Ohranil je torej mirno kri, kar dokazuje, da je bodic na svoj račun že vajen. Za vse to, kar sem mu nanizal, je dejal, da je gola laž in da ni izključena mo- SOCIAL1STICA FOEDERATIVA RES PUBLICA IUGOSLAVIA SOC1AL1STICA RES PUBLICA BOSNIA ET HERCEGOVINA UNIVERSITAS STUDIORUM SARAIEVOENSIS FACULTAS MEDICA SARAIEVOENSIS DIPLOMA DR STUDHS PERACTfS AD OBTINENDUM ALTAM QUALIPICAT1ONEM IN PACULTATE MEDICA SARAIEVOENSI RECTOR UNIVERSITATIS ET DECANUS MEDICAE PACULTATIS UNIVERSITATIS STUDIORUM SARAIEVOENSIS SIGILLO UNIVERSITATIS PROPRIISQUE SUBSCRIPTIONIBUS TESTANTUR Nedeljkovič Slavka Lado NATUM MARIBOR - MARIBOR - SOC1AL1STICA RES PUBLICA SLOVENIJA DIE I MENSIS MARTI! ANNO MCMXLV1I LEGITIMA STUDIA AD OBTINENDUM ALTAM QUAL1PICATIONEM CURSUS MEDICINAE UNIVERSAL1S IN PACULTATE MEDICA SARAIEVOENSI PEREGISSE DIE XXIV MENSIS IUNH ANNO MCMUCCV ET 1TA OMNES PRAESCRIPTASCONDITIONES AD OBTINENDUM DIPLOMA DE QUALIP1CAT1ONE ALTA PERPECISSE. QUA DE CAUSA HOC DIPLOMA EL DATUR, QUO OMNIA IURA LEGE PRAEV1SA ACQU1RIT, ITA UT SPfiClALEM TITULUM MEDICUS DATUM SARAieVl. DIE l MENSIS IUL« ANNO MCMUOCV NO. MMXCV/MCMLXXV Odločanje po zemljevidu »V drugi polovici 1978. leta sem začel iskati redno službo. Predse sem dal zemljevid in Danici, s katero pa takrat še nisem bil poročen, pač pa sva se vzela 1980. leta, predlagal, da pokličem v Zdravstveni dom v Lendavo, morda tam potrebujejo žnost, da so jo »lansirali« zdravstveni delavci, da bi se ga tako laže znebili. Pri tem pa so pozabljali na Hipokratovo prisego, v kateri je tudi govora, da bodo kot zdravstveni delavci »branili ugled, čast in plemenite tradicije zdravniškega poklica; imeli z vsemi zdravniki iskrene o-dnose, tovariško in bratsko sodelovali ...« Priznal pa je, da je pogrešil morda vsega dvakrat, ko je podaljšal bolniški dopust zdomcu, ki je hotel pred vnovičnim odhodom v tujino pospraviti pridelek, in še nekomu, obakrat pa iz usmiljenja in ne zavoljo kakega gmotnega okoriščenja. No, da, zdomec se mu je oddolžil z britvicami. Medicus Lado Nedeljkovič mi je zatrdil, da so mu v službi po svoje nagajali, ker v ambulanti ni igral velespoštovanega doktorja, ampak je ostajal preprost človek. Nikogar, za katerega je menil, daje bolan, ni pošiljal nazaj na delo! Nikogar ni nadiral! Delati je moral samo v ambulanti, kar pomeni, da ni smel k bolnikom na dom; niso mu dodeljevali dežuranja. V svojem poklicu je celo »napredoval«: 8-umi delavnik so mu prepolovili (dnevno je delal 4 ure), v zadnjih dveh letih, ko se je moral posloviti od zdravniške bele halje, pa je bil - telefonist. a so mu nazadnje odgovorili.0: nimajo razpisanega delovanj mesta. Poskušal je tudi še drugje, a tudi tam ni bilo uspe'11 Jasno je, da so mu dvakrat poP* stili živci in obakrat je moral0 zdravljenje v psihiatrično bo]0 šnico v Ormož. Priznal pa tudi, da so ga tudi na šari1' začetku njegove zdravniške^ riere (ko je bil stažist na. PM1 poslali za 3 mesece v nevrf sihiatrično bolnišnico v Voj«11 pozneje pa je bil v bolnišri0 Polju pri Ljubljani, kjer je Pff stal inzulinsko zdravljenje. Študij ga je izčrpal »Ko je Lado končal študij1^ dicine, je tehtal komajda 56 gramov. Učenje gaje povse zdelalo. Tudi pozneje, koje^ Zavist, vse drugo »larifari« »Vzrok vsemu, zaradi česar sem moral oditi, je zavist, vse drugo pa je ,larifari’,« trdi zdravnik Nedeljkovič. Očitno je, da med zdravniki ni imel veliko prijateljev. Je pa pomembno, da jih je imel. Zagotovo pa v dr. interne medicine Ignacu Horvatu z Bistrice, ki pa je na žalost pred nekaj leti umrl. Ne razume pa se Razočarani dr. splošne medicine Lado Nedeljk s črenšovsko zdravnico. Zgrožen pa je nad neko psihoterapevtko iz ormoške psihiatrične bolnišnice, ki ga je vprašala, ali bi še imel otroke. Odvrnil ji je nekako takole: Če bi jih bog dal, ona pa mu je potem v izvid zapisala, da je »seksualni manijak«. Medicus Lado Nedeljkovič je star komajda 49 let. Rad bi delal, ne zgolj čakal na skromno pokojnino. Ne more se sprijazniti, da so ga izigrali. Čez invalidsko komisijo seje pritožil, a ni nič pomagalo: ostaja upokojenec. Znova je iskal zaposlitev v Zdravstvenem domu v Lendavi, . I 00 . službi, je pozno v noč ostajat knjigah. Velikokrat sem ga P°u rala, češ da se že dela nov d^ J da je čas za počitek,« je na* cu pogovora pristavila žen0 niča. db0 Kaj reči ob koncu te Morda to: Ni dobro, če Pf62f študiraš, saj seje že mnogi1”., radi tega »zmešalo«. Tega P^ veda ne morem reči za Lada Nedeljkoviča, kajti Pre <(i sem več njegovih tekstov'M so bili jasni kot beli dan- 1 bo tudi njegova knjiga, čel0 , res napisal. ŠTEFAN SOBO^ Še več bencinskih črpali Na območju nekdanje lendavske občine so bile tri bencinske crpa^ Lendavi, Dolnjem Lakošu in Dobrovniku.Toliko jih je tudi sedaj občini. Potrebe pa kažejo na to, da bi jih bilo potrebno še več. Po formacijah načrtujerjo gradnjo bencinskih črpalk v Hotizi in kratkem bi bilo potrebno obnoviti tudi bencisko črpalko v Dobr° p medtem ko v Lendavi Petrol že gradi novo sodobno bencinsko črpa1 bo ponudila voznikom več, kot pa samo natakanje goriva. Če bo šlovGj i naj bi ta črpalka začela delovati že letos. Staro bencinsko črpalko v L® pa bodo po zgraditvi nove zaprli, saj je domala v sredi mesta in večji promet. V Kobilju, novi občini, pa si prizadevajo, da bi benci11* palko zgradili predvsem zaradi napovedanega odprtja meddržavnega” ty(liJ ga prehoda. Nova bencinska črpalka v Lendavi naj bi razbremeri1 / črpalko v D. Lakošu, kije močno obremenjena, saj se na njej oskr” liko število voznikov motornih vozil iz Hrvaške in Madžarske, jp omenjenih državah je namreč bencin veliko dražji. > I 100 let nekdanje meščanske Letos oktobra bo minilo 100 i ' ' ’-"^a M let, odkar je bila v Lendavi zgrajena meščanska šola, v kateri je danes osnovna šola s prilagojenim programom. Že leta 1872 je v lendavskem gradu delovala šestrazre-dna meščanska šola. V gradu je delala kar 21 let, potem pa so se tedanji meščani odločili, da zgradijo novo šolo. Oktobra 1896 je sprejela nove učence in delala skm raj nepretrgoma do kone” svetovne vojne. Šolo je ob|S veliko učencev iz Lendave ^i]1 lice, dala pa je tudi vrsto osebnosti, ki so se kasneje li domala po vsej Evr^P1’ . danji stavbi meščanske š° * [d0 I po vojni nižja gimnazij®’^0 osnovna šola, nekaj časa t & na šola in vse do današnja P ¥£$tnik, 1. februarja 1996 13 <neta L«*" a obveznice Ban-^C v^jjebiivtorek pri-'kac°ski posel po nespre-s>dnr tečaju 108.1, nasled-? P a iqo nien enotni tečaj pora-jirjev v. ob Prometu 893 tisoč tabKa299?* pa na 108’6’ ko Petek tlsoc to!arjev prome-,’^ža] n ,Se Je njen enotni tečaj m 8kr0mi,-Ltern nivoju, ko je bilo H. ^th 20 tisoč tolarjev pro-je porasel v DlJe bilo J obveznice RSLI, >0^’ nasiti3,3 mio tolarjev pro-' 06 12 ^nje®a dnc Padel na mio tolarjev prome- ■—•L’®' tel 0608 62-236 ^^^LL33-11'55 M? CELJE 29-4ra Mubljanska 3a /ra ° 181 ■ 063 28-936 V™ 64 211-64? 2nldarlčevo n. 11 Jel. 062 772-531 'el. 066 38-290 ta, v četrtek pa na 103,0 ob 5,7 mio tolarjev prometa. V petek seje njen enotni tečaj zadržal na nivoju 103,0, ko je bilo za 5 17 tioč tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 102,8 ob 1,9 mio tolarjev prometa. Na ponedeljkovem nivoju 117,5 se je zadržal v torek enotni tečaj obveznice RSL 2, ko je bilo za 7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 117,2 ob 126,1 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 117,0 (11,8 mio tolarjev prometa). Nespremenjen enotni tečaj je zadržala tudi v petek, ko je bilo za 96,5 mio tolarjev prometa, pra-vtako pa tudi v ponedeljek, vendar ob skromnejšem prometu (5,6 mio tolarjev). Z obveznico RSL8 je bil v torek sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 7 1 tisoč tolarjev po tečaju 99,0 (-0,5 odstotne točke), pra-vtako pa tudi v petek v vrednosti 28 tisoč tolarjev. Nespremenjen enotni tečaj (100,0) je zadržala v torek in sredo obveznica RSLII. skupno pa je bilo za 5,4 mio tolarjev prometa. V torek je padel enotni tečaj obveznice RS01 z izkoriščeno davčno olajšavo s 103,5 na 102,5, ko je .bilo za 296 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 102,4 ob prometu 264 tisoč tolarjev, v četrtek pa na 103,0 (47 tisoč tolarjev prometa). V petek je zdrsnil njen enotni tečaj na 102,3, ko je bilo za skromnih 14 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 102,2 ob prometu 93 tisoč tolarjev. Za 0,2 odstotni točki na 116,8 je padel v torek enotni tečaj RSL2 z izkoriščeno davčno olajšavo, ko je bilo za 213 tisoč tolarjev prometa, v petek pa na 114,0 ob prometu 836 tisoč tolarjev. Enotni tečaj obveznice SKB1 je v torek padel s 107,1 na 107,0 ter se na tem nivoju zadržal tudi nasle-dnj dva dni, skupno pa je bilo za 3,1 mio tolarjev prometa (glavnina v sredo). S 112,9 na 112,3 je padel v torek enotni tečaj obveznice SKB2, ko so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 4,4 mio tolarjev, naslednjega dne je njen enotni tečaj poskočil na 113,0 ob 1,6 mio tolarjev prometa, v četrtek pa padel na 112,4 (1,5 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj poskočil na 113,4, ko je bilo za 1,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa zdrsnil na 112,5 ob 1.8 mio tolarjev prometa. Za 1,0 odstotno točko na 84.3 je poskočil enotni tečaj obveznice Sklada za razvoj (SKR1) v petek, ko je bilo za 6,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa poskočil na 87,0 ob prometu 390 tisoč tolarjev. Borzna kotacija B -redne delnice S tremi loti delnice BTBRje bil v torek sklenjen aplikacijski posel po tečaju 15000 (-48 tolarjev), v četrtek pa je njen enotni tečaj padel na 14804 ob prometu 592 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj porasel na 14898, ko je bilo za 3,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 14829 ob prometu 371 tisoč tolarjev. Enotni tečaj Dadasove delnice je v torek padel s 156933 na 155954, ko je bilo za 19,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne poskočil na 164798 ob kar 480,2 mio tolarjev prometa (za 470 mio tolarjev je bil sklenjen aplikacijski posel), v četrtek pa padel na 153785 (12 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj poskočil na 157804, ko je bilo za 36,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 158085 ob prometu 531,5 mio tolarjev (od tega 2 aplikacijska posla v vrednosti 497 mio tolarjev). Nekoliko je padel v torek enotni tečaj delnice Gradbenega podjeta Grosuplje in sicer s 27400 na 27388, ko je bilo za 329 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 27650 ob prometu 55 tisoč tolarjev. Skromen promet je bil v tem tednu sklenjen z delnico Hipotekarne banke Brežice (HBR) in sicer 23 tisoč tolarjev v ponedeljek, njen enotni tečaj pa je porasel s 4481 na 4600. Za 3 tolarje na 1103 je padel v torek enotni tečaj delnice Kolinske, ko je bilo za 17,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne poskočil na 1162 ob 24,8 mio tolarjev prometa, v četrtek pa padel na 1145 (23,5 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 1 105, ko je bilo za 10,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 1098 ob 24 mio tolarjev prometa. V torek je padel enotni tečaj MK Založbe s 13912 na 13343, ko je bilo za 6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 13778 ob 1.4 mio tolarjev prometa, v petek pa padel na 13704 (2,9 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 13773, ko je bilo za 1,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 14858 ob 461,5 mio tolarjev prometa. 23. januarja je padel enotni tečaj delnice Nike s 5170 na 5150. ko je bilo za 2,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne poskočil na 5261 ob 34.8 mio tolarjev prometa, v četrtek pa padel na 5194 (1,9 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel za 1,54 odstotka na 5274, ko je bilo za 9,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 5194 ob 1,1 mio tolarjev prometa. Z 983,0 na 998,3 je porasel v torek enotni tečaj delnice Term Čatež, ko je bilo za 2,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 1005 ob 3,8 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 1021 (6,8 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj zdrsnil na 997, ko je bilo za 2,6 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 993,2 ob 4,1 mio tolarjev prometa. Borzna kotacija B -prednostne delnice , Z delnico Hipotekarne banke Brežice je bil sklenjen v torek aplikacijski posel v skromni vrednosti 31 tisoč tolarjev po tečaju 5150(+ 7 tolarjev), naslednjega dne v vrednosti 927 tisoč tolarjev po enakem tečaju, v ponedeljek pa v vrednosti 30 tisoč tolarjev po tečaju 5017. V torek je padel enotni tečaj delnice Primofin s 54596 na 53809, ko je bilo za 16,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 53576 ob 5.5 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 52842 (6,7 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj poskočil za 3,16 odstotka na 54510, ko je bilo za 18 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 56581 ob 24,7 mio tolarjev prometa. Za 805 tolarjev na 15400 je porasel v sredo enotni tečaj delnice UBKP, prometa pa je bilo za 108 tisoč tolarjev. Po osemnajstih dneh je 29. ja-nuarja jtamenjala lastnika ena delnica Banke Vipa (VIPP), njen enotni tečaj pa je padel s 44490 na 44290. Borzna kotacija B -obveznice Ob skromnem prometu 95 tisoč tolarjev je porasel v torek enotni tečaj obveznice KBTI s 104,3 na 104.9, naslednjega dne pa zdrsnil na 102,5 ob 9,5 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj poskočil na 104,2, ko je bilo za 948 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 104,0 ob prometu 948 tisoč tolarjev. Z obveznico Občine Zagorje so bili v torek sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 1,2 mio tolarjev, njen enotni tečaj je poskočil s 105,1 na 106,5, v ponedeljek pa padel na 104,0 ob prometu 176 tisoč tolarjev. Tudi z obveznico VIP2 so bili v torek sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 1.6 mio tolarjev po tečaju 113,0 (+1,0 odstotno točko), naslednjega dne pa je njen enotni tečaj zdrsnil na 111,0 ob prometu 102 tisoč tolarjev. Tončka Boži novic Čakajoč na katastrofo! Polovične zapore cest na magistralah in mostovih v Pomurju spravljajo šoferje ob živce Zime še ni konec, vendar so posledice mraza in velikih temperaturnih sprememb na cestah že vidne. Kjer so čez leto še uspeli sproti krpati luknje v asfaltu, tam je prva otoplitev naredila na cestah pravo razdejanje. Most med Veržejem in Dokležovjem je polovično zaprt že kar nekaj časa in ljudje so se na zaporo že skoraj navadili; novembra se ji je pridružila zapora mostu čez Ledavo v Murski Soboti, vsak čas pa se lahko zgodba ponovi na petanjskem mostu, vendar ne zaradi obnove, ampak zaradi morebitne velike katastrofe. Razmere najbolje poznajo delavci prometne policije, saj so neprestano na cestah. V Pomurju so se zadnja leta največ ukvarjali z mejnim prehodom Dolga vas - usmerjanjem prometa zaradi prevelikega tovornega prometa, zaporami cest in zaradi izločanja tovornjakov na parkirišče v Meleh pri Gornji Radgoni. Druga najpogostejša naloga, povezana s slabim stanjem cest, je reševanje prometnih zamaškov in ukrepanje zaradi prometnih nesreč. Največ težav je na magistralni cesti M 10-1, ki je na nerekonstruiranih odsekih že popolnoma uničena, saj prvotno cesta ni bila zgrajena za potrebe mednarodnega tovornega prometa. Ob sneženju in poledici je petanjski most prevozen le v eno smer, ovinki v Šra-tovcih so podobni slalomski stezi z globokimi kolesnicami, vzpon, imenovan Mrzli studenec med Lomano-šami in Spodnjo Ščavnico, pa ustavi že prvi tovornjak z neprimerno opremo. Podobne probleme s poledico imajo tudi na Kačuri na cesti Ljuto-mer-Ormož ter v Gaju med Mačkovci in Stanjevci. Načelnik prometne policije MNZ Murska Sobota Marjan Horvat je poslal odgovornim na DDC-ju in ministrstvu za promet že več pisnih opozoril, vendar ni nobenega posredovanja. Vsi vedo, kakšne so razmere na cestah v Pomurju, a nihče noče posredovati. Resnost razmer potrjujejo le smrtne žrtve, zato lahko upravičeno sklepamo, da se mora prav zares pripetiti katastrofa (razlitje nafte ali drugih okolju nevarnih snovi, nesreča avtobusa s potniki MORDA STE USPEŠNI, VENDAR »PREKRATKI« I Fc-NIKS OMOGOČA NAKUP novih in rabljenih vozil vseh vrst (osebna, tovorna, avtobusi), samohodnih strojev, kmetijske mehanizacije, delovnih sredstev in opreme za obrtnike. Informacije dajejo: . vse enote LB POMURSKE BANKE, • vsi pooblaščeni prodajalci in servisi motornih vozil, kmetijske mehanizacije in delovnih sredstev, • FENIKS d.0.0. Murska Sobota, Štefana Kovača 12, tel.: 32 743, fax: 32 150. Na leasing lahko kupijo fizične osebe, obrtniki, samostojni podjetniki in pravne osebe. Vsa kupljena vozila imajo registracijo MS. Nakup je možen pri vseh pooblaščenih prodajalcih v Sloveniji. v obmurskem pasu), da bo nekdo začel odpravljati vzroke. Edini ukrep, ki so ga bili deležni Pomurci zaradi uničene ceste, je politična zapora ceste na Petnajcih. Tudi za ta ukrep je bilo potrebno posredovanje prometne policije, inšpektorice za ceste in nadzornika. Vsaka odločba zahteva tudi sredstva za vzdrževanje - ta pa je v Pomurje prav zares težko dobiti. Tudi državni proračun v letu 1996 pomurskim cestam ne namenja kaj dosti denarja - nikakor ne tam. kjer bi bilo to potrebno. Mukotrpno iskanje obvoza Vse kaže, da bo izvajalcem del na mostu čez Ledavo na Lendavski ulici v Murski Soboti uspelo prej končati z deli, preden bo uspelo odgovornim najti ustrezen obvoz, ki bo razbremenil gnečo v središču mesta. Težko bi rekli, da so krivci za nastali položaj v Občini Murska Sobota, čeprav je res, daje to komuna, ki skrbi tudi za komunalne zadeve, in bi torej morali vedeti in nadzorovati prav vse, kar je povezano z infrastrukturo. Toda, če župan in odgovorni na oddelku za okolje in prostor trdijo, da jih sploh niso obvestili o nameravani gradnji oziroma obnovi mostu na Lendavski, da so zanjo izvedeli šele takrat, ko so se začeli ljudje pritoževati zaradi popolne blokade prometa pred semaforji ...jim pač moramo verjeti. Če bi vedeli, bi poskrbeli za primeren obvoz, že prej bi asfaltirali cestno povezavo proti Markišavcem in skupaj z odgovornimi za obvoze in prometno signalizacijo določili naustreznejši obvoz glede na gibanje prometa. Toda ne, odgovorni na cestnem podjetju, na upravni enoti in podjetje iz Celja so se dogovorili kar med sabo. Tako se je zgodilo: Celjani so začeli z gradnjo tik pred zimo, po polovični zapori je bilo mogoče priti le v mesto, iz mesta na Goričko ali proti Beltincem pa le skozi semaforizirano križišče. In ker je v pogodbi tudi zapisano, da izvajalcu pripada zimsko mirovanje, bodo ž obnovo mostu končali šele v pozni pomladi. Pritožbe jeznih šoferjev v mestu morajo poslušati pač domači cestarji in občinski delavci, tudi župan. Poskušali so najti ustreznejšo rešitev, pisali prošnje in zahteve na ministrstvo za promet in njegove službe, na Slovenske železnice. Šele minuli teden (23. in 24. januarja) jim je uspel sestanek, ki pa ni prinesel željenih razultatov. Dogovorili so se (po dveh mesecih), da bodo dodatno razbrem-nili obvoz skozi semaforizirano križišče z označitvijo obvoza prek Mar-kišavec, usposobitev rezervnega mostu čez Ledavo, ki ga sedaj uporabljajo pešci, pa ni mogoča zaradi strogih zahtev Slovenskih železnic po zagotavkjanju varnosti. Če bi želeli uporabljati ta most in prehod prek železniških tirov, bi ga morali opremiti kakor vsako drugo nivojsko križanje (poleg varovalne ograje še razne tehnološke zadeve, prestavitev kablov). To, da tukaj zaenkrat le redko pelje vlak (le v Kemo Puconci), niti ni pomembno, za Slovenske železnice je to pač »nivojsko križanje«. Vsekakor bi bilo ceneje, če bi ob mostu začasno zaposlili dva brezposelna delavca, ki bi pazila na vlak in avtomobile, kakor pa opremljati le za dva meseca tale obvozek tako, kot če bi usposabljali pravo cestno-želez-niško križanje. Eden od pogojev je tudi bil, da bi po prenehanju uporabe obvoza pobrali vso tehnično opremo in most celo podrli. BBP vestnik, 1. februarja 1998 z naših krajev Ko se človek upokoji... Le kaj bo počel s kamenjem? Karel Križan s Stavešinskega Vrha je zdaj, ko se je upokojil, bolj zaposlen, kot je bil tedaj, ko je hodil na »šiht« »Le kaj bo počel s tem kamenjem?« so se spraševali ljudje, ko so videvali Karla Križana, ki je po makadamskih cestah, zlasti pa na cesti Kobiljščak-Janžev Vrh, nabiral kamenje in ga dajal v cekar. Če bi ga kdo o tem povprašal, bi mu - enako kot zdaj meni - povedal, da kamenje potrebuje za gradbeno dejavnost. »O lanskega novembra dalje sem v pokoju, prej pa sem delal v gomjeradgonski Komunali. Po poklicu sem priučeni zidar. Svojčas je naše podjetje imelo tudi razgibano gradbeno dejavnost, saj smo zidali hiše od temeljev do strehe. Veliko sem hodil tudi po terenu, kot pravimo delu zunaj domačega območja. Nekoč se mi je porodi- Nikar ne mislite, da je Karel Križan vse to, kar vidite zadaj, šel obesit pred fotografiranjem! Ne, to so izdelki, ki nenehno vise v predprostoru delavnice. Če se boste kdaj peljali mimo, si jih oglejte »v živo«! - Fotografija: Š. S. la ideja, da bi s ploščatimi karrmi obložil ,coklin’ (po slovensko talni zidec) svoje hiše. Nisem ostal le pri zamisli, ampak sem jo uresničil. Naša hiša je ob prometni cesti in ljudje so hitro opazili moje stvaritve; očitno so jim ugajale in potem so me kar vabili, da sem še pri njih naredil enako ali podobno delo.