Marihm, $2. jamsarša 1934
leto Sl
Posamezna številka Vin 'S’SO	Velfa na metet po pošti Postavljen Din 6’—, S
, ca inozemstvo Din 10-	Uredništvo in oprava: Gregorčičeva ul. 26 ] StSU.
Telefon 29-70 Pošitu enUOvnl račun 15.546 » Izhaja vsak petek " Oglasi po tarifi f
2

Ifiii Mm ni, lili
Sodna u ica 9 — dvorišče Uradne ure tajništva so od 1. januarja dalje : dopoldne od 9. 12. are popoldne od 15. ~ '/jl9. tire nedeljah in prarnikikih od 9. 11, ure dop.
Nekdo mora nadaljevati delo tam, kjer so heroji front prenehali leta 1918. To je edina rešitev in možnost. Ta nekdo so: predvojna m današnja mladina! Mi moramo stopati naprej kot strnjena armada s čvrstim korakom in junaških src, prežetih ljubezni do kralja in naroda. Delo ni lahko in pot je strma. Toda junak se ničesar ne boji. Nimamo orožja. Naše orožje je naš nacionalni in socialni program, :;asa nacionalna in gospodarska stremljenja, ki bodo popeljala naš narod boljši in srečnejši bodočnosti nasproti. Mnogim ni in ne bo nikoli prav in se bodo na življenje in smrt borili proti nam in to še danes v dobi naj-'Zrazitejšega materijalizma in pohlepa po bogastvu. Nevaren črv grize živlienske šoke državnega Prganizma in pušča sledove nera-Umevanja dolžnosti in ponosa.
to je odgovoren vsakdo in nihšče—vsi, ker krivca nikoli ni,
v
Ceprav se lahko s prstom pokaže nanj. Z elanom in voljo moramo na delo, ne, da bi štedili svoje n^oči. Žrtvovati se moramo, ker smo mi narod samo če smo slo-2ni in organizirani. Podkrepiti Moramo v sebi zavest o svojih Potrebah in smotrih. Zmaga nam le zagotovljena, ker smo narod, k* stremi za napredkom, ker smo ^nrod, ki bo organiziran, discipli-n*ran in svest si svoje moči častno dostojno rešil svoje poslanstvo. °da dotlej moramo najprej pre-Iil°stiti vse težkoče z delom in trndom. Z vero v sebe nas bo °grelo sonce miru. iskrenosti, od-dtosrčnosti in resničnega blagostanja ter naoredka, ker občutimo !skreno ljubezen do države, ve-ruje v sebe in državo!!!
Nemikutarenie
šeflanii poležal in konkretni predlog
že večkrat se je v javnosti razprav- j ski zaslepljenosti — pred vojno niti naj
halo o nemŠkutarietiju v Mariboru in okolici. Ugotavljalo se je. da se izgublja celo slovenska mladina, kj je vso povojno dobo obiskovala naše slovenske šole. Žalostno dejstvo, ki je neizpodbitno, saj zatrjujejo danes mladi ljudje, ki jih srečuješ, da ne znajo našega iezika! Na plesih najdeš dekleta, ki hoče znali samo nemški, pri športu je nemščina že itak »uradni jezik«, skratka, povsod hoče le oni kaj veljati, ki zna nemško čebljati.
Ob takili in enakih ugotovitvah pa vse preveč pozabljamo na to. da smo 15 let po osvobojenju v slovenskem Mariboru v takem položaju večinoma po lastni krivdi!!
Le pomislimo, kako so si znali Nemci pred desetletji ustanavljati nemške trdnjave. predvsem med delavstvom, ki se je priselilo iz slovenskih vasi in je po večini le šiloma lomilo nemščino. Kljub svoji slovenski vzgoji so postali izraziti janičarji — nemškutarji...
Pred dnevi sem govoril s starim upokojencem, k! se ne more še prav vživeti v današnji svet. čeprav to iskreno želi. Saj je slovenske krvi iz Haloz, vendar živi že 50 let neprenehoma v mariborski okolici, podvržen je bil njenim dobrim in slabim vplivom, zato ni čuda, če je 35 letna doba predprevratnega Maribora zarezala v njegovo žitje in bitje globoke brezde, iz katerib je pognala tudi vzgoja njegovih šestih otrok, ki danes vsi govore med seboj nemški, čeprav sta dva v državni službi. Za marsikoga, ki ne pozna predvojnega Maribora. je to dejstvo nerazumljivo in vredno obsodbe. Kdor pa preišče zadevo do dna, pride do jedra, ki pokaže v žarki luči — krivdo nas samih, ki po osvobojeni« nismo našli poti in sredstva, da bi se približa!! tem zapeljancem!
