Štev. 6.
Ljubljana, dne

. .......
jyrOCJiABEHCKA I BVPBA.
1. oktobra 1919.
Leto I.
BOURSE
YOUGOSLAVE.
JUGOSLOVANSKA BORZA
Informativen list za trgovino, obrt in industrijo.
Cene inaeratov: Za enostolpno 1 mm visoko vrsto se računa 60 v. Oglasi z določitvijo prostora in reklamne notice po posebnem ceniku.
Vse dopise sprejema Anončna ekspedicija AlJatelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. === Telefon interurban štev.174. Čekovni račun štev. 11.028. =
Cijene oglasa: Za jednostupačni 1 mm visoki redak računa se 60 f. Oglasi s odredjenjem prostora i reklamne vijesti po posebnom cjeniku.
m	i PREVAŽANJE BlAGA □ ŠPEDICIJE VSEH VRST □ SPREJEMANJE BLAGA V SKLADI-	i	i BALKAN	1	■ SKLADIŠČE, SPOJENO S TIROM JUŽNE ŽELEZNICE a □ TEKOČI RAČUN PRI PODRUŽ-
ŠĆA o ZACARINAN )A a MED-	TRGOVSKA SPEDICIJSKA IN KOMI-	NICI JADRANSKE BANKE V
NARODNI PREVOZI □ SELITVE	SIJSKA DELNIŠKA DRUŽBA	d d d LJUBLJANI □ □ □
S PATENTIRANIMI VOZOVI □	’ TRST	LJUBLJANA	TRST	NASLOV ZA BRZOJAVKE:
NABIRALNI VOZOVI NA VSE ~	Dunajska cesta 33	„BALKAN SPED.“
□ a d STRANI a a n ■			——			1	I. LJUBLJANSKO JAVNO SKLADIŠČE	INTERURB. TELEFON ŠT. 366
Proda se:
1 osebni 4-sedežni „Mercedes“-auto, Phaeton-Karoserija, 24 PH;
1 ,Pucli“-auto, break-karoserija, do sedežev; 38 PH;
1 motocikl „Indian", ameriški izdelek, 15 PH;
1 motorni plug na tri rezala „Ex-celsior“, s posebno jermenico za stabilno delo (pogon mlatilnic, i. t. d.; 40 PH.
Ponudbe na
oražem & co.,
Ljubljana - Poljanska cesta 69.
==imarmo:r =
vseh vrst za pohištvene naprave, dalje za obleko sten v vežah in kopalnih sohah in dakanje hodnikov in cerkva, vsake vrste
GROBNE! SPOMENIK E,
za kamnoseke vsake vrste kamen za delo, le na osebno izbiro.
ALOJZiJ VODNIK
== :kamnosek
v Ljubljani, pri glavnem kolodvorju.
i m to.,
Ljubljana,
Üelenhiirgova ulica ll (nasproti glavno pošte.)
Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom.
I
/
1. L Kolar,
Ljubljana,
Wolfova ul. 3.
#
i
i
Proda se:
1 parni strni s homplatno na-praio 3 kotlov,
10pamoshoj za iEdnaloiMi tok,
1 kompletna prelikata deska (Srlratttaflet).
1 polnilo (Ladeapgregat),
13 kompletnih eleklromotoriev.
Dopise na Anončno ekspedicijo Al. Matelič.
CTHF^LE
PLESKRS-SLILSČRH
Rimska t. 16.
LJUBLJANA
S Za nepobitne cene!	Za nepobitne cene;
! „Balkan“
Prodaja na vagone: vse vrste moke, koruze 2 ovsa, ječmena za pivo, pšenične otrobe itd.
■	Kupuje vsako množino: strojno olje vseh
■	vrst, juto, vreče, les za kurivo, apno in vse druge
■	industrijalne izdelke. Ponudbe na
5 „Balkan“ Zagreb, Vlaška ul 54.
Brzojav: Skladišče Balkan, Zagreb.
#
JENKO in ŠETINA
sobna-dekorac jska slikarja, stavbena in pohištvena pleskarja in ličarja, se priporočata za vsa v in sinko spadajoča dela. - Cene nizke. - Postrežba ločna-
[eloviSka costa stav. 89. — Ljiljana 111.
9*
DRAGUTIN HAFNER
Osijek (ilavonija).

Agenturni i komisionalni posao. Zastupnik prvorazrednih domaćih i čeških tvornica i trgovačkih kuća.
Kupuje i prodaje kolonijalnu robu, kemieko-tel -ničke produkte, parfumerije, dalmatinske i ostale z< -maljske plodine i. dr. — Prima zastupstva industrijahiih poduzeća i većih trgovačkih kuća.
Naslov za pisma: Osijek I, Ilirska ul. 11.
Brzojavi: Dragutin Hafner, Osijek.
fer

slamnate toibice (cekarje) predpražnike 5 vse različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo
FRANJO CERAR,
tovarna slamnikov v Stobu, p. Domžale pri Ljubljani.
TROWEL:
Soudeležba.
Dan za dnevom strašijo po časopisih celega sveta poročila o stavkah. Po nad štiriletnem rušenju in uničevanju taka potrata zlatega časa v vseh delih sveta! Stavke na Japonskem, v Ameriki, Avstraliji, Afriki in seveda tudi v Evropi, stavke železničarjev, brivcev, bančnih uradnikov in kovinarjev - in rudokopov in drugih človeških strojev, in kjer že ni odkrite stavke, vlada pasivna resistenca, delamržnost, nezadovoljstvo. Sedanji ustroj, v kolikor je še malce v redu, vzdržuje edinole upanje na boljše čase.
In vzroki te vseobče nezadovoljnosti? Gotovo se ne motimo, če navajamo kot glavni vzrok sedanjih nevzdržnih razmer — draginjo. Igrajo sicer tudi drugi vzroki večjo ali manjšo vlogo, n. pr. občutek zapostavljenosti za bogatejšimi sloji ter nepravične razdelitve dobrin sveta in uspehov deia, a glavno vlogo igra tu vendarle draginja, ker vpliva na povprečnega človeka še najbolj želodec, stanje katerega je navadno tudi povod in vzrok stavk in nezadovoljnosti.
Treba torej predvsem odpraviti draginjo. Poskušalo se je to potom zvišanja dohodkov, ker pa sp višje plače podražile produkcijo, so se cene blaga zopet in zopet dvigale. Ostane torej edinole znižanje cen. Kako pa to doseči?
Edina pot je tu pač pocenjenje in povečanje produkcije. Stavke pa dosezajo ravno nasprotno, namreč potrato mnogega delovnega časa. Čim več se stavka, tem manj se izdela, tem večje je pomanjkanje dobrin, ki se morajo vsled tega se-vega naprej podraževati. Ker pa mnogo delavstva res nima druzega izhoda iz želodčnih kriz kakor samopomoč, stavke, se te ne bodo dale odpraviti, dokler ne bodo delavci zaslužili časom primernega eksistenčnega minimuma. Da se pa preprečijo čezmerne zahteve, ki jih bi hoteli delavci izsiliti potom stavk itd., jih je treba direktno zainteresirati na uspehu obrata. Če stavkajo, stoji obrat, izostane uspeh, dobiček, ki bi ga bili . v gotovi, meri deležni. Čim manjši delovni čas zahtevajo, tem manjša produkcija, tem manjši dobiček, na katerem so soudeleženi. Čim cridnejše delajo, tem večji je čisti dobiček, tem večji njih naknadni dohodek iz soudeležbe.
Ravno tako, kakor se zainteresira upravne svetnike, poslovodje, potnike itd. na prometu ali dobičku podjetja, se naj interesira vse sotrudnike obrata na njega uspehu. Tako se bi vsak čutil kot nekak solastnik, delal bo z večjim zanimanjem in veseljem in pazil bo, da tudi drugi store svojo dolžnost.
Najtežje je tu seveda najti pravi način soudeležbe. Bilo se bi treba informirati o načinu in uspehih take soudeležbe, pred vsem pri švedskih in nemških podjetjih, ki so soudeležbo že pred vojno vpeljala. Jasno je, da se morajo odstotki soudeležbe stopnjevati po vplivu, ki ga ima posameznik na uspeh podjetja. Uspeh poslovanja je gotovo od zmožnosti ravnatelja bolj odvisen, ka-kar od dela podrejenega delavca. Ne gre torej, da bi bili delavci deležni dobička v isti meri kakor ravnatelji. Podjetnik ima seveda pravico do obrestovanja svojega naloženega kapitala, kakor tudi do dela dobička, kajti kdor riskira svoje premoženje, imej tudi možnost dobička, ker sicer bi prenehala vsa podjetnost, vsak napredek in podlegli bi drugim, napredujočim narodom.
Izginilo je suženjstvo, osvobodili so se kmetje, državni absolutizem se je umaknil soudeležbi ljudstva na vladanju, prišel bo kmalu tudi čas, ko bo vse delavstvo, telesno in duševno, direktno soudeleženo na uspehu svojega dela, ker je tak
Pol vagona
E ima naprodaj
Črnomelj (Slovenija).
Pri odjemu cele množine dam' tudi pod tovarniško ceno. --------

Pristno voščen domač izdelek!
„HIF“-krema
vsled svojih sestavin zajamčeno boljša in cenejša kot tujezemski izdelki.