« To je torej vzrok, zakaj seje Karel Križan vračal z dela z mopedom, otvorojenim s kamni. Včasih so mu kamenje nabrali sodelavci. Med njimi pa se je našel tudi vragelin, ki mu je v cekar nasul čisto navadno kamenje, ki ga zajameš z lopato, le zgoraj je dal nabrane ploščate kamne. Pogavščina, zaradi katere Karel ni bil preveč hud! »Največ kamnov sem nabral na cestah, ki so bile pripravljene za asfaltiranje. S kamni, ki pa so seveda različnih barv, sem naredil ne le ,cokline’, ampak tudi obrobe okrog podbojev vhodnih vrat,« je povedal. Tega mu niti ne bi bilo treba reči, ko pa vsak, ki zavije na Križanovo dvorišče, brž opazi ta nenavadni mozaik. To sploh ni kič, saj ni nič »cifral«, le na betonsko podlago je enega ob drugim zložil niz kamnov, pobranih v naravnem okolju domače pokrajine. Karel je že nekaj časa, odkar je v »penziji«, bolj zaposlen, kot je bil ..tedaj, ko se je vsak dan vozil na delo. Pošalil se je. da je domačim v kuhinji »v napoto«, zato.se bolj drži v priročni delavnici. In kaj počne tam? Zdaj, pozimi, ko seveda na prostem ni mogoče delo z izbranimi kamni, je polno zaposlen z nabijanjem drobnega betona v razne modele. Čez čas, ko se masa strdi in odstrani »matrice«, se pojavijo reliefi z nabožnimi podobami, podobami ljudi, živali, predmetov ... Preden jih obesi na steno, jih ustrezno pobarva. Delavnica in prostor pred njo sta polna teh odlitkov. Marsikaj sem vprašal Karla, le tega se nisem spomnil, čemu mu bo toliko teh podob. Da jih je res veliko, da so različne .... je mogoče ugotoviti tudi s priobčene slike. Žal pa ta ni barvna, saj če bi bila, bi bila »razstava« bolj pisana.Občutek, ki sem si ga ustvaril med krajšim kramljanjem in ogledom, je takle: Karel se je upokojil, ne da bi počival, ampak še več dela. Mislim seveda na njegov konjiček (polaganje kamnov in »štancanje« betonskih odlitkov). Po svoje srečen človek, kajti po drugi strani je mnogo ljudi, ki imajo tudi kak konjiček, računajo, da se mu bodo bolj posvetili, ko se bodo upokojili, a je usoda večkrat kruta: umro pred »penzijo« ali pa kmalu po njej. No, Karlu Križanu je uspelo in je zdaj eden najsrečnejših ljudi na tamkajšnem vrhu. Tudi zato, ker imajo v družini veliko razumevanja za njegovo konjičkarstvo. Š. SOBOČAN ■ GORNJI PETROVCI - Za obnovo regionalne ceste Gornji Pe-trovci-Kuzma je ministrstvo za promet in zveze objavilo razpis za oddajo del. Poleg tega načrtujejo še dokončno ureditev mejnega prehoda Martinje - Dolič. To naj bi se zgodilo še letos, pri čemer vrednost naložbe ocenjujejo na okrog 5 milijonov tolarjev. Letos predvidevajo tudi asfaltiranje 800-metrskega cestnega odseka od Osnovne šole Gornji Petrovci do pokopališča v Adrijancih. Sicer pa je občina zagotovila za ureditev pločnikov, dovoznih poti in avtobusnih postajališč 6 milijonov SIT. M. J. ■ LIPOVCI - Na zboru občanov so največ pozornosti namenili gradnji kanalizacije. Zavzeli so se za čimprejšnji začetek gradnje te naložbe, ki je za kraj ogromnega pomena. Prav tako je bil govor o nujnosti zagotovitve zdrave pitne vode, pri čemer računajo tudi na večje angažiranje inšpekcijskih služb. M. J. ■ VOLIČINA - Občani KS Voličina v lenarški občini so zahtevali od župana Slavka Krambergerja, da umakne svoj podpis v zvezi z aktivnostmi za regijsko odlagališče odpadkov, ki ga načrtujejo v Humu pri Zgornji Voličini. Je pa tudi res, da se vedno bolj polni deponija komunalnih odpadkov v Hrastovcu. Vprašanje odlaganja torej ostaja še naprej odprto. (A. L.) Obisk pri vas doma Videz lahko tudi vara Koliko jelenov je uplenil Ernest Kovač iz Domanjševec? Zunaj je bilo hladno, zato so se ljudje bolj držali zapečkov. Vsaj tako sem sklepal ob pogledu na dimnike, iz katerih je prihajal dim. Kadilo pa se je tudi iz marsikatere domače prekajevalnice mesa. »Vzrok« za obisk pri Porševih v Domanjševcih pa ni bil v omenjenem »dimljenju«, ampak v kmetovanju zakoncev Kovač - Ernesta in Rožike ter njune družine. Posestvo obsega 15 hektarjev, od tega je 3,5 hektarja gozdnih površin. Da bi pridelali čimveč hrane za živino, imajo že nekaj časa 4 hketarje zemlje v najemu. Pšenico pridelujejo na 3,5 hektarjih, koruzo na 5, ječmen in oves pa na 2 hektarjih. Ti dve žitarici sejejo zlasti kot spomladansko setev, in sicer na zemljišču, kjer je prej rasla koruza. Ni več prednikov, ki so se pisali Porš, a se je prvotno domače poimenovanje kmetije ohranilo v današnji čas, čeprav jo že več kot 20 let vodita zakonca Rožika in Ernest, ki se je sem priženil. Kmetija, ki sta jo nasledila, je bila že nekoč ta večja v vasi, seveda v okviru nekdanjih meril. Mlada sta jo ščasoma obnovila, zgradila velike hleve in druge gospodarske prostore in seveda posestvo mehanizirala. Ob stari stanovanjski hiši, ki pa je lepo obnovljena, je vzniknila (zazdaj še neometana) stanovanjska hiša. Vse skupaj je kar lepo premoženje, in prav to je bil vzrok za obisk. »Nikar ne mislite, da nam gre dobro. Takole iz dneva v dan, iz meseca v mesec, iz leta v leto se prebijamo. Drugače, boljše, je bilo pred kakimi sedmimi leti, ko se je z živinorejo in mlekarstvom še dalo zaslužiti,« meje podučil Ernest. Potem je dodal vzrok: stroški pridelave, pa naj gre za poljščine ali prirejo v hlevih, so previsoki. Glede na to, da letno prodajo 32.000 litrov mleka, 6 dinjstvo ni treba kupiti v trgovini, saj pridelajo sami, na primer krompir, ali pa vzredijo v hlevih, kot so svinje, zajci, perjad ... Tudi mleko seveda. Ernest mi je razkazal gospodarski del poslopja in se malo pohvalil, da se nekoliko razume v zidarstvo, zato ga je v precejšnji meri prenovil s pomočjo domačih. Kdo pa bo naslednik? Bo to 19-letni sin, kije ta čas pri vojakih, bosta to 20-letna hčerka, ki je sicer zaposlena, in skorajšnji Tam, kjer kuhajo žganje, se ponavadi zbere več moških, ki politizirajo, pokušajo kačjo slino .... No, pri Porševih sem med »alfo« in kotlom za hlajenje našel le Ernesta, ki je brž vzel stekleničko in jo dal pod nitko, po kateri je potem nacurjalo češnjevo žganje. - Foto: S. S. govejih pitancev in po dve kravi, se nekaj denarja vendarle nabere. So se pa stroški nekoliko znižali, odkar zemlja ni več tako razdrobljena na številne parcelice, pač pa zložena v večje komplekse. V Domanjševcih so pač imeli melioracijo in komasacije. Vsi pa, kar je normalno, z razdelitvijo izsušenih zemljišč niso zadovoljni. Ugodno je, ker marsičesa za gospo- zet? To zazdaj niti ni toliko po-mebno, saj se dobro razumejo in še kar dobro shajajo. Je pa treba Ernesta večkrat nadomestiti, saj ga tolikokrat vabijo na koline. Pa ne samo na pojedino, ampak zaklat prašiča. Kot neke vrste vaški mesar ve seveda tudi meso »predelati« v trajnejše izdelke, pa ne preseneča, da je tudi pri Porševih domača prekajevalnica mesa. Od- kril sem jo šele, ko sem krarnljali prijaznimi sogovorniki, dod®M naj, da se je iz nje pred nekaj i® mi nehalo kaditi. To pa sevedaJ* pomeni, daje bila prazna. 1 Goričanci so dobri gostitelj-Zgodilo se mi je že, da sem ud* vil ob kaki domačiji in povpras’ za pot, a še preden sem se zalit* lil za informacijo, sem morali11 kozarček. Če pa prideš k dole® ni hiši z določenim namen011 (kramljanje zaradi pisanja), tem pa ne moreš kar tako odit ne da bi pokusil šunko ali kal drugo slastno dobroto, zrvnilh zarčka ... Tako je bilo tudi t^ v Domanjševcih. Še več: pok119 je bilo treba še češnjevo žganje,’ je pritekalo po nitki iz do®at žganjekuhe. Ernest Kovač je bil torej # poslen« še s tem prijetnim opt® lom. V razgovoru pa sem zve® da ima še strastnega konjič^ lovstvo. Je član Lovske družrS Prosenjakovci in zelo rad gfe solovci na obhode, ki pa se P08? vadi končajo ob prigrizku M jači. Zgodi se celo, da srkajo °| njegovo kapljico, ki jo pridela? svojih 500 trsih vinograda ' sam sem jo pokusil. Loveči mora imeti tudi trofeje. Erne5«, doslej uplenil 7 jelenov, odt® »kapitalne«. Zanje pa se ®°‘‘ bilo treba preveč truditi, ko Pa-na tamkajšnjem obmejne®! močju toliko jelenjadi, ki <5 kmetijcem škodo. Bolj slabo! srnicami, zajcev je malo, 01 tako malo je naravnih fazaO^ steklih lisic pa je veliko, za®l kar pokajo. H Kovačevim sem se zape®, zaradi tega, ker imajo veliko kitijo, redijo 25 glav živine, dd1 9 molznic-..., zdaj pa je naneS ; da sem pisal veliko več o druč bolj prijetnem. Tudi tako je Pj mar ne, ko pa so težave kmet1® bolj ali manj vsem poznane- , bi vsaj tako ostalo, če že bo® biti ne more; hudo pa bo,ce I huje. Š. SOBO^ Puconci Zoper pomoč navidezno brezposelnim V Občini Puconci opozarjajo na pereče socialne probleme, ki so jih -hote ali nehote - morali prevzeti od nekdanje velike soboške občine. In zdaj se celo dogaja to, da mnogi dobivajo neupravičeno socialno pomoč. Kot zatrjujejo, nimajo nič proti upravičencem te pomoči, saj so zanje pripravljeni prispevati dodaten znesek, nikakor pa ne morejo pristajati na to, da mora občina plačevati prispevke za starejše občane v Domu oskrbovancev v Rakičanu, čeprav imajo otroke, ki očitno premalo skrbijo zanje. Opažajo namreč, daje precej premožnejših ljudi, ki imajo starše v omenjenem domu, gmotno plat pa so enostavno prevalili na občino. Tudi to dokazuje, da so našli »luknje« v naši zakonodaji. Zato so v puconski občini pozvali predstavnike vseh krajevnih skupnosti, naj vnovič preverijo take in podobne primere. Že nekaj prvih primerov je pokazalo, da so socialno zavarovanje plačevali celo za ljudi, ki so zaposleni v Avstriji. To se je dogajalo že v prejšnji soboški občini, vse takratne obveznosti pa so prenesene na Občino Puconci. Očitno bodo skušali razjasniti vsak tak pojav. Še dobro se spominjajo časov, ko je obstajal zakon, po katerem je občina, ki je plačevala te prispevke, lahko kasneje to premoženje odvzela. Zdaj pa se dogaja to, da otroci podedujejo kmetije in si razdelijo denar, na starše pa hitro pozabijo. Kot zatrjujejo, v prihodnje ne bodo dali nobenega soglasja za neupravičene vloge posameznikov. Ravno v manjših občinah so te zadeve še bolj vidne. Ker se ljudje med seboj bolj poznajo, ni dvoma, da bodo v prihodnje uspeli na pravičen način razdeliti premoženje. Zato je tudi težko skriti kakšen nenačrtovan poseg. V takih razmerah bo potrebno pazljivo ravnati, saj so zadeve nenehno nadzorovane. To pomeni, da bodo odpadli primeri, ko je občina plačevala zdravstveno zavarovanje navidezno brezposelnim. M. JERŠE ■ GRADIŠČE - Območna organizacija Rdečega križa Murska So je v Gradišču pripravila srečanje krvodajalcev iz krajev KS T*s J Prišli so dajalci krvi iz Murskih Črnec, Gradišča, Tropovec, Tišine, y j vasi, Rankovec, Borejec, Petanjec ter iz zaselkov Romi-Borejci in Vanča vas. O pomenu krvodajalstva je govorila okrog 70 udeležene«®^ Erika Kavaš, nato pa je bil kulturni program, ki so ga izvedli učen® ; Tišine. Podelili so tudi priznanja za večkratno darovanje krvi. Navaja®. »j ste, ki sojo dali po 50-krat: Jože Cener, Štefan Titan, Marija RatniK Ribaš. Ludvik Šebjariič. Franc Kuhar pa je dobil priznanje, ker je 60-krat! Posebni priznanji sta dobila Marija Ratnik in Alojz Ribaš. (r-L ■ CVEN, FILOVCI - Krajani Cvena, Mote in Spodnjega ter njega Krapja so se na referendumu odločili za 5-letni krajev,!M moprispevek. Od 1.080 volilnih upravičencev je prišlo na glaS°vjp i 595 krajanov in za samoprispevek se jih je odločilo 51,09 ods® » Glavnino denarja, ki ga bodo zbrali, bodo porabili.za sofinan®' gradnje otroškega vrtca in večnamenskega prostora na Cvenu t asfaltiranje ceste in ulično razsvetljavo. - Za krajevni samoprbP so se izrekli tudi krajani Filovec in Bukovnice. V Filovcih bodo0^ porabili za gradnjo vaške kanalizacije, posodobitev vaškega d0”1 J postavitev prometne signalizacije. V vasici Bukovnica pa bi radi ® li mrliško vežico, asfaltirali odsek ceste Gorice-Breg ter ure® g dnjak za boljšo preskrbo z vodo. (G. G.) ODRANCI - V Odrancih imajo človekoljubno organizacijo Karitas že šesto leto. Ustanovili sojo na pobudo župnika Lojzeta Kozarja starejšega. Najbolj obsežna akcija, ki sojo doslej izpeljali, je bilo zbiranje živil za begunce iz BiH, ki so (bili) nastanjeni v slovenskih begunskih središčih; zbrali so kar 15 ton živil. Člani Karitas so bili tudi pobudniki zbiranja zdravil za bolne v državah, kjer delujejo misijonarji. Že nekaj let je v Odrancih zelo uspela prireditev Klic dobrote. V sodelovanju s krajevno organizacijo Rdečega križa vsako leto pripravijo srečanja starejših občanov, potem srečanje bolnikov in še bi lahko nizali. Karitas je tudi pozoren do mladih mamic oziroma novorojenčkov, saj jim podarijo knjigo ali kropilnik. (J. Ž.) ZLA!OPOROČENCA ZADRAVEC - 6. januarja 1946-se v lurnišču poročila Franc Zadravec, rojen 1924. leta, i" ^jj-ta Nemec, rojena leta 1928 (po poroki je prevzela može* P . mek). Prejšnji mesec je torej poteklo 50 let njunega skup” zakona. Rodilo se jima je pet otrok: Matilda, Rozalija, Alojz in Jože. Tudi oni so se poročili, zato imata zlatopero^ ie 9 vnukov in celo eno pravnukinjo. Zadravčeva ves čas Nedelici in uspešno kmetujeta na srednjevelikem posestvu-vje jima še kar služi, zato sta se pred kratkim, ko sta '!ne'a.|Oye' stiivanje«, tudi malo zavrtela. Povedala sta, da se je m snosti, ki je bila v gostišču Pri studencu, udeležilo kakih " stov, pred 50 leti, ko sta se prvič poročila, pa jih je bilo več, pa tudi dlje so bili skupaj - kar dva dni. (Š. S.) 15 februarja 1996 z naših krajev Se so rokodelci med nami Koliko ur za moško obleko? ^iha Potočnik iz Precetinec ne more brez šivalnega stroja, četudi je uradno v pokoju Mih pk°V-’ *akaj se ve(fno vrt' star> šivalni stroj v podstrešni sobici in n "°t°čnika, je več, a posebej bom omenil dva: ljubezen do poklica gmotne razmere. ,4 0°0 tolarjev pokojnine. dsi^a P^trešje, kjer je krojaška MihVn'Ca’ vodstrme stopnice. 66-letni?,P°baral' al‘jimje kot ravn n k kos’ Pa Je odvrnil, da 0 velikokrat ne gre po njih Mojster namreč dobiva mesečno le močniški izpit pa je delal pri krojaškem mojstru Francu Gradin-šku v Ljutomeru. Sešiti je bilo treba moške hlače. Leta 1963 je še sam postal mojster, saj je pri Pri blago’.se. povzpeti po strmih stopnicah, potem pa je tre-e še na pomerjanje in - gotovo obleko. (Fotografija: Š. S.) s°r in j . , z dei0 \ Je P°jrio zaposlen šanje . ,'.a neduhovito vpra-gor J a 1 mu kosilo prinesejo da prideed°dvrnil> da ne’ ampak v leti°io^kega Poklica seje izučil $44-1947 pri očetu. Po- Izobraževalnem centru v Murski Soboti uspešno opravil izpit. Kot pomočnik je nekaj časa delal v ljutomerskem Indopolu, potem se je zaposlil v Težki konfekciji Mure v Murski Soboti. Kmalu so odkrili, daje dober krojaški moj- ster, pa so ga »prestavili« v Muri-no izobraževalno središče, kjer je bil učitelj praktičnega pouka. Po dveh letih je šel v Modo v Gornjo Radgono in ostal dve leti, nakar je 1988. leta vzel obrtno dovoljenje za samostojno krojaško dejavnost in delal do 1991. leta, ko seje upokojil. »Ne le v zadnjih letih, ampak tudi prej sem imel 8 let obrtno dovoljenje za zasebno krojaštvo. Obdavčen sem bil pavšalno in zavarovan v 4. razredu kmečkega zavarovanja. Plačeval sem visoke prispevke, a mi tistih let niso priznali kot delovne dobe,« je potožil Miha in dodal, da si še prizadeva, da bi dosegel cilj -priznanje vseh delovnih let. Človek pa se mora tudi »znajti«, ne le moledovati. Srečno naključje je, da Mihi zdravje še dopušča delo, do katerega ima veselje, zato v njegovi podstrešni sobi škarje še režejo blago na posamezne dele oblačil, še se vrti stari šivalni stroj; nastajajo torej moške obleke, ženski kostumi ... . »V svoji krojaški karieri sem sešil čez 1.000 lovskih oblek, približno toliko gasilskih uniform, veliko oblek za mladoporočence in drugih moških oblek. Za šivanje 2-vrstnega moškega suknjiča porabim 24 ur časa, za 1-vrstnega pa 22 ur. Moške hlače pa sešijem v 2 urah. Manj časa je treba za ženska oblačila: za žensko jakno 18 ur, za žensko krilo pa 3 ure,« sem zvedel od mojstra. Z odgovorom me je malo prese- netil, saj sem menil, da obleko krojač sešije v krajšem času. Najbrž pa je čas šivanja odvisen tudi od velikosti človeka. Slutim, da »gvant« za kakega suhca sešije hitreje, kot pa obleko za »debeluha«. Ti so še najpogostejši obiskovalci Mihove delavnice, saj so »zunaj JUS-a« in težko najdejo zase v trgovini že šešito obleko. Krojač Miha Pintarič je sila natančen mož. Pojasnil mi je, da potem, ko nekdo pomeri napol »izgotovljeno« obleko, brž odpravi morebitne pomanjkljivosti, in ko je obleka povsem sešita, se prilega telesu tistega, ki mu je namenjena. Blago za obleke prinese praviloma stranke same. Nekaj besed sva rekla še o moški modi. Pojasnil je, da so modeli v glavnem enaki, le variante se spreminjajo. Kaj pa Mihov krojaški podmladek? V zakonu z ženo Terezijo sta se jima rodila dva otroka in eden izmed njiju (Gabriel) je šel po očetovih stopinjah, saj je postal krojač in dela v Novem mestu. Krojač pa bo, kot kaže, še vnuk Miha. Rokodelstvo torej le ne bo izumrlo, saj ga bo nadaljeval Miha Pintarič (mlajši). Škoda je le, da ne v Precetincih, ampak na drugem koncu Slovenije. Pa nič zato: mojster Pintarič (naš sobesednik) še vedno vrti šivalni stroj in zato vsakomur, ki se oglasi pri njem, sešije obleko po meri. Pri deluje natančen, ko pa mu je le-to tudi neke vrste konjiček. S. SOBOČAN Človek m njegov poklic Spet gradimo gradove V Lipovcih ne držijo križem rok V Lipovcih, ki ležijo tik ob magistralni cesti Murska Sobota-Lenda-va, se že od nekdaj ponašajo z izdelavo lestencev iz slame, ki jim po domače pravijo doužnjeki. Prav te izdelke iz slame občudujejo obiskovalci turističnih in drugih sejmov doma in v tujini, zato se povpraševanje nenehno povečuje. Ledino na tem področju je orala družina Jakob, danes pa plete douinjeke pet lipovskih družin. Njihovi zanimivi izdelki so na ogled v vaškem domu, kjer je turistično društvo med drugim pripravilo prodajno razstavo slamnatih izdelkov. Poleg tega si obiskovalci lahko ogledajo lutko prekmurskega pozvačina, si preberejo podatke o prekmurskem gostiivanju in se seznanijo s tkanjem domačega lanenega platna. Kot smo zvedeli, bodo v posebni sobi vaškega doma pripravili še razstavo o zgodovini vasi. Za naključne obiskovalce in turiste pa je zanimiva tudi prekmurska kulinarika, zato so k pripravi značilnih prekmurskih jedi pritegnili tudi dva gostilničarja iz Lipovec. V tem kraju s približno 1300 prebivalci pa v tem letnem času pripravljajo tudi t. i. Zimske večere, prireditve, na katerih se v različnih igrah pomerijo zakonski pari. Ker se za tovrstno.sodelovanje na Zimskih večerih zanimajo tudi drugje, bi kazalo to prireditev razširiti, zato razmišljajo, da bi nanjo povabili tudi turiste iz pomurskih naravnih zdravilišč. Sicer pa si prizadevni člani Turi- stičnega društva v Lipovcih prizadevajo, da bi čimprej postavili pozdravne turistične table in izdali razglednico svojega kraja. Sodoben športno-rekreacijski center z igriščem z umetno travo za hokej - domača ekipa je državni prvak - in uspehi mlade skakalke v višino Barbare Berden pa jih spodbujajo pri načrtovanju zanimivih prireditev v prihodnje. M. JERŠE Uspel referendum v KS Hodoš Gr d"------------------------------- ^ adbenemu tehniku Daniju Močniku iz &C?aVec Presec^° »vandranje« z bfšča na gradbišče, zato se je odločil ■^^postojno pot »Dani je po poklicu gradbeni tehnik in je delal kot vodja gradbišč več let na SGP Pomurje, pozneje pa v Obrtni zadugi 14. oktober Gornja Radgona. Večkrat mi je dejal, da se je že naveličal odhajanja in prihajanja z enega na drugo gradbišče in da se bo treba osamosvojiti. Menda je 1988. leta vzel obrtno dovoljenje za splošno gradbeništvo, a že čez dve leti sva se odločila za izdelavo nosilcev za opečna polnila in izdelavo okenskih in vratnih preklad. Hotela sva izdelovati še zahtevnejše betonske izdelke in postopoma sva kupila modele za vlivanje stebričkov za ograje. Nekatere druge modele, na primer za plošče, na katere se pola- V Krajevni skupnosti Hodoš so uspešno izvedli referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v naslednjih petih letih. V naselju Hodoš je od 235 volilnih upravičencev glasovalo 146, za samoprispevek pa se jih je odločilo 92. Proti takemu načinu dodatnega zbiranja denarja se jih je izreklo 47, medtem ko je bilo 7 glasovnic neveljavnih. V Krplivniku pa je od 97 volilnih upravičencev glasovalo 50. Od tega jih je bilo za samoprispevek 34, proti je glasovalo 15, neveljavna pa je bila ena glasovnica. Tako je na obeh voliščih v Krajevni skupnosti Hodoš 64,28 odstotka volilcev glasovalo za podaljšanje krajevnega samoprispevka do konca leta 2000. Na ta način bodo zaposleni, upokojenci ter obrtniki in podjetniki plačevali mesečno 2-odstotni delež od zaslužka oziroma pokojnin, kmetovalci 10 odstotkov od katastrskega dohodka, zaposleni v tujini 20 nemških mark mesečno, lastniki počitniških hiš pa letni znesek 150 DEM v tolarski protivrednosti. Poleg tega odpadejo na vsako gospodinjstvo trije delovni dnevi in trije dnevi traktorskih prevozov. Zbrani denar bodo porabili za sofinanciranje gradnje občinskih cest, vzdrževanje vaških cest, ureditev mrliške vežice, vzdrževanje starih vaških objektov, kabelsko televizijo, dotacije društvom in organiza- ^ali bai^ raz*'čm 'n prav ta se ne moge' ^reč*, kakšna stopnišč-V Nosil °nska ograja mi je bolj všeč: lesena ali pa sestavljena iz beton-'raiih 5^’ Nikakor pa mi niso všeč kovinske ograje, ki jih je v naših n,. *,,aJveč. ,.U01Skal obratovalnico Da-°n’ Njegov'ka v °česlavcih, kjer riti (sro?na ^Ca 'n re(fno za' taStl° bp^^avec izdelujejo ok-inSa Največ k° galanterijo, od v V°8alnir betonskih stebričkov /kli sarni °v.Oboje ste verjetno it No oarSajJe mojster postavil bOra p0m, aj? na razstavnem pro-a 6oni iJSke8a seJma v Gornji pa j° tudi na terasi Nici ^zman v Spodnji Ščav- Tudi »Naše betonske ograje smo postavili tudi na terasi gostišča Šantl v Petanjcih, na več gostilnah v okolici Maribora, v Holmcu idr. V Celju smo naredili balkonsko ograjo na hiši, pravi vili, pa marsikje drugje, na primer na Koroškem v Avstriji, kjer smo naše elemente montirali na grajskem poslopju,« mi je v moževi odsotnosti povedala Ivica Močnik, ki se je v Očesla-vce poročila iz Podgrada pri Gornji Radgoni. Najbrž ste mnenja, da so taki betonski stebrički kot nalašč za ograjo tega »gradu«, saj bi bila kakšna druga neprimerna. gajo stebrički ali pa so z njimi prekriti, je izdelal sam. Povpraševanje je kar veliko. Po nekaj stebričkov je pri nas mogoče kupiti, praviloma pa jih postavljamo sami in tako zagotovimo kakovost,« je pojasnila Ivica. Opisani izdelki še zdaleč niso ves izdelav-ni program (če bi vse to omenjal, bi delal reklamo, ki pa jo je treba plačati), zato ostanimo samo pri omenjenem. Danija in njegovo sopotnico pa »dajem v časopis« predvsem zato, ker gre za mlajša podjet- cijam. M. JERSE LENART - Število prejemnikov socialne pomoči v Občini Lenart se nenehno povečuje, kajti vedno večje družin, ki so v težkih gmotnih razmerah. V novembru so izplačali 7.100.000 tolarjev, v decembru pa skoraj 10.000.000 tolarjev pomoči. V januarju pa bo skupni znesek socialnih pomoči še višji, ugotavlja direktor Centra za socialno delo Josip Lukač. V Občini Lenart sicer živi 18.000 ljudi. Lani seje v tej občini narodilo 210 otrok, kar je 39 več kot leto prej. Tudi v Slovenskih goricah prihaja vedno bolj v navado, da se mladi odločijo za otroka, četudi (še) niso poročeni; lani je otroka dobilo 94 parov, ki žive v zunajzakonski skupnosti, ki je sicer (po določenem času) izenačena s formalnim zakonom. (F. KI.) v Veliki Polani društvo vinogradnikov Enkrat 40 članov Map V V Ivinem občnem zboru nnv Zn nredsednika Veb v Dru ,nem °bčnem zboru Va Polanp^/inogradnikov t^-Pa je Vc an'l° 40 članov. Predvi u ’ kl lmaj0 vino' °k,Na|0 - devaJ0, da bo dru-st*lo okrog lOOčla- nov. Za predsednika društva so izvolii Alojza Jerebica, podpredsednik in strokovni sodelavec pa je postal Štefan Žerdin. Sprejeli so tudi že okvirni načrt izobraževanja, med drugim o rezi vinske trte, škropljenju, negi vina, kletarjenju ... Med gosti ustanovitve društva je bil tudi župan Občine Črenšovci Anton Tornar, ki se je včlanil v društvo in obljubil pomoč občine pri regresiranju trsnih cepljenk. J. Z. n^^Vri >ti Sel«" Y Krajevni sku-p°kovci si zelo di Pr°stnrB. °Kovcih-dobili to^ kraVa delovanje mla- Dr SeJ ob?e'tud* na eni 'z' J^kovan 'nskega sveta, in Sekli doant’da bodo kmalu 8ovor. M. J. Vesti iz Dobrovnika Amaterska gledališka skupina je spet aktivna. Naštudirali so dramsko delo Iskalci igle, ki jo bodo v naslednjih dneh uprizorili pred domačim občinstvom, gostovali pa bodo tudi v nekaterih vaseh v Prekmurju - v Čentibi in na Hodošu, v Gornjem Lakošu pa so že nastopili in poželi velik uspeh. Iz Dobrovnika prihaja tudi druga vest, ki bo ugodno vplivala na razvoj vasi. Direkcija Republike Slovenije za ceste je objavila javni razpis za oddajo del za pripravo projektno-gradbene dokumentacije za gradnjo mostu čez potok Bukovnico v Dobrovniku. Prav omenjeni most dela sedaj največ preglavic v prometu. Ureditev tega mostu in okoli 22 metrov ceste bo veljala 1,5 milijina tolarjev. Oboje bodo postorili letos. Jani D. nika, ki nenehno snujeta nekaj novega. To pa je bilo dobro že doslej, ker sta se tako samozaposlila in povrh še sodelavca. Ker pa bosta izdelavo razširila (stebričke so postavljali tudi že v Nemčiji), bo priložnost za nove zaposlitve. Zagotovo bo tako, kajti na spomlad bosta v Očeslavcih odprla še trgovino, kjer bo mogoče kupiti izdelke iz njune delavnice in gradbeni material. Marsikdo s hišo dvokapnico, prekrito s salonitnimi ploščami, in železno balkonsko ograjo ... ni več zadovoljen. Je pa bila svojčas taka »bajta« moderna, saj se je zgledovala po nemški arhitekturi. Novejše stavbe imajo več sestavin panonske arhitekture: so razgibane, imajo polkna, prekrivajo jih z domačim bobrovcem ... Ko se kdo odloča za balkonsko ali stopniščno ograjo, naj le premisli (se posvetuje), kakšna naj bo. Tudi betonskih stebričkov ne kaže postaviti kjerkoli. Zagotovo pa v »gradovih«. Tudi pri nasjih je že nekaj. soboCan TIŠINSKI ŠTRKI NA TELEVIZIJI - Učenci knjižničarskega krožka na OŠ Tišina so bili izžrebani za tekmovanje v TV-kvizu Pod klobukom. Tema je bila knjiga Leopolda Suhadolčana Naočnik in Očal-nik. Kviz je bil 24. januarja. Na tekmovanje so se temeljito pripravili, zato so na vsa vprašanja pravilno odgovorili. Enako dobro pa so se izkazali tudi njihovi nasprotniki - učenci OŠ Luče ob Savinji. Tako je bil rezultat neodločen. Oddajo so snemali kar 6 ur. Bilo je naporno, toda enkratno in nepozabno doživetje. Ob koncu pa je nastal še tale spominski posnetek. (J. G.), Fotografija: Valerija TRAJBER 16 vestnik, 1. februarja 199^ 'e zgodi se vsak dan zvezde vam kažejo > Lama namesto konjev Vse bolj priljubljene vprežene živali so lame. Vzdržljivejše so od konj, so pa tudi zelo hitre, saj tečejo celo s hitrostjo do 50 kilome- OVEN Ona: Uspelo ti bo izpeljati nekaj, kar imaš že dolgo v načrtu, pri tem pa boš prišla navzkriž s sodelavci, ki so načrtovali nekaj povsem podobnega. Nikar se ne pusti zmesti, ampak raje poberi smetano, dokler je je še kaj. On: Poslovni dogovor se bo prevesil na stran, kjer ne bo dobička ne zate ne za tvoje partnerje. Vse prepozno si se zavedel, da ni vse v denarju, ampak je potrebno posvečati pozornost tudi obrobnim rečem ... BIK Ona: Prišel bo odgovor na dolgo pričakovano vprašanje in morala se boš dokončno odločiti. Obeta se ti prijetna avantura, iz katere lahko izvlečeš tudi obilo materialnih koristi. Toda pazi, da se ne zapleteš v lastne mreže. On: Nekdo bo zagrešil napako, ti pa boš dosegel tudi tisto, kar se ti je še nedolgo tega zdelo povsem nedosegljivo. Na poslovnem področju se ti bo odprla nepričakovana priložnost, ki jo kar najbolje izkoristi, DVOJČKA Ona: Dobro premisli, preden se boš odločila za korak, ki lahko dodobra spremeni tvoj odnos s partnerjem. Raje mu pusti malo več svobode. Tako se bo tudi on veliko bolj veselil ponovnega srečanja. On: Zaradi tvoje nerodnosti boš izgubil priložnost, ki se ti zlepa ne bo več ponovila. Predvsem pa bo veliko bolje, če se za nekaj časa potuhneš in si nabereš novih moči. Opozorilo bo prišlo za malenkost prepozno. novinari, ka so napovedali štrajk, či ne nagodijo štirin njuvin zahtevan tan v medijskon centri. Tak se tou dela, nej pa, kak mij eti na periferiji nekaj muždžimo, pa žmijčemo, kak či bi pune lače meli, Pa nemarno pejnez za najbole nujne raziskave, pa za gradnje najnujneši objektof. Kelko občinski zgradb po občinaj ešče trbej zazijdati! Zaj so ji že v nešterni tej novi občinaj gor potegnoli, liki ešče v dostaj so ji pa nej. Med njimi je tudi soboška mestna občina, štera ešče itak živč z šrende, se pravi podnajemniško v negdašnjbn Delavskon domi. Nišče ne vej, gda de Sobota, ka je itak najvekši varaš na severnon kraji MUre v našoj državi, začnola zijdati svojo občinsko zgradbo. Zaj so jo že dol djale nešterne privatne firme, ka majo že prave reprezentančne iže za svoje tudi administrativne dejavnosti, občina pa nika. Ešče itak je kak srmaški podnajemnik v iži, štero so trov na uro, pravijo strokovnjaki. Poleg tega so lame tudi na izgled elegantne, zato ji uporabljajo tudi za dvovprege, denimo kot tale na sliki v olimpijskem Calgaryju. Namesto prstnih odtisov RXK Ona: Presenečena boš nad nenadnim interesom tvojega nekdanjega oboževalca, vendar pa mu ne smeš zaupati. Drži se raje tega, kar imaš, saj niti ni tako slabo, kot pa se ti dozdeva. In ne pozabi poklicati prijateljice, saj veš zakaj! On: Končno bo odkrita tvoje velika skrivnost, vendar pa bo vse skupaj minilo brez velikih posledic.'Izlet v dvoje ti bo prinesel prijetno osvežitev v ljubezni, ki si jo iskal že dalj časa. Pazi se - nekdo ti hoče škodovati! kar prst Če pride do vloma ali drugačnega zločina, policija na kraju dogodka običajno išče šli na žični ograji kampa, za katero se je vlomilec verjetno ujel, ko je skočil čez njo in si med padcem odtrgal ta prst.Policisti so mezinec odnesli LEV Ona: Prišel bo trenutek, ko se boš morala dokončno odločiti med dvema sicer enako dobrima alternativama. Nikar se ne obotavljaj, ampak se čimprej odloči! Nekdo ti bo sicer delil nasvete, vendar pa rav- naj raje po svoji glavi. On: Šele odkar si začel živeti malo bolj razposajeno in se bolj gibati v družbi, si spoznal, kaj vse si do sedaj zamujal. Z neko prijateljico boš naredil račun brez krčmaija, a se boš na koncu vendarle uspel izvleči iz neprijetne situacije. DEVICA Ona: S teboj je pogosto tako, da te šele neprijetno razočaranje uspe privesti na pravilno pot do uspeha. Razmisli raje in se naslednjič poskusi učiti predvsem na tujih in ne svojih napakah. In poskrbi malo za svoje obveznosti. On: Zadrži se in ne skupaj za vsako ceno doseči vsega, kar ti pade na misel. Pozneje ti bo lahko še zelo žal, še posebej zato, ker lahko z nespametno potezo izgubiš zaupanje nekoga, ki te ima resnično rad. TEHTNICA Ona: Tvoje sprenevedanje ti ne bo prav nič koristilo, ampak se ti lahko še zelo maščuje. Obiskal te bo star znanec in ti predlagal sodelovanje z obojestransko koristijo. Potrudi se in ne bo ti žal. On: Začel boš premišljevati na povsem nov način, kar te bo privedlo do prav osupljivih rezultatov. Toda nikar ne stoj odprtih ust, ampak zagrizi v vabo, dokler je še topla. Nekdo se bo opekel, toda to vsekakor ne boš ti. ŠKORPIJON Ona: Imelo te bo, da bi storila nekaj, kar te zelo mika, a je zate trenutno povsem prepovedana zadeva. Doletela te bo odlična popestritev v ljubezni, ki ti zna prinesti še’ kaj več, kot pa samo prehodno avan- prstne odtise. Ko so raziskovali vlom v prostore nekega nudističnega tabora blizu Liverpoola v Veliki Britaniji, so se policisti nemalo začudili. Na kraju vloma niso našli le odtisov prstov, temveč celo odtrgani prst. Odtrgani mezinec so na- Za las ušla upepelitvi Ker hudo bolna enainoseme-desetletna Xue Wngshi ni več kazala znakov življenja, so bili vsi prepričani, da je umrla. Odpeljali so jo v krematorij, kjer pa se je, tik preden so jo upepelili, zbudila, je poročal kitajski časnik Xinmin Evening Ne-ws. Tekoči trak, na katerem je ležala Xue, je že prišel do konca, ko se je starka nenadoma premaknila in tako uslužbence pogrebnega zavoda opozorila nase. v laboratorij in naredili njegov odtis, potem pa kmalu našli mladga vlomilca, ki je že imel policijski karton. Ko so prišli k njemu, je zelo trpel zaradi odtrganega prsta. turo. On: Kritično obdobje je sicer za teboj, vendar pa bi ti sploh ne škodilo, če bi še vedno pazil na svoje besede. Na delovnem mestu se ti ne piše ničesar dobrega, zato se raje potrudi, da ti ostane vsaj to, kar imaš. STRELEC Ona: Čeprav si morebiti ne želiš korenitih sprememb, pa se boš vendarle morala prilagoditii novo nastalim odnosom v partnerjevi družbi. Vse skupaj bo izgledalo precej lahkomiselno, vendar prvi po- gled presneto vara. On: Prišel bo ugoden trenutek, ko boš lahko z malo vloženega trudi iztržil velik uspeh. Nato pa čimprej utrdi svoj položaj, saj se bo marsikateremu porodila misel, da bi te izpodnesel. Uspeh pri nasprotnem spolu ti bo polepšal konec tedna. KOZOROG Ona: Zadovoljstvo, ki ga boš občutila, ti bo nadoknadilo vsa odrekanja, ki si jih vložila v dosego že-Ijenega cilja. Toda nikar se ne uspavaj, saj ni ničesar večno, predvsem pa to velja za čustva tvojega partne- rja. On: Izlet ti bo prinesel dolgo pričakovano sprostitev, ki ti bo dala novih moči za doseganje ciljev. Posebno ugodno se ti bo pisalo prav na ljubezenskem področju, saj se ti obeta nekaj, česar se boš še dolgo spominjal. VODNAR Ona: V začetku prihodnjega tedna se ti boeta prijeten pogovor, izvedela pa boš precej več kot pa običajne čenče. Partner se bo znašel v precejšnji zadregi, kar boš izkoristila in ga še bolj priklenila nase. On: Čeprav se vsi trudijo, da bi te končno uspeli odtrgati od tvoje fiksne ideje, boš še naprej vztrajal pri svoji prvotni odločitvi. Mogoče ti bo celo uspelo, toda gorje, če bo šlo vse skupaj narobe ... RIBI Ona: Premišljevanje o vzrokih, zakaj te prijatelj zadnje čase zanemarja, ti ne bo prav nič koristilo. Rajši se podaj v družbo in kaj hitro boš izvedela odgovor na svoje vprašanje, ki pa utegne biti prav neprijeten. On: Brezglavo se boš odločil za nekaj, kar pošteno presega tvoje zmožnosti. Toda ko boš enkrat začel, bi bilo povsem nesmiselno ustaviti se na polovici poti. Mogoče pa ti bo vseeno uspelo. negdašnji delavci zazijdali za sebe. Bela pravi, ka je tou velka špot sramota za en takši všraš, šteri je ešče itak sredinski, pa naprej valon za cejlo pokrajino ob MUri. Gda malo pš nazaj k pšmeti prijdemo, pa mo na novo organizirali te .naše pokrajine, de Sobota itak ešče sigdar nekši center, pa lej ko Moravce stoukrat preluknjajo z vrtinami za toplo vodo, pa v Bčltincaj lej ko tri j pošte napravijo, pa tri fuzbalplace, pa železniško postajo lej ko z Lipovec v Beltince prenesšjo, pa de li Sobota ešče sigdar poslovno-trgovski^ center, pravi Bela, šteri pozna vse dobre, pa tudi slabe strani toga všraša, od šteri pa rajši nede gučo. Brat Džouži Devet let odvetnik brez izobrazbe V Rimu imajo pravcati pravosodni škandal, odkrili so lažnega odvetnika. Možakar je Največja torta Največjo torto na svetu so zdaj pripravili v Španiji. Na ogled so jo postavili na Puerta del Sol v Madridu. Tehta kar 1225 kilogramov, dolga pa je 18,25 metra. Izkupiček od prodaje je šel za pomoč otrokom. Najbolj nenavadne novice Naglušna uslužbenka Močno naglušna uslužbenka v neki banki v Tel Avivu je spravila v obup gangsterja, ki je prek pulta zavpil: »To je rop!« »Kako, prosim, mi lahko še enkrat ponovite?« se je glasil njen odgovor. »Rekel sem, da je to rop,« je ponovil ropar. » Glasneje, prosim, popolnoma nič vas ne razumem,« je takoj odgovorila uslužbenka. Tudi tretji poizkus ni uspel in roparje ves živčen pobegnil iz banke. Trenerjeva prepoved Hudi časi za ekipo angleških kegljačev, ki se je udeležila tekmovanja na Finskem. Glavni trener jim je izrekel popolno prepoved seksa. Zakonske žene desetih kegljačev so morale med turnirjem prenočevati v drugem hotelu, ker naj bi spolni odnosi kegljače preveč izčrpali. Neki kegljač: »Kakšna bedarija ! K- - df imel odvetniško pisarno z®. set let in je bil znan kot ve strokovnjak za delovno pl’* Dolga leta je zastopal šteV*L podjetja, ne da bi opravil k samcat izpit na univerzi." vijo, da je bil pri delu kar šen, zataknilo pa seje pr’11 njši pravdi. _______________________/ Žeska, ki so jo zdravnik* j glasili za mrtvo in je že lež । v mrtvašnici, zdaj okrev’ bolnišnici. Enainšestdese' no Daphne Banks so pr®Pel: li na novoletni dan v mrtva., co bolnišnice v mesto 1*W lometrov severno od L°*L| na. Ko pa je osebje, med ’• rim je tudi osebni prijatelj ž ksove, hotelo položiti truP hladilni prostor, so opazim »mrlič« diha. Tiskovna P । Stavnica bolnišnice Markey je dejala, da je Za nico poskrbela skupina Za | ivljanje. ot, da bi bilo od seksa odv*s!1 koliko kegljev bom podrl’* ; Draga šala it Barry Brownless, 30'J^. radi šale zalajal na polic*0 psa v Londonu. Žival j® pobesnela in policist jor^ maj ukrotil. Račun: 10° tov zaradi draženja. pa pravi: »Pri vsem tem P sem naredil nič drug®Sa’ dvakrat zalajal hov, hoV' J fčA? S? TC* 17 vestnik, 1. februarja 1 996 a vsakogar nekaj Kako voziti po snežni brozgi M n t d k; m t j j ■ a i j ti ® i i “ pni i r > tat s i । . to ! t i« p si a! H. 1 to e is fe ta h i t i 1 i p .a ( m a । u p ’ ki? p it II m . k Sl ' a h in ta i« - * ® ni d p ii h i i» ' *' i h i ra ? to Ki «i a i n bi ’ . ® s i i pil ' k i i । d ® I lil p. 3 li B 9 I 6 W i |«i «i |s i i 1 , » H |l v. J j k? i i» i it j i m. t to a. ! ii ta i s i i * I « K ■ i E It H S 6 P iki ' i i i Kravate malo drugače Oblika moških kravat se zadnja leta ne spreminja, zato pa so modni oblikovalci svojo domišljijo do neslutenih razstežnosti razvili pri vzorcih. Najrazličnejši hieroglifi in geometrijski vzorci Proso slabo poznamo Ujemo Proso se je pri nas v prete-, Osti uporabljalo veliko bolj, nes ga uživamo zanemarlji-v° malo. ’skanju novih vrst žita je niVVe^ verJetn0 zaradi poma-kr-tv^3 ^tarskega pridelka a ko malo zavrgel to žito izre- dne biološke vrednosti. S tem je napravil veliko napako pri prehranjevanju. Proso vsebuje osnovne elemente, ki jih potrebuje organizem, ogljikove hidrate, beljakovine, maščobe, minerale in vitamine. Od mineralov ima največ kalija, fosforja in magnezija. Škoda je, da se človek ne zaveda, koliko izgublja, JEKLO ---------- TEMNA d.d. MARIBOR PONUDB« tedna PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a tel.: 31 760 OBRTNIKI, VZDRŽEVALCI IN HIŠNI MOJSTRI! NUDIMO vam vijačno blago, orodje, okovje, elektro in VODOVODNI INSTALACIJSKI MATERIAL. - V zalogi tudi barve, lepila, silikonski kit, tapete in talne obloge. s KARTICO ZVESTOBE 5 % POPUST! ^boljših SEDEM TUJIH SKLADB ' JURSKEM VALU: NSTSNM V *• MADE IN HEAVEN - Quenn n CAN'T GET YOU OF MY MIND - Lenny Kravitz J- GOLDEN EYE - Tina Turner R- RUNAWAY - Janet Jackson WATERFALLS - TLC ’■ LONELY FEELING - Vaya con Dios ■ ' P CONTROL - The Symbol (Prince) PREDLOGI: 'NS1DE OUT - Culture Beat JREE AS A BIRD - The Beatles “EATNIKS - Nice Little Penguins ^TVlCA SLOVENSKEZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH *• ADUo. KNAPI - Orlek T MOJA ČEBELA - Andrej Šifrer T NJEJ, K| SEM JO LJUBIL - Edvin Fliser BOGNEDAJ, DA BI CRKNU TELEVIZOR - Adi Smolar PRAVLJIČNA LJUBEZEN - Regina "■ ZATE - Majda Arh ' VECER - Marta Zore S»UOG1: ' EBE SI ŽELIM - Nikola ^AJINa PESEM - Čuki J GA POZNAM - Alenka Godec in Marta Zore l'AY1CA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON * Marelof , OBISKAL ME JE ABRAHAM - Varašanci 7 PA KAJ POTEM - Rubin J- ČESTITKE IN POZDRAVI - Igor in Zlati zvoki ■ DANES TU, JUTRI TAM - Gorenjski muzikantje ? NA BOŽIČ NIHČE NI SAM - Nagelj . 7 “IL JE TIH DEŽEVEN DAN - Vrisk P E,0 SE BODO ŠTORKLJE VRNILE - Celjski instr. kvintet ^DLOGl: /Aj VODA BO ZA MLINARJA - Mladi prijatelji mV/ETU za PRAZNIK - Ekart Ni VEČNO - Štirje kovači kUPone pošljite do četrtka, 8. februarja 1996, na naslov: 8lasi. ' Vak Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 Murska Sobota, za lestvice. ^Upon št. 5 asifan za skladbo: | ^ja____ | ^ača _ I ^“dnozabavna _________ I in Priimek ter naslov: že dolgo niso več nič posebnega. Prav tako niso več revolucionarni cvetlični havajski vzorci, čeprav tudi pozimi. Nekoliko nenava-dnejši so sadeži in zelenjava, različni napisi, pločevinke s pijačo pa živali vseh velikosti. Na posnetku vidite kravate različnih barv z vzorcem verige. ker se ne prehranjuje s tem izvrstnim žitom. Prosena kaša z zelenjavo dvakrat na teden pomaga pri odpravi bolezni kardiovaskularnega sistema in pri črevesnih boleznih. Tudi starega nasveta, da je za lepoto potrebno uživanje prosene hrane, ne gre zavreči. Proso je za lepo polt, zdrave nohte, proti boleznim ledvic in sečnega mehurja. Lajša želodčne krče. Prehranski strokovnjaki ga priporočajo zoper erteriosklerozo in bolezni prebavnega sistema. Kuhajte z nami Jabolčne kremne rezine (velik pekač) Jabolka so izjemen sadež, ki ga lahko 9 mesecev v letu uporabljamo v svežem stanju. Iz njih lahko pripravljamo sokove, čiste, kašaste ali mešane z drugim sadjem in zelenjavo, jabolčne kaše in suhe krhlje za ozimnico, mezge, kompote, želeje. Največjo prehrambeno vrednost imajo zaužita v surovem stanju.Iz jabolk z dodatkom drugih sestavin pa pripravljamo mnogo .preprostih, a tudi izbranih sladic. Ena od njih so jabolčne kremne rezine. Kaj potrebujemo in kako jih pripravimo? Testo: 3 rumenjake in 3 del sladkorja spenimo. Dodamo 1 del olja, 1,5 del mleka, 1 vanilin. V posebni skledi zmešamo 3 del moke in 1 pecilni prašek. Presejemo skozi sito, da se pecilni prašek enakomerno porazdeli po moki. Umešamo k rumenjakovi masi. Beljake stepemo v trd sneg in jih čisto nazadnje rahlo umešamo v pripravljeno maso. Vlijemo v dobro pomaščen in pomokan pekač. Spečemo in v pekaču ohladimo. Nadev: 1 kg očiščenih kislih in na krhlje narezanih jabolk skuhamo v 8 del vode, ki smo ji dodali 40 dag skladkorja. Ko so jabolka mehka, jih odcedimo in z mešalcem zmešamo v kašo (čežano). V odcejeni sok zakuhamo 3 zavitke vanilijevega pudinga. Ohladimo. Jabolčno kašo zmešamo z ohlajenim pudingom in maso enakomerno razdelimo po pečeni plošči v pekaču. 5 del sladke smetane in 1 zavitek vanilina stepemo v gosto peno in jo razgrnemo čez jabolčni nadev. Po želji zgoraj skromno potresemo z grobo naribano čokolado. Režemo na kvadrate približno 7x7 cm. Cilka Sukič Pasji rodovnik Rodovnik je uradni dokument, ki potrjuje poreklo živali za tri prejšnje generacije. Trideset prednikov dokazuje njeno čistokrvnost, delovne sposobnosti prednikov in podobno. Navedeni so tudi pasma, spol in ime. kije sestav-vljeno iz imena in oznake legla. Navedeni so tudi registrska številka, datum kotitve, barva dlake, ime in naslov gojitelja. Po smrti psa je treba ta dokument vrniti vodjem rodovniške knjige. Brez rodovnika se s svojim psom ne moremo pojaviti na razstavah, vzrejnem pregledu ali pasjem tekmovanju. Preden se odločite za nakup psa, preverite njegovo poreklo. Psa je strašno težko odvaditi jeze na poštarja - kar je pravzaprav nenavadno, saj ga pes vidi skoraj vsak dan. Šlo bo samo z zvijačo: modra imate še iz »stare« države kakšno uniformo civilne zaščite ali kakšno podobno. Človeka, ki ga pes dobro pozna in ga ima rad, oblecite v to uniformo in ga povabite v hišo. Sedita skupaj za mizo in se pogovarjajta - kosmatinec bo morda doumel, daje »uniformiranec« gost, prijatelj in ne vsiljivec.Če se spomnite Pavlove metode pogojnega refleksa, jo lahko uporabite vsakič. Ko bo poštar pred vrati, mu napolnite skledo s hrano. Pes bo poštarjev prihod povezal s prijetno izkušnjo in pozabil na bes. Kot nekdaj hipiji Kuhanje z lonci pod pritiskom Med sodobno posodo prav gotovo sodi tudi lonec za kuhanje pod pritiskom. V njem se, ko kuhamo in je neprepustno zaprt, nabira vodna para. Ko nastane zvišan tlak, višja temperatura pospešuje mehčanje živil, čas kuhanja pa se zmanjša na četrtino oziroma petino. Ko lonec polnimo z živili, ki se pri kuhanju močno penijo, ga napolnimo le do polovice, sicer pa ga lahko do dveh tretjin. Ko poteče predvideni čas za kuhanje, lonec takoj odstavimo in ga prelijemo po pokrovu z mrzlo vodo. Ko pritisk pade, ga počasi odpremo in pokrov dvignemo stran od sebe, da se ne oparimo. Če ga ohladimo ob robu štedilnika, je hlajenje prepočasno. Pri kuhanju uporabljamo manj došavnic in začimb, približno četrtino tistega, kar porabimo v navadni posodi. Lonec z vsebino postavimo vedno na vročo ogrevalno ploščo. Ko indikator temperature doseže prvo ali drugo zarezo, znižamo ali izključimo vir toplotne energije. Jedi se same kuhajo naprej. Z ravnanjem pri kuhanju lahko privarčujemo veliko energije, saj nas lonec z rahlim piskom opozarja na čas kuhanja. Posodo moramo tudi redno vzdrževati, manjše dele in ventile iz previdnosti raje operite v posodi. Praznega lonca ne postavljamo na štedilnik, da bi se posušil. Iz nekdanjih hipijevskih časov se spomnimo mini torbic, ki so jih predvsem moški obesili na usnjen pas. Vanje so po navadi spravljali denar in tobak. K ozkemu in zelo ženstvenemu kostimu so sodobni modni mojstri dodali širok lakast pas, ob boku pa je nanj obešena mini lakasta torbica. Nekoliko večja je od izvirnika, predvsem pa mnogo elegantnejša. Očala modni dodatek Očala so del vaše osebnosti, zato morate paziti, da so usklajena s potezami obraza. Izbrati je treba pravo obliko in očala bodo postala modni dodatek ali bodo vaš obraz celo polepšala, vendar le, če boste pri izbiri upoštevali osnovna navodila. Za ovalen obraz so najprimernejši štirikotni okvirji. Če imate štirikotni o-braz, visoko in široko čelo ter poudarjeno obliko čeljusti, vam najbolje pristajajo okrogle in ovalne oblike. Za podaljšan obraz so idealni okvirji v obliki solze, torej polkrožni okvirji, ki so zaobljeni in dajejo skoraj mačji videz.Ko kupujete očala, morate upoštevati še nekaj napotkov: gornji robovi naj slediji liniji obrvi. Nikakor ne smete pretiravati. Če imate velik nos, izbirajte m-ed modeli z debelejšim in spuščenim »mostom«, ki povezuje stekla, kajti s tem vizualno zmanjšate dolžino nosu. Tisti z m-anjšim nosom pa lahko nosite očala z visokim m-ostom tik pod obrvmi, vendar mora biti okvir tanek. Tanki svetli okvirji namreč zmehčajo izraz obraza, temni in debeli pa skrivajo linije lica. SESTAVI MARKO NAPAST OOUČEN FINSKI SMUČARSKI SKAKALK SKELET ZLITJE VNETJE SLUZNICE ŠPANSKA LUKA V BISKAJSKEM ZALIVU VRSTA DETEUE NASLOV DRAME RUOUA SBJGE ITALIJANSKA POKRAJKA POTOMK SELCAH KVARTE-DONKE MUKO U&JENJU N SPOZNAVANJU IH. FOTOAPARATA TROH OGLAKOV VOOK ZA BARVILA NADJA TUER REŠETO ČLOVEK ŠIBKE POSTAVE HRVAŠKA NAFTNA RAFINERIJA REKA NA POLJSKEM SOBICA NA LADJI LUKA OB AZOVSKEM MORJU JEAN ANOUILH TONA MANJŠI OTOK V SEV. JADRANU GORSKO SLEME JUŽNO 00 KOBARIDA SKLADNO UREJEN SKUPEK CVETLIC • DUŠIK NIKELJ EGIPČANSKI BOG SONCA IVAN CANKAR PREDLOG GRŠKE i^vl RJA POKVEKA SPAK REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravno: avtobus, narcisa, izgovor, Ta, nart. A, enkar, Waco, E, azurit, Ca, žar, Hlad, Co, teratom, Eja-dema, ramadan 18 vestnik, 1. februarja 1996 odlistki Mag. Miran Puconja Komunistična politika in njene posledice 20. Približno ob 21.23 sem zagledal nekaj, kar se mi je sprva zdelo bližajoče se letalo. Bilo je naravnost pred nami, samo 700 do 1000 metrov višje. Takoj sem izklopil avtomatičnega pilota, kot je to v takih primerih v navadi. Videl sem samo belo pozicijsko luč letala, nikjer pa nisem mogel opaziti rdeče ali zelene luči. Srečanje je bilo zelo hitro mimo in luč je letela približno tisoč metrov nad nami, ne da bi opazil obe barvni luči ali sledi izpušnih plinov. Major Rend, naš inštruktor, si je ogledoval luč skozi desno okno, potem pa se je obrnil k meni in pripomnil, da je to za navadno letalo kaj čudna luč. Takoj sem zavil v levo, da bi si še enkrat ogledali nenavadni predmet. Bili smo skoraj natančno nad oporiščem Nouasseur 1500 metrov visoko, luč pa je bila na nekoliko večji višini in nekaj kilometrov južneje. Ravno tedaj je zavijala na levo. Nadaljevali smo z obračanjem in opazovali luč, ki je krožila nad nami. Premer njenih krogov se je manjšal, obenem pa je upadala tudi njena hitrost. Čez nekaj časa sem zavil v nasprotno smer, da bi luč obdržal na očeh. V času vala opazovanj NLP nad Južno Afriko je prišlo, tudi do svojskega primera, ko je NLP s svojo prisotnostjo poškodoval tenisko igrišče. cer enakomerno. Naredil sem še nekaj krogov, da bi lahko nemoteno opazovali luč, ko se je ta začela naglo oddaljevati in spuščati proti jugu, kjer je tudi pristala. Njena hitrost je prav gotovo presegla 700 kilometrov na uro. Ko smo ponovno javili kontrolnemu stolpu položaj luči, smo sporočili, da nadaljujemo pot proti Sidi Slimaneju. Vrnili smo se nazaj na 1500 metrov ter to sporočili kontroli v Casablanci. S kontrolnega stolpa v Nouasserju so nam sporočili, da sta bili od 21.23, ko smo prvič opazili luč, pa do 21.38, ko je pristala, poleg nas v zraku še dve letali C-47; eno na 2000 metrih višine severno od letališča, drugo pa je ravno pristajalo. Obe letali smo dobro videli in tisto, ki je pristajalo, je med poletom celo preletelo nenavadno luč. Ko smo se že oddaljevali od Nouasserja, so nas poklicali s kontrolnega stolpa in nas prosili, da jim sporočimo natančen položaj, kajti na svojih radarskih zaslonih imajo štiri odseve, čeprav so v zraku samo tri znana letala. Kmalu zatem so nam naročili, naj se vrnemo nad Nouasseur in naj krožimo nad krajem, kjer smo poslednjič opazili neznani predmet. To smo tudi storili, ko smo dobili potrebno dovoljenje iz casablanške kontrole letenja. Ko smo prileteli nad Nouasseur, smo ga zagledali še vedno na istem mestu. To smo tudi sporočili stolpu in začeli na višini 1200-metrov gledati in krožiti nad tistim krajem. Medtem so z letališča napotili po tleh izvidnico proti označenemu mestu. Krožili smo petnajst do dvajset minut in ko sem ob 22.15 za hip pogledal stran, je luč na zemlji medtem izginila.'O tem sem poročal stolpu. Medtem se je megla na zemlji zgoščala, vendar pa, če sodim po drugih lučeh na zemlji, ni bila dovolj gosta, da bi se zaradi tega predmeta ne dalo videti. Čez nekaj trenutkov so nas zaprosili, da preletimo tisto mesto in ga osvetlimo s pristajalnimi žarometi. To smo na višini 500 metrov tudi storili. Drugič smo zaokrožili še dvesto metrov nižje, pri čemer smo izstrelili zeleno raketo, da bi natančno označili položaj. Izvidnica je odgovorila z rdečo raketo. Megla je postajala vse gostejša in postalo je očitno, da nadaljevanje iskanja nima nobenega smisla. Obrnili smo se in pristali na letališču Šale ob 23.15.