Le povprašajte te stare proletarce, kako so jih Nemci od vseh strani zapletali v svoje mreže! Inženirji in uradniki — pangermanskih nazorov — so se v nemških krožkih in prireditvah bratili z delavstvom, mu nudili pomoč kjerkoli in tako kazali svoje vsestransko razumevanje za križe in težave delavstva. Tako so se nevede odtujevali svoji rodni grudi in od leta do leta je slovenski proletarec postajal večji »Nemec«, občudovan od vseh. kako je vendar »hitro obvladal vesoljni nemški jezik...« S takim laskanjem in dobrikanjem je naduti Nemec znal pridobiti veliko večino slovenskih mladeničev in mož v svoje okove, iz katerih si psihološko razum Ijivo — niso niti več Želeli. Saj SO bili presrečni v nemških društvih in tudi socialistični vplivi so prihajali dosledno le iz vrst nemških »internacionalcev«, ki se za narodno preteklost proletarijata niso brigali. Nasprotno! Podpirali so posredno in neposredno vsa nangermanska prizadevanja. In uspeh? Nemčurstvo se je vsidralo najhuie med delavstvom, ki ie ekonomsko bilo že dobro situirano, kar ni ne malo vplivalo na celotno mentaliteto.
Resnici na ljubo moramo priznati, da s! naša inteligenca v svoji malomeščan-
manj ni prizadevala, da bi parirala nemški vpliv na naše priseljence! Imela je svoje posebne interese in je pred vsem reševala slovensko podeželje pred nemškim navalom, industrijsko delavstvo ie bilo prepuščeno doceia germanskeroii vplivu, razen malenkostnih izjem, ki to žalostno dejstvo samo potrjujejo! Končno pa je inteligenca najraje sama kapitulirala in sama nemškiilarila, kar je moglo proletarijat slovenske krvi samo še bolj utrditi v mišljenju, da je na pravi poti... Nemškutarjenje ie cvetelo širom naše domovine! Le maloštevilni pravi rodoljubi so ostali svetiji vzori narodne neomahljivosti!
Na mah so sc razmere spremenile ob prevratu! »Rodoljubi« so se takoj znašli v novi situaciji, narodni proletarci so nasedali še vedno nemškim obljubam, da »extra Austria non est vita«, trmoglavo so pričakovali — -odrešenja« vseh onih. ki so jim preje bili najdražji »prijatelji« in »sodrugi«.
Da so bili opeharjeni, so zaslepljeni in potujčenj proletarci spoznali še-le takrat, ko jim je »rodoljubarstvo« pritisnilo na čelo pečat večnega — nemškutarstva, iz katerega ni več povratka... Leta in leta se je bil boj z »rodoljubi«, ki je pa vedno prenehal le ob volilnih borbah, ko so »rodoljubci« reflektirali tudi na glasove nemškutarjev. Takrat so iskali »tesnejših stikov«, obliubljali nebesa na zemlji in širokogrudno odpuščali »grešnikom«, ne glede na njih občevalni jezik in na njihove navade. Kmalu po izvojevani zmagi ali po porazu se je zopet pričela stara pesem. Efekt te nedoslednosti je bil ta. da so ljudje vztrajali v svojih bivših navadah, k čemur je tudi pripomoglo gospodarsko propadanje. Deca je podedovala stare navade roditeljev in kljub šolskim vplivom obdržala občevalni jezik domače družine. Da taki vplivi segajo od soseda do soseda, je
razumljivo! Ta ali oni bi se rad vživel v narodno slovensko okolje, pa mu razmere te možnosti ne naklonijo. Zato odkrito ali prikrito vztraja pri svoji stari usmerjenosti.
Taka ie objektivna siika nemškutarje-nja nižjih slojev v Mariboru in okolici, na katere pada največ puščic! Da je pri mnogih v ospredju tud:	gospodarski
vpliv nemških podjetnikov, to more stvar samo še podkrepiti!