Zaloga na debelo
Oroslav Čertalič,
Ljubljana, Resljeva cesta št. 20.
Istotam se dobi: cigaretne cevke, cigaretni papir (od K 14 — naprej) ter razglednice, pisemski papir, vlasnice, toaletno pralno milo itd.

BARVA “I vsakovrstno blago
ČISTI
obleke
PERE
SVETLOL1KA
domače perilo (pošilja po isto na dom)
ovratnice, zapestnice in srajce
tovarna J O S. REICH
Ljubljana, Poljanski nasip štev. 4. Podružnica, Šelenburgova ul. št. 3.
naravni razvoj gospodarstva. Znak sedanjih nenaravnih razmer so ravno z izobraženostjo delavstva rastoče stavke in vedno večja draginja. Podjetniki se bodo morali torej v-lastnem interesu odločiti za čimprejšnjo uvedbo soudeležbe njih sotrudnikov na delu čistega dobička v tej ali oni obliki in s tem sc bo na najsigurnejši način preprečilo prodiranje vsaj za par sto let še nemogo-komunizma.
Organizacija.
Strojepisne in tesnopisne tekme.
Čas je zlato, a delovni čas se vedno krajša! Naši očetje trgovci so delali še po 16 ur na dan, mi smo pa prišli že do 8 urnega delovnega časa dnevno! Kako je mogoče, da je kljub vedno gostejšem obljudenju sveta in skrajšanju delovnega časa skoro za polovico vendarle mogoče opraviti za življenje in za udobnost potrebna dela? Skrivnost te rešitve leži v intenzivnejšem izrabljanju naravnih moči, k katerim moramo prištevati tudi mehaniko in človeški razum. Oglejmo si trgovsko pisarno. Na mesto dolgotrajnega prepisavanja je stopilo kopiranje, na mesto kopiranja pa stopa sedaj že dvopis potom ogljenega papirja. Ročno pisarenje vedno bolj in bolj izpodriva pisalni stroj, dolgotrajno narekovanje piscu nam krajša znanje tesnopisa, a slednje že ima tekmeca v diktafonu. Znanje tesnopisja in strojepisja je postalo pogoj sprejema v vsakem obširnejšem podjetju. Dober stenograf, uren strojepisec opravi z lahkoto dva, trikrat toliko dela kakor neizurjen. Zato prirejajo večje tvrdke med svojim uradništvom strojepisne iu tesnopisne tekme z lepimi nagradami, s katerim hočejo privesti svoje uradništvo k čim največii izurjenosti. Plačane nagrade se v obliki pomnoži-tve dela obilokrat povrnejo.
Razno iz narodnega gospodarstva.
Nova kompezacijska pogodba z
Avstrijsko republiko.
Dne 2. t. m. je bila podpisana trgovinska pogodba med kraljevino SHS in avstrijsko republiko. Na naši strani je vodil pogajanja dr. Slokar, zastopajoč našo Centralno upravo za promet z inozem-stvom, E. Kohnstein pa avstrijsko upravo za blagovni promet. Pri pogajanjih je bila zastopana tudi avstrijska vojna centrala za žito in avstrijska centrala za nakup življenskih *potrebščin.
Besedilo pogodbe:
1.	Odredba o likvidaciii prve kompenzacijske pogodbe z Avstr'jo z dne 20, marca. Za nakupe po tej pogodbi, za katere je že izdano dovoljenje za izvoz, se bodo sprejemala vplačila samo še 8 dni po podpisu nove ro'rodbe. Končni obračun se izvrši na dan po zadnjem izvršenem vplačilu. Fa saldo se bo položil v nemški državni vrednosti (v markah). Ker bo ta saldo najbrže v korist naši kraljevini, se' avstrijska uprava za blagovni promet, avstrijska vojna centrala za nakup živilskih potrebščin obvezujejo, da bodo v roku 10 dni po ratifikaciji dela na razpolago naši centralni upravi na račun tega salda predplačilo v znesku 10 milijonov mark. Ta valuta, kakor tudi tula valuta v obče se bo računala po povprečnem švicarskem (curiškem) kurzu za avstrijske žigosane krone, ki se v stvareh te pogodbe računajo al pari z našimi žigosanimi kronami.
2.	Splošna načela. Načeloma se obojestranske kupnine plačujejo v zdravi tuji valuti. Za definiranje pojma, kaj se naj razume pod zdravo tujo valuto, je merodajna devizna centrala v Beogradu. Valuta, izrečno navedena v tej pogodbi, se bo vnaprej smatrala kot taka s tem. da bo imela naša Centralna uprava pravico, da lahko eventuelno odkloni eno izmed navedenih valut. Da se izogne Preveč komplicirani manipulaciji, sc bodo uvedli med obema pogodbenima strankama tekoči računi v kronah, pri čemer bo, kakor smo že naglašali, naša krona v razmerju z avstrijsko stala na al Pari.
3.	Pristojbine, a) Obe stranki imata pravico Pobiranja pristojbine (takoj pri prošnjah) po svojih zakonih, b) Za dovoljenja za Izvoz se bo računal 1% od fakturne vrednosti, c) Avstrijska uprava za blagovni promet se obvezuje, da ne bo plačevala nobenih provizij pri denarnih obračunih. izvzet je samo slučaj, ako bi sc to uvedlo tudi na naši strani.
4.	Prevoz, a) Po žvleznicab. Obe pogodbeni stranki bosta pri svojih vladah skrbeli: 1. za potrebne vagone, 2. za službeno ekspedicijo, 3. za vračanje vagonov, 4. za dokumente spremljevalcem in sprejemnikom do meje in 5. za potne liste osebam, ki bodo prihajale v državo druge pogodbene stranke zaradi prevzetja blaga, b) Po vodi. Ladije in remorkerje daje na razpolago naša kraljevina in sicer v mejah, kakor bo to dovolilo medzavezniško poveljništvo.
5.	Dovolila za nakup in izvoz. Cene za življenjske potrebščine in živilsko krmo bo določala naša Centralna uprava, in sicer z ozirom 1. na naše notranje tržne cene, 2. z ozirom na cene na svetovnem trgu in 3. z ozirom na cene na avstrijskem trgu. Naša Centralna mrava bo izdajala dovolila za izvoz osebm, ki jih bo avstrijska utirava za blagovni promet označila kot v to pooblaščene. Isto velja za volno, kože in vosek. Ostalo blago se bo nabavljalo v mejah onih količin, ki strne na razpolago v prosti trgovini, a naša Centralna mrava bo izdajala za nje dovolila za izvoz, v kolikor bo to zahtevala avstrijska uprava za blagovni promet.
6.	Denarni nroinet. 1. financijalni obračun se bo vršil v naši kraljevini tako-le: a) Avstrijska unrava za blagovni promet se obvezuje, da bo dala naši CenPnlni »nravi na razpolago te le svote v tuli vrednosti., a) 3.000.000 francoskih frankov, b) 3.000.000 italijanskih lir. c) 7.000.000 nemških mark: od te'ra 10 dni no ratifikaciji 1.000.000 francoskih frankov. 2,000.000 italijanskih lir in 3.700.000 nemških mark. Do končnega obračuna položi Centralna unrava odgovarjajočo svoto po imenovanem kurzu za račun Avstrijske unravu za blagovni promet nri ..Hrvatski zemaljski' banki“. Centralna uprava bo skrbela za to. da se vsa plačila za kupljeno blago izvrše za račun Avstrijske uprave za blagovni promet. Takisto se bo vršilo plačevanje za blago, kunlieno pri nas. pri avstrijski upravi za blagovni promet za račun naše Centralne uprave. Obe imenovani upravi se bosta medsebojno obveščali o izvršenih vplačilih in imate dolžnost tudi obveščati interesovance o načinu procedure.
7.	Surovine, ki se iz ene izmed pogodbenih držav nošiliajo v drugo radi ureustrojitve. odnosno tako preustrojeni fabrikati pri vračani», se bodo izvažali izven količin, ki so določeni s kontingenti,
8.	Prevoz. Obe državi bosta dovoljevali druga drugi olaišave. direkten prevoz blaga kakršnegakoli izvira, v kakršnemkoli pravcu, ne zahtevajoč pri tem nobenih posebnih dovoljenj. Izključuje se ■vmio ležanie blaga, v kolikor le to povzročil sam "ginteresovani lastnik. Za to blago bodo prepuščeni spremljevalci. Ako bi se pojavile kakšne neprilike. se bosta obedve pogodbeni stranki zavzeli na merodajnih mestih, da se jih odpravi. Te odredbe bodo vetiale. dokler bo v veljavi ta pogodba sama. a odstopiti se sme od njih samo v slučaju, da bi le-te nasprotovale kakršnikoli določbi saint-germamske mirovne pogodbe.
9.	Medsebojna nodnora v trgovinskem nrn-motu. Obe stranki bosta skrbeli za to. da bodo neovirano dobivali notne listine trgovci, industri-ialci itd. in oni njihovi in državni organi, ki jih le ti potrebuiejo. Dovoljen bo uvoz vzorcev in prire-icvanje blagovnih razstav.
10.	Izvoz iz Avstriie za kraljevino SHS. A
Avstrijska unrava za blagovni promet se obveznic dobavljati: 1. do 1100 vagonov kuhinjske soli no K 64.40 za 100 kg. 2. 2400 zabojev vžigalic obüka 3li ..solo“ ali ..helios“ izdelek po 1100 K zaboj, nadalje 10 000 zabojev no 500 škatlic originalno švedsko blavo no 1600 K franko Dunai: B. Obvezuie se za izvozna dovoljenja v tejle vrednosti: 1. za 800 milijonov K eksplozivnega materijala. med tem lovskih natron. za 2 in pol milijona kron magnezita. za 150.000 K grafita, za 15 milijonov kron raznih avtomobilov, za 15 milijonov železniških vozov, za 5 milijonov kron lokomotiv. 2, "a 2.400 000 K električnih motorjev, za 14 in pol mil bonov K elektrotehničnega materijala med temi nanrav za telefon in brzoiav. dalje za 7 in nol milijonov kron metalnih izdelkov med temi za- 1 in pol miliiona K zvonoV: 3. za 14 milijonov kron '■(■■spodarskih strojev, traverz in raznovrstnega železia. za 2 miliiona K črne pločevine, za 4 mili-ione K žice, žičnih žebljev in vijakov, za 17 milijonov kron materijala za mostove, za 3 milijone K ‘ pJov za nafto, za 600.000 K žičnih vrvi, za 2 mi-biona K iekla. za 5 milijonov K orodja in okovov, za 2 milijona K tehtnic in neči. za 1 mili ion šivalnih strojev in koles, za 1 in nol milijona K strojev za obrtnike, za 2 milijona K mlinskih nanrav, za 4 milijone K cevi in sesalk. za 1 milijon mlekarni-ških priprav, za 2 milijona K gradbenili strojev za ceste, vodovode, opekarne, kamnolome, za 8
milijonov K priprav in naprav za ureditev stanovanj centralne kurjave in vodovode, za 2 milijona K raznih motorjev, za 2 milijona K razkladalnih potrebščin za železnice in luke, za 1 in pol miliiona K varnostnih naprav na železnicah, za 5 milijonov K tiskarskih naprav, za 2 milijona K osi, za 5 milijonov K raznega železniškega blaga; 4. za 15 milijonov K kemičnih proizvodov, barv in sličnih stvari; 5. za 45 milijonov K papirja (od tega za 5 milijonov K časniškega, rotacijskega in navadnega ravnega časopisnega papirja); 6. za 18 milijonov K tekstilnega blaga; 7. za 3,500.000 K stekla in steklenega blaga, za 10 milijonov pohištva in lesenega blaga in za 4 in pol milijona K d rož in sličnega blaga. — Avstrija dovoljuje med drugim izvoz pohištva iz železja in medenic, bar-žunastega blaga, nakitnih peres, igrač, modistov-skega blaga, luksurioznih čevliev, svetilk za petrolej in špirit, godal, stenskih ur. fotografičnih potrebščin, optičnih stvari, knjig in časopisov.
11.	Izvoz iz kraljevine SHS v Avstrijo. Za tele količine živil in krme se jamči dovoljenje za izvoz: L). 1350 vagonov moke št. 0; 2.) 900 vagonov moke št. 6: 3.) 2800 vagonov pšenice, ječmena in rži: 4.) 2400 vagonov koruze iz žetve leta 1918; 5.1 300 vagonov fižola, med temi 100 vagonov amerikanskega:	6.) 600 vagonov
otrokov: 7.) 8000 vagonov krompirja: 8.) 6000 komadov tolstih svini: 9.) 1000 pitanih volov: 10.) 5000 ovac: 11.) 25 vagonov nerutnine; 12.) 20 vagonov masti in slanine: 13.) 25 vagonov suhega mesa: 14.) 35 vagonov jaic, zaboj minimalno 1440 komadov. Nadalje bode dovolila Jugoslavija izvoznice v mejah raznoložnih količin še za razno drugo blago kakor volna, kože, č.i-helni vosek, svinc. mangan, cink in cinkova Gočevina antimon, živo srebro, oglje, konoplje, kovane žeblje, strojila, razno lesovie kakor hrast itd. B. Surovine in pomožna sredstva za fabri-kaciio: Dovolila za izvoz se bodo daiala v mejah količin, ki so na razpolago ob nabavi v svobodni trgovini, za svinec, mangan, rude, cink in cinkani Hm antimon, živo srebro, oglje, lan, kovane žeblje, bukove nrage itd.
1?. Določitev kontingenta pripada naši Centralni uoravi. O tem bo redno in pravočasno obveščala avstrijsko upravo za blagovni promet. Že določeni kontingenti se lahko povišajo s posebnim sporazumom.
13.	Razsodišče. Za sporne slučaje se določa razsodišče ki se voli: enega člana imenuie naša kraljevina, enega Avstrvi. a tretiega, predsednika imenuie predstavitelj Švice v Beogradu ali' na Dunaju.
14.	Dodatki. Podpisani so tudi dopolnilni sporazumi •	1. o možnem prometu brez gotovega
novca in 2 o odnovedi pogodbe, ki se lahko izvrši 15dnevno počenši s l. oktobrom.
Likvidacva kompenzacijske pogodbe. Glasom dopisa Centralne uprave v Beogradu le likvidirana komoenzaciiska no^odba z Nemško Avstrijo z dne 73 marca 1919. Z ozirom na to se ono-"ariaio interesenti, nai ne vlagaio nrošeni za uvoz odnosno m voz na temeliu te komnenzaeüske pogodbe. Plačila, nanašajoča se na to komnenza-cüsko po'odho in odobrena do 2. sentemhra. bo snreiemala Indudriiska banka, delniško društvo v Zagrebu do inkluzivno 10. septembra 1919. Dovolila. ki so bila izdana no 2. septembru, se pro-rlašaio za ničeva.
Dostavek: V dodatku k kommen začni nogodbi dovoliuie kraliestvo SHS svoboden izvoz za gotove vrste blava: brneli, sadie. suho in sveže, mineralno '" do. sirk. karbid, nanriko, sadne šoke. brusilni kamen.
P’ači'a v čehosiovaških kronah.
Z ozirom na to. da se pojavljajo v čimdalic večii meri.nonareieni čehoslovaški bankovci in da banke tisočkmnskih bankovcev sni oh ne soreic-main. ie odredilo obratno ravnatelistvo južne žc-le-nicc. da železniške blaeaine ne smelo snreic-mati čeboslbvaškfh bankovcev no tisoč kron. Vplačila v manjših čehoslovaških bankovcih sc na vrše istočasno s predajo »rele sestavljenega seznama, iz katerega ie natančno razvidna številka. serija in vrednost bankovcev, s katerimi sc nristeihina vvlača. Obenem mora stranka potrditi s nodnisom iziavo. da sc zaveže snreieti vse od denarnih zavodov kot nenristne vrnjene bankovce tor "ameniti iste s pristnimi.
Vsak bankovec bode preiskan in v slnčaiu. da p e M bil pristen, vrnjen stranki v teku šestih tednov da ga. zameni a s pristnim. Zamenjavanje vr, vsi -stotako s predlogo izkaza.
Zneske zaračunane v čehoslovaških vrednostih. elačnieio stranke lahko tudi v in"os1ovanski kronski veVavi na podlagi dnevnega kurza.