« (Se nadaljuje) Medtem sem poklical letalsko kontrolo v Casablanci in jih vprašal, če imajo kakšne podatke o letalu nad Nouasserjem. Ko so mi sporočili, da ne vedo ničesar, sem poklical še kontrolni stolp v Nouas-serju in vprašal, če je v bližini kakšno reaktivno letalo. Spet sem dobil negativen odgovor. Očitno je bilo, da se gibanje luči precej razlikuje od premikanja navadnega letala in to sem sporočil tudi kontrolnemu stolpu. Luč je opazno in naglo spreminjala smer in hitrost, čeprav je bilo kroženje si- Če globlje analiziramo tezo, da delovno ljudstvo podira »oblast« in je v isti sapi povedano, da je torej še nekdo, ki ne je podpira, je potem treba tega »razkrinkati«. Tisti, ki misli drugače kot oblast, je »saboter in izkoriščevalec«. Če tudi to ni, ga je treba za takega razglasiti. Po logiki teh ljudi obstaja na svetu samo dvoje: na eni strani ljudska oblast in tisti, ki ji ploskajo, na drugi pa saboterji. Ko bodo torej vsi podpirali ljudstvo, saboterjev ne bo več. Tako je bil Ljudski glas poslan tudi v cvensko Kmečko obdelovalno zadrugo, da vrže svoj intencionalni lumen na »saboterje«, »špekulante« in »izkoriščevalce«, jih denuncira, razmeji duhove in napravi plodna tla monterjem sodnega procesa. Poldrugo leto potem, ko sta Tramšek in Predanič z dolgoveznim prepričevanjem pridobila nekaj kmetov za ustanovitev KDZ-ja, druge pa prisilila z grožnjami in pritiski, pisec v članku »Kaj je v cvenski zadrugi narobe« ugotavlja, da so se »lani cvenski kmetje odločili ustanoviti KDZ«. Sintagma »odločili ustanoviti« je uporabljena v funkciji reklamnega sporočila, saj mora zamaskirati oblastniško - udbaški patronat te prisilne ustanovitve, hkrati pa spodbuditi k ustanovitvi nove tovrstne zadruge še tiste kmete, ki je doslej še niso pristopili. Na tem razpotju ustanavljanja zadrug so se v cvenski zadrugi pojavile razpoke, kar pa je bil slab zgled za druge ali šele ustanavljajoče se KDZ-je. Morali so torej pokazati na »nepravilnosti«, jih »razkriti« in poiskati »odgovorne«. Začeli so tam, kjer vsaka teorija odgovornost najprej predpostavi, pri kolovodjih, pri upravnem odboru, točneje, pri predsedniku Branku Puconji. Člankar mu očita pomanjkanje lastnega zadružniškega zgleda, preveliko ohišnico, češ da »redi tri svinje in štiri prašičke«, nato pa udari po množičnih organizacijah, ki kmetom niso znale vcepiti zadružniške zavesti. Režim je uporabljal kot najpogostejše sredstvo metodo prevzgoje (»prekovanja«), pri čemer si je množične organizacije zamišljal kot kovača baze; kovača so poosebljali aktivisti. V tem tiči vsa diletantnost didaktike prerokov socialistične ere. Nadalje člankar očita zadružnikom, da so vse delo prepustili predsedniku. Razume se, da v ozračju celostne ignorance sodelovanja v zadrugi ignorirajoča skupnost ne bo konstruktivno sodelovala z nekom, ki je v protislovju z orientacijo večine in je ta prav zato kot »vodilna osebnost« prisiljen odločati se »na svojo roko«. Andreju Roškarju očita, da je kosil zadružno travo za živino na ohišnici, da je podiral zadružna drevesa v Prekmurju, da je za odtujene predmete prejel 100.000 din. Zlasti je bila oblasti vse bolj trn v peti ohišnica, ki je rušila zadružne odnose, na drugi strani pa je kmet na njej v miniaturi nadaljeval tradicionalno kmetovanje. Pomenila mu je obliko bivanjskega eskapizma. Zadružnici Anotniji Kovačič očita, da si je prisvojila 3 hi vina, ki ga je skrila v svoji kleti. Zatem člankar obrne drugo plat medalje. Hvali prejšnje bajtarje, ki so se »z iskrenimi nameni« vključili v zadružništvo, vendar so izpostavljeni stalnim napadom večjih zadružnikov, če prav imajo na ohišnicah večje število živine, potem pa nadaljuje: »Kako pa je pri Rubinovih, Drvaričevih, ki imajo 30 arov ohišnice in jih vedno dobiš po zadružnem delu.« Ta sintagma »ki imajo 30 arov ohišnice« ni poudarjena brez vzroka. Avtor ve, da omenjeni pred zadrugo niti teh arov niso imeli, in jasno mu je, da so kmetje zadružniki intimno vezani na prejšnjo, »svojo« zemljo. Zato indirektno ideološko namiguj®’ kako nevarna in škodljiva je privatna lastnina, da je vzrok neuspešnosti zadruge in kako uspešen in »delaven« je na drugi strani v zadrugi nekdo, ki ni obremenjen s to lastnino, kar pove s primerom Rubinovih in Drvaričevih, ki da »so pri vsakem delu«. Končno člankar omenja, da zadružniki malo zaslužijo in da jih malo pride na »trudodan«’ potem pa razkrije prave karte ir izlije praktični nasvet: »Dokler bodo cvenski zadružniki trpeli V svojih vrstah ljudi, ki bi se radi 33 račun poštenega dela pridnih rok zadružnikov okoriščali, n® bo in ne more biti boljše.« Aretacija »razbijačev cvenske zadruge« V opisanem razpoloženju s® bili v drugi polovici leta 19$® nenadoma aretirani sledeči zadružniki KDZ-ja Cven: Branko Puconja, predsednik Kmečk® obdelovalne zadruge, Fran® Kovačič, predsednik Krajevne?3 ljudskega odbora in član upr3*' nega odbora KDZ-ja, in Matij3 Sever starejši, član nadzorne?3 odbora KDZ-ja, ter zaružnik3 Andrej Roškar in Franc Varg3" zon. (se nadaljuj®' Godovni zavetniki 10. del Pripravil: Štefan Sobočan 25. julij: Jakob Umorili so ga z mečem Na kratko bomo opisali življenje apostola in mučenca Jakoba Starejšega. Bil je sin ribiča, rodil pa se je v istem času kot Jezus. Umrl je star 44 let, imajo pa ga za zavetnika vojakov, delavcev, lekarnarjev, drogeristov, klobučarjev, svečarjev, izdelovalcev verig, romarjev; je pripro-šnjik za dober pridelek jabolk, poljskih pridelkov in zoper revmo. Bil je eden izmed najljubših Kristusovih učencev in po njegovi smrti je še naprej oznanjal krščanstvo. Leta 44 ga je dal kralj Agripa I. zapreti in umoriti z mečem. V Jeruzalemu, kjer so ga umorili, so zgradili cerkev sv. Jakoba. Njegove relikvije so zdaj v Španiji v Santiago de Campostela, kamor še zdaj vodi romarska pot. Z njim so povezani mnogi običaji'. Na Slovenskem mu je posvečenih okrog -60 cerkva, med njimi tudi v Dobrovniku, 29. julij: Ladislav Utrdil je krščanstvo Ladislav oziroma Laszlo Ogerski se je (kot, sicer izhaja iz priimka) rodil okoli 1040. leta na Madžarskem, umrl pa je 55 let pozneje pri Neutri na Slovaškem. Za kralja je bil oklicam 1077. leta, utrdil je krščanstvo na Mažarskem in utemeljil zagrebško škofijo, pod katero so dolgo časa spadale tudi prekmurske katoliške župnije. Leta 1083 je dosegel kanonizacijo Štefana L, Emerika in Geralda iz Csanada, 1092. leta pa se je preselil v škofijo Oradeo v sedanji Romuniji, zgradil stolnico in tam našel zadnji počitek. Za svetnika gaje razglasil 1192. leta papež Celestin III. Tudi v Beltincih je cerkev, posvečena sv. Ladislavu. 29. julij: Marta Zavetnica gostoljubnosti Sv. Marta iz Betanije je bila Jezusova učenka. Na slikah je upodobljena v preprostem oblačilu. Kot atribute ima pri sebi kuhalnico, šop ključev, posodico z mazilom ali z blagoslovljeno vodo in - zmaja! Ne le, da je zavetnica gostoljubnosti, ampak tudi gospodinj, kuharic, služkinj, delavk, peric, gostilničarjev, hotelirjev, kiparjev, Vožnja sv. Marte po morju (druga z desne) s sestro Marijo. slikarjev, umirajočih ... Marta je živela skupaj s sestro Marijo in bratom Lazarjem v Betaniji blizu Jeruzalema. Kristus je bil z njimi povezan, saj so bili prijatelji, in pogosto je prebival v njihovi hiši. Marta je kot dobra gospodinja dobro skrbela za njegovo počutje. “Marta, Marta, skrbna si in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno,” ji je govoril Jezus, ko mu je zatožila sestro Marijo, češ da ji ne pomaga, ampak da posluša le njegove besede. Svarila seveda ni razumela. Šele pozneje, ko ji je umrl brat, je rotila: "... Ko bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl. Verujem, da si Kristus, božji Sin.” Po tem velikem priznaju je Jezus Lazarja obudil k življenju, nakar se je spreobrnilo veliko Judov. 1. avgust: Alfonz Cerkveni učitelj in pesnik Alfonz Marija Ligvorij se je rodil 1696. leta v plemiški družini v Marinelli pri Neaplju v Italiji. Očitno je bil zelo nadarjen, saj je imel doktorat že pri 16 letih. Delal je kot sloviti odvetnik. Nekoč je pravdo izgubil in se potlej posvetil molitvi ter začel študirati teologijo. Duhovnik je postal pri 30 letih. Sprva je deloval med ljudstvom blizu Neaplja, ustanovil je meniški red presvetega Odrešenika, katerega poslanstvo je bilo “čim popolneje posnemati Kristusove kreposti v svojo lastno korist in v korist naroda, posebej še najbolj zapuščenih duš”. Zaradi bolezni je svoje neposredno delovanje prenesel na člane svojega reda, sam pa je začel pisati. Njegovo delo Moralna teologija mu je prineslo svetovni sloves. Čeprav je bil bolan, se je uklonil ukazu papežu Klementu XIII. in prevzel škofijo sv. Agate ter v zadnjih letih svoje življenja maševal sede. Umrl je 1787. leta. Za blaženega ga je razglasil papež Pij VIL, papež Gregorij XVI. pa ga je 1839. leta proglasil za svetnika. Alfonz je pisal tudi pesmi in nekatere so prevedene tudi v slovenščino. Profesorji moralne teologije in spovedniki ga imajo za svojega zavetnika. 5. avgust: Ožbalt Priprošnjik kmetov V alpskih deželah ga slavijo kot priprošnika v stiski. Kmetje se mu priporočajo kot zavetniku živine in vremenskemu gospodarju ... Je tudi zavetnik koscev in križarjev. Ožbalt pa ni bil navaden človek, ampak njegovo veličanstvo - kralj. Rodil se je okoli 604. leta v Angliji in je zaslužen za pokrist-janjanje svoje domovine. Umrl je 642. leta med bitko s pogani. Njegovo češčenje so razširili škotski menihi. Na slikah je upodobljen, kako revežem deli darove, na nekaterih upodobitvah pa so ob njem še vrana, golob ali jelen. 8. avgust: Dominik Ustanovitelj dominikancev Njegovi posmrtni ostanki so v cerkvi S. Dominico v Bologni. Rodil se je 1170. leta v Calerue-gi v Španiji, umrl pa 1221. leta v Bologni v Italiji. Postal je duhovnik, pozneje pa je s škofom Diegom ustanovil misijonsko postajo. Skupaj s somišljeniki je po nižno in slabo oblečen potov^ skozi kraje in mesta, se postil 31 že na podlagi njegovega zgle®13 se je mnogo ljudi, ki so se ob#3' li od katolištva, spet »spreobf®1' li« v katolike. Pomagale so s® ganljive pridige in nastajali s® tudi novi samostani dominik3llj cev, iz katerih so izšli mn0®1 duhovniki. Dominika je raz^3l sil za svetnika papež Grego®1? IX., in sicer 1228. leta. Do1111’ nik je upodobljen kot pridig3®’ oblečen v dominikanski habi®' Pogostokrat je pri njegovih 3° gah psiček, ki nosi v gob® baklo in teče okrog zemelj8’ krogle. Ta svetnik je zavetnik dol®11 nikancev in krojačev; k nje®®1 co v Bologni. rStV® se ljudstvo obrača za vai pred točo in proti mrzlici- vestnik, 1. februarja 1 996 19 Tonika Reorganizacija policije v Pomurju Manj v pisarnah, več na terenu Zgodilo se je V več krajih namesto policijskih postaj le Policijske pisarne Akcija petarde Načelnik UNZ Murska Sobota mag. Darko Anželj in načelnik in-Pektorata Milan Horvat sta na tiskovni konferenci predstavila reor-Sanizacijo policije v Prekmurju in Prlekiji ter na apaškem območju. erJetn0 bo pri taki sestavi policijskih enot in pisarn tudi ostalo, če-। s' marsikje še naprej žeie policijsko postajo. Predstavnika UNZ-^er izrazila razumevanje za želje ljudi na terenu, hkrati pa 0(iala, da bo po novem v pisarnah manj policistov, zato pa jih bo kar Pfecej več na terenu in tako bodo dosegljivi ob vsakem času. Že zdaj J Ho tako, da so na kraj dogodka (denimo prometna nesreča, kaljenje J v»ega reda in miru itd) pohitele tiste patrulje, ki so bile najbližje. ako bo tudi poslej, le na običajno številko 92 je treba poklicati. UNZ Murska Sobota ima po '°vem te-le policijske enote: oncijska postaja Murska Sobo-a> Policijska postaja Gornja adgona, Policijska postaja Mava, Policijska postaja Lju-P®er’ Postaja mejne policije ederovci, Postaja mejne polije Hodoš, Postaja mejne poli-J.e Dolga vas in Prometna po-। ijska postaja Murska Sobota. PR ne delujejo enovito, am-t * imajo v svoji sestavi eno-o 7 Policijska postaja Murska Mota ima v Beltincih, na Can-v! m v Rogašovcih policijske Pisarne, v Gornjih Petrovcih p“'icijski oddelek. Rad ^“"“'jska postaja Gornja P Rona ima policijski pisarni v encih in pri Vidmu ob Šča- vnici, k njej pa spada tudi mejni prehod Gornja Radgona. - Policijska postaja Lendava ima po novem policijsko pisarno v Dobrovniku, je pa tudi pristojna za mejni prehod Petišo-vci in železniški mejni prehod Lendava. - Policijska postaja Ljutomer ima policijsko pisarno v Raz-križju, pristojna pa je še za mejna prehoda Gibina in Razkrižje. - Postaja mejne policije Gede-rovci opravlja naloge na tem prehodu in tudi na mejnem prehodu Kuzma. - Postaja mejne policije Hodoš je pristojna še za mejni prehod Martinje. - Postaja mejne policije Dolga vas, kjer je zaradi velikega prometa zaposlenih skoraj 70 Splošna ugotovitev ne le policije, ampak večine ljudi je, da je v lanskem božičnem ter pred- in ponovoletnem času veliko manj pokalo kot v prejšnjih letih. To ugodno stanje je tudi posledica vseslovenske akcije Petarde - lepše je brez njih. Tiste, ki so taka in podobna eksplozivna sredstva že imeli, so prek javnih sredstev vabili, da jih oddajo na policiji, kjer za nagrado prejmejo slakarije. Dokaj dober odziv je bil tudi v Pomurju, saj so občani (pretežno otroci) prinesli na policijo v Murski Soboti 490 petark, na policijo v Gornji Radgoni 442 petard in 17 raket, na policiji v Ljutomeru so oddali 458 petard, na policiji v Lendavi 132 petard, na policijskem oddelku v Rogašo-vcih 406 petard in na policijskem oddelku v Gornjih Petrovci/: 40 petard. Na postajo mejne policije v Gederovce pa so prineslili 800 petard in 43 raket. Vsega skupaj je torej v Pomurju počilo 2.788 petard in v zrak zletelo 60 raket manj. Kdo je kdo na policiji? Murska Sobota, komandir Stanko liješ, pomočniki M' Igor Klarič, Marjan Mišja, Miroslav Zelko in Anton [eteršnik. PO Gornji Petrovci: komandir Jože Lukino-Vlc> pomočnik pa Nedeljko- Kovačevič. P P Gornja Rad-gona,- v. d. komandirja Drago ljub Kumer, pomočniki pa: ^oris Rakuš, Boris Žibrat in Branko Vukan. PP Lenda-komandir Roman Zver, pomočniki pa so: Božidar Pon- Boris Osterc in Jože Kotnjek. P P Ljutomer, koman-Branko Kos, pomočniki pa: Iztok Terček, Vlado Kovačič in Zmago Cigan. PMP Gederovci: komandir (inko Makoter, pomočnik Stanislav Sakovič. PMP Ho-komandir Rudolf Pucko, pomočnik Marjan Slak. MP Dolga vas: komandir Ladislav Bagladi, pomočniki SO: Zlatko Kuk, Alojz Kramar in Jože Kovačič. PPP urska Sobota: komandir Dušan Pohovnikar, njegova Pomočnika pa sta Janez Golob in Milan Osterc. policistov, nadzira tudi mejni prehod Pince. - Postaja prometne policije Murska Sobota ima uradno sedež v tern mestu, deluje pa, kot vemo, na celotnem območju naše pokrajine. Ko bo povsem zaživela tale organizacijska oblika (uradni začetek je 1. februar 1996), bomo policite veliko manj videvali v pisarnah, kjer so doslej dežurali, in veliko več na terenu. S tem pa ni rečeno, da bodo vsepovprek kaznovali, pač pa bodo dali večji poudarek preventivi, torej po svoje (po)skrbeli, da bo manj nesreč in raznih kršitev. Vodstvo policije si prizadeva, da bi bili policisti kar najbolj prijazni do ljudi, jim svetovali... Gre za vpo-stavitev večjega zaupanja med ljudmi in policijo. Na tem področju naj bi še največ naredili policisti, ki jih bodo na posameznih policijskih postajah imenovali za vodje varnostnih okolišev. Ti praviloma ne bodo nikogar kaznovali, kajti le tako bo vzpostavljeno zaupanje med njimi in ljudmi na terenu, vse to pa za večjo preventivo. Na policijskih postajah pa seveda še naprej ohranjajo dežurstva. V policijskih pisar- nah ne bo policistov dan in noč, ampak v le v času, ki bo objavljen na izveskih. Tam bodo tudi opravljali informativne razgovore z občani tistega območja, pa jim tako ne bo treba na matično policijsko postajo ali pa celo na UNZ Murska Sobota. Na policijskih postajah, ki so po novem bolj strokovno okrepljene, bodo specializirane skupine za določena področja, na primer za kriminaliteto, javni red in mir, promet, mejne in splošne zadeve in tako naprej. V Pomurju imamo 370 uniformiranih policistov. Preveč, premalo? Res pa je tudi, da policija ni pristojna za prav vse zadeve in da se ne boji konkurence dela raznih agencij za varovanje ljudi in premoženja, seveda, če te delajo v skladu z zakonodajo. O novi organizaciji policije v naši pokrajini smo zapisali kar se da nazoren članek. Če pa ima kdo kako vprašanje, naj pokliče (med 9. in 10. uro) na telefonski številki 22 198 ali 22 505, kjer bo dobil še dodatne informacije. Š. SOBOČAN Madžarsko čez Čepince Komu zvoni? Čepinci, kar jim sicer že lep čas obljubljajo. Lani so po štirih letih staknili denar in dali navoziti na vaške ceste 150 kubičnih metrov gramoza. q enda so bili v prvih povojnih letih v ePincih tako zagnani, da so prvi v Sloveniji adili zadružni dom. Ravnali so pač po gradimo dom, dom gradi nas! vsa venskem »zadružnem« domu seveda ni kotla, iz katerega bi jedla vkater- , ^°so strašili protirežimci), pač pa so v njem večja dvorana, % ‘s? lani obnovili oder, letos pa bo prišla na vrsto streha doma. V a še trgovina in okrepčevalnica ter nekateri drugi prostori. kitici - Verica? Sr Cepinec je seveda ob Piu, erri domu in gasilskem do-^Veda S' stoJita nasproti, kar pa rhigag16 Pomeni, da sta skregana, ^iini h?e Z zasebnimi stahovan-JSarn' 'n gospodarskimi po-1 S° razmetan’ vse naokoli Vehk0 v Več zaselkih. Posledica: Cestnih povezav, kot bi ^elje o0 Čepinci bili strnjeno amoprispevek, ki so ga na eti>, bo " '• novembra lanskega ^ncjr/^olik0 P°magal Pr> sofi-n rUžn’VU cest' Posodabljanju । Hšča 'tne šole in urejanju poko-m Veliknr Ve$'ce- Čepinčanom pa ^bVev a.° te8a. da bi na robu as* uredili in za stalno od- prli mejni prehod s sosednjo Madžarsko, pravzaprav s slovenskim delom Porabja, saj je na drugi strani slovenska vasica Verica. Tu in tam prehod sicer odpro (razna srečanja obmejnega prebivalstva), kar je sicer dobro, če vemo, da je bila tam nekoč »železna zavesa«, a je za današnji čas - premalo. Vsaj Čepinča-ni pravijo tako! Ko bi bil prehod odprt vsak dan, bi čezenj (in seveda skozi Čepince) potovalo veliko ljudi, ki pa se ne bi hoteli voziti po makadamski cesti. Pravilno torej sklepajo, da bi vas dobila asfalt. Ta se sicer Čepincem približuje iz markovske smeri, celo v sami vasi je že, a kaj, ko pa gaje na njihovem območju komajda 700 metrov (do vaškega središča). Tudi še ni jamstva, ali bodo letos res asfaltirali obljubljeno drugo smer: Lucova- Komu končno zvoni? Komu zvoni je naslov romana. Komu zvoni, se sprašujemo, ko bije platVvona v cerkvi ali kapelici. Te dni pa v Markovcih in Čepincih nasploh veliko zvoni. Telefoni namreč! V teh krajih je Telekom Slovenije naposled na novo priključil čez 150 telefonov. V Čepincih, kjer je okrog 100 naseljenih hiš, so dobili 78 telefonov. To pa je že slovenski rekord, mar ne? Poleg običajnega prispevka so krajani še poskrbeli za izkop jarkov. Morda se zdaj ljudje le ne bodo tako odseljevali, kot so se doslej. Mnogi so šli od doma, ker seje zunaj rojstnega kraja dalo bolje zaslužiti. Sčasoma so se razmere v tovarnah poslabšale in marsikdo je spet moral zaorati s plugom. Tako tudi moj sogovornik Jože Črnko, ki je do stečaja delal v soboški Panoniji. Sploh je (še) zaposlenih malo (nekaj jih dela v Muri, Pomgradu in v tujini), drugi so na čakanju na delo. Zasebna podjetnika sta v vasi le dva. Število prebivalstva se v Čepincih nenehno zmanjšuje. Vzroka pa nista le v donedavnem odhajanju ljudi v druge kraje in umiranju, ampak tudi v nataliteti: malo je takih, ki imajo več kot enega otroka. Potemtakem se nekako vsiljuje misel, pravzaprav odgovor na vprašanje, komu zvoni: Vsem, ki še lahko kaj storijo, da vas ne bo izumrla. Navsezadnje tudi zato, ker je bilo v kraju nekoč toliko mladostnega poleta, bili so »na liniji« in prvi zgradili - zadružni dom. Čemu jim bo zdaj, ko je njegovo poslanstvo drugačno, če ob kulturnih prireditvah, zabavah ... v njem ne bo veliko ljudi? Š. SOBOČAN Uživalka mamila v sanitarijah Prejšnji četrtek ob 14.15 so v zaklenjenih sanitarnih prostorih hotela Diana v Murski Soboti odkrili mlajšo žensko, ki je bila v globoki nezavesti. Brž so poklicali reševalno vozilo, ki je nesrečnico še pravičasno odpeljalo v bolnico, kjer so ji uspeli rešiti življenje. Ženska si je namreč na stranišču z iglo vbrizgala preveliko količno heroina. Bralci kronike se boste spomnili podobnega dogodka v lanskem letu, ki pa se je končal tragično: mladenič, ki so ga prav tako našli v sanitarnih prostorih (v gostišču Jelša), je umrl. Zapeljal je v peško V soboto zvečer je Štefan V. iz Čentibe vozil osebni avto po spolski cesti skozi Dolino in se odločil še za prehitevanje. Pa ni šlo gladko, kajti četudi je ustavljal, je vozilo zaneslo in zadel je 52-letno peško Erszebet M. iz Čentibe, ki je hodila po desnem robu ceste. Peška je utrpela hude poškodbe po hrbtu. Naš ilegalec na Hrvaškem Hrvaško časopisje poroča, da je mejna policija iz Štrigove prijela na mejnem območju v okolici Banfija 29-letnega I. K. iz Preceti-nec pri Ljutomeru, ki naj bi poskušal z avtom Ford Sierra ilegalno preiti slovensko-hrvaško mejo, in sicer v bližini Razkrižja. Osumljenca so odvedli k sodniku za prekrške in potem, ko je plačal kazen, izpustili. Človek v plamenih Predzadnjo sredo ob 6. uri zjutraj je zagorelo v mizarski delavnici Antona K. v Spodnji Ščavnici. Takole je bilo: delavec Bogomir Č. je ob prihodu na delo hotel zakuriti v peči na trda goriva. Ker pa ni hotelo zagoreti, je na ogenj zlil nekaj razredčila za barve, nakar je seveda 'zagorelo, ogenj pa se je razširil, plameni so zajeli oblačila in povzročili lažje opekline, medtem je poškodovanec stekel iz delavnice, še prej pa je odvrgel posodo z razredčilom. Ogenj se je hitro razširil na celotno delavnico. Zgoreli so osebni avto, razno orodje in material, tako da je škode za 4.000.000 tolarjev. Še večjo škodo so preprečili gasilski iz Gornje Radgone in Spodnje Ščavnice. Kam je izginila škoda? 23. januarja so pomurski policisti obravnavali šest prometnih nesreč, od tega eno, ko je udeleženec kraj nesreče zapustil. To naj bi storil voznik sivega osebnega avta Škoda, ki je pri gostišču Gaj v Odrancih oplazil nasproti vozeči tovorni avto. Policisti ga vabijo, naj se oglasi in pojasni, kako je bilo. Tudi informacija drugih očividcev bi bila dobrodošla. Avtomobila sta čelno trčila V petek, kmalu po 1. uri je Štefan T. iz Renkovec zapeljal z osebnim avtom na levo stran ceste in z njim čelno trčil v osebni avto, s katerim se je naproti pripeljal Ivan Č., prav tako Renkovčan. Ta se je v nesreči tudi hudo poškodoval, zlasti prsni koš, gmotne škode na avtih pa je za 800.000 tolarjev. Prisilili so ga k izročitvi Andrej Š. je oškodovan za 8.000 tolarjev. Vsota sicer ni visoka, je pa način, kako jih je izgubil, skrb zbujajoč. V nedeljo ob 17.40, ko je stopil na »malo potrebo« v sanitarije Diane v Murski Soboti, so pristopili trije neznanci in ga z grožnjami prisilili, da jim je iztročil ves denar, ki ga je imel. Imel je vsega skupaj 8.000 tolarjev. Potem so roparčki pobegnili in policija si prizadeva, da bi jih odkrila. Ni namreč izključeno, da ne bodo še poskušali ravnati protipravno. Spet so bili ilegalci Tam v letih 1950-1960 so našli ljudje .ilegalno prehajali mejo, da bi prišli v Avstrijo, potem pa v Ameriko in Avstralijo ..., zdaj pa ilegalci prihajajo k nam - v Slovenijo. Veliko jih odkrijejo zlasti v Premurju, saj poti vodijo z Madžarskega. V nedeljo, denimo, so v Strehovcih prijeli dva Romuna, ki sta skrivaj prešla mejo, saj drugače nista mogla čeznjo. Naši organi so ju izročili madžarskim, oni pa so ju najbrž strpali v »prehodni dom«. Iz zaupnih virov smo zvedeli, da je njihov bolj podoben zaporom. Naš prehodni dom v Prosenjakovcih pa je odprtega tipa in skorajda hotel.' Smo pač humani! Pištoli sredi Murske Sobote Policisti in kriminalisti so v Murski Soboti obravnavali našega državljana B. D. in ga tudi malo potipali. V njegovi usnjeni jopi so odkrili kar dve pištoli in ju seveda zasegli, saj zanju ni imel orožnega lista. »Orožarja« bodo predlagali v kaznovanje sodniku za prekr- ške. S. S. Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov Pomurja Službe varstva pri delu nujno zlo? Na letnem občnem zboru Društva varnostnih inženirjev in tehnikov (DVIT), kije bil v petek v Murski Soboti, je bilo rečeno, daje do konca leta plačalo lansko članarino 42 varnostnih inženirjev oziroma tehnikov, kakih 20 evidentiranih pa te obveznosti še ni poravnalo, čeprav je bolj simbolična - 1.500 tolarjev - in taka ostaja tudi v letu 1996. Čeprav DV1T ni množična organizacija, je še kar dejavna. Iz poročila o lanskem delu, ki ga je podal predsednik inž. Drago Posavec, povzemam, da so dali precejšen poudarek lastnemu izobraževanju, zlasti o novih predpisih, ki se nanašajo na varstvo pri delu. Tudi strokovna potovanja, denimo v Rudnik lignita v Velenje, so koristna. Z DVIT-om v Velenju so sicer navezali strokovne in prijateljske stike. V preteklem letu so sodelovali še z gasilci, zlasti v mesecu varstva pred požari; utečeno je sodelovanje s sindikati Pomu- rja. območno gospodarsko zbornico in tako naprej. Društvo je imelo lani 400.772 tolarjev prihodkov in 329.667 tolarjev odhodkov, tako da so v novo leto vstopili s saldom 71.105 tolarjev. Kako pa v letošnjem letu? Na občnerm zboru DVIT-a Pomurja so sprejeli okvirni načrt dela. Prizadevali si bodo, da bi se v društvo včlanili po možnosti vsi varnostni inženirji in tehniki. Ker se zavedajo, da so službe za varstvo pri delu v podjetjih še kako pomembne, bodo skušali skupaj z območno gospodarsko zbornico organizirati pogovor (okroglo mizo), na kateri bi obširneje predstavili svojo koristnost, kajti zdaj - kot je bilo slišati v razpravi - ponekod gledajo na delo varnostnih inženirjev in tehnikov kot na nujno zlo. Še naprej bo društvo skrbelo za izobraževanje svojega članstva, vsekakor pa tedaj, ko bodo izšli kaki novi predpisi. Društvo ostaja odprto za stike oziroma sodelovanje z medicino dela, gasilci, sindikati, zavarovalnicami, ljudskimi univerzami in društvi, ki so sorodna z DVIT-om. Okvirni program dela bodo čez leto še dopolnili. Načrtujejo tudi ekskurzije, saj je dobro videti, kaj je drugod novega na strokovnem področju. Š. S. 20_________ vestnik, 1. februarja 1996 Karate klub Murska Sobota Nina Gaber športnica Slovenije v karateju Karate klub Murska Sobota, ki ima sekciji na osnovnih šolah v Puconcih in Krogu, vključuje okrog 100 članov vseh starostnih kategorij, od tega 72 osnovnošolcev, 18 srednješolcev in 10 starejših nad 18 let. V lanskem letu so se udeležili 31 turnirjev v Sloveniji in tujini ter osvojili 77 prvih, 63 drugih in 43 tretjih mest. Državna prvaka v svojih kategorijah sta postala Jernej Štefanec in Davorin Čeleš, ki sta se udeležila evropskega tekmovanja. V S. K. I. reprezentanci Slovenije pa je sodelovalo 5 tekmovalcev. Državni prvaki v karate zvezi S. K. I. so postali: Zdravko Kovač, Sašo Pjevič, Matej Škandali, Tina Mlinarič, Petra Husar, Nina Gaber, Kristjan Vrečič, Klaudija Madjar in Robert Sočič. Na sklepni prireditvi kluba, kije bila v gostilni Zvezda v Beltincih, so pregledali lanskoletne rezultate in ugotovili, da so v glavnem uresničili zastavljene naloge in razširili svoje članstvo. O njihovi dejavnosti in rezultatih sta poročala predsednik kluba Dragan Škandali in trener Milan Zadravec. Izdali pa so tudi bilten z vsemi rezultati. Na prireditvi so tudi razglasili najboljše športnike in športnice kluba v lanskem letu, ki sojih tretjič zbirali na osnovi točkovanja v treh kategorijah do 12 let, do 15 let in nad 15 let ter jim podelili nagrade. Športniki Karate kluba Murska Sobota za leto 1995. Stojijo od leve: Vesna Zadravec, Kristjan Vrečič, Jernej Štefanec, Nina Gaber, Tina Mlinarič in Peter Kaštrun. Fotografija: Jure Zauneker Odbojka - interliga Dva poraza Pomurja V sedmem krogu tekmovanja v odbojkarski interligi je ekipa Pomurja iz Murske Sobote gostila Žilino iz Slovaške in avstrijski Donaukraft. Obe srečanji so Sobočani izgubili. Na sobotnem srečanju so solidno zaigrali proti Žilini, vsaj v prvih treh nizih, vendar srečanje izgubili z 1 : 3 (9 : 15. 15 : 5, 10 : 15, 6 : 15). Najbolje so gostitelji zaigrali v drugem nizu, ki so ga gladko dobili. Odločilen je bil tretji niz, ki so ga začeli dobro in vodili z 8 : 6, nato pa popustili, tako da so gostje dosegli štiri zaporedne točke. Najmanjši odpor pa je dajalo Pomurje gostom v četrtem nizu. Drugo tekmo z avstrijskim Donaukraftom pa je Pomurje izgubilo z 0 : 3 (8 : 15, 5 : 15, 3 : 15). Sobočani so tekmo dobro začeli in bili v prvem nizu enakovreden nasprotnik, vendar so igrali v končnici premalo zbralo. Povsem pa so poustili v drugem in tretjem nizu ter naredili preveč napak, da bi lahko dosegli kaj več. Sicer pa je najslabša stran Sobočanov organizacija igre. Pomurje: Fujs, Prša, Tinev, Čeh, Janža, Kerec, Marič, Bačvič, Ševčenko, Poredoš in Topovšek. 11. konjski bal v Radencih Priznanja najboljšim Konjeniški klub Ljutomer, vodilni slovenski kasaški klub, je pripravil minulo soboto v hotelu Radin v Radencih 11. tradicionalni konjski bal, na katerem so razglasili rezultate lanskoletnih dosežkov v kasaškem športu ter najzaslužnejšim podelili priznanja - umetniške slike iz slikarske kolonije ob praznovanju 120-letni-ce kasaškega športa v Ljutomeru. Priznanja so prejeli: Marko Slavič starejši iz Ključarovec za tri lovorike na lanskem državnem prvenstvu, kar je edinstven primer doslej v zgodovini kasaškega športa pri nas. Državna prvenstva so namreč osvojili kasači iz hleva Marka Slaviča - Darinka MS med dveletniki, Dori Lobell med triletniki in Albatros med štiriletniki (derbi); Janko Makoter s Cvena za največje uspehe, ki jih je dosegel uvoženi kasač Banjamin C Lee. Ta je namreč dosegel tri zmage v Avstriji in eno v Nemčiji in je najuspešnejši slovenski kasač v tujini; Jože Sagaj iz Ključarovec za dosežke najstarejšega kasača. Z Durasom je namreč lani zmagal na slovenskem kasaškem maratonu in šampionatu. Priznanja je podelil minister za kmetijstvo in gozdarstvo Republike Slovenije prof. dr. Jože Osterc. Ob tej priložnosti so tudi pripravili bogat srečelov. Največjo nagrado enoletnega kasača je dobil Franc Šonaja iz Krapja. Dobitniki priznanj. Stojijo od leve: Marko Slavič starejši, Jože Sagaj, dr. Jože Osterc (minister za kmetijstvo in gozdarstvo) in Janko Makoter. Fotografija: Jure Zauneker Konjeniški klub Ljutomer je doslej že desetič podelil kasača kot najvišji dobitek na srečelovu. Zanimivo je, da so se doslej vsi, ki so na srečelovu dobili kasače, začeli ukvarjati s kasaškim športom. Upamo, da bo tako tudi tokrat. Feri Maučec Športniki kluba za leto 1995 so postali - do 12 let: Tina Mlinarič 1550 točk in Peter Kaštrun 2745 točk, do 15 let: Vesna Zadravec 3940 točk in Kristjan Vrečič 4500 točk in nad 15 let: Nina Gaber 3825 točk in Jernej Štefanec 3665 točk. Tomaž Pivec in Jernej Štefanec se bosta udeležila evropskega prvenstva, ki bo v Istanbulu v Turčiji 11. in 12. februarja letos. Štefanec bo tekmoval med posamezniki, Pivec pa ekipno. Karate zveza Slovenije pa je v Rušah razglasila najboljše športnike in šprotnice v karateju Slovenije v lanskem letu. Ta laskavi naslov najboljše športnice Slovenije v stilskem karateju je pripadel članici Karate kluba Murska Sobota Nini Gaber, kar je vsekakor lepo priznanje tako njej kot klubu. Feri Maučec Odbojka - 1. A - moški Zmaga Ljutomera v Novem mestu V šestnajstem kolu prvenstva v 1. moški odbojkarski A-ligi je Ljutomer prijetno presentil, saj je v Novem mestu premagal domačo Krko s 3 : 1 (16 : 14, 15 : 10, 15 : 17, 15 : 7). Ljutomer: Berlot, Ravnik, Šmauc, Belec, Onišak, Grut. Zidar, Rajnar, Savič. (NŠ) Košarka ------------- Odbojka - 1. B - ženske Mislinje ni bilo na tekmo V šestnajstem kolu prvenstva v 1. ženski odbojkarski B-ligi je ekipa Ljutomera Zavarovalnice Maribor premagala Tabor s 3 : 0 (15 : 11, 15 : 11, 15 : 11). Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Ljubeč, Kosi, Šoštarič, Senčar, Vrbnjak, Luk-ienko, Kolar in Vahen. Tekme med MTC-SL-ROTO Soboto in Misli-njo, ki bi morala biti odigrana v Murski Soboti, pa ni bilo, saj gostje nišo prišle v Mursko Soboto. O tekmi bo odločala tekmovalna komisija. (NŠ, FM) Judo - V Vidmu je bilo mednarodno člansko tekmovanje v judu. Med 237 tekmovalci iz 8 držav je v slovenski reprezentanci nastopil tudi Sobočan Danijel Vehab in v kat. do 65 kg zasedel deseto mesto. (TK) Nogomet Dosti in Poljšak pri Muri Druga zmaga Pomurja Nogometaši Mure iz Murske Sobote, ki so se doma že dalj časa pripravljali na drugi del prvenstva v prvi državni ligi izmenično na prostem in v dvorani, so pretekli petek odpotovali na 8-dnevne skupne priprave v Poreč. Šport od tu in tam Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi sta se prvoligaša Beltinci in Mag Korotan iz Prevalj v nedeljo v Beltincih razšla z 0 rO. Tekma je bila odigrana na zasneženem igrišču in težkem za igro. Košarka - Športno društvo Dokonča iz Lendave organizira v soboto, 17. februarja 1996, ob 9. uri v športni dvorani DOŠ Lendava košarkarsko tekmovanje trojk. Tekmovali bodo v igrah trojk na en koš, v metanju trojk in zabijanju na koš. Posebej bodo tekmovali igralci do 15 in nad 15 let. Igralci do 15 let ne plačajo igralni-ne in število ekip je omejeno na osem. Pri igralcih nad 15 let število ekip ni omejeno in se plača igralnina 3000 SIT za ekipo, ki šteje tri igralce, 300 SIT za metanje trojk in 300 SIT za zabijanje. Najboljši bodo dobili pokale, denarne nadrade in priznanja. (FH) Strelstvo - SD Varstroj iz Lendave je v Murski Soboti organiziral tretji krog državne lige v streljanju z zračno puško za mlajše mladince in mladinke. Sodelovalo je 39 mladincev in 11 mladink. Pri ml. mladincih je ekipa Var-stroja s 1053 krogi zasedla šesto, ekipa Črenšovec pa s 1049 krogi sedmo mesto. Med posamezniki je Boštjan Muršič (Varstroj) s 363 krogi zasedel enajsto, Samo Ftičar (Črenšovci) pa s 360 krogi štirinajsto mesto. Pri ml. mladinkah je zasedla ekipa Varstroja s 655 krogi tretje mesto. Med posameznica-• mi je bila Sandra Zver s 347 krogi sedma, Vesna Gabor (oba Varstroj) pa z 288 krogi enajsta. Namizni tenis - Na občinskem članskem namiznoteniškem prvenstvu v Ljutomeru je sodelovalo 29 tekmovalcev. Zmagal je Vargazon (Cven) pred T. Fickom (Ljuto- mer) in Magdičem (Kamenščak). V dvojicah sta bila najboljša Vargazon - Škerget pred Ficko -Matja-šec in Ivančič - Štotl. Tekmovanje v občinski ligi se bo začelo v petek, ekipno pokalno tekmovanje 'pa v nedeljo. (NŠ) Nogomet - Nogometaši Mure, ki so na pripravah v Poreču, so odigrali prvo prijateljsko tekmo z Varteksom iz Varaždina. Tekma se je končala brez zadetka z 0 : 0. Igra z zvenečo žogico - V Ljubljani je bilo prvo kolo tekmovanja za slepe in slabovidne v igri z zvenečo žogo. Ekipa Murske Sobote (Potočnik, Maučec, Vogrinčič, Korošak) je premagala Koper z 19 : 3 in Kranj s 7 : 3 ter izgubila z Ljubljano 4 : 5 in Zmaji s 6 : 8. Murska Sobota je po prvem kolu na tretjem mestu. Na-slenje kolo bo 12. februarja v Ce-lju.(TK) Šah - Na soboški tretji osnovni šoli je bilo medobčinsko tekmovanje osnovnih pol v šahu. Sodelovalo je 80 šahistov, ki so tekmovali v osmih kategorijah. Zmagovalci v posameznih kategorijah so postali - dečki do 10 let: Denis Djuran (Bakovci) 6,5 točke; do 12 let: F Šah --------------------------- V drugem kolu končnice prvenstva v slovenski ženski košarkarski ligi za razvrstitev od 7. do 12. mesta so košarkarice Po- Dejan Mekiš (OŠ I MS) 6 točk; do 14 let: Mitja Kovač (Bakovci) 7 točk; do 16 let: Andrej Kisilak (Sv. Jurij) 4 točke. Deklice do 10 let: Sara Kramar (OŠ III MS) 2 točki; do 12 let: Maja Hočevar (OŠ III MS); do 14 let: Polona Horvat (OŠ II MS); do 16 let: Daliborka Jocič (OŠ III MS). Mali nogomet - V Lendavi je bilo medobčinsko tekmovanje v malem nogometu za starejše dečke. Zmagala je Nafta pred Odranci in Panonijo iz Gaberja. murja iz Murske Sobote v Ljubljani premagale Šentvid s 70 : 54 (34 : 24) ter dosegle drugo zmago. Sobočanke so si že na začetku priigrale lepo prednost, ki so jo v nadaljevanju povečevale. V drugem polčasu so dobile priložnost igrati vse košarkarice. Strelke: Kar 11, Ori 3(1 : 2), Drožina 26 (8 : 13), Pušenjak 7 (2:4), Horvat 2, Kazmina 21 (3 : 8). (ZT) Odbojka - V tekmovanju tretje državne moške odbojkarske lige so Beltinci premagali Fužinarja z Raven s 3 : 0. V tretji državni ženski odbojkarski ligi pa je druga ekipa MTC-SL-ROTO Sobota premagala četrto ekipo Branika s 3 : I. Tam bodo ostali do 3. februari8, v tem času pa odigrali vsaj prijateljske tekme. Na priprav« J® odšlo 23 igralcev, med njimi tuj) trije novinci, ki bodo sporni”” okrepili soboškega prvoligaša.™ so Edmond Dosti, bivši igraleC SCT Olimpije iz Ljubljane in aV sirijskega Stayerja, Andrej La1"' preht, prej igralec ljubljanski Slovana, in Erik Cirkvenčič, kisC; je vrnil v matični klub. Spor med soboško Muro 1,1 igralcem Andrejem Poljškorn P8 je dobila Mura. Drugostopen^ organ Nogometne zveze Slo*, nije je namreč ugodil pritok Mure in odločil, daje Andm Poljšak še vedno igralec Mure- PKL - moški Rezultati - 10. kolo Sobota vet. : Brod Krog 80 : 68 Radgona vet. : Cl. shop 60 : 58 Lindau : La Luna 84 : 101 Ljutomer: Sebebroci b.b. Lindai ICL : Radenci 65 : 73 La Luna Petovci Claudia shop Sobota vet. Mah Sebeborci Radgona vet. Radenci Lindau Lindau ICL Brod Krog Ljutomer (-7) 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 8 7 6 5 5 5 3 1 0 0795 2800 3779 4566 5617 5726 5593 7^525 9465 10166 633 565 665 542 600 715 622 685 779 226 20 18 17 16 15 15 15 13 3 (K. Glažar) Drugi turnir dobil Kovač V Murski Soboti (Teniški center Mešič) je bil drugi šahovski ko-nectedenski turnir, na katerem je sodelovalo 73. šahistov. Zmagal je član .Radenske Pomgrada iz Murske Sobote Boris Kovač pred Ptujčanom Domnom Kumparčnikom, oba sta dosegla po 8 točk. Sledijo: Jožef Gaber in Zoran Veličkovič, po 7, Sašo Valenčič, 6,5, Danilo Hari, Tomi Gruškovnjak, Štefan Režonja, Ljubiša Krstič, Branko Resman, Jože Gruškovnjak, Zdravko Forštnarič, Saša Vidovič, Karel Žajdela, Aleksander Kelemen, Mario Vidovič in Janez Očkerl, vsi po 6, medtem ko je zmagovalec prvega turnirja Miran Zupe s 5,5 točke pristal šele na 18. mestu. Tretji turnir bo 11. februarja 1996 v osnovni šoli v Bakovcih. Konjeniški klub MS grad Rakičan — Želja po pokriti jahalnici Konjeniški klub Murska Sobota grad Rakičan se v zadnjih letih vedno bolj uveljavlja tako na organizacijskem kot tekmovalnem področju. V lanski četrti tekmovalni sezoni so sodelovali na 20 turnirjih v preskakovanju ovir, od tega na treh v tujini. Barve kluba so zastopali naslednji tekmovalci in konji: Jože halke iz 26 klubov. Po skupnem številu točk je Konjeniški klub Murska Sobota grad Rakičan na sedmem mestu, kar je lep uspeh. Med tekmovalkami je bila najuspešnejša Maja Vohar (Black Barry Beltrans), ki je v mladinski konkurenci zasedla tretje mesto. Mojca Horvat (Sirius Beltrans) pa je v isti kategoriji Štiftar s kobilo Melody Beltrans, Katja Šajnovič s konjem Laie Beltrans, Katja Bogataj s konjem Juran Beltrans, Marjanca Zrim s konjem Hallag Beltrans, Maja Vohar s konjem Black Bar-ry Beltrans, Mojca Horvat s konjem Sirius Beltrans in Sandra Čerpnjak s konjem Marzipan Beltrans. Klubska trenerja sta bila Jože Štiftar in Renato Levanič. Na tekmovanjih v Sloveniji so lani sodelovali jahalci in ja- zasedla deseto mesto. Uspešne pa so bile tudi druge tekmovalke kluba, saj so se po točkovanju uvrstile v zgornjo polovico lestvice. Uspehi mladih soboških jahalk pa bi bili gotovo še večji, če bi imele več konjev (večina jih ima samo enega), kar je nujno potrebno za doseganje vrhunskih rezultatov, zlasti zaradi poškodb. V Konjeniškem klubu Murska Sobota grad Rakičan name- njajo posebno skrb mlade1” naraščajo, saj so si v lanske letu pridobile tekmovalno li”6” co tri tekmovalke: Ana Horvat konjem Lucky Boy Beltrans, *, tarina Magdič s konjem D”r Beltrans in Monika Marič s k° jem Targo Beltrans. Po besed^ prizadevnega predsednika^'; dreja Šajnoviča pa so v ki” zelo zadovoljni, da so uspeš”, organizirali veliki mednaro” jahalni turnir v Rakičanu . '95, ki je bil že četrti po vrsti, kar so dobili številna priznal zlasti iz tujine. To pa je tudi , gotovilo, da bodo lahko ljub”” v jahalnega športa v prihodu! $ rakičanskem parku pozdrav^1 močnejšo mednarodno ko” renco. Za doseganje še boljših ref tatov pa si v klubu zelo da bi v bližnji prihodnosti d” .. pokrito jahalnico, boljše ko in stalnega trenerja, ki bi st” val v Prekmurju in živel s k” kar je v svetu osnovni pog”J uspešno šolanje tekmoval . parov. Kljub vsemu v klubu P .j čakujejo, da bodo letos d°ysj še boljše rezultate. obetajo od Maje Vohar, kis za cilj postavila prvo mest”^. državnem mladinskem Pr* p-stvu in sodelovanje na ev'^ skem mladinskem prvenstv”^, dosežene uspehe so ze^°-teljU ležni generalnemu pokrov”^ kluba Beltransu iz Murske 5 te in si tako sodelovanje ž tudi v prihodnje. Feri vestnik, 1, februarja 1996 ► port Kolesarska dirka po Sloveniji ’96 Spektakel na pomurskih cestah Dve etapi in trije cilji v Pomurju - Kronometer od Radenec do Ljuto-mera - Najdaljša etapa 216 kilometrov - Brez slovenske reprezentance 4- mednarodna kolesarska di-a Po Sloveniji bo potekala od 6. 0 12. maja; v sedmih etapah bo-0 “Usarji prevozili 982 kilome-r°v- Cilj druge etape bo v Raden-C1 , tretja in četrta etapa bosta po-“kah po pomurskih cestah. Dirka Po Sloveniji je zdaj že uveljavljena ed na rod n a kolesarska dirka. 'Organizatorji -slovenski kole-arski delavci - si prizadevajo, da ra a° । v'^ega tekmovalnega ran-8 trka dosegla tudi večjo promo-'Js o vrednost. Tako ima dirka iz a v leto več gledalcev; po bese-a Predsednika organizacijskega , °ra lva Bizjaka si je lansko Sedalo okoli 150.000 ljudi. Tudi romurju, ob cestah v Radencih, ’n Beltincih, pričaku-diVe'iko gledalcev, saj so to tra-'onalni kolesarski kraji. V encih sta pokrovitelj etape in Radenska. q . ova klasifikacija dirke po U. liiaJ6 2’5’ tako kot na primer ita-dirr a d'rba ®ro della Regione ali rka Po Avstriji. Namizni tenis Med osmerico le Benkovič V Mariboru je bil drugi odprti članski namiznoteniški turnir. 0 kovalo je 80 igralcev iz 19 slovenskih klubov, med kateri-1 pa ni bilo reprezentantov Smrekarja, Komca in Kovača. elovali so tudi pomurski tekmovalci, z uvrstitvami katerih Top^010^1110 zad°v°ljni, tako kot na prvem državnem Zadovoljni smo lahko le z uvrstitvijo Robija Benkoviča (Ra-s na), ki seje uvrstil med osmerico in potem izgubil z repre-, antom Škafarjem z I : 2. Med šestnajsterico sta se uvrstila Kih lnec ^orvat (MT Sobota), kar je zanj solidna uvrstitev, in Soh arid Radgona). V finalni skupini med 32 sta-igrala še p ,°cana Solar in Unger, ki je nepričakovano izgubil z Ru-v rjem (Vesna). Kocuvan in Zver sta bila druga v predtekmo-p ni skupini, drugi pa slabši. V soboto se začenja drugi del enstva v prvi in drugi državni namiznoteniški ligi. Moravske pt p 1Ce Sobota igrajo doma s Krko, Radgona pa s Petovio na športne igre -------------------------------- kupni pokal športnikom Mure niškeg?nedeljek 50 v Prostorih te-boti raz T111™ Mešič v Murski So-^lavsk^ f8''' 'anskoletne rezultate ?'ne. ki^R°rtni^ '®er s°b°ške ob-športjn r or8anizira Odbor za Murska ^^aeijo pri Športni zvezi delili nn|f.?’,Ota’ter najboljšim po-a,e in priznanja. V lansko- tajno u Športne zveze Murska Sobota Stanko Kerčmar podeljuje v 'Ha j) , Prehodni pokal in pokal predsedniku Športnega društva 'etnihd |SanU ^štorju. Fotografija: Jure Zauneker !Ovalo 2V» športnih igrah je so-$ P' Mošl- moških in 12 ženskih ^Ortnih n„' So tekmovali v osmih K^bolj Drm i, ^ki fi|m _ ?’®nja - 12.45 Prepovedan planet, 15.08 d . .Za otroke “ 14.50 Kako živijo d/' 16 m ‘ 15.10 Izobraževalni proces ' 17 48 /lhen veliki ^et - 16.45 Hrvaška - o ' 18 5n t nStalni imperii. serija - 18-15 Koio na, 1°USnrt/r,stlčni magazin - 19.30 Dnevnik s/mem h^ementarna oddaja - 20.55 Tv-Pn ' 2305 / 5 Dnevnik - 22.35 S sliko na “rocila hrasti, dokumentarna serija - 23.35 i^^ASKA 2 Zn p Koleg,. vi, airienom in । 6'55 Glasbena oddaja - 17.40 Dno' 19-OO Na 90m “ 18-3OGovorimoozdra-Cm k' 20 inUu rašnil otroška ser'ia - 19-30 , ameriška serija - 21.00 van: Kino za groš, ameriški film Uorn . Otroški spored - 9,05 Naš (ha/0 Vesni/ , ie tukai šef? - 9.55 Ekipa A isfc nismo prei^/ Enterprise -11-30 Film Pa a 5 ^Paj - Pse« L’ 13'00 Otr°skl spored -šef? 2.15 c//5 Mini Cas v sliki - 16.25 Eki-’5.0n/OO Dr n Palace " 17'40 Kdoie tukai p°seanno vlnovai zdravnica iz strasti -^^-■rek;!19'3063^«-20-^^-CZ-OOZa - 21.10 Reševalna po-1,55\.Sliki - 23 88)dn v nevarnost, film - 23.50 12.Qn A9ati in |pn9'°/Umor! 50 njen konjiček -šliki 9.°as v slik \11 00 Schiejok vsak dan ->n J3'?0 Sporna 2'1 ° TSma ' 1 3-00 čaS v - 1 a a ^Pfpsanja - 13.40 Umori so 'tSvsI?Iepi - 16 ,£5cKali,ornijski klan - 15.10 Strija ' kl~ 1705h°KSctlieiokvsakdan - 17-00 flanes. DobrodošlivAvStriji - i9.00Av-■ou Cas v sliki - 20.00 Pogledi s televizijski spored od 2. februarja do 8. februarja strani - 20.15 Akti X - skrivnostni primeri FBI-a -21.10 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Na kraju samem - 23.00 Dve japonski zgodbi - 23.55 Novvhere Man, film - 1.45 čas za kulturo - 2.20 Pogledi s strani - 2.30 Videonoč TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhood - 9.00 Poročila - 9.10 Taksi, serija - 9.35 Dopoldne, vmes Ljubezen na preizkušnjo, serija - 12.00 Poročila -12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 12.55 Gospodarska abeceda - 15.00 Poročila - 15.10 Arboretumi - 15.20 Fizika - 16.00 Poročila - 16.05 Sposojena Zemlja - 16.30 Top model - 17.00 Za otroke - 17.25 Televideo - 17.30 Don Ouijote, risanka - 17.55 Katoliška kronika - 18.15 Posel - 18.30 Vse ali nič, kviz,- 18.55 Za otroke -19,30 Dnevnik - 20.20 Splošna nevarnost, serija - 21.10 Studio '96 - 21.55 Velika iluzija, francoski film (čb) - 23.45 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 9.00 Zasedanje parlamenta - 16.30 Za ribiče trnkarje - 16.40 Gozdarsko-lovski magazin - 17.00 Hotel Paradiž, serija - 18.00 Regionalni program -19.05 Magnum, kriminalka - 20.00 Muza - 20.15 Novinarski klub - 21.00 Dnevnik - 21.10 Okolje -21.15 Torek 21, kviz - 21.45 Klip mix : 22.00 Objektiv - 22.35 Kaj je novega? - 22.35 Čar športa - 0.05 Bangkok Hilton, serija RT L 5.35 Lepi in bogati - 6.05 Prijazna družina - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih -7.35 Med nami - 8.05 Springfieldova zgodba -9.05 Kalifornijski klan - 10.30 Ločitveno sodišče -11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta -13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Scha-fer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Zvezde - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Edgar Wallace: Mačke Kensigtona, film - 22.10 Quincy - 23.10 Miami Vice - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno SREDA 7. FEBRUARJA TV SLOVENIJA! 10.05 10.25 10.50 11.40 12.30 13.00 13,05 13.35 16.00 17.00 17.10 18.00 18.35 19.10 19.30 20.00 21.05 22.35 23.05 23.55 0.45 Povodni mož Skok med zvezde, novozelandska nanizanka Roka rocka Razgaljeni mediji, angleška serija Ljudski pevci in. godci Poročila Kolo sreče Zgodbe iz školjke Made in Slovenia Dnevnik Pod klobukom V najboljših družinah, norveška nanizanka Kolo sreče Risanka Dnevnik Podelitev Prešernovih nagrad, prenos iz CD -Dnevi filma, islandski film Dnevnik Umori, ameriška nanizanka Kraljestvo, danska nadaljevanka, zadnji del Poročila TV SLOVENIJA 2 11.50 12.20 12.50 13.20 15.00 16.30 17.10 18.00 18.45 19.15 20.05 20.35 22.00 22.55 Da ne bi bolelo V žarišču Pisma: Edvard Kocbek -pisma Borutu Pahorju Somrak stoletja Revolveraševa smrt, ameriški film Gospod Bean, angleška nanizanka In morje bo povedalo, ameriška nadaljevanka, 1/4 Po Sloveniji Izobraževalna oddaja V vrtincu V žarišču Športna sreda , DP v rokometu (m) Objem - ob 30-letnici umetniškega dela Vojka Vidmarja Pastoralna simfonija, balet POP TV 7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 12.00 Magnum, ponovitev - 13.00 MASH, ponovitev- 13.30 Kuhajmo skupaj, ponovitev- 14.00 Točka pravice, ponovitev - 15.00 Ograje našega mesta, ponovitev - 16.00 Avtodrom, ponovitev oddaje o avtomobilizmu - 16.30 POP 30- 17.00 Santa Barbara - 18.00 MacGyver, nanizanka -19.00 Roseanne, nanizanka - 19.30 24 ur -20.00 Iron Eagle, vojna drama - 22.00 MASH, nanizanka - 22.30 Obraz tedna - 23.00 Magnum, nanizanka - 0.00 24 ur, ponovitev - 0.30 POP 30, ponovitev - 1.