Vsa naša prizadevanja so torej bob' ob steno, če pravilno ne razumemo današnjega nemškutarstva v naši bližini! Dvoje metod je mogočih za »zatiranje« tega zla med nami: agresivna metoda, ki naj z odločnostjo zabrani in pobija vsako tujo govorico, kjerkoli in kadarkoli bi se pojavila. Tako postopanje utegne biti uspešno, vprašanje je le v* koliko bodo za narodnostno idejo pridobljene mase onih. ki jih je germanska sirena dolga desetletja privabljala v svojo kletko, iz katere se ne morejo čez noč izriniti? Tu se pojavi problematika celega kompleksa, ki se enostavno ne da rešiti!
Potrebna je druga pot, ki bo mirnejša in nedvomno uspešnejša! One nesrečneže si je treba pridobiti in ne odbiti! Le s prijaznostjo in uvidevnostjo ter železno doslednostjo bo mogoče streti odpor onih, ki so zapeljani! Prepričani smo, da bo čustvo manjvrednosti teh »nemškutarjev« med delavci takoj izginilo, kakor hitro se bo malomeščanska inteligenca toliko »ponižala«, da bo stopila iz Svojega »vzvišenega mesta« med proletarijat! Takrat se bo pokazalo narodno edinstvo v praksi — in če se bo temu pridružilo tudi gospodarsko zboljšanje delavskih razmer, potem bo v smislu velikega Masaryka »narodna in državna zavest zrasla sama ob sebi!« Kalti. »e srečen in zadovoljen narod bo najbobša in najmočnejša opora zdrave in trdne države!
Predrznost brez primere
Lastnica česalnega salona za dame v Jurčičevi ulici Marija Schreiber - Fettich Frankheimova, rojena Slovenka je posebno naklonjena Slovencem in našim nacijonalnim društvom zlasti pa Sokolu. Tako je vsaj pokazala s svojim pismom materi svoje učenke R., v katerem piše, da nikakor ne dopusti, da bi se njena učenka udeleževala prireditev Sokola in bila članica Sokola. Nadalje ponosno zatrjuje, da je zahtevala od učenke, da v obratu govori izključno samo nemški in da jo je zlasala zato, ker se je udeležila bakljade ob proslavi prestolonaslednikovega rojstnega dne. Nacijonalna javnost se že dolgo trudi in posvetuje, kako bi vzgojila zlasti obrtniški naraščaj. Zakaj so to Še do danes ni posrečilo, kaže najbolj zgornji dogodek. Mi sicer prav dobro vemo, kakšni so mariborski rene-gatski obrtniki, vemo tudi, da se trudijo na vse mogoče načine, da vzgoje svoj naraščaj v strogo nemškem duhu, vendar pa nas je predrznost zgoraj imenovane i obrtnice presenetila. Ali smo res še ve-1
dno sužnji renegatov, da se proti takim »ljubiteljem« našega naroda ne znamo braniti tako, kakor zahteva naš ponos? Znano nam je, da ta lokal posečajo v velikem številu prav Slovenke. Slišali smo celo, da jo nekatere boljše slovenske dame precej cenijo. Pozivamo obrtne oblast, naj tej obrtnici da pošteno lekcijo. Slovenkam pa ta lokal kar »najtopleje priporočamo«. Take ljudi je treba na vsak način »podpirati«, da bo njih predrznost še večja. Kako pa bi se obrtnici, ki bi proti državnim ustanovam tako nastopala, godilo v Avstriji ali Nemčiji, pa prepuščamo javnosti! Ce je še kaj zavednosti v nas, mora ta obrtnica kmalu najti pot tja. kamor spada. Bil bi naravnost škandal, da bi taka predrznost bila še nadalje celo od Slovencev podpirana!
Širite „BORBO**!
0S£3gS3b:£^„.
Doslednost nacionalnega
odvetnika!
Pp'đ ^em naslovom je v Delavski po- j pa govori pred sodiščem ženska iz Nem-litiki 3. I. 1934 izšel napad name, na »od- j čije, to je meni vseeno, to je le stvar dr-, vetnika in slovenskega pisatelja dr. Ma- i žavnega urada, ki mu jaz nisem nadzor-
ksa Žnuderla«. Zahteval sem baje v eni pravdi zaslišanje priče po tolmaču, v drugi pravdi pa, ko sem zastopal inozemskega podjetnika, pa ne. Zato naj ne dajem več pred sodiščem lekcij socijalistom o nacijonalizmu. (Kakor sem jih dajal v tiskovni pravdi Germ co Rožmarin),
Čudno je, da v tej zvezi ni imenovan dr. Reisman Avguštin, odvetnik v Mariboru. V obeh teh pravdah je namreč on zastopal tožnika delavca. Dasi sicer ta list in njega posestrina »Volksstimme« skoraj redno objavljata njegovo ime v zvezi z njegovimi pravdami, (celo ista številka D. p. od 3. t. m.) ugodnosti, ki jih nobeden drugi odvetnik v teh listih in niti v drugih listih ni deležen, je to čudno zlasti še zato, ker je dr. Reisman najmanj vsaj posredni informator tega članka, ko sva pa bila le midva pri obeh teh pravdah prisotna, če že ne kar pisec.