Advokat
Dr. Milan Orelj
Beograd,
Knjeginje Ljubice ulica br. 2.
Korespondencija: Srpski, njemački, madžarski.

!
§f
1
■■■■■■■aHBEHBaaE
Tvrdk» Ant. Stergar
v Kamniku
kupuje vse poljske pridelke: fižol, deteljno seme, suhe gobe i. t. d., kakor tudi vse vrste vegetabilije (zdravilna zelišča, cvetje, lubje in korenine po lisjyEŠjih cenah.
Josip Rebek
stavbeno in umetno ključavničarstvo,
Ljubljana,
Frančevo nabrežje 9,
priporoča svojo delavnico v izvrševanje vseh v to stroko spadajočih del.
Rezervirano za
R. Stermecki,
= Celje. =
Firma
Brno, Kolište 49,
(Čehoslovaška)
nudi za izvoz:
vžigalice „Helios“,
Vysocansko cikorijo,
frankovko „Hipa“, vsakovrstno zele-
Pomisleki proti kolkovanju naših bankovcev.
Razni špekulantje iz Nemške Avstrije so si osvojili menda privilegij ponarejanja različno žigosanih bankovcev. V kratkih presledkih se objavljajo zaplembe štampilij in bankovcev uvažanih od tamkaj. Ostalo pa ni samo pri štampilijah, temveč začeli so ponarejati tudi čehoslpvaške koleke in žigosati na lastno pest v toliki meri, da se je moralo izdati javnim blagajnam nalog, da zahtevajo od vplačujočih strank reverze (z natančnim seznamom bankovcev), s katerimi se zavežejo neprave bankovce na zahtevo v teku šestih tednov, zamenjati s pravimi.
Izdelava kolekov za naše bankovce je naročena v Nemški Avstriji, torej tamkaj, kjer se-izde-lujejo tudi falzifikati. —- Edino pravilna in za narodno gospodarstvo, posebno za izvoz in uvoz ugodna rešitev je v takojšnji zamenjavi sedanjih bankovcev z novimi.
Vožnja po hrvaških železnicah.
Po hrvaških železnicah so v veljavi začasno še svoječasne ogrske tarife. Vsled tega morajo plačati potniki, ki se ne morejo izkazati z veljavno vozovnico, za prepotovano progo, če pa vstopna postaja ni takoj brezdvomno dokazana, za celo progo, ki io ie vlak prevozil, dvojno voznino, najmanj pa 10 K. Ta znesek se mora plačati tudi tedaj, če se vlak še ni začel pomikati.
Železniške blagovne nristo<biue (nakladanje, razkladanje in druge manipulacije) so se povišale skoro za 100 %.
Denarne nošiljatve v Srbijo, Po odloku ministrstva za pošto in brzojav od 20. p. m., številka 22.329, je sedaj promet z denarnimi po-šilia.tvami v pismih in zavitkih razširjen na vse poštne urade v pokrajini Srbiji. (Torej ne samo med tukajšnjimi uradi in Beogradom.) Izvzet je še nadalje tak promet v pokrajine Banat, Bačko, Baranjo in Črno goro. Pristojbine, katere mora plačati pošiljatelj vnaprej, se zaračunavajo bo novem pristoibeniku. Vrednost pošiljke je lahko označena v dinarjih ali pa v kronah in se preračunava po uradnem kurzu (1 dinar — 3 krone). Po tej izmeri se zaračunava tudi vrednostna pristojbina.
Zvišanje zamenjalnine za poštne vrednotnice.
Z veljavnostjo od 1. oktobra 1919 je morala poštna imrava zaradi visokih nabavnih cen za poštne vrednotnice zvišati zamenjevalno pristojbino za poštne vrednotnice od 1 na 6 vinarjev.
Potovanje v okuoirano ozemlje. Italijanske oblasti v Trstu oziroma v Logatcu zavrnejo brez izjeme vsakega potnika, kateri nima notnega do-volienia za Italijo ali preko Ttnliie. izdano od pristojne italijanske oblasti v Italiji ali naš notni list. vidiran od kakega italijanskega konzulata.
Pet'-nlejski vrelec v Lipikn. V Lipiku so odkrili velik petrolejski vrelec. Strokovna komisija ie dncnala. da bo ta vrelec daial na leto okrog 4 miliione kubičnih metrov petroleja. Ministrstvo za rudarstvo in gozdarstvo je dalo vrelec zatvoriti. da bi se petrolej no nepotrebnem ne trošil. Vlada ima namen, da da napraviti iz tega vrelca cevi v Zagreb, ki bi se iztekale v zagrebško plinarno. kjer bi se potem petrolej eksploatirah Tz-računilo se ie, da bo daial vrelec vsako leto čistega dohodka okroglo 8 milijonov dinarjev.
Francoska valuta. Francoski frank, ki še je ob sklenu premirja dvignil na boraj v Ženevi na 90. je tekom leta 1919 zelo nadel v vrednosti, nekaj rasa celo pod vrednost behTskega franka. Dne 24 t. m. se je za 100 francoskih frankov dobilo v Ziirichu le 64 švicarskih frankov. Poslab-šanie francoskega novca v vrednosti de.la skrbi angleškim finančnikom. Vzrok izgubivania na vrednosti iščejo v tem, da so milijoni angleških in ameriških vojakov odšli v domovino. Med voisko so trošili velike svote v Parizu ter je bilo vedno popraševanje po frankih. Počim na Angleškem presega uvoz izvoz za oolovico. je v Francih razmerje med izvozom in uvozom 1:6. Poplava s papirnatim novcem ie na Francoskem omomna. množina papirnega novca se je dvignila od 5 3/i milijarde na 361h milijarde. To ie velika obilica, dasi je deistvo. da francoski frank kroži v znatnih množinah širom sveta. In letoš-nio zimo bo Franciji treba, da uvaža znatne množine živil in gradiva..
Živila
vsake vrste prodaja in kupuje
samo na veliko
Milan Komadina i drug
Osijek, Vinkovačka tesla 3. Telefon 1-41.
1
GBanoQaaBQnanönaBDcnanaGDannooDnn
svih vrst, kao graha, kukuruza, pšenice, krumpira, brašna, kaše, masti, raži, gobi i. t. d., ima za prodaju na veliko
Agentura životnih namirnica
Milivoj Topolčč, Bjelovar, Hrvatska
B
D
B
B
B
□
□
□
B
B
B
B
□
□
□
B
B
n
n
□
B
Ü	□
BBBDSBBBBBBBBBBB^BBBBĐBBBBBBBBDBB

ima vedno v zalogi
drogerija
= „ADRIJA“ =
B. Čvančara
Ljubljana, Šclenburgova ulica štev. 5 nasproti glavne pošte.
i
3QDQE
Rudolf Revec
Mozirje, Štajersko.
i
HMELJEM
in
JABOLKI.
16 rali mm.
V.
njavo, kemikalije barve in olja.

Priporoča se „Jugoslovanski kreditni zavod“ v Ljubljani. Marijin trg 8. Wolfova ulica 1. vsem, ker je pristen domač denarni zavod. Stoji neposredno nod državnim nadzorstvom. Hranilne vloge na tekoči račun obrestuje po 4 % ter daje posojila proti primerni varnosti pod ugodnimi pogoji.
Cene po dogovoru.
3QEBE