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Serija Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Veliki McGinty, ameriški film - 14.35 Nekaj pomembnega, otroška serija - 14.50 Risanka - 15.05 Poročila - 15.10 Izobraževalni program - 16.15 Za otroke - 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija -18.15 Kolo sreče - 18.50 Obnova Hrvaške -19.30 Dnevnik - 20.10 Poslovni klub - 20.45 Slikar Mladen Veža, dokumentarna oddaja -21.15 Moje pesmi, moje sanje, glasbena oddaja - 21.45 Dokumentarna oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Z riamenom in razlogom -23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.50 Koledar - 16.00 Kino za groš, ameriški film - 18,00 Hrvaški ribiči na Pacifiku, serija - 18.30 Pazi, steklo - 19100 Neustrašni, otroška serija -19.30 Dnevnik - 20.10 Film - 21.50 Oljčni dvorec, serija - 22.40 Klub 1, glasbena oddaja TV AVSTRIJA! 6.00 Roseanne - 6.25 Otroški spored - 8.35 Popaj - 9.05 Salve smeha - 9.10 Naš glasni dom -9.35 Kdo je tukaj šef? - 10.00 Ekipa A - 10.50 Vesoljska ladja Enterprise - 11.35 Kje so možje še možje, komedija - 13.00 Otroški spored - 15.05 Popaj - 15.25 Mini Čas v sliki - 15.35 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Ekipa A - 17.15 Golden Palače - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.10 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti - 19.00. Roseanne -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Smrtonosni sum, kriminalni film - 21.45 Policijski klic 110, nanizanka - 23.15 Čas v sliki - 23.20 Vaba za hudobne, kriminalka - 0.50 Kalifornijski klan - 1.35 Schiejok vsak dan - 2.35 Dobrodošli v Avstriji -4.40 Hollywood Shuffle, komedija, ponovitev TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček -9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.10 Univerzum: Nil, reka bogov - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Na kraju samem -13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Klinika, film - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Burkež z Dunaja - 0.00 Hišna dama, film - 1.35 Bil sem vojna nevesta, komedija - 3.20 Čas za kulturo - 3.50 Čas za kulturo - 3.55 Pogledi s strani - 4.05 Videonoč TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Taksi, serija - 9.35 Dopoldne, vmes Kariera nekega sleparja, serija - 12.00 Poročila -12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 12.55 Gospodarska abeceda - 14.10 Narodnostne oddaje -15.00 Poročila - 15.10 Zgodovina - 16.00 Poročila - 16.05 Rane zemlje - 16.30 Top model -17.00 Za otroke - 17.30 Jeruzalem, ne bomo te pozabili - 17.55 Nujna pomoč - 18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Družabna igra - 18.55 Za otroke - 19.15 Televideo - 19.30 Dnevnik - 20.15 Deklamacija - 20.25 Columbo, kriminalka - 22.05 East, koncert - 22.40 Trgovanje z organi - 0.10 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.55 Zamejski Madžari - 15.25 Alpe-Donava -Jadran - 15.55 Strahopetec, tv-film - 17.30 Rin-Tin-Tin, serija - 18.00 Regionalni program - 18.15 Mreža, magazin - 19.15 Cesar Portugalske, serija - 20.05 Glasba - 20.10 Gledališki festival -21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila -21.15 Parlamenti sveta, Portugalska - 21.45 Muza - 22.00 Objektiv'- 22.25 Kaj je novega? - 22.35 Film RT L 5.35 Lepi in bogati - 6.05 Prijazna družina - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih -7.35 Med nami - 8.05 Springfieldova zgodba -9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Lepi in bogati -10.30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Tvegano -17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Zvezde - 18.45 Poročila - 19.10 Magazin -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Mati se bori za sina, film - 22.10 Sternov tv-magazin - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina -1.30 Zlata dekleta - 2.00 barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno ČETRTEK 8. rtBRLABJA TV SLOVENIJA! 9.30 10.00 10.30 10.55 11.25 13.00 13.05 14.45 15.35 16.25 17.00 17.10 18.00 18.35 19.10 19.15 19.30 20.05 20.40 21.30 22.30 23.05 0.00 Škrat sanjavec Peter Klepec, lutkovna igrica Batman, ameriška nanizanka Shingalana, avstralska nadaljevanka Po domače Poročila Kolo sreče Glive James, dokumentarna serija Pro et contra Znanost od blizu, kanadska serija Dnevnik Živ žav V najboljših družinah, norveška nanizanka Kolo sreče Risanka Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Dnevnik Norec v množici, ameriška nanizanka Tednik Moški, ženske Dnevnik Umori, ameriška nanizanka Poročila TV SLOVENIJA 2 11.55 12.25 12.55 13.40 14.40 16.30 17.10 18.00 18.45 19.15 20.05 Izobraževalna oddaja V žarišču Neodkrita Kilikilija, dokumentarna oddaja SP v biatlonu Zadnji skavt, ameriški film Norec v množici, ameriška nanizanka Poletje 1945, nizozemska nadaljevanka, 1/ 8 Po Sloveniji Svetovni poslovni utrip, ameriška oddaja Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Prešernovi nagrajenci 20.55 21.45 22.35 0.20 Okus po zločinu, angleška nanizanka Podoba podobe Umetniški večer: František Benhart, portret Večer jazza POP TV 7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 12.00 Magnum, ponovitev - 13.00 MASH, ponovitev - 13.30 Edera, ponovitev - 14.30 Iron Eagle, ponovitev filma - 16.30 POP 30 - 17.00 Santa Barbara - 18.00 MacGyver, nanizanka -19.00 Roseanne, nanizanka - 19.30 24 ur -20.00 Do konca in naprej, slovenski film - 22.00 MASH, nanizanka - 22.30 Policisti, nanizanka -23.00 Magnum, nanizanka - 0.00 24 ur, ponovitev - 0.30 POP 30, ponovitev - 1.00 Videostrani TV HRVAŠKA! 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Kviz za otroke - 12.00 Dnevnik -12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Papirnati tiger, ameriški film - 14.35 Risanka - 15.05 Poročila -15.10 Kaspijsko in Bajkalsko jezera - 15.40 Hrvaška cerkev v Rimu - 16.15 Kviz za otroke -16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija - 18.15 Kolo sreče - 18.50 Moč denarja -19.30 Dnevnik - 20.10 Smrt Jugoslavije, angleška serija - 21.05 Željka Ogresta in gostje -22.10 Dnevnik - 22.30 Dnevnik - 23.00 Thea-tron - 1.00 Poročila TV HRVAŠKA 2 16.50 Koledar- 17.00 Za pest dolarjev, serija -17.30 Federacija in konfederacija - 18.00 Skrivnostno življenje rastlin, dokumentarna serija - 19.00 Neustrašni, otroška serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kitajska plaža, ameriška nanizanka - 21.00 Reševal-na 911, serija - 21.55 Od 16 do 24, oddaja o filmu - 22.25 Grdi, umazani, zlobni, italijanski film TV AVSTRIJA! 6.00 Roseanne - 6.25 Otroški spored - 8.35 Po-paj - 9.05 Salve smeha - 9.10 Naš glasni dom -9.35 Kdo je tukaj šef? - 10.00 Ekipa A - 10.50 Vesoljska ladja Enterprise - 11.35 Solo za dva -13.00 Otroški spored - 15.05 Popaj - 15.25 Mini Čas v sliki - 15.35 Vesoljska ladja Enterprise -16.25 Ekipa A - 17.15 Golden Palače - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.00 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti - 18.55 Mojstri kuhajo -19.00 Roseanne -19.30 Čas v sliki - 20,00 Šport -20,15 Komisar Rex - 21.05 Pa prav Chicago! - 21.50 Cobra, nanizanka - 22.40 Vohunska elita, srhljivka - 0.35 Čas v sliki - 0.40 Kalifornijski klan -1.25 Schiejok vsak dan - 2.25 Dobrodošli v Avstriji - 4.15 Car-men Jones, film RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KUD PETEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila -6.30 Horoskop - 6.40 Pesem tedna - 6.45 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15Zamurjenci -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Ki-noventilator - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12 30 Dežurni novinarv 1.osebi ednine -13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13 30 Poročila - 13 35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 minut - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV -19.30 Sipli mi - 22.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6 50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 30 Informacije v treh jezikih - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost -12.00 PoročilaBBC-ja - 12.05Obvestila- 12.15 Kronika UNZ-ja - 12 30 Dežurni novinarv 1 .osebi ednine -13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Evropa v enem tednu, BBC - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila -17.00 Kulturni koledar - 17.05 Radijski knjižni sejem - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV - 19.30 Dober večer, Beno! - 22.00 Želimo vam lahko noč NEBELJA: 8)00 Začenjamo nov dan - 8.05 Horskop - 8.15 Panonski odmevi - 8.50 Zamurjenči, ponovitev - 9.15 Misel in čas - 9.30 Srečanje na MV -10.25 Obvestila-10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila- 12.05 Obvestila- 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Radijski dnevnik PONEBELJEK 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Šport - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevTie časopise -7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Porabsko/Nemško zvočno pismo -8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila - 8 10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Župah na obisku - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.00 Vonj po bencinu -oddaja o avtomobilizmu - 12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinarv 1.osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Minute za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila -17.00 Šport - 17.30 S krščakon, TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček -9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaža -13.00 Čas v sliki - 13.10 Pogled v deželo - 13.40 Umori so njen konjiček- 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi -16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Avstrijska pustna društva - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Šiling - 23.00 Nočna straža - 23.55 Rojstvo Evrope - 0.50 Čas za kulturo -1.25 Pogledi s strani -1.35 Moderni časi - 2.05 Videonoč TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Po-ročila - 9.10 Taksi, serija - 9.35 Dopoldne, magazin, vmes Marienhof, serija - 12.00 Poročila -12.05 Posel - 12.25 Welcome to Hungary -12.55 Telepakk - 13.25 Gospodarska abeceda -15.00 Poročila - 15.10 Pomoč v duševni stiski -15.20 Književnost - 16.00 Poročila - 16.05 Ameba - 1 6.30 Top model - 17.00 Za otroke - 17.30 Čakajoč na vlado - 17.55 Program madžarskih Židov - 18.15 Posel - 18.30 Družabna igra -18.55 Za otroke - 19.15 Klip mix - 19.30 Dnevnik - 20.20 Malo mesto, serija - 21.00 Policijska akademija, ameriški film - 22.25 Ponujam - 23.15 Jazz glasbeniki za otroke - 23.55 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.25 Pozabljeni pesnik - 16.05 Obvezno čtivo za šolarje - 17.00 Natura magazin - 17.30 Lestvica popevk - 18.00 Regionalni program - 19.15 MacGyver, serija - 20.00 Dobre novice - 20.15 Srednjeevropski kulturni magazin - 21.00 Dnevnik - 21.15 Kriminalistični magazin - 21.45 Muza -22.00 Objektiv - 22.25 Vreme - 22.30 Kaj je novega?'- 22.35 Renoir, filmski portret RT L 5.35 Lepi in bogati - 6.05 Prijazna družina - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami - 8.05 Springfieldova zgodba - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Lepi in bogati - 10.30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta -13.00 Umori so njen konjiček -14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.00 Zvezde - 18.45 Poročila -19.10 Magazin - 19.40 Dobri časi, slabi časi. -20.15 Dr. Stefan Frank: Zdravnik, ki mu ženske zaupajo, film - 21.15 Asi med jeklenimi orli, film - 22.15 M. A. N. T. I, S, film - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers -1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.50 Eksplozivno cekron pa z marelof - 18.15 Bilo je nekoč ... -19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Moja mala nočna glasba - 22.00 Želimo vam lahko noč TOREK 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6 00 Izbor pesmi tedna - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise -7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Oaj, kak san zluf-to ... nogomet - 9.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - .10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi -18.00 Na narodni farmi - 19 00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV - 19.30 Da in ne -22.00 Želimo vam lahko noč SREBA: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila -6.30 Horoskop - 6.40 Džouži na obisku - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise -7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi -9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Iščemo za vas -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 NST-. SNMV - glasbena lestvica - 11.00 V živo o ... -12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12 30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine- 13.00 Popoldne naMV-13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Dogodek dneva - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Mursko-morski val -22.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 5.45-Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Mlado jutro -6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.40 Kmetijski strokovnjak - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža tedna- 1,1.15 Mali oglasi- 1200 Poročila BBC-ja-12.05 Obvestila- 12.15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Vroče teme - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Mali radio/Adolescentni ringišpil -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19 30 Gezasezeza - 22 .00 Želimo vam . lahko noč vestnik, 1. februarja 1996 estnik OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE ROGAŠOVCI Na osnovi 50. člena v zvezi s 3. členom Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi podaja občinska volilna komisija Občine Rogašovci POROČILO o izidu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka v vaških skupnostih na območju krajevne skupnosti Pertoča, ki je bil 21. 1. 1996 v prostorih glasilskega doma v Fikšincih, vaško-gasilskega doma na Pertoči, vaškega doma v Ropoči in gasilskega doma v Večeslavcih. Na osnovi 49. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi občinska volilna komisija Občine Rogašovci ugotavlja naslednji izid glasovanja: a) Vaška skupnost Fikšinci 1. število volivcev, vpisanih v volilni imenik 149 2. število volivcev, ki so glasovali po volilnem imeniku 115 3. število volivcev, ki so glasovali s potrdili 0 4. skupno število volivcev, ki so glasovali 115 5. število neveljavnih glasovnic 2 6. število veljavnih glasovnic 113 7. število volivcev, ki so glasovali »za« 80 8. število volivcev, ki so glasovali »proti« 33 b) vaška skupnost Pertoča 1. število volivcev, vpisanih v volilni imenik 406 2. število volivcev, ki so glasovali po volilnem imeniku 211 3. število volivcev, ki so glasovali s potrdili 0 4. skupno število volivcev, ki so glasovali 211 5. število neveljavnih glasovnic 3 6. število veljavnih glasovnic 208 7. število volivcev, ki so glasovali »za« 185 8. število volivcev, ki so glasovali »proti« 23 c) vaška skupnost Ropoča 1. število volivcev, vpisanih v volilni imenik 196 2. število volivcev, ki so glasovali po volilnem imeniku 132 3. število volivcev, ki so glasovali s potrdili 0 4. skupno število volivcev, ki so glasovali 132 5. število neveljavnih glasovnic 4 6; število veljavnih glasovnic 128 7. število volivcev, ki so glasovali »za« 100 8. število volivcev, ki so glasovali »proti« 28 d) vaška skupnost Večeslavci 1. število volivcev, vpisanih v volilni imenik 357 2. število volivcev, ki so glasovali po volilnem imeniku 263 3. število volivcev, ki so glasovali s potrdili 0 4. skupno število volivcev, ki so glasovali 263 5. število neveljavnih glasovnic 3 6. število veljavnih glasovnic 260 7. število volivcev, ki so glasovali »za« 186 8. število volivcev, ki so glasovali »proti« 74 Na osnovi 23. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi se ugotavlja, da je odločitev na referendumu o uvedbi krajevnega samoprispevka v vaških skupnostih Fikšinci, Pertoča, Ropoča in Večeslavci na območju krajevne skupnosti Pertoča sprejeta, ker je zanjo v vseh štirih vaških skupnostih glasovala večina volivcev, ki so.glasovali. Predsednica občinske volilne komisije Irma Volf, dipl. prav. RESTAVRACIJA & PENZION tl ‘SlNJOR* « I. Kategorije Martjanci 32 069 48319 Cenjene goste obveščamo, da bo lokal zaprt zaradi dopusta od 30. 01. 96 do 16. 2.96. ■ VELIKA POLANA - V tem kraju so 95 let delovali čevljarski, kovaški in krojaški cehi, zdaj pa so jih združili in preimenovali v cehovsko društvo. Tradicija se torej ohranja, čeprav je danes v Veliki Polani le malo rokodelcev. Po drugi strani pa ima cehovsko društvo 270 članov. Na slovesnosti so se spomnili umrlih članov in sklenili, da bodo obnovili ročne svetilke, s katerimi »svetijo« pri nekaterih mašah in ob spremstvu umrlih članov cehovskega društva. Določili so tudi letno članarino: 500 tolarjev. Nov cehovski predsednik, po domače cehmešter, je Jože Petkovič. Doslej so se člani cehovskih društev srečevali letno enkrat, na zadnjem skupnem srečanju pa so sklenili, da se bodo sešli tudi nekje sredi leta. Ali bo tedaj tudi pojedina, se še niso odločili. Poslej bodo člane vodili v enotni knjigi. (J. Z.) ■ MURSKA SOBOTA - Komisija za inovacije v tovarni Mura je sprejela predlog Danila Mihoriča in Mirka Serca iz Murine enote v Ljutomeru. Nanaša se na spremembo sistema dela pri lepljenju in obšivanju žepnih podlistkov pri moških hlačah. Predsednik komisje Štefan Ošlaj je povedal, da se bo po novem izdelavni čas skrajšal za 0,7 minute, to pa pomeni letni prihranek več kot 10.000.000 tolarjev. - Iz Mure pa je tudi tale novica: V konkurenci industrijskih objektov in podjetij, ki so sodelovali v akciji Moja dežela - lepa, urejena ..., se je po urejenosti okolice dokaj visoko uvrstila tudi Mura, in sicer na 5. mesto. - Soboški lastnik turistične agencije Piko si je zadal velik projekt: ugotoviti hoče možnosti za razvoj turizma za individualne goste na Goričkem in v slovenskem Porabju na Madžarskem. (G. G.) Muftdt Gosdorl OmtKb* Bom KMiMcti Halbenoin GranBtttkm r LKNDTECHNIK HODL SPITZ D GORITZ 8EM00RF Gn»s Fa.HODL ratschendorf tM OUklOTUrg HODL LANDTECHNIK Ges. m. b. H. A- 8483 Deutsch Goritz . Ratschendorf < Tel. 0043/34 74/271 BIANDTSCHN1K Kmetijska tehnika HODL dober partner kmetijstva! iiiiiiiii POIZMI otMtMAtec Da bi bilo kos vedno večjim zahtevam modernega podjetja, ki želi ustreči svojim kupcem, je podjetje Kmetijska tehnika Hodi preselilo sedež, ki je bil že od nekdaj v Spitzu pri Deutsch GoritzUi v samo 3 km oddaljen Ratschendorf, ki ima boljše prometne zveze. Tam pričakuje kupce od 2. januarja 1996 Deutz Fahrov pogodbeni servis, ki je zgrajen v skladu z najnovejšimi dosežki. Tja lahko pridete tudi s posebnimi naročili, pa naj so s področja predelave kovin, ko gre za izdelavo strojev in njihovih nadomestnih delov (imajo bogato skladišče železa), ali pa s staroselskega področja kmetijskih strojev. S preselitvijo podjetja je kupcem od januarja na voljo velika izbira nadomestnih delov vodilnih znamk Deutz Fahr, Claas, Husgvarna, Ley, Eberhardt, Knoche, akumolatorjev Baren, kardanskih gredi Bondioli ter rezervnih delov za pri njih kupljene motorne kosilnice, trosilnike gnoja in prekucnike. Na novourejeni veliki površini razstavlja firma kmetijskih strojev Hodi najnovejše stroje in naprave - motorne kosilnice, predsetvenike Knoche, krožne brane in pluge Eberhardt, traktorje Deutz, krožne obračalnike in rednike za seno ter kosilnice Deutz Fahr, okopalnike za koruzo Rex Malin, enoosne, tandemske in dvoosne prekucnike in transportne platoje Stryrian, CO2- naprave za silažo Gruber, trosilnike gnoja in apna AGRO, freze za koruzno slamo ter naprave za nastilj Styrian, talne freze Tortella, poljske konice Osella, krožne in nihalne trosilnike Sitrex, kosilnice za travo in motorne žage Husgvarna, naprave za mletje in mešanje Ley, poliesterske silose vseh velikosti ter ima veliko izbiro v delavnici preskušenih rabljenih strojev in naprav. V novih prodajnih prostorih firme Kmetijska tehnika Hodi v Ratschendorfu so vam za vse nasvete na voljo strokovno usposobljeni sodelavci. Dober partner kmetijstva - podjetje Kmetijska tehnika Hodi, ki je s sodelavci znano daleč čez meje Avstrijske Štajerske, Slovenije in Gradiščanskega, bo tako kot v preteklih 18 letih tudi v prihodnje svojim kupcem ponujalo le najboljše. ZA PLIN VELIKA IZBIRA RABLJENIH STROJEV PO IZJEMNO UGODNIH CENAH. VSE INFORMACIJE PO TELEFONU (069) 62 134 ALI 0043 3474 271. tUVATOB. LOta Od januarja 1996 pričakuje kupce in druge interesente ob otvoritvi veliko ugodnih ponudb. Pridite, obisk se vedno splača! Sodelavci in vodstvo z Mathiasom Franzem in Renato Hodi vas bodo z veseljem pozdravili v novem podjetju v Ratschendo^ PO AKCIJSKI CENI Imamo vse, kar kmetje potrebujejo! EBERHARDT - dvo- do sedembrazdni obračalni plugi s hidravličnim obračanjem EBERHARDT - 1,5-6 m široke vrtalkaste brane z nazobčanim ali paličastim valjem KNOCHE - 2,2-8,4 m široki predsetveniki z različnimi vrstami bran in hidravličnim drobilnikom LEY - drobilnik za žito, naprave za mletje in mešanje, kašče za žito GRUBER - CO2-sistem nove silime naprave za nemleto zrnje - mešalniki, eleva-torji in polžasti transporterji SISTEM WOLF - gradnja betonskih kašč, hlevov in gospodarskih silosov ter silosov za žita CLAAS - velika izbira kombajnov CLAAS vseh tipov 98, 108, 96, 88, 86, Mercedes ali Perkins, pobiralne naprave različnih širin, poleg so 4- in večvrstni adap-terji z mulčarji. Velika izbira balirk slamo različnih CLAAS drugi* vestnik, 1. februarja 1996 27 Cestnik Na podlagi 4. člena zakona o Skladu zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS št. I0/93, 1/96), Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS št. 1/79, 11/81, 1/86 in Uradni list RS št. 9/90, 5/91) ter še veljavnih določb Pravilnika o zakupu kmetijskih zemljišč in kmetij (Uradni list RS št. '/94, 65/95 - odločba Ust. sodišča) objavlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije RAZPIS za oddajo kmetijskih zemljišč v zakup Predmet razpisa so njivske in travniške površine v lasti Republike Slovenije, in sicer k. o. Domanjševci Kobilje Martjanci Murska Sobota Rakičan Motvarjevci Berkovci skupna površina v m2 51 47 63 50 22 60 24 74 89 22 91 58 20 10 29 25 99 36 18 55 99 ter v k. o. Sebeborci, Ižakovci, Lipovci, Bratonci, Betinci, 'Pa, Gančani, Bakovci, Satahovci, Murski Črnci, Gradišče, ropovci, Petanjci, Gederovci, Kupšinci, Veščica, Černelavci, , 0 ana’ Markišavci, Nemčavci, Noršinci, Lukačevci, Mlajtinci, ^nci, Bogojina, Filovci, Pordašinci, Čikečka vas, Vučja Go-"a, Tešanovci, Moravci, Fokovci, Selo, Prosenjakovci, Ivanj-. Ratkovci, Lončarovci, Kančevci, Ivanovci, Krnci, Bo-aci> Puconci, Gorica, Predanovci, Brezovci, Lemerje, zevci, Domajinci, Topolovci, Vaneča, Moščanci, Dolina, ankovci, Pečarovci, Bodonci, Mačkovci, Grad in Fikšinci. redmet zakupa so kmetijska zemljišča, za katera se je dose-anji zakupnik KG Rakičan odpovedal nadaljnji obdelavi, st .0^urner|tacija po parcelnih številkah za posamezno kata-, s^° občino je dosegljiva na lokalni izpostavi Sklada v Mur-Rl h Rard°ševa 2, tel. 22 622 ali 31 000, in je na vpo-lahk VSa^ PonedeUek> sredo in petek