Stvar ni tako huda in je precej drugačna.
Dr. Reisman je zastopal v eni pravdi domačega delavca proti domačemu slikarskemu mojstru, v drugi pa inozemskega (nemškega) delavca proti tukajšnjemu inozemskemu podjetniku (nemškemu). Oba toženca sem zastopal jaz. Kako se priče zaslišujejo, to je stvar sodišča in ne odvetnika. Ono presodi, ali izvrši zaslišanje slovenski, srbski ali v kakem drugem jeziku, s tolmačem ali brez njega. Ni naša naloga, biti sodniku nadzornik ali korektor. Ako torej hoče sodnik Francoza zaslišati francoski ali Nemca nemški, je v načelu to čisto njegova stvar, zakaj on je odgovoren za vpoštevanje državnega jezika kakor tudi za izčrpno zaslišanje, in ne odvetnik. Nacijonalna (ne procesualna) funkcija slovenskega odvetnika nastopi šele tedaj, ako se pojavi kak tak Mariborčan, Ptujčan ali podoben tič, ki po 15 letih narodne države še vedno izjavlja, da ne zna slovenski, zlasti kak obrtnik, (kak brivec!) ali kak obrtniški pomočnik, dasi takega vsakdanje življenje stalno, suče v, slbvenskem krogu. Takrat se dvigne v človeku upor, takrat dvignem svoj (le na nacionalnost oprti) protest, češ, da tak človek naj govori slovenski, če je pa ta-kb zagrizen, da tega noče, ali da se tega ni hotel v tej dolgi dobi naučiti, potem pa naj privede tolmača, sebi v kazen in drugim v svarilen zgled in pritisk! Kako
nik. Zato sem se ogorčil, ko je mariborska priča hotela govoriti nemški, zavedajoč se, da ne smem sodelovati pri potuhi, ki se daje od gotove (iz tega članka Delavske politike se vidi, da tudi od socialistične) strani tej prikriti zagrizenosti nemčurskih Mariborčanov; zato mi je bilo pa vseeno, kako govori rajhovka.
Res me je dr. Reisman o priliki zaslišanja slednje opozoril, da ne postopam, z enako mero in me spomnil na prvi slučaj. Neresnica pa je, da bi bil jaz takrat rekel, da bi morala tolmača sicer plača-, ti država, marveč nisem na to sploh nič odgovoril. Tega sploh reči ne bi bil mogel, ker celo lajiki vedo, da plačajo v civil, zadevah stroške stranke same.
Ni torej nikakega govora o nacijonalni nedoslednosti slovenskega odvetnika — (»pisatelja«, kojega omemba ne spada zraven, naj si vtakne pisec članka sam za klobuk!), kakor ni nedosledno, ako z Mariborčanom ne govorim nemški, pač pa s kakim drugim Nemcem.
Toda članek »Pridite k sodišču s tolmačem«, kojega podnaslov »Doslednost
nacionalnega odvetnika« se tiče mene, dokazuje vendarle, da je še treba dajati mariborskim socijalistom lekcije o nacijonalizmu, vsaj dokler bodo zastopali stališče, da je v Mariboru mnogo ijudi, ki se radi šolske vzgoje ne znajo izražati slovenski, ali pa ker imajo oprav ka z Nemci inozemci; pa da je zato nepotrebna praksa s tolmačenjem! V Mariboru ni nikogar, ki bi imel opraviti le z inozemci, če drugega ne, vsaj slovenska služkinja ga vsak dan spominja na narod, med katerim biva in iz katerega je, pa tudi vse drage podrobnosti vsakdanjega življenja, čeprav morda v svoji velikopoteznosti res le kupčuje s samimi inozemskimi NemciK?) Ali mi lahko kakega takega srečnega kdo imenuje? Šolska vzgoja sama pa nikakor ne opravičuje; nemškega govorenja naših ljudi, ki 15 let bivajo in delujejo med slovenskim življem in živb kakor vsakdo v Jugoslaviji izključno le od kruha Jugoslovanov, pa najsi bodo to tuzemd ali inozemci! Neumestno je torej odklanjanje lekcij, ki sem jih naslovil na socijaliste pri razpravi v tiskovni pravdi Rožmarin co Germ in ki jih‘ima Delavska politika v mislih. Jaz odkrito privoščim socijalistom, da vstopi v njihove vrste po dr. Reismanovem vzgledu še več nekdanjih Orjimašev, da jih bodo vsaj ti naučili, namesto sedaj že čisto porušenega interna-cijonalizma ljubiti rajši domovino!