Štev. 6.
J U GOS L O VAN SKA BORZA
Stran 5.
Dr. Ferdo Müller
:: preje advokat v Celovcu ::
naznanja, da je
otvoril odvetniško pisarno
v Mariboru
:: Tegetthoffova ulica št 11. ::
■		m
■ ■	Ljubljanska kartonažna to-	■ ■
■ ■	varna in papirna industrija	■ ■
■ ■ ■ ■	i. *[ i litim dobavlja vse vrste	■ □ ■
■	kartonaže, vreče in druge	a
■	papirne izdelke za trgoyino	■
■	in industrijo.	■
■ ■	Lepenke, ovojni in pisalni	■
■ ■	:: papir v vsaki množini. ::	■ ■
m		i
KUPUJE
ASBEST
za čiščenje vina
zamaške in buteljke
PRODAJA pa praktične
CEPOVLAKE »as
kletarstvo FRANJO RUDI,
Vila Alvis v Mariboru.
MESARJI IN prekajevale!!
Prešičja črevesa po 100 metrov oddaja dokler je kaj zaloge
IVAN ZAFF, Maribor.
oontmnannnnoanonooiioaaiiDnannniintin
§ prava za pregreto paro, strojna in g g motorna olja, konsistentne masti, a a vazeline in mazilo za vozove, lake ° q in barve za gospodarske stroje in g g ::	emajle dobavlja tvrdka :: n
a Frant. Zamečnik, Brno S
d tovarna mazil,.oliev in barv, □
n Komärovskä ul. 20-20 a. Telefon 116. □
D	□
oooaoonnnonannnnnoannDnnDDonDaooa
Uvoz — izvoz.
Uvozna dovoljenja za uvoz v Nemško Avstrijo.
Ljubljanska' podružnica nemškoavstrijskega urada na trgovski promet razglaša, da veljajo prevzemni listi (Uebernahmsscheine), ki jih izdaja „Dölest“ (Deutsch - österr. Lebensmittcleinfuhr-stelle) in drugi nemškoavstrijski uradi, katerim je poverjeno gospodarstvo z živili, kot uvozna dovoljenja. Za pošiljke, ki so, opremljene s takšnimi prevzemnimi listi, ni treba imeti posebnega dovoljenja nemškoavstrijskega urada za finance.
Uvoz iz Čehosiovaške. Od 29. p. m. nadalje je v veljavi za uvoz iž Čehosiovaške ugovorni ali znižani carinski tarif. Na podlagi istega je carina za nekatere predmete zelo znižana, za druge pa popolnoma prosta.
Uvoz inozemskega blaga. Glasom odredbe ministrstva financ, generalna direkcija carine v Beogradu z dne 5. julija 1919 št. 7211 je odrejeno to-le:	Pri uvozu vsakovrstnega inozem-
skega blaga bodo carinarne od uvoznika zahtevale, da se legitimira kot trgovec s trgovsko legitimacijo, ki jo izda pristojna trgovska zbornica, in s potrdilom njegovega pristojnega davčnega oblastva, da je javljen pri njem glede obdačenja svojega obrta. Uvoznik, ki se ne bo izkazal na prej označeni način, moral bo kot varščino za pridobnino deponirati znesek v višini 2 odstotkov deklarativne vrednosti uvoznega blaga. Carinarne bodo v vsakem slučaju javile pristojni oblasti ime deponenta, deponirano svoto, vrsto in množino blaga, ter dan in številki dnevnika, v katerem se je depozit zaračunal. Ta odredba se ne nanaša na one osebe, ki uvozijo blago za svojo osebno in domačo rabo. Carinarne bodo v vsakem slučaju z ozirom na vrsto, količino in vrednost blaga same odločevale, ali je uvoznika, ki se ne more izkazati kot trgovec, smatrati kot nelegitimiranega trgovca ali kot osebo, ki uvozi blago za svojo osebno in domačo rabo. težko nabaviti premog v inozemstvu, bo centralna uprava odobravala tudi kompenzacijske kupčije za premog, a samo onim industrijskim podjetjem, ki bodo pošiljala tozadevne prošnje potom pristojnih trgovskih zbornic in če bodo prošnje od pristojne trgovske zbornice priporočene in utemeljene.
V Berlinu je prenehalo poslovanje devizne centrale. Mnogi finančniki so izrekli sodbo, da je centrala naredila več škode nego dobička. Zastopajo zopet drugi odločno drugačno mnenje. O dunajski devizni centrali se čuje. da samo še životari in da dobiva zelo malo tujih novcev v svoje blagajne.
Nabava premoga v inozemstvu. Glasom poročila centralne uprave za trgovski promet Z inozemstvom v Beogradu se bodo izdajala velikim in solidnim industrijskim podjetjem dovoljenja za nabavo premoga v inozemstvu. Ker je za denar
Moderno urejeno
strojno mizarstvo
Fr. Škafar, Ljubljana,
Rimska cesta 16.
= ZALOGA POHIŠTVA. =
H C V I C z metli šči 1*1 C I !■ E (sa drškom) i
g")(kefe) za riba-IVK I nje Iz sirka
nudi za trgovce
Prva hrvatska tvornica metala V. Gorica
DESKE
kupim na vagone.
□n
□
□
□n
-	• n	n a
Ako potrebujete	I3
kontoristinje - stenogralinje - strojepiske
obrnite se na	C
FRAN GORAZD (GÄRTNER)
LJUBLJANA, Rimska cesta it. 18.1.
- ■ —n - •	1	.. =
□
□□
Bukov in smrekov les
se proda v Planini, postaja Semič, Dolenjsko. Ponudbe na občinski urad.
Oznanila „UNION PROPAGANDE“, Maribor. Zavod oglasne odprave in reklame.
Takojšnje ponudbe z navedbo cen pod „Deske za izvoz“ na upravo lista. --------
LOJ - MAST ■ OLJE
in surovi loj kupi vsako množino po najvišji dnevni ceni
PRVA IRIRORSKl UVIRI 21 NULO v Manin.
Telefon 47.	Brzojavi: Milana.
■ : Ponudbe se prosijo z vzorci.
Adresna pisarna:
Emil Janz
Zagreb. Visoka 4.
Agenture: Bureaux d'agente.
„Balkan“
Zagreb, Vlaška ulica 54.
Dragotin Hafner,
Osijek Slavonija.
Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta 6
_M. Tomažin,
Ljubljana, Pred Prulami. Živkovič,
Vinkovci,
Anontna eksped.:
Expedition d' annonces.
Al. Matelič,
Ljubljana, Kongresni trg 3.
Automobili: Automobiles.
J. Goreč,
Ljubljana, Gosposvetska c. 14.
Barvanje blaga:
Bojadisanje robe. Teinlurerie d'dloffes.
Jos. Reich,
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Selenburgova ulica 3.
Brane: Herses.
„Komet“ d. z o. z. Ljubljana, Selenburgova ulica 7.
Cement (Roman) Opeka
Tvornica cementa, Laško.
čevlji (prodaja):
Cipele (prodaja). Souliers (vente)
A. Jelenc, Trzič-Gorenjsko. Matija Trebar, Ljubljana. Mirenska čevljarska zadruga Vrbovec p. Mozirje.
Črkoslikar:
Pismoslika. Peintre d’ einseignes.
Filip Pri stoti,
Ljubljana (hotel Malič.)
Čiščenje perila:
Čiščenje rublja. Blancbissage
Jos. Reich,	.
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Šenlenburgova ulica 3.
Čiščenje stanovanj: in oken:
Nelloyage d’ appartements el de fenbtres. Čiščenje stanova i prozora.
Fran Parkelj,
Ljubljana, Selenburgova ulica 0.
Damski krojač:
Krojač za dame. Tailleur pour dames.
S. Potočnik,
Ljubljana, Šelenburgova ul. 6./I.
Deželni pridelki
„Balkan“
Zagreb, Vlaška ulica 54.
Dežniki: jKišobrani. Parapluies.
Jos. Vidmar,
Ljubljana, Pred Škofijo 19. Prešernova ulica 4.
Drogerije: Drogueries.
I. C. Kotar,
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
Adrija_ (B. Čvančara),
14ul Ijana, Šelenburgova ulica 5.
Drva (prodaja):
Bois (vente).
Jakob Belina in sin Podlehnik pri Ptuju. „Balkan“
Zagreb, Vlaška ulica 54.
Dobavni viri:	Dobavna vrela
Trgovina. - Commerce.	Obrt. - Metiers.
Elektro-oddelek
Kartonaža
Mizarstvo:
Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, Dunajska cesta 48.
Elektrotehnični
predmeti:
Elektrotehnički pedmeti.
Objets d' člectrotechnigue.
„Svetla“, Janko Pogačar, Ljubljana, Mestni Irg. 25
Kartonaia. Cartonnage.
I. Bonač sin,
Ljubljana, Čopova ulica 16.
Knjigarna
Knjižara. Librairie.
Petar Žarkovič,
Bos. Gradiška.
Sfolarstvo. Menuiserie.
Fr. Škafar,
Ljubljana, Rimska cesta 16.
Mlekarne
J. Herman,
Končanica, Slavonija.
Mlekarska Udruga,
Virovitica, Hrvatska.