od 7. do 13. ure, kjer k° interesenti dobijo vse dodatne informacije. Spoštovani gospod urednik Pred kratkim sem osupel opazil nekaj mladih ljudi (tudi okoli tridesetega) za volanom novega avtomobila, poznanega' pod imenom Almera. Obveščen sem, da je ta avtomobil izjemna kombinacija udobja in prijetne vožnje, kar omogoča 16-ventilski motor, nova večtočkovno vpeta zadnja prema in podobne moderne novosti. Nikakor si ne znam pojasniti, zakaj so ljudje take starosti in porekla prepričani, da zaslužijo tak avto. Lahko le ugibam, da je to rezultat pretirano razvajene vzgoje. Zaključil bi z ugotovitvijo, da je ta avtomobil enostavno predober za njih, in bi moral biti namenjen takim, kot smo mi. Lep pozdrav, dr. Silvo Y. Rozman P. S. Ta avtomobil je izredno prostoren. Ponaša se z izjemno lego na cesti, katero omogoča večtočkovna zadnja prema. a ^"Pna pogodba se sklene za parcele, ki niso v postopku nacionalizacije za 10 let, za preostale parcele pa za dobo ga leta z možnostjo podaljšanja do pravnomočnosti odloč-e° vračilu po ZDEN-u. bo pri izbiri zakupnikov upošteval vrstni red, ki ga °ca zakon o kmetijskih zemljiščih. p n e ZeB določeno zemljišče v zakup več enakovrednih pred-nih interesentov, bo Sklad upošteval naslednje kriterije: nietijstvo kot glava dejavnost preživljanja, rokovna in tehnična usposobljenost za kmetovanje, “Seg proizvodnje, Ukv°C-^n’ sta1us in starost (število družinskih članov, ki se Majo s kmetijstvom), da]jenost od zemljišč, ki so predmet zakupa, Sežnejše zatečene investicije v kmetijstvu. Karoserija je ojačana in avto je nasploh zelo varen. Opremljen je tudi z najsodobnejšim zaščitnikom pred tatovi - imobilizatorjem. Kakovost vozila pa je takšna, kot jo poznajo le lastniki Nissanov. Uenik zakupnin: kultura bonitetni razred cena v DEM/ha njiva l - 3 220 njiva 4-6 200 njiva Ravnik 7-8 l - 4 I70 I90 travnik 5 - 8 150 Pašnik l - 4 100 Pašnik 5-8 80 ALMERA Pooblaščeni zastopnik za Slovenijo: NISSAN ADRIA d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana, (061) 301 355 Pooblaščeni trgovci in serviserji za področje Slovenije: • AVTONISS, Ljubljana, tel.: (061)1597331 • KRULC, Moravče, tel.: (061)731143 • MORATTO, Tolmin, tel.: (065)81659 • VIDRIH, Otočec-Novo mesto, tel.: (068)75180 • ZIERER, Sevnica, tel.: (0608)81389 • LES, Ptuj, tel.: (062)771161 • KOS, Polzela, tel.: (063)702230 • AVTOHIŠA, Murska Sobota, tel.: (069)32209 • MG, Muta, tel.: (0602)61760 • BISCOMMERCE, Koper, tel.: (066)37250 • AVTOSERVIS Fabjan, Branik, tel.: (065)57012 • AVTOSERVIS Pižem, Domžale, tel.: (061)372333 • AVTOSERVIS Trunk, Ljubljana-Ježica, tel.: (061)342692 • AVTOSALON Kovinarska Vrhnika, tel.: (061)753842 • BARLOG Trebnje, tel.: (068)45700 • A&M FERK Maribor, tel.: (062)224478 • AVTO Močnik, Kranj-Britof, tel.: (064)242277 • VAŠ AVTO, Celje, tel.: (063)441160 • SALON NISSAN Lipnik, Velenje, tel.: (063)894549 Slov Se Preračunajo v tolarje po srednjem tečaju Banke Promn'Je na dan 'zstavitve računa. Objavljene cene so brez etnega davka, ki ga plača zakupnik. Zak^t demografsko ogroženem območju se zgoraj navedena žakun nina zrnanjša za 20 odstotkov. Zakupnik, ki vzame v Površino, večjo od 5 ha, ima dodatni 20-odstotni popust. niki vS^n? zemU’ščih melioracijski sistemi, jih morajo zakup-Vzdrževati na lastne stroške oziroma plačati stroške zevanja teh sistemov. Kardo-Ve sPrejema lokalna izpostava Sklada v Murski Soboti, pr Seva ul- 2. in sicer od časa objave do 16. februarja I996. Pozno prispelih in nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. c ■ dbe j^^nt v enem mesecu po prejemu pripravljene pogo^, od n .. ne podpiše, se bo štelo, da prijavljen kandidat odstopa "av° za zakup. VB m' —.......,...-V....... -............ www.eunet.si/ e-mail: yellowpage@eunet.si yellowpage/yellowpageJitml Jasico d.o.o. 069 32 027 L INTERNET - SLOVENIA r SK()V / URO IZ VSEGA SVET 24 UR/DAN PltEDSTAVITEV - BARVNE SLIKE, ZVOK, OGROMNO ŠTEVILO STKANI TEKSTA |)A.f v CENA/KORIST - ZELO UGODNO ! TWT •^SVlŠITE, TAKOJ! INTERNET JE r J' j : 'rr■ -/r 'S;—i TO JE KRAJ, O KATEREM SANJAMO. 5 •°o dobrna TOPLICE DOBRNA, 63204 DOBRNA tel, 063/778110,778 023, fax 063/778 034 iiimA,roCriNicE! Med zimskimi šolskimi počitrdoami bo vozil w avtobus na smučarsko središče na IMr/li, kjer bodo smučarji lahko brezplačno hranili svojo smučarsko opremo. PREPUSTIMO SE PRIJETNEMU OBČUTKU TOPLOTE Za Vaše zdravje in oddih smo pripravili osnovne hotelske programe, ki vsebujejo: -polni penzion za eno osebo v dvoposteljni sobi. -jutranjo telovadbo pod strokovnim vodstvom. kopanje v termalni vodi v bazenih ali kabinah. -vsak petek in soboto nočno kopanje do 22. ure. -vodene sprehode v okolico Dobrne. -družabni in kulturni program. -v pet- in večdnevnih programih je vključen tudi posvet z zdravnikom. CENIK do 03. marca 1996 objekt 5 dni 7 dni 10 dni 14 dni HOTEL DOBRNA**** 34.700 47.460 66.360 90.930 HOTEL DOBRNA**** manjšo dvoposteljno sobo 31.230 42.714 59.720 81.830 VILA HIGIEA **** 38.400 52.640 73.620 100.856 HOTEL ŠVICARIJA*** 30.700 42.210 58.900 80.668 ZDRAVILIŠKI DOM** 20.160 27.601 38.660 52.976 Turistična pristojbina: 130 SIT dnevno za osebo. UPOKOJENCEM podarjamo še dodatni 15% popust. V Hotelu Švicarija imajo vsi gostje 25% popusta, kar je zgornja meja. Dodatno še ugodnosti za otroke. Možnost plačila z zamikom. 28 vestnik, 1. februarja 1996 estnik MEGAN JE MEGA NOVOST LETA 1996. V FEBRUARJU PRIHAJATA K NAM PRVA DVA MODELA IZ DRUŽINE:. MEGANE IN MEGANE COUPE. MEGANE, ELEGANTNA LIMUZINA S PETIMI VRATI, JE IZPOPOLNJENA NASLEDNICA PRIUUBUENE RENAULTOVE DEVETNAJSTICE. MEGANE COUPE PA JE RENAULTOV VRHUNSKI ŠPORTNIK, NAMENJEN VSEM, KI JIH NAVDUŠUJE DINAMIČNA VOŽNJA. PRIDITE IN DOBILI BOSTE MEGA DARILO, LAHKO PA SE BOSTE VPISALI TUDI NA SEZNAM TESTNIH VOŽENJ. r i AViOAčRViJ r^AGROSERVIS WfDII7AT.FM ŠKAFAR Murska Sobota o D m O Ž BRAT0NC1 Kraška 58 TELEFON:42283,42284 rete'On 2,630 Hardek 44 C AVTOCTNTER ŠKAFAR, INDUSTRIJSKA 4, LENDAVA, TTMTON: 77 55«, 75 «27 Telefon: (062) 701 106 J MEGANE. BODITE PAMETNI, PUSTITE RENAULT ’ priporoča SE ZAPELJATI. RENAULT — AVTO ŽIVLJENJA BODITE Z NAMI -NE BOSTE SAMI VESTNIK M/ Radio Mursii val 94, S MHx Trgovina na drobno VERE HORVAT, Žižki 61a, telefon: 70 211 KUPON Nagradno vprašanje Kam bi želeli letos potovati z Vestnikovim vlakom? Kupon z odgovorom, polnim imenom in naslovom pošljite na dopisnici do naslednjega četrtka na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 M. SotJbta Rokomet - II. liga moški Uspešen start pomurskih ekip V prvem spomladanskem prvenstva v drugi državni m°® rokometni ligi so pomurski li8aS uspešno štartali. saj je Pornu^* iz Bakovec zmagala, Krog in K let iz Murske Sobote pa sta vgc' steh igrala neodločeno. Pomnit1 je v Murski Soboti premagala! lidno ekipo Lisce iz Sevnice L : 25 (12 : 11). Pomurka: Božk A. Vereš 1, R. Vereš, Husar* Bedekovič 12, J. Buzeti 3, S.B# zeti, B. Vereš, Okreša 5, Sedotli1 Kavaš in Lovenjak 4. Poleti6' Velenju igral z Gorenjem 28 (14 : 14). Polet: Maje, Murg« 5, Sečko 4, Lovenjak 8, FefeI Slamar, Čemela, Merica 4, H°f vat, Škraban 3, Žugelj 4. Kuhaf Krog pa je igral v Ormožu 2-; 22 (10 : 9). Krog: Hanc, V; P tan, A. Kolmanko 6, L. Sapa«' A. Sapač 3, Hegeduš, Meolk ’ Kovačič 5, Vlaovič, D. Titan -Roškar. (FM) Ustanovili ŠD NTK Radgona Vrnitev med prvoligaše Na pobudo radgonskega2® pana Mihe Vodenika, ki jevel ljubitelj športa, so v Gornji goni ustanovili Športno drtist NTK Radgona. Doslej so nam1' noteniški igralci iz mesteca avstrijski meji, ki so bili dvak« ni državni prvaki, tekmovali’ sekcija športne zveze. Na usW vnem občnem zboru, ki ga je F pravil iniciativni odbor, so sp. jeli ustrezne dokumente in 1 niče za delo. Cilji ostajajO”| spremenjeni, to je osvojitev rt ga mesta v drugi državni lig1 ponovna uvrstitev med prvol>e še. Po prvem delu tekmovanj32 namreč Radgona na prvem13 stu brez poraza. Okrepili so 31L ketinško službo in pridobili n® sponzorjev, zato upajo, da 6° lahko ekipo okrepili z enin1। brim igralcem. Tudi v prihod * si želijo dobrega sodelovanj NTK Moravske Toplice SoH Za predsednika društva so lz’ li Branka Kurbusa, za tajnih, m na Rihtariča, za strokovno <> bo skrbel Alojz Hojnik, za rt ce pa Miha Vodenik. (O. B33 V ■ GORNJA RADGONA sebni kmetijski proiz^G so Kmetijski zadrugi Gornja n ( gona lani prodali 6.492.681 k mleka (leto prej 6.299.534)’ telet (leto prej 777), 1.675 gl3G veda (leto prej 1.305), 8.282 P šičev (leto prej 6.236), 6.7$ -sjov (leto prej 6.682). Lani rt) Gornja Radgona odkupila 4’^ toni pšenice, kar je nekaj 1994. leta. Lanski odkup gr°z 328 ton, leto prej pa 508 sproti temu pa so odkupili ve ruze. in sicer 1.892 ton. leto Prt 1.616. V preteklem letuje zaGf. kupila 608 ton industrijskih J3 leto prej pa jih ni odkupova13 podlagi teh podatkov je mog° leniti. da kmetijstvo na oh'1 af upravne enote Gornje Radg°n nazaduje. (F. KI.) ■ KUZMA, BELTINCI čina Kuzma posveča ’ več pozornosti razvoju kmertr zato je sprejela odlok o uve0^g|ih romelioracijskega postopka v katastrskih občin Kovačeve' Jlj dkova. V Kovačevcih bodo °P ročne in strojne posege na P° ।P1 0.73 hektarja, v Trdkovi P3"^# hektarja. Dela naj bi op«3 „e||i'r konca leta 1996. - V Občin« ci pa veliko stavijo na živio«1 zato sta kmetijska svetoval«13 p)' ba in rejsko društvo za l*63 o/ srno organizirala predava«1-1 pakah pri prehrani kftv h« sji3 pomenu travinja pri prireji m mlečnosti ter o gospoda«0 živinoreji. Predavanje je bl povcih. (J. Ž.) Ygstnik, 1. februarja 1996 29 Cestnik motorna vozila OPEL VECTRO 2,0 i CD. lentik yy z d°datno opremo: ABS, ser-v°lan. klima in potovalni računal-lk’ Prodam. Tel.: 40 155. m58O2 ’’2’letnik 1993, prodam. Tel : 51.129 m58O3 315, letrtik 1982, karamboli-registriran, prodam. M. Toplice, “tzmscek 2. m5809 A'8 *’ črne barve. obnovljen, kJ980’ Prodam za 3.900 DEM. Tek: 46 635.m5834 d^3!8’ letnik 1984. registriran A in RENAULT 25 TXi, M 1988 1996/7 in AUDI 100 5 I9dsnik '9^' registriran do maja ’ Prodam. Tešanovci 94. m5849 nik^so^^ SHARADE, diesel, let-stav« tn, Prodam ali menjam za za-vci 7 $ _a'‘ Jugo 55. Šavel, Košaro-m5876P°Sta Križevi v Prekmurju. stn^M V9 TD, katalizator, prvi la-km j 6 n'k l9®2- Prevoženih 69.000 daliine^V0V0'an• e^ek' Pomik stekel, zaklepanje, bor- 002 m Prodam. Tel.: 069 46 P^™LT5 KAMPUS, letnik 1993, dam a ' Prev°ženih 20.000 km, pro-Antolin, Ivanci 61. m5879 •989^ KADETT 1,3 LS, letnik po15' . letnik 1991, teš n, > ranien’ Prodam ugodno. Ve-^•Droptmci 21, Apače. m5894 ali nosilnost 2 toni.s hladilno Tel ■ nsfinsko komoro, prodam. 062 4'5 I98.m5895 ZDRAVSTVENI DOM Murska Sobota razpisuje na podlagi določil Pravilnika o oddajanju zdravstvenih poslovnih prostorov v najem NATEČAJ za oddajo poslovnih zdravstvenih prostorov v najem v Zdravstveni postaji Beltinci Sd^ Beltincih se oddajo v najem prostori otroško-šolskega di-Pronze9a v Zdravstveni postaji Beltinci, velikosti 52,17 m2. °r' obsegajo ordinacijo dispanzerja, sobo za medicinsko Por k demonstracijškO kuhinjo, izolirnico, čakalnico ter sou-stOrjh° san’tarU in hodnika. Možen je odkup opreme v teh pro- bEM°diščna orientacijska cena najemnine znaša mesečno 10 Nai V !°*arsk* protivrednosti za m2 na dan sklenitve pogodbe. v Slg01113 s.e povečuje v skladu z rastjo drobnoprodajnih cen doi .VenUL Če ne bo odkupa opreme, se najemnina za opremo °C1 Posebej. svo^h re^'tne stroške adaptacije prostorov plača najemnik iz ni . stroškov in se ti ne odštevajo od najemnine. Pri morebit-sPre Prostorov morajo nosilni zidovi zgradbe ostati ne-dOk enjen'. adpatacija pa mora biti opravljena s skrbnostjo e®a gospodarja. trjjea razPisu lahko sodelujejo zdravniki specialisti iz pedia-ZaSe^n ^°'sKe medicine, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje da Nravstvene dejavnosti iz teh dejavnosti, pod pogojem, ^tavr^^'611'^ Po8ociba z ZZZS in da bodo prvenstveno dne„,Ja 1 st°ritve za normativno število prebivalcev iz neposre-a °koliša ordinacije, to je občine Beltinci. ^ven ^ |Za pr'Javo je 15 dni od dneva objave na naslov: Zdrav-1 Murska Sobota, Grajska 24. Komisija Zdravstvenega doma M. Sobota OPEL VECTRO GLS 1,6 i, sive kovinske barve, letnik 1991, garažirano, prvi lastnik, prodam. Čentiba 249, tel.: 77 128, popoldne. m5898 živali NESN1CE, mlade jarčice, pasme NOVI HISEX in Golden komet super braun (rjave), stare tri mesece in pol ter tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri mostu, d. o. o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava na dom zastonj. Kupec dobi za vsakih deset jarčic 10 % popust ali eno jarčico zastonj. Prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo, da imajo jarčice vsa potrebna cepljenja. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, gostilna Ben-čec Bakovci, tel.: 43 070.; gostilna Železen Beznovci, tel.: 49 025, zidarstvo Darinka Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044, in Bistro Huber Grad, tel.: 53 168. m5863 PUJSKE od 20 do 3o kg prodamo. Gradišče 45. m5874 VINOGRADNIKI IN SADJARJI! Prodajamo in zbiramo naročila za AKACIJEVE KOLE. Gorička vas 69204 Šalovci 3, tel.: 069/59 033 MLADE NESNICE pasme HISEX lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 180 in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c, pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m5864 NESNICE, mlade jarčice, lahko naročite po tel.: 82 401. Dostava na dom. m5897 posesti D I La La d.0.0. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... SVE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 A. NOVAKA 4 M. SOBOTA 3 ha zemlje vzamem v najem na območju Krog-Satahovci-M. Črnci. Tel.: 23 524. m5806 ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti vzamem v najem. Tel.: 48 250. po 17. uri. m5840 STAREJŠO HIŠO v Borečih, Križevci pri Ljutomeru, prodam. Tel.: 87 591. m5842 ENOSOBNO opremljeno ali neopremljeno komfortno stanovanje v Mariboru, centralna, telefon, kabelska, ugodno prodamo. Tel.: 062 36 231, od 16. do 18. ure. m5848 V M. Soboti oddam v najem dva poslovna prostora, 19 m2 in 45 m2, z vsemi dokumenti, namenjena za trgovino, pisarno ali mirno obrt.. Tel.: 22 445 ali 21 279. m5854 VILO in gospodarsko zgradbo pri Murski Soboti ugodno prodam. Tel.: 062 36 527. m5859 GOSTINSKI LOKAL v obratovanju prodamo. Tel.: 26 473, po 16. uri. m5866 V središču Ljutomera prodamo poslo-vno-stanovanjski objekt, možne so različne dejavnosti. Inf. po tel.: 061 1256 168. m5867 VINOGRAD v Čentibi, 5,75 ara, in njivi, 54,5 arov in 23,3 ara, prodam. Tel.: 76 433, od 18. do 211 ure. m5891 V Ljutomeru (Kidričeva 28). dajemo v najem stanovanjsko hišo. Mobitel (0609) 637 241. m5896 Pod ugodnimi pogoji oddam v najem za nedoločen čas nov poslovni prostor, primeren za storitvene dejavnosti v novi poslovni stavbi v ulici Pot na stadion št. I v Gornji Radgoni. Informacije in ponudbe pri odvetniku P. Marinkoviču v Gornji Radgoni, tel.: 63 063 ali faks 61 329. m59OO STAREJŠO HIŠO v Borečih, Križevcih pri Ljutomeru, prodam. Tel.: 87 591. m5901 kmetijska mehanizacija VEČ DVOOSNIH PRIKOLIC, 7 t in 5 t, s poviški prodam, zaboj 11 m3, plato 2 x 4.5 m, nove, prodajamo po 650.000 in 550.000 SIT. Tel.: 82 580 in 81 487. m5797 ŽIVINSKO PRIKOLICO z vitlom in žago na traktorski pogon ter hladilnik, 50 I, prodamo. Tel.: 66 005. m5824 MOTORNO ŽAGO HUSQVAR.NA, v dobrem delovnem stanju prodam za 20.000 SIT. Tel.: 46 635. m5835 ŽITNI KOMBAJN FAR DEUTZ M 2680 in kobilo z žrebetom prodam. Tel.: 86 044. m5843 TRAKTOR URSUS 360 s čelnim nakladalnikom prodamo. Mladinska 72, Bakovci, tel.: 43 187. m5845 MOLZNI STROJ VITREKS, dvo. brazdni plug Ott, 10-colni, in tribraz-dni plug Olt, 12-colni, prodam. Partizanska 30. Bakovci. m585O TRAKTOR FERGUSON 549. enore-dni, obiralnik koruze, kot nov, in opel astro, letnik 1994, prodam. Tel.: 57 362. m5853 BALIRKO, POLJSKO, prodam. St-rukovci 8. m5857 DVA ŽITNA KOMAJNA Zmaj 133 in Zmaj 142 z adapterjema prodamo. Tel.: 069 63 299. m5862 ŽITNI KOMBANJ SIP, traktorski, širina kose 2,10 m, star sedem let, ugodno prodam ali menjam za govejo živino. Tel.: 062 811 240. m5865 PRIKOLICO za prevoz živine prodam. Vaneča 66. m5885 KROŽNE BRANE Olt, 20 diskov, prodam. Kapca 113a. m5892 ŽITNI KOMBANJ Far Deutz M 2680 in kobilo z žrebcem prodam. Tel.: 86 044. m5903 razno TELIČKO, staro devet tednov, A-kontrola, in trifazni HIDROFOR prodam. Gal, Genterovci 37, Dobrovnik, tel.: 79 062. m5801 Opravičujem se g. Biserki Flegar iz Poljske ulice v Bakovcih za neresnične besede, katere sem izrekel na njen račun, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Marjan Ružič, Bakovci, Mlinska 6, M. Sobota. m581.2 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 57339-4, izdane pri HKS Panonka M. Sobota na ime Drago Zrim, Dolič 79. p. Kuzma. m5813 ŠTEDILNIK, dva plinska gorilnika, dve električni plošči, in termoakumu- EXPORT- IMPORT Finančni ingeniring TUDI Ml V POMURJU □plemenite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel.-telefaks: (069) 32 848 fAKLEJTRADE Ulil 1MMBEZ33V EXPORT-IMPORT • UGODNA PONUDBA RABLJENIH TRAKTORJEV LTZ - 55, STARIH DO 3 LET. CENE ŽE OD 5.500 DEM DO 7.500 DEM. • V PRODAJNEM PROGRAMU VSI MODELI BELORUSKIH TRAKTORJEV MTZ. MOŽNOST NAKUPA NA POSOJILO! lacijsko peč, 3,5 KW, prodam. Tel.: 32 468. m5815 ELETRIČNO škropilnico s 100 m cevi, staro leto dni, in hidravlično stiskalnico, 250 1. prodam. Tel.: 062 700 096. m5816 MAŠKARADNE ORIGINALNE KU-STUME za otroke lahko naročite po tel:: 061 448 475. m5817 Niste zadovoljni s svojim zaslužkom? Želite to spremeniti? Pokličite po tel.: 47 107, po 18. uri. m5820 JAJČKA japonskih prepeličk in kunce novozelandce ter kalifornijce prodajam. Štefan Gašpar, Bogojina 142. m5821 STRUŽNICO, Prvomajska R3, delovna dolžina 2 m, prodam za 3.500 DEM, brez orodja. Marjan Vrbnjak, Segovci 32, pošta Apače. m5829 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega leta 1974/75 na Poklicni administrativni šoli Ptuj. Sonja Horvat, Černelavci 92. m5833 VLOŽITE CERTIFIKAT IN DOBITE NAGRADO: likalnik ali radio. Možnost kredita. Tel.: 062 221 106, 631 164, po 16. uri. m5852 TISKALNIK EPSON STYLUS 1000 in videorekorder Sharp prodam. Tel.: 31 239. m5868 Mladi verni družini podarim hišo. Informacije v večernih urah po tel.: 069 47 038. m5872 BAGER ROVOKOPAČ, Kramer 4 x 4, tip 516 in lado karavan, bele barve, letnik 1993, prevoženih 48.000 km, prodam. Franc Grah, Černelavci, tel.: 22 322. m5880 OJAČEVALNIK Yamaha, 4 x 160 W, komponenta s stolpom z zvočniki 2 x 120 W. prodam. Tel.: 60 046. m5883 ODKUPUJEMO bučno seme, ročno trebljeno, sena 440 SIT/kg. Pridemo tudi na dom. Tel.: 45 279, 45 298. m5884 RISALNO DESKO, velikost 1,5 x 1 m za format AO, ugodno prodam. Tel.: 21 910. m5887 MLADINSKA KNJIGA VABI K SODELOVANJU VSE, KIJIH ZANIMATA POŠTENO DELO IN PRIMEREN ZASLUŽEK. PODROBNE INFORMACIJE VAM BOMO POSREDOVALI V SOBOTO, 3. 2. 1996, OB 18.00 V SLAŠČIČARNI HOTELA DIANA. Družbe z omejeno odgovornostjo vabimo k sodelovanju pri organizaciji distribucije napitkov prek avtomatov na območju Prekmurja. Prijave z opisom dejavnosti pošljite v uredništvo pod šifro »Avtomati«. V februarju smo za Vas pripravili D°.o. računalniški tečaj ^raMARieoT slovenskih in angleških «K3m.sobota WINDOWS95 . Tečaj se prične 12.2.1996 ob 16.00 uri. con Pokličite za prijave in dodatna pojasnila 2.2. - SLAMO v balah kupim in prodam jermenico za traktor Zetor. Tel.: 87 754. m5899 Neznanemu dobrotniku, ki je 25. januarja zjutraj z mano in mojo potovalko tekel na vlak se najlepše zahvaljujem in mu želim veliko sreče, Mojca. m5904 Elektronske bobne ROLAND + se-qvenser modul TD-7 + octapad II + činele in stojala ter kovček prodam za 2.000 DEM. Tel.: 22 528 delo Ali ste brez zaposlitve? Iščete delo, primerno svojim sposobnostim? Nič lažjega kot poklicati linijo za delo, kjer vam lahko ponudimo najrazličnejše vrste del. Tel.: 090 42 1 i. PTT stroški 78 SIT/0,5 min. m5536 Sposobnim, delavnim ljudem ponujam samostojno delo. Vse informacije dobite pri Karlu Rumpfu, 8410 Wildon, Neudorf 2a, Avstrija. m5810 Honorarno zaposlim delavca za izdelovanje betonskih izdelkov. Tel.: 069 62 392. m5846 Iščemo komunikativne sodelavce za prodajo na področu M-L Marketing. Tel.: 65 802. po 15 uri. m5855 NATARICO ali dekle za strežbo z nekaj prakse zaposlimo. Gostišče Koželj, Ziberci, tel.: 63 676. m5869 Imate voljo do dela in dobrega zaslužka. Pokličite tel.: 062 100 846 ali tel.: 79 189. m5870 Ne tarnajte, da nimate denarja, vsakdo od vas ima možnost dobrega zaslužka, samo poskusiti je treba. Tel.: 40 063. m5873 K sodelovanju vabim kumunikativne osebe za prodajo na terenu. Pozneje možnost redne zaposlitve. Tel.: 44 136, od 19. uri. m5877 NATAKARICO ali dekle za strežbo redno zaposlimo. Okrepčevalnica Macun, Stročja vas 20, tel.: 82 931. m5888 Gradbeni tehnik z znanjem računalništva išče honorarno ali redno zaposlitev. Tel.: 77 067. m5890 storitve Polagamo keramične in druge ploščice. Klicati po 4. februarju po tel.: 77 296. m5893 SATELITSKI SISTEMI z montažo samo 33.900 SIT. Montaža zemeljskih anten samo 15.000 SIT. Taf, Trnje 61. telefon 70 021. Niste sami. Vestnik je z vami! CESTNO PODJETJE MURSKA SOBOTA, p. o. Murska Sobota, Lendavska ul. 64 OBJAVLJA AvNo dražbo za prodajo rabljenih delovnih strojev b° v sred0- 1996, ob 10.00 na sedežu podjetja, Lendavska ul. 64. Ogled bo mogoč ^Pla“ i 0 drazbe od 8 00 do 9.30 na istem naslovu. Pred n? ° ^avcije, ki znaša 10 % začetne cene, bo med 8.00 in 10.00. Prometni davek plača kupec prevzemom. St' Opis _______________________________ z rovokopačem IMT; RIKO 2. y^88;RN3 z rovokopačem IMT; RiKO 3. t^881RN3 4 NakhM T°^EDO, tip TD 7506 tin in, na kolesih 14. OKTOBAR ^J^LT 150 kvalitefp'-0Vn' s*r°jt se prodajajo po načelu »ogledano-kupljeno« ter po prevzemu ne jamčimo glede Ro^'" kvanlitete. ac»la je 5 dni po dražbi. Po preteku tega roka kavcija propade. letnik začetna cena I978 227.000,00 SIT 1978 249.000,00 SIT 1982 74.300,00 SIT 1978 458.600,00 SIT LADA CENTER * AVTOTRGOVINA 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel.: 062/640 540 ODPRTO 9 od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure. N A JVECJI PRODAJALEC VOZIL LADA V SLOVENIJI • avtomobili v zalogi * obrestna mera že od 6,8 % KREDITI BREZ POLOGA (TUDI ZA RABLJENA VOZILA) OB NAKUPU PODARIMO prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled. DO 5 LET • NAJOGODNEJŠI LIZINO ZA PODJETNIKE IN KMETOVALCE • PRODAJA PO SISTEMU STARO ZA NOVO * rezerni deli * avtomehanika * avtokleparstvo * vulkanizerstvo POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 12-LETNA TRADICIJA Borut Jagodič 30 vestnik, 1. februarja 19^1 KREDITU KREDITI! KREDITI! Najugodneiši nagem kredita v AVSTRIJI NOVOST! NOVOST! NOVOST! 1. Dolgoročni hipotekarni krediti - možnost najetja kredita do 10 let 2. Kratkoročni krediti - na 6-mesečno odplačilo ŽREBANJE MED KREDITOJEMALCI, KI SKLENEJO KREDITNO POGODBO OD 1. 1. DO 30. 6. 1996 NAGRADA: POTOVANJE ZA DVE OSEBI V ABU DHABI Rezultat žrebanja bo objavljen v Vesniku 4. julija letos. BIRO KATARINA, Langgasse 18, BAD RADKERSBURG, tel.: 0043 34 76 37 14 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 17. ure Družba DEKOR STEKLARSTVO, d. o. o. MURSKA SOBOTA Kocljeva 2 razpisuje PROSTO DELOVNO MESTO DIREKTORJA za dobo štirih let. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - najmanj srednješolska izobrazba steklarske, kovinarske ali gradbene smeri - najmanj pet let delovnih izkušenj Prošnje z dokazili o izobrazbi, pošljite na naslov družbe v osmih dneh po razpisu. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 35. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi in dobri mož, oče in sin V SPOMIN Boleč je spomin na 2. februar 1994, ko naju je zapustil dober oče in mož Štefan Cigut iz M. Sobote Čas mineva, vso dobroto in ljubezen ti lahko vračava le še s cvetjem in plameni svečk. Tvoja najdra.