A. Verbajs,
Ljubljana, Linhartova ulica 4.
Elektrotehnik:
Elektrotehničar. Electotechicien.
Vojnovič & Co., Ljubljana, Dunajska cesta 22 Makso Sartorij, Ljubljana, Žabjek št. 3.
Eksportna dr.:
Compagnie d' expotation.
„Impex“,
Ljubljana, Franca Jožefa trg.
Ekspert čevljev:
Eksport cipela. Exportation de souliers.
A. Jelenec, Tržič, Gorenjsko. Peter Kozina & Co., Liubljana. Aleksander Oblat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. Mirenska čevljarska zadruga. Vrbovec p. Mozirje.
Firnež
(pristni kranjski)
Pravi kranjski firnis.
Vernis (original de Carniole).
Ivo Premrl,
Ljubljana, Kolodvorska ul. 18.
Fotograf, zavod
Etablissement photographigue.
Atelje „Helios“ Veličan Bešter,
Ljubljana, Aleksandrova ulica 5.
Fotomanufaktura:
Photomanufacture.
Adrija „B. Čvančara“ Ljubljana, Šelenburgova ulica 5.
I. C. Kotar,
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
Gumi-tehnični:
Gumitehnički. Gemme technique.
J. Goreč, Ljubljana, Ljubljana, Gosposvetska c. 14.
Hotel: Hoteli (svatišfa). Hotels.
„Hotel Šturm“
Poljče pri Beganjah, Gorenjsko.
Hotel „Malnar" Bled.
Hotel „Petran“ Bled.
Hotel „Vovk“ Bled.
Hotel „Triglav“ Bled. Hotel „Jeklcr“ Bled.
Hotel „Strgulec“ Bled. Hotel „Mangart“ Bled.
Hmelj: Houblon.
Kudoll Pevec, Mozirje, Štajersko.
Import: Imporfafion.
„Impex“
Ljubljana, Franca Jožefa trg.
Jabolka: Jabuke. Pommes.
Rudolf Pevec, Mozirje, Štajersko.
Jajca: Jaja. Oeufs,
Martin Pleterski,
Cerklje pri Brežicah.
Ključavničar:
Bravar. Serrurier.
Josip Rebek.
Ljubljana, Francevo nabrežje 9.
Kefir
Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta 6.
Kolonijalno blago
Kolonijalna roba.
Drobac & Komp., Zagreb
Kolesa:
Koluti (bicikli). Bicydatfes.
J. Goreč, Ljubljana, Ljubljana. Gosposvetska c. 14.
Komisijska trgovina
Komisijonalna radnja. Commerce en commission.
Borowicz 1 Rosenberg,
Vinkovci.
D. Kolarović, Brod n/S. Braća Linhardt, Daruvar.
I. Mohorič,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta 6. M. Tomažin,
Ljubljana, Pred Prulami.
F. & A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4.
Kose:
Kose (srpovi). Faux, faucilles.
„Komet“ dr. z o. z. Ljubljana, Selenburgova ulica 7.
„Balkan“
Zagreb, Vlaška ulica 54.
Kože: Fourrures.
I. v. Bacho, Celje.
Krojač: Tailleur.
S. Potočnik,
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.
Jos. Rojina,
Ljubljana, Franca Jožefa cesta.
Lekarne
Ljekarne. Pharmarie.
Lekarna k „Sv. Obitelji•* (Ph. Mr. Alb. Šepa c) Dubice.
Letovišča:
Ljelilišta. Villegiafure.
Poljče pri Begunjah.
Bled ob jezeru. Rogaška Slatina.
Ličar: Litilac. Polisseur.
Jos. Jug,
Ljubljana, Rimska cesta 16,
Jenko in Šetina,
Ljubljana Vil, Celovška c 89.
Lepenke: Ljepenke. Eartons.
I. Bonač sin,
Ljubljana, Čopova ulica 16.
Manufakture
Schwab & Bizjak, Ljubljana, Dvorni trg 3. Žiga Klarič,
Križevci, Hrvatska.
Med: Mlel.
Martin Pleterski,
Cerklje pri Brežicah.
Mineralne vode:
Eaux mineales.
Srečko Potnik,
Ljubljana, Slomškova ulica 7.
Rogaška Slatina,
Motorna kolesa:
Kolači za automobile. Motocycles.
J. Goreč, Ljubljana, Ljubljana, Gosposvetska c. 14.
Oglje: Ugljenje. Chabon.
Belina in sin,
Podlehnik pri Ptuju.
Papir: Papier.
I. Bonač.
Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. Marija Tičar, Ljubljana,
Najveće tvorničko skladište papira, St. Kugli, Knjigara hrv. sveučilišta I. jugoslavenske akademije, Zagreb.
Parfumerije: Parfüms.
O. Brečko,
Ljubljana, Dunajska cesta 12
Parketi: Parquets.
Anton Bokal,
Ljubljana, Ambrožev trg 9.
Penzija: Penzionali. Pension.
Penzija Vovk, Bled.
Pisalni stroji:
Pisači strojevi. Machines ä čerire.
The Rex & Co.,
Ljubljana, Šelenburgova ulica 7
Pisarniške
potrebščine:
Pisarnicke potrebčline. Ustensiles de bureau.
^1. Bonač,
Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. The Rex & Co.,
Ljubljana, Šelenburgova ulica 7
Jos. Omerza,
Ljubljana, Dunajska cesta 6.
Plakatiranje: Affichage.
Al. Matelič,
Ljubljana, Kongresni Irg 3./I. Telefon št. 174.
Pleskar:
Pokostar. Peintre en bafiments.
Jos. Jug,
Ljubljana, Rimska cesta 16.
Jenko in Šetina,
Ljubljana, Celovška c. 89.
Poljedeljski stroji:
Poljedjelski strojevi.
Machines agricoles.
„Komet“ dr. z o. z. Ljubljana, Šelenburgova ul. 7.
Pohištvo: Pokuffvo. Meubles.
Fr. Škafar, Ljubljana, Rimska cesta 16.
Dragutin V. Stikič, Novi Pazar, Srbija.
Brata Sever,
Ljubljaua, Gosposvetska cesta (Kolizej).
Poljski pridelki:
Poljski proizvodi. Produits des thamps.
Anton Stergar, Kamnik.
„Balkan“
Zagrel), Vlaška ulica 54.
Popravilo strojev:
Popravljanje strojeva. Reparation de machines.
The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7,
Lieux d’aehat:
Industrija. - Industrie.
Premog Ugljev. Hooillo.
F.^& A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4.
Pralnica
Pravnica. Blanchisserie.
Jos. Reich, Ljubljana, Poljanski nasip 4. šelenbur. ul. 4.
Sadje
„Balkan“
Zagreb, Vlaška ulica 54.
Semena
Sjemenje. Semences.
Sever & Ko., Ljubljana, Wolfova ulica 12.
Skladišče (javno):
Baikan d. d.
Ljubljana, Dunajska cesta 33.§ Tel. 366.
Slamniki
Slamnati šešii. Chapeanx de paille.
, Franjo Cerar,
Stob p. Domžale.
Slaščičarna
Slastičarna. Confiserie.
Kemeter, Ljubljana Vil., Celovška cesta št. 33.
Sol Sel.
Fran Krepek, Maribor.
Strojno mizarstvo
Umjetno sfolarstvo.
Menuiseie manufaeture.
Fran Škatar, Ljubljana, Rimska cesta 16.
Anton Rojina in drug Ljubljana, Kolodvorska ulica 8
Trgovina z modnim blagom
Trgovina modnom robom. Magasin de nonveautes.
I. Kette, Ljubljana,
Franc Jožefova cesta.
Trgovina vina.
Borowicz i Rosenberg, Vinkovci.
Viktor Ndthig,
pod Kalnikom, Sv. Petar, Orehovac.
Tvornica papirnatih vrečica sa strojevima
St. Kugli,
Knjižara hrv. sveučilišta I. jugoslavenske akademije, Zagreb.
Ure
Montres, penduies.
Fr. Čuden sin,
Ljubljana, Šelenburgova ul. 7.
Vinske preše
Pressoirs.
„Komet“ dr. z o. z. Ljubljana, Šelenburgova ulica 7.
Vinska klet
Vinski podrum. Cave.
„Pri Maliču“, St. Jesenko, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7.
Svetlolikalnica
Praonica i gladionica rublja. Repassage fin.
Terezija Cvetko, Ljubljana, Kolodvorska ulica 8
Škatije (lesene)
Kutije (drvene). Boifes en bois.
Julian Kahn,
Dunaj VI., Hirschengasse 1.
Špecerijska trgovina
Nikola Udragovič,
Banova Jaruga, Medjimurje, Mihinič i drugovi, Gjurgjevac.
Štampilije
Štambilje. Estampilles.
Anton Černe, Ljubljana, Dvorski trg 1.
Transport, podjetje
Transpotna poduzeće. Etablissement de transport
Balkan d. d.
Ljubljana, Dunajska cesta 33. Tel. 366.
F. & A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4.
Trg. posredovalnica
Tgovački posedovni zavod. Nčgotialions d' affaires.
„Slovenija“,
Jesenke-Fužine, Gorenjsko.
Trgovina cerkvenih predmetov
Trgovina nabožnih predmeta. Objets de culte et d'eglise.
Tomšič i Heinzl,
Zagreb, Ilica 126.
Trgovina z deželnimi pridelki
Trgovina zemaljskih plodina. Commerce de produits du pays.
Anton Pauli,
Ljubljana, Kolodvorska ulica 4L
Sever & Komp. Ljubljana, Wolfova ulica 12,
Veletrgovina
Commerce en groš.
R. Stermecki, Celje. Ljubljanska
komercijalna družba z o. z. Ljubljana.
Žarnice
Žarulje. Becs D'electricite.
„Svetla“, J. Pogačar, Ljubljana, Mestni trg 25.
Zavarovalnica
Osiguravaonica. Assurance.
„Croatia“, Zagreb.
Glavno zastopstvo za Slovenijo, Ljubljana, Stari trg 11. „Prva Zavarovalnica“, Glavno zastopstvo Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico.
Zobotehnične
potrebščine
Zubotehničke potrebčline.
Objets pour dentistes.
O. Golob,
Ljubljana,
Hiša Jadranske banke.
Zelišča
Zelenila. Herboisterie.
R. Luckmann,
Ljubjana, Ahacljeva cesta 10.
Zdravilišča
Lječilišta. Eaux et bains.
Rogaška Slatina,
R. Sušnik,
Ljubljana, Marijin trg.
Zlatnina
Orf&vrerie.
Pr. Čuden sin,
Ljubljana, Šelenburgova ul. 7,
Stran 7.
Štev. 6.	JUGOSLOVA N SKA BORZA
Mali priložnostni oglasi.
Realitete.
Tovarno, oziroma noslonie
z velikimi, svetlimi, lahko samo pritličnimi prostori, tudi vel'ke dvorane ali kaj enakega kupim, oziroma vzamem za daljši čas v najem.
Ponudbe se prosijo pod ..Do I miljon" na Anončno i:ksp. Al. Matelič, Ljubljana.
Knoiin hišo do K 60.000 v Ljubljani ali pa v okolici.
Ponudbe se prosijo pod ,60" na upravo lista.
Hiša v Sežani ob glavni cesti (solidno zidana, 6 sob, vse pritikline in vrt) se proda ali pa zamenja za drugo v ljubljanski okolici.
Pismena sporočila se prosijo pod „Sežana“ na upravo lista.
Vilo v Ljubljani kupim takoj. Ponudbe pod „100“ na upravo lista.
Hiša ob Vrbskem jezeru
(hlev, vodovod, sadni vrt, travniki in njive, 5 minut od postaje) prodam, oziroma zamenjam za drugo v Jugoslaviji. Ponudbe pod „Vrba“ na upravo lista.
Na prodaj vila v Opatiji, ob kopališču. Pismene po-rudbe pod „Opatija“ se prosijo na upravo lista.
Hišo z vrtom (najljubše tudi s trgovino) iščem v Ljubljani.
Ponudbe pod „Vrt in trgovina“ na upravo lista.
Kupim hišo od 200.000 do 300.000 z lokalom za delavnico, oziroma prodajalno.
Pismene ponudbe pod „lokal in prodajalna“ na Anončno cksp. Al. Matelič, Ljubljana.
Proda se tovarniško po- -slopje v manjšem kraju oh železnici. Vdelan je že dise- j Ijev motor in parni stroj.
Ponudbe pod „K 80.000“ na upravo lista.
Posestvo na Gorenjskem
se zamenja za drugo kjerkoli v Sloveniji. Reflektira se v prvi vrsti na hišo za trgovi- , no, obrt in gostilno. Najljub- j ša bi bila žaga, ki že stoji ali se pa lahko vdela.
Ponudbe d od „Iščem do do 150 proti 80“ na upravo lista.
Srednjeveiika hiša v Ljubljani ali okolici se kupi.
Pismene ponudbe se prosijo pod „Srednje“ na upravo lista.
2 trinadstropni hiši s hotelsko koncesijo in trafiko na prodaj pri Portorose (Trst).
Pojasnila v Anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana.
Posestvo s 3—4 orali zemlje. trgovsko hišo (električna razsvetljava) v zelo gozdnati okolici, pripravno posebno za lesno trgovino se proda. Ponudbe se prosijo pod . L. P.“ na upravo lista.
Za vse mizarske potrebščine potrebuje ponudbe Martin Dvorjak, mizar v Doliču pošta Mislinje, Štajersko.
Hišico ali vilo z vrtom v Ljubljani (tudi v predmestju) kupim takoj. Dopisi se prosijo pod šifro „K 80.000“ na upravo lista.
Cementna industrija s stroji in drugim inventarjem se proda za K 180.000. Ponudbe pod „Cement“ na upravo lista.
Proda se premogokop že v začetnem obratu. Ponudbe pod „Premogokop“ na upra-
Službe.
Kontoristinin z daljšo prakso išče mesta v kakem ob-i morskem kraju. Ponudbe se prosijo na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
Trgovec v Kranju (Slovenija), vsestransko znan in priljubljen ter zmožen, išče zastopstva vsakovrstnega j blaga za Kranjski okraj, ozi-] roma celo Slovenijo. Ker je omenjeni na najbolj promet-[ nem kraju, je uspeh gotov, j Ponudbe pod „Uveden“ na I upravo lista.
Trgovski pomočnik želi 1 mesta v špecerijski ali pa manufakturni trgovini. Sporočila se prosijo na Anončno eksp. Al. Matelič, Ljubljana.
Gozdar in oskrbnik, star 28 let, zmožen slov. in nemškega jezika, želi premembe mesta. Najljubše bi mu bila Hrvatska ali Srbija.
Ponudbe se prosijo pod „Gozdar", poštnoležeče Jesenice, Gorenjsko.
Trgovski pomočnik, meš. stroke, 34 let, vešč slov., srbohrvaščine in nemščine, spreten prodajalec, želi službe. Cenj. dopise se prosi pod „Vojni invalid 1885“ na upravo.
Knjigovodja — samostojna konceptna moč, perfekten stenograf (slov., nem.) v starosti 49 let, želi mesta pri kakem zasebnem podjetju v Ljubljani, pod pogojem, da se mu zagotovi stanovanje. Dopisi se prosijo pod „Samostojen“ na upravo lista.
Ženitcene ponudbe.
Resna ženitna ponudba!
Ekonom, oskrbnik veleposestva, 3.3 let star, vzorni gospodar, z 25.000 K prihranka, sc želi seznaniti z gospodično ali vdovo do 30. leta. Najraje bi se priženil na posestvo, trgovino ali dobro gostilno, kjer bi lahko odprl vinsko trgovino. — Diskrecija zajamčena. Resne ponudbe s sliko se prosijo pod „Jesen 33“ na Anončno Ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
Gospodična ali vdova z urejeno trgovino na deželi ali s sredstvi za otvoritev iste, ki bi poročila 34 letnega. spretnega trgovca (bivši podčastnik, neznatno poškodovan, invalid), naj blagovoli pisati s polnim imenom Vel-kotu, Žiče 132, p. Loče, Slov. Štajer.
Lokali in stanovanja.
Lokal za en gros-trgovino z južnim sadjem v Ljubljani potrebujem takoj.
Ponudbe naj se vpošljejo na Anončno eksp. Al. Matelič, Ljubljana.
Stmova,sie iz dveh sob in kuhinje v Ljubljani ali predmestju išče solidna stranka. Ponudbe se prosijo pod „Dobra odškodnina“ na upravo lista.
Razno.
Stroj za pletenje nogavic in volnenega oblačila sploh, sc proda.
Naslov v Anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana.
Kupim sir in drva na vagone. Potrebujem tudi večjo svoto italijanskih lir, oziroma jih zamenjam tudi za dinarje.
Pismene ponudbe se prosijo pod „Novac i sir“ na u-pravo lista.
Konjsko in govejo žimo,
kozjo dlako in vsakovrstne ščetine kupi tovarna žime za žimnice M. Masterl, Stražišče pri Kranju. V zalogi žima za žimnice od navadne do najfinije vrste po zmernih cenah.
Kupio bih nova ali nešto rabljena mrtvačka kola.
Ponudbe pod „Kola“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
40 vagonov gradbenega losa kupim takoj. Cenjene ponudbe se prosijo pod „N. C." na Anončno eksp. Al. Mate-' lič, Ljubljana.
Železniški pragovi (Schwellen), se kupijo v vsaki množini. Ponudbe z navedbo cen in skrajnega termina za prevzetje se prosijo na Anončno Ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3, Telefon 174.
Sir i maslac, zemaljske plodine, delikatese i vina, nudi specijalna trgovina SL Žagar, Zagreb, Nikoličeva ul. 12.
Proda se dvoje brejih kobil, prva s štirimesečnim žrebetom, premirane, in mlad konj. Cene primerne. Dopise prosi: Grosek, Žiče, postaja Loče, Štajersko.
Šivalni stroj, dobro ohranjen, ceno na prodaj. Ponudbe se prosijo pod „Krojač“ na upravo.
Volovske kože, sveže (soljene) in sušene, se kupijo v vsaki množini. Ponudbe se prosijo na Anončno Ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3, Tel. 174.
Zagrebška borza.
Nominalna j vrednost oz. pri papirjih 1 obresti od	f		Kurz 9. IX. v		Kurz 16./IX. v		Kurz 22./IX v		Kurz 30 IX. v	
	1=	Vrednota			—	—	—		—	"
	5"		denarju	blagu	denarju		denn rju	blagu	denarju	blagu
		4°/o državni boni kraljevine SHS . . .	05-50	9 .-	92 —	05 —	02 —	1)5-	03'	98:50
		4' 2°/0 „	„	„	„	. . . 4W/o kranjsko deželno posojilo 1. 1017 .	08-75	00 25	0.8-75	00-25	08*75	99*25	9,S'75	00-25
										