žja ZAHVALA V 54. letu nas je zapustil dragi mož, oče, brat Matija Hozjan iz Rakičana Iskreno se zahvlajujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem. prijateljem in sodelavcem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, mu poklonili cvetje in sveče, prispevali za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsemu zdravstvenemu osebju intenzivne nege internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, g. župniku za pogrebni obred. pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS, sodelavcem SCT-TKO M. Sobota in Okrožnega državnega tožilstva M. Sobota. Hvala tudi Pogrebništvu Banfi za pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Smrt se je izlila v nemo obličje, pogled je zaplaval v neznani spokoj, ni več trpljenja in bolečine, tvoje mlado življenje je 18. 1. 1996 trudno končalo svoj boj, draga naša prijateljica in sošolka Andreja Fartek iz Martjanec Težko je verjeti in se sprijazniti z kruto resnico, da si se v cvetu mladosti, stara komaj 20 let, za vedno poslovila od nas. Poštene, prijazne in nasmejane, kot si bila, se te bomo vedno spominjali. Sošolke in sošolci trgovske šole letnik 1990/98 z razrednikom Že štiri leta v tihem grobu spiš, a v naših srcih vedno še živiš, tvoj večni dom rože zdaj krasijo in svečke ti v pozdrav gorijo. V SPOMIN Žalosten je spomin na 29. januar, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek JožefSijarto iz Doljnih Slaveč Pogrešamo te vselej in povsod. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Vsi njegovi najdražji V SPOMIN 4. februarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila draga mama, babica in prababica Ana Čizmazija roj. Horvat iz Turnišča Hvala vsem, ki seje še spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Na grobu ti rožice lepo cveto, one naj tebi povedo, kako jih zaliva naše solzno oko! V SPOMIN 3. februarja bo minilo leto dni, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, atek, dedek in pradedek Alojz Ozbetič iz Gornje Bistrice Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. Njegovi najdražji Vinko Belak iz M. Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali vence in sveče. Iskrena hvala govorniku za izrečene besede slovesa, podjetju Petrol, učencem 1 .c-razreda OŠ III M. Sobota in Pogrebništvu Banfi. Žalujoči: žena Marija, hčerki Tamara in Maja, mama Z Miletom in stara mama Tiho, mirno si živel, za nas si delal ih skrbel, 'zdaj hiša je prazna, a tebe več ni, za vedno zatisnil si trudne oči. ZAHVALA V 79. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, svak, stric in ujec Ivan Lebar iz Gornje Bistrice V globoki žalosti se iskreno zahvaljujem.0 vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče ter za svete maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Ivanu Raju, gasilcem iz Bistrice, kolektivu Mure, 171. brigadi, VGP Mura in društvu upokojencev. Žalujoči si njegovi ZAHVALA 14.januarja 1996 nas je v 86. letu starosti zapustil dragi oče, dedek in pradedek Ignac Stajnko s Cankove Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše, za cerkev ali človekoljubne namene, nam pomagali in izrekli sožalje. Iskrena hvala dr. Peričevi za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala govornikom iz KS Cankova . govorniku, LD Cankova in vsem lovcem, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala za odigrano »Tišino«. Vsi njegovi Življenje tone r noč, še žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. V SPOMIN 1. februarja mineva žalostno leto, odkar nas je zavedno zapustil najin dragi mož in ata Anton Škaper iz Doliča Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Neutolažljiva žena, sin in vsi drugi Dan, ki zarezal nam je bolečino, dan, ki je naredil praznino ... N SPOMIN Jutri mineva leto žalosti, odkar ni več dragega Janeza Jakšiča iz G. Bistrice Hvala vsem, ki z lepo mislijo obujate spomin nanj. Že tri leta v tihem grobu spiš, a v mojem srcu vedno še živiš. Tvoj večni dom rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo. N SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na. 28. januar, ko so minila tri žalostna leta, odkar me je za vedno zapustil dragi brat Peter Sapač iz Gederovec 2 Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, a vendar mnog0 lepih spominov nate. Žalujoča sestra Marjeta vestnik, 1. februarja 1 996 Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA V 70. letu nas je nepričakovano in brez slovesa zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Janez Tibola iz Salovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli pisno in ustno sožalje, poklonili cvetje in sveče, darovali za svete maše in dobrodelne namene ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala župniku g. Hriberniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, sodelavcem Ministrstva za finance -Republiške uprave za javne prihodke, Izpostave M. Sobota ter Pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Janez in hčerka Marija z družinama, sestre Marija, Terezija, Ana z družinami in drugo sorodstvo Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, tega nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA V 8 i. letu nas je nepričakovano zapustil dragi oče, stari oče in tast Franc Nemec strojni ključavničar v pokoju iz Puconec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in vence ali pa namesto cvetja denar namenili v dobrodelne namene ter ga pospremili na njegovi zadnji Poti. Posebna hvala g. duhovniku za besede slovesa, Pevcem za odpete žalostinke in govorniku g. Štefanu Harkaiu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. ZAHVALA V 78. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast in ljubeč dedek Alojz Sečko ■z Rakičana ■■■■■■ Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, ' solza lije iz oči, dom Je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Po hudi in težki bolezni nas je v 28. letu starosti zapustila draga žena, hčerka, snaha, sestra in teta Bernarda Markoja roj. Benkovič iz Gajske 15 v Odrancih Med nami je praznina, v naših srcih bolečina. Težko je spoznanje, da te več ni. Nadvse boleče je spoznanje, da te nikoli več ne bo. Naše misli so pri tebi in tvoj dragi lik bo ostal v naših srcih do konca dni. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo prijatelju Danilu in sosedi Katarini za vso pomoč in tolažilne besede v njenih zadnjih trenutkih. Prisrčna zahvala dr. Eriki Zelko za njeno pomoč, celotnemu pljučnemu oddelku v Rakičanu, bolnišnici Golnik, celotnemu Onkokoškemu oddelku Ljubljana, kolektivu Mure, TŽO II, 365. in 364. brigadi ter celotnemu sindikatu Mure. Iskrena hvala tudi gospodu župniku, pevcem cerkvenega zbora, obema govornicama ter Pogrebništvu Ferenčak in vsem, ki ste nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali vence, šopke, sveče in svete maše ter jo v velikem številu pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Žalujoči: mož Martin, mama, oče, tašča, bratje, stara mama in vsi, ki smo te imeli radi Ob izgubi moje drage žene Bernarde se iskreno zahvaljujem tašči, tastu, mojim bratom in njihovim družinam, sestri in mami, njenim bratom Simonu, Jožetu in Boštjanu za vso pomoč, vse tolažilne besede in bodrenje v najtežjih trenutkih mojega življenja. mož Martin Ne Jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA 18. januarja nas je po dolgi bolezni v 77. letu zapustil dragi mož, oče, tast in dedek Geza David iz Krplivnika Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, botrini, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče in v dobrodelne namene. Iskrena hvala dr. Kiršnerju in sestri Eriki za vso pomoč, g. duhovniku Viliju Kerčmarju za opravljen pogreb in pevcem za odpete žalostinke ter izrečena ustna in pisna sožalja. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Jolanka, sin Geza, snaha Ida ter vnuka Dejan in Brigita ZAHNNLN V 66. letuje utrujen od bolezni za vedno zaspal naš dragi mož, oče, tast, dedi, brat in stric Štefan Horvat iz Bokračev 16 V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali vence, šopke, sveče in za dobrodelne namene. Hvala g. duhovniku, pevcem, GD, govorniku ter g. Erneku za odigrano Tišino. Tvoji najdražji Skromno, tiho si živel, za nas delal in skrbel, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat Viljem Časar iz Ženavelj 43 Iskrena hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter GD društvu iz Ženavelj. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: žena Gizela, sin Viljem z Ženo Nado, vnuk Robert in vnukinja Sandra, sin Aleksander z Ženo Anico ter vnuk Daniel in vnukinji Sandra in Manuela Oh, kako hitro čas beži, leto dni je že, odkar te 'več med nami ni. Zakaj si moral nam umreti? Grob prerani ti krasimo, a odgovora od tebe ne dobimo. V SPOMIN Žalosten in boleč je spomin na 26. januar, ko nas je za vedno zapustil dragi mož in oče Geza Časar iz Otovec Ne čas ne solza nas ne moreta potolažiti. Pogrešamo te vselej in povsod. Zato živiš med nami in ne boš nikoli pozabljen. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Vsi njegovi najdražji 'ho in mirno, tako kot je živel, je tudi odšel. V srcih nam je °stala praznina in velika bolečina. Naše misli bodo ostale Vedno pri tebi. Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem za rečeno ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, mu Poklonili cvetje, sveče in darovali za svete maše. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Karoliju, kolektivu banke Creditanstalt in kolektivu 213. brigade iz Mure ter Pogrebništvu Banfi. uj°č‘: Žena Marija, hčerka Angela z družino, sin Alojz z uztno ter vnuki Boštjan, Metka, Janja in Jasmina, brata ^ranci in Mirko ter sestri Anika in Marija z družinami L.n^ih srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, ? d spiš. lučka ljubezni vedno gori v°j nasmeh med nami živi. ZAHVALA Dragi naš sinko, mnogo prezgodaj je po kratki in težki bolezni ugasnilo tvoje plemnito srce. Komaj v 55. letu starosti nas je zapustil Viktor Kerec iz Skok pri Mariboru rojen Vidoncih 101 Hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali vence, cvetje ali v druge namene ter se od njega poslovili na pokopališču v Dobravi pri Mariboru. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom in znancem iz Vidonec, iz njegovega rodnega kraja. Ohranili te bomo v trajnem spominu! Žalujoči: oče in mama ter brat Vili z družino iz Nemčije Saj molčala dolgo sem, molče 'trpela in upanju sem sladkemu se upirala in hrepenenje s silo vase sem zapirata. Prišla je ura, nisem mogla več... nam ostala le solza je spomina, zakaj ta pot ti je bila edina? BERNARDI V SLOVO Ohranile te bomo v lepem in trajnem spominu. Tvoje sodelavke iz TŽO 2, 365. brigade 2 V SPOMIN ebruarja mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi sin Borut Topličar iz Lendave $ sabo si odnesel vso radost, za tabo je ostala le velika praznina in bolečina. Tiho in nemo se Pfašujemo ob tvojem grobu, zakaj, zakaj ti ni bilo dob°Jen° živeti. Vsem znancem in prijateljem, ki se z . r° mislijo v srcu spomnite nanj in ki se ustavite ob e8ovem preranem grobu in mu prinašate cvetje in sveče, iskrena hvala. Za vedno tvoji neutolažljivi starši Le tri tedne si za možem žalovala in tudi v tebi je ugasnila luč življenja. Odšla si tja, ker ni več bolečin, zbogom, mama, hvala, hvala! ZAHVALA V 87. letu nas je za vedno zapustila naša mama, tašča, babica, prababica in sestra Marija Makoter roj. Potočnik, s Cvena 96 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, vence, sveče in za svete maše ter izrekli sožalje. Posebna hvala g. kaplanu, pevkam in godbeniku za izbrane besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Že dve leti v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, tvoj večni dom naj rože ti krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN 5. februarja minevata dve žalostni leti, ko nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Vera Pok iz Kupšinec Hvala vsem, ki se je še spominjate, obiščete njen grob in prižigate sveče Tvoji najdražji Ljutomerski mestni mavzolej Marmornato razkošje ljutomerskega županata Projekt obnove mestne hiše v Ljutomeru je bolj ali manj jasno pokazal, kako občinski oblastniki kaj hitro pozabijo na zakone, ki veljajo za navadne smrtnike. Ob vsem tem ostaja nerazumljivo, kako se nekateri mirne vesti in z večno prijaznostjo pojavljajo med »dragimi domačini«, ne da bi pomislili na to, da precej ljudi živi na robu eksistenčnega minimuma, v času, ko so si sami za borih 136.927 DEM opremljali »polprivatni« županat s poročno dvorano. Zakaj po zakonu, če lahko mimo njega Ko so na Izvršnem svetu SO Ljutomer v daljnem letu 1992 presodili, da je nastopil čas za prenovo mestne hiše (s fasade, prenovljene nekaj let pred tem, je že po nekaj mesecih začel odpadati omet), so namesto zakonske poti izbrali bližnjico. Namesto javnega razpisa, kije takrat veljal za oddajo določenih del, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna R Slovenije (Uradni list RS, št.24/92), so posameznim firmam za projektiranje poslali t. i. natečaj. Kakor ni bil v uradnem listu objavljen razpis, logično, saj ga ni bilo, tako tudi natečaj ni bil nikjer objavljen. Nezakoniti (privatni) ponudbi za izbiro izvajalca inženiringa so se odzvali EEK-EKO M. Sobota, ZEU M. Sobota, Projektivni inženiring biro M. Sobota, Razvojni center Celje in DOMUS Ljutomer. Tako imenovana razširjena skupina strokovnih sodelavcev, med njimi je bil tudi današnji ljutomerski župan Del mestna hiše, ki ni bil predviden za adaptacijo: muzej v mestni hiši po odstranitvi eksponatov in poda. g. Ludvik Bratuša, seje 3. 7.1992 odločila, da delo zaupa firmi EEK-EKO M. Sobota, ki naj bi bila firma z »največ izkušnjami in referencami«, kar pa ne pomeni, da tudi firma s cenovno najnižjo varianto. Po tem ko so - naročnik (Občina Ljutomer), IS SO Ljutomer in EEK-EKO M. Sobota - podpisali »osnovno pogodbo o izvajanju inženiringa« v vrednosti približno 72542 DM (ali takratnih 3.900.000 SIT), je obnova mestne hiše zastala. Šele z Bratuševim zavzetjem položaja predsednika IS SO Ljutomer je zadeva dobila nov elan. Pričetek prenove stavbe seje začel pozimi 1993/94, v času, ko naj bi lastniku (Občini Ljutomer) končno uspelo najti sovlagatelje in 99-letne najemnike poslovnih prostorov v pritličju mestne hiše. Firma z najboljšimi referencami in izkušnjami ali o troedini firmi Firma EEK-EKO je bila projektant, glavni izvajalec in nadzorni organ. Našteto po zakonu ni sporno. Zadeva je sporna z vidika racionalne porabe proračunskih sredstev, saj bi bilo pričakovati, da bo naročnik (Občina Ljutomer) zaupal nadzorovanje nekomu, ki ni iz hiše EEK-EKO, saj vsota (okrog 2.800.000 DM), kolikor znaša valorizirana vrednost proračunskih sredstev, vloženih v obnovo mestne hiše, ni majhen zalogaj. To je kapital, s katerim lahko zgradite že šolo! O (ne)spo-sobnosti gradbenega inženiringa EEK-EKO M. Sobota se lahko prepričamo ob podatku, da za muzej mestne hiše niso predvideli obnovitvenih del. Na fotografiji lahko vidite, kakšno je bilo stanje v muzeju po odstranitvi eksponatov in uničenega parketa. Človek dobi vtis, da projektanti v muzej sploh niso vstopili. Genialna je bila tudi zamisel, da knjižnica ostane ves čas obnove v hiši. V času, ko naj bi jo obnavljali, naj bi se preselila v prostore muzeja. Izvedba tega genialnega načrta je splavala po vodi takrat, ko so popravljali streho in je deska (po nekaterih virih celo tram) priletela skozi okno knjižnice. Na srečo takrat pri mizi ob oknu ni bilo knjižničarke. Kot da bi se jim šele takrat posvetilo, da morajo upoštevati tudi Pravilnik o varstvu pri gradbenem delu, so knjižnico na hitro preselili. Skladišče knjižničnega gradiva so Občinarji zagotovili v Golarjevi hiši, njen lastnik je Krka, ki je ravno v tem obdobju reševala zgradbo pred upornim napadom vlage. Škode, ki jo je povzročilo enoletno zaprtje knjižnice, se ne da oceniti v markah, je pa v zavesti vseh tistih, ki smo na ponovno odprtje knjižnice Se spomnite svojih otroških dni, ko ste se sankali, smučali, drsali ... na kanalu? ROTO podjetje za predelavo in trženje iz Černelavec je organiziralo ŠPORT-NOPREDSTAVITVENI POPOLDAN, ki so se ga udeležili učenci 1. in 2. razreda OŠ I iz M. Sobo- čakali več kot eno leto. In to leto je bilo tisti »vsak čas«, ki so ga obljubljali gradbeniki. Dragi moji, branje knjig je tudi navada in prekiniti to navado za eno leto, ni opravičljivo z nobeno obnovo. Draga moja, ti sti bila (pre)draga Če svetniki dobijo poročilo o realizaciji prenove mestne hiše, v katerem piše: «... pregled obračunskih situacij kaže na strošek cca 85.000,00 SIT na kva Rolanje po mestni hiši * Pri pri padcu v skrivne prostore nekdanjih zaporov (uradno) niso odkrili nobenih človeških kosti. Vsaj težav z arheologi niso imeli. * V t. i. prodajni galeriji, ki je s 1. 1. 1996 prešla v upravo Zavoda za kulturo in izobraževanje, uradno ni bila prodana nobena slika. Brez prodajalca ni prodaje in niti ne utaje davkov. * V okviru Zavoda za kulturo in izobraževanje posebna skupina pripravlja izbor slikarjev, ki bodo postavili svoja dela na ogled in prodajo. Tako občini ne bodo mogli več očitati, da imajo v njenih prostorih posamezni slikarji zasebni razstavno-prodajni salon. * Da bi županove sobane postale »javno koristne«, so ljutomerski svetniki dali pobudo, naj župan daje svoj salon v najem. Stvar naj bi bila v teku, kot že nekaj časa obljublja večni obljubovalec. ★ Stoletni najemniki kljub visokim kapitalskim vložkom v obnovo mestne hiše ostajajo najemniki, ki bodo plačevali najemnino vsaj še 98 let (trenutno 4 DM/kvadratni meter + stroški). * Po šestih mesecih nekaterim 99-letnim najemnikom prihaja šele v zavest, kaj pomeni biti sovlagatelj in imeti najemno pogodbo. * V muzej lahko pridete samo skozi knjižnico in njene pisarne, saj ključev za vhod mimo županovih soban nimajo. Po poročilu naj bi vsi interni ključi stali 25.000 tolarjev. * Mestna hiša je bila zgrajena leta 1833 (prvi del, druga dva okrog 1870-80) in obsega kompleks petih stavb. S prenovo so, kolikor ni bil močnejši podjetniški interes, povrnili zgradbe v prvotno podobo. Pri tem jih je blagoslovilo spomeniško varstvo iz Maribora. * Glede na nepredvidena dela in iz tega izhajajoče sprotno projektiranje lahko samo upamo, da niso gradili na črno. * V poletnih mesecih je atrij mestne hiše, namenjem prireditvam, sameval (razen dvakrat). * Da ne pozabim: v mestni hiši se lahko oblečete, obujete, si kupite očala, uredite pričesko, se fotografirate s šopkom v roki, posladkate, kaj popijete, kupite kaj za dobro prebavo, naročite računalniško opremo ali pa naveličani vsega vozovnico za Havaje odkorakate iz bleščečega razkošja poslovnega dela mestne hiše. dratni meter prenove ene netto etažne površine stavbe, kar prav gotovo lahko zavrže vse dvome v opravičljivost prenove takega objekta«, verjamemo poročilu. Res pa je tudi, da 189.000. 000,00 SIT, kolikor naj bi znašala obnova mestne hiše, ni valorizirana vsota, saj (skoraj) dvesto milijonov ni bilo položenih v obnovo mestne hiše niti naenkrat niti samo v letu 1995. Od leta Soboški kanal je oživel! te ter mnogi drugi. KORAJŽA VELJA - TUDI ZA KDAJ DRUGIČ! Nikar se ne smejte! Kar sami poskusite! 1 992 (prvega nakazila za obnovo mestne hiše) pa do leta 1995 (čas petega aneksa na osnovno pogodbo) je vrednost marke poskočila za skoraj 65 %. Valorizirana vrednost, ob upoštevanju rasti nemške marke, kaže na vsoto, ki presega 4 milijone mark(I). Od teh štirih milijonov so Županova sobana v ljutomerski mestni hiši. Samo miza naj bi stala 20.000 DEM. devetindevetdesetletni najemniki pokrili 33 % stroškov, drugo pa je šlo iz proračuna. Tuje veljala posebna logika: poslovni prostori so bili ocenjeni enako kot prostori t. i. javnega programa (knjižnica, muzej, županat, polovica prodajno- razstavne galerije). Vendar pa je res, da so sovlagatelji postali samo 99-letni najemniki in ne lastniki. Po Ljutomeru se tudi šušlja, daje bila cena kvadratnega metra posameznih poslovnih prostorov različna. Lokali na cesti Cirila Jureša naj bi stoletne najemnike stali manj kot tisti, ki gledajo na glavni trg. Razlog: ugodnejša lokacija. Tiste, ki ste pozabili, kje stoji ljutomerska mestna hiša, naj spomni-, mo, da je prav v centru ljubega Ljutomera. Brez podtikanja, na cesti Cirila Jureša je tudi lokal AgTecha, katerega nesporni direktor je bil vsaj do 30. junija 1994 g. župan Ludvik Bratuša, in lokal hčere prejšnjega ljutomerskega župana g. Preloga (z največjo kvadraturo poslovnega prostora 120,74 kvadratnega metra). Ko smo nekega občinskega moža pobarali, zakaj neenotne cene poslovnih prostorov, nam je pojasnil, da so se podpisniki strinjali s posameznimi pogodb-nami in da je stvar zakonsko povsem legitimna. Prav tako kot je legitimen županov molk na svetniško vprašanje, kaj pomeni »poračun obveznosti zaradi višjega standarda« v višini okrog 106. 000 DM. Legitimen je tudi tako imenovani premostitveni kredit v vrednosti 30 milijonov SIT (pribl. 366.000 DEM), ki gaje zagotovila firma Seping, njen direktor g. Sraka je bil direktor EEK-EKO M. Sobota, ki je žal ni več. Županovi saloni in dvomljiva podoba prleškega ponosa v občinski matični knjižnici Oprema županata in poročne dvorane je stala okrog 140.000 DEM. Prostori: »marmornati« županov salon, kuhinja, kopalnica, dva WC-ja in poročna dvorana. Razkošje. Na drugi strani, v oddelku za odrasle bralce občinske Moja domača banka __ /O Pomurska banka d.d ____ Murska Sobo{3 Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne, 30. januarja 1996, tečaji Ml?! od 30. januarja 1996 od 14.00 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od ’ januarja 1996 od 00.00 dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaj’ Avstrija 100 1.270,2877 1.265,80 1.294^1 Francija 100 2.596,8461 2.561,70 2.645^7» Nemčija 100 8.931,8500 8.900,00 9.100^0®. Italija 100 8,2939 8,22 Ml Švica 100 10.961,1663 10.812,90 11.16M1 ZDA 1 133,1471 132,00 135^ POSLOVNA KARTICA ACTIVA-EUROCARD/MASTRERCARD' novost v ponudbi za poslovneže! । Navadni kartici Activa Eurocard/MasterCard in zlati kart|C Activa Eurocard/MasterCard smo dodali še POSLOVNO KARTICO Activa Eurocard/MasterCard. Namenjena je poslovnežem v podjetjih in samostojnim podi61 nikom, ki lahko z njo na osnovi pooblastila poravnavajo P0'0^ ne, reprezentančne in druge stroške na prodajnih mestih Ad* in Eurocard v Sloveniji in Eurocard/MasterCard v tujini- Podrobnejše informacije za podjetja daje Služba naložb, Trg zmage 7, samostojni podjetniki pa se lahko 0 prednostih in ugodnostih, ki jih omogoča poslovna kartic81 pozanimajo v Sektorju za drobno gospodarstvo v ul. Štefa^S Kovača 12 v M. Soboti. Informacije dobite tudi v drugih en0^ LB Pomurske banke matične knjižnice, stara opref*1’' dotrajane police. Nepregledno in neizkoriščeni prostor kot P°sl" dica navedenega. Knjige soVM tlah, ker ni polic, teh pa ni, kef denarja. Sprejemljivo? Ne, čef mislimo, da je miza v županove salonu stala 20.000 DEM (n* dno). Tudi t. i. domoznansK oddelka v knjižnici nimajo, ket opreme. In kje je zdaj lokalpa*® tizem nekaterih ljutomerskih!’’' tičnih mogotcev? Naloga t.y moznanskega oddelka je zbir« lokalnega gradiva - od šolskih P blikacij... razglednic ... zapis*! posameznih pomembnih lju ; (Prlekih!) ... No, tudi marm0^ trpežen. Nova oprema je v čit® ci (zgrajen je bil prizidek) >n , otroškem oddelku (novi man« ni prostori), kamor očitno n’ mogli navlečti stare šare. Namesto epiloga Ljutomer je eno tistih slov^ skih mest, ki ima svojo hišo. Podoba mestne hiše muh? pečat. Pri njeni obnovi se je P0^ zalo, kako lahko oblast, ki rokah kapital, z njim polJu"1( ravna in se drži zakonov, če J* ustreza. Da bi se bilo koris^ držati zakonov, se je P0^^ tudi na primeru projekti^ s inženiringa, ki ni bil dorasel s • nalogi. Z vidika vesti in mora* je vprašljivo, ali je čas, v kat® živimo, primeren za marmor** razkošje županovih salonov. °m( tih za posebne goste. Ali ne -ugledu in za »splošno« dobro tomerčanov bila bolj kons nova oprema knjižničnih P1” rov, ki so občanom dostopb* kot »polprivatni« županat9. AMNA POTOC^B