2C0	14	Ranka i štedionica ?a Primorje, Sušak .	545- -	555*	550'—	502'—		575 —	540 —	500-
		Hrvatska barka. Zagrel)								400 -	
400	40	„	eskomptna banka, Zagreb . .	128(1' -	1300-	128'.'—	1285-	1270'	1280 —	1200-—	1275'—
400		„	splofna kredit, zav., Zagieb .	41 >5-—	475- -	470;-	405 —	470'—	490 —	4'0 —	400-
50	3	„	poljedelska tanka, Zagreb	88-—	89-	87'-	80 —		89 —	80'—	87'—
200	13	„	zem. hipotek, banka, Zagreb	350-	300--	35 '—	300'	348'—	300'—	340 —	350 -
200		„	trgovska banka, Zagreb . .	325-	330 —	3 5 —	320 —	305 —	325 —	318'	3 5 —
200	18	„	zemaljska banka, Osijek . .	(«;5-—	680--	O08-—	075-	060'—	074 -	008'-	073‘—
400		Jadranska banka 		1170 —	1100 —	1220 —		1300 —			
4C0	30	Ljubljanska kreditna banka n. e. . . .	845 —	865- -	800'—	900'—	870'-	885'-		
400	8	Narodna banka, Zagreb		450-	400 —	450 —	400-			405*	475*
2D00	340	Prva hrvatska štedionica, Zagreb . . . Riječka pučka banka, Rijeka	 „Croatia1*, d d. za lesno industrijo, Zagreb Dubrovačka parobrod.plovitba,Dubrovnik		8350-	8200'-	8290*	8200 —	8205'—		s :oo' -
100			215-	225 —	218'-	222 —	218-	224 —	223 —	225 —
400 500					050 — 2050'	. —	3200'	3300'	2900-	5400*
200	m	Osječka strojna tovarna, Osijek . . .								
200	30	„Slavonija“, d. d. za lesno industrijo, Rrod	785- -	805'—	700'—	700- -	750 —	800 —	750-	790*
		Devize:								
—	—	London 1 funt		210 —	—	245 —		200 —			
—	—	Praga 100 kron		mo-—	—					166 —	107'—
	—	Pariz 100 frankov				050 —		008'—		710-	7 «5-
	—	Curili 100 frankov			000 —	—	—	~	—		1075-
		Valute:								
—	> ■_	Dolarji 100			—	6000*—	6100 —	0250 —	0350'—	0150-	63CÖ-
		Bolgarski levi 100			130’—	134'—	140-	138-	144 —	140 -	147 —
		Čcho-slovaške krone 100		150 —	ir,3 —			140 —	155 —	ir,2-—	153-
		Francoski franki 100				GOO*—		705'—	715 —	715'—	724 —
		1 Napoleon d* or . . .	.	. .	170 —	18 P—	100 —		207'—	210 —	214 —	.216 —
		Nemške marke 100		200'—	20)4'—	204'—	£65-	272 —	270'—	280'—	289'~
		Romunski leji 100 . . 			239 —	242'—	243 —	240'—	247 —	249'—	281'—	291'—
		Lir 100		520 —	B22--						
	~	Drahem 100		188-—					—	800 —	—
: svih struka : šalje i pribavlja
EMIL JAHNZ
Zagreb, Visoka 4 Ogled badava!
Trgovska posredovalnica za nakup in prodajo
.SLOVENIJA«
i Jesenice- Fužine, Gorenjsko,
priporoča
čisto svinjsko mast, slanino, sušeno me-I so, šunko in fino salamo.
j Cene po dogovoru.
Prevzame tudi razna trgovska zastopstva.
Rezervirano za tvrdko - - -
Jos. Vidmar,
izdelovanje in prodaja dežnikov,
Pred Škofijo 19 Ljubljana, Prešernova ul. 4.
Stran 8.
Štev 6.
J U G O S L O V A N j	B OJR Z A
i
Prejemnikom našega, lista!
Opozarjamo s tem, <Ia se razpošilja naš list popolnoma brezplačno. Prevzetje doposlanih številk ne obvezuje prejemnika k ničemur. Samo oni, ki žele prejemati redno vse številke lista, naj blagovolijo vposlati letno K 6*— (polletno K 3*—) v svrho kritja poštnine. ^ List se dostavlja 30.000 naslovnikom v vsej kraljevini SHS i. s. na ta način, da dostavljamo večjim podjetjim, javnim lokalom in uradom vsako, manjšim pa kakor zahteva ravno vsebina inseratov, vsako drugo ali tr. jo številko.
Inserati se objavljajo v vseh jugoslovanskih narečjih.
Upravništvo.
Primaocima našega lista!
Ovime opozorujemo, da se naš list razašilje posve besplatno! Preuzeće priposlanih brojeva ne obvezuje primaoca na ništa. Samo oni pak, koji ga žele dobivati redovito, neka blagoizvole priposlati za cijelu godinu 6 K (za pol godine 3 K) u svrhu pokrića poštarine. List dostavljamo na 30.000 naslovnika u cijeloj kraljevini SHS i dr. na taj način, da šaljemo većim poduzećima, javnim lokalima i uredima svaki, svim manjim pak — kako upravo zahteva sadržaj oglasä — svaki drugi ili treći broj.
Oglasi objavljaj u se u svim jugoslavenskim narječjima.
Uprava.
Aux destinataires de notre journal!
Nous prions de remarquer que notre journal est envoyć tout ä fait gratuitement. La reception des numćros rem s n’ oblige le receptionnaire a rien. Ceux seulement qui voudraient recevoir reguličrement tous les numeros du journal sont pries de bien vouloir envoyer par an K 6-— (K 3— par demi-annee) pour couvrir les frais de poste. Le journal est remis ä 30.000 destinataires dans tout le royaume SHS ide fapon que les grands etablissements les locaux pub ics et les bureaux ofliciels recoivent chaque numero, les plus petits cependant n* en ont que chaque deuxieme on troisieme numero, selon le contenn des annonces.
Les annonces sont puhliees dans tous les idiomes yougoslaves.
L’ administration.
■
■
■
B
■
*
U
■ Ei
naeiE

NAJMODERNEJŠE OBLEKE
lastnega izdelka, tu- in inozemsko
MANUFAKTURNO IN MODNO BLAGO
razpošilja
Prva kranjska razpoSiljalnica
Kupujemo
ŠUME
za izradbu bilo kakove vrsti drva i robe, te gotovo gorivo drvo u svakoj količini.
I Tima sinovi, Sisak.
r

Veletrgovci — eksporterji
ki iščejo dobro plačujočih odjemalcev v inozemstvu, i. s. za deželne pridelke — osobito za suhe slive — in
importerji

Dvorni trg. Pod Narodno kavarno.
........ ...-»BBO '-----------
■
■a

%
Naznanilo.
P. n. občinstvu naznanjam, da sem pričel s samostojno obrtjo
za železo, jeklo in razne druge potrebščine, ki žele dobavljati od tamkaj blago, naj blagovolijo doposlati cenjene ponudbe pod šifro „Eksport in import“ na upravo lista.
V --------- ----------------------------------------- J
JIUUUIl
„Stahlwerk Streiteben“, pošta in železniška postaja Guštanj, Koroško.
Proizvaja jeklo za kose, srpe, vozovne vzmete, kolesna obročja, orodje; jeklo za konstrukcije in osi ter zabojno jeklo (acalonsko in brežijansko), kakor tudi v žlebih kovane dele za avtomobile, vagone, poljedelske stroje in dr., vozne osi, surove in prirejene, osi z glavico, transmisijske valjevce, surove in ostrugane, ingote za izdelovanje orodja.
Prevzema tudi strugarska in škobljarska dela.
Ravnateljstvi) jeklarne na Ravneh.
Sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela, kakor polaganje novih, struženje in čiščenje starih podov. — Naročila se izvršujejo solidno in točno po najnižjih cenah. Pismena naročila sprejemam na naslov: Anton Bokal. Spodnja Hrušica 39. pri Ljubljani, ustmena pa: Ljubljana, Ambrožev irg 3.
Anton Bokal,
pokladalec parketov.
KNJIŽARA ::
sr. KUGLI
HRVATSKOG
VEUČILIŠTA I JUGOSLAV. AKADEMIJE
ZAGREB ®
■■■■* B iHBBaa BBBB
BH
Muzikalije, knjige, časopisi, učila svih jezika i ■ svake struke.	Nakladna knjižara, g
tiskara i knjigoveznica.	na ■■ g
H
TVORNIČKO SKLADIŠTE PAPIRA sv« ke vrsti na ■ veliko. Sve šolske i pham. potrepštine, g
B
TVORNICA PAPIRNATIH VREČICA sa strojevima. £ Cjenici na zahtjev badava i franko. 5
Največe noduzeće svoje vrste u Jugoslaviji. ■
BBBHHBBBlBBllBBEBBEBelBBBBElBBHBBBBBBlHBBBBiBlH
&
Radića & Fabris

:: :: :: Split (Dalmacija) :: :: ::
Bavi se: s prevzemanjem vseh vrst na-odnih in mednarodnih odprem, z nakupom in prodajo vsakovrstnega blaga, z izvozom vseh dalmatinskih deželnih pridelkov, zdravilnih zelišč, eteričnih in jedilnega olja, itd., z uvozom inozemskega in vsakovrstnega koionijalnega blaga, s prevzemanjem zastopstev prvovrstnih tvrdk vsake branže.
!iiiii!i!Sii!:iiti:i::i:iiii!i Brzojavni naslov: Radfab.
<51----------------------------------—----------------------------------------------
G»