Dr. Žnuderl Makso.
Pismo s severne me e
Na naši severni, v narodnem oziru zelo ogroženi meji imamo tako zvani obmejni pas, ki sega 15 km v globino našega in sosednega ozemlja. Po senžer-menski pogodbi in dopolnilnem sporazumu med našo državo in republiko Avstrijo, imajo prebivalci obeh obmejnih pasov pravico do obmejnih izkaznic ali prolaznic. S temi izkaznicami lahko nemoteno prekoračijo mejo in bivajo na tej ali oni strani lahko po 24 ur. Družinski očetje vpišejo na te izkaznice tudi svoje otroke.
Na prvi pogled si lahko marsikdo, ki ne pozna prilik in razmer na naši severni meji misli, da je to v redu, če imajo prebivalci na meji te ugodnosti. Dokazati pa hočemo, da so te obmejne izkaznice našemu narodnemu življu škodljive. Pro silec, ki hoče dobiti izkaznico, mora stalno bivati v obmejnem pasu. Prošnjo za izkaznico je treba vložiti potom županstva na okrajno glavarstvo, ki jo izda prosilcu na priporočilo županstva in orožništva. Ker se naši župani nočejo zameriti temu ali onemu, in ker tudi naši orožniki ne poznajo vsakega pro-
Pariz, začetkom januarja.
Kdo se ne spominja viharja, ki ga je bila Izzvala po vsej Evropi leta 1894. znana afera generalštabnega kapetana Alfreda D r e y f u s a, ki je bil po Ber-tillonovem nespornem dokazu razkrinkan kot veleizdajalec ter obsojen na do-življenjsko deportacijo na Hudičevo otoč je? Ker je bil Dreyfus Žid po rodu, so se ga ogibali njegovi tovariši že v »Ecole Polytechnique«, še hujši je bil odpor proti njegovi osebi, ko ie bil po protekciji prevzet v generalni štab, kjer je kot zelo inteligenten častnik sicer briljiral, vendar ga ostali konzervativno in krščansko misleči oficirji niso marali. Brezmejno je ljubil denar, zelo rad je hazardiral in preživljal prosti čes v družbi galantnih žensk. Objektivna zgodovina je Drey-fusovo afero popolnoma pravilno ocenila kot čisto umazano veleizdajo. Obsodba Dreyfusa je bila izrečena v imenu vsega poštenega francoskega naroda. Dreyfus je bil degrediran in eskortiran na Hudičevo otočje. »Libre Parole« m »Croix« sta v tistih dnevih popolnoma pravilno tolmačila ogorčenje francoskega naroda, in polkovnik Sandherr. ki je bil takrat šef poročevalskega oddelka generalnega štaba, je imel priliko spozna ti, s kakimi sredstvi je mednarodna židovska mafi'a hotela izsiliti revizijo oro-cesa, kar ji je končno tudi uspelo. Brata
Mathieu in Leon Dreyfus, sinova starega »Foulija«, sta ponujala Sandherrju takrat celo premoženje bogate alzaško-židovske familije Dreyfusove, če bi se hotel angažirati za stvar Alfreda Drey-fusa. Sandherr je pozneje, kakor je raz-videti iz arhivov, izjavil svojim prijateljem: »Meni se je kar gabilo, te svinje so me hotele podkupiti«. Danes je kljub raznim šundfilmoni, ki so nam predstavili »ubogo jagnje« kapitana Dreyfusa, kot »žrtev francoskega militarizma«, objektivno dokazano, da je bila revizija procesa 15. oktobra v Rennesu kapitulacija ne samo vojnega ministra generala Merclerja, ki ga je internacionalni židovski tisk po krivici ožigosal kot »morilca«, marveč je bila takrat kapitulirala ponosna, prava in nacionalna Francija pred temnimi silami svetovne politike. Sam Marcier je v svojem slovitem govoru v Remesu v:, enkrat slovesno iziavll, da je preprič o Dreyfusovi krivdi, in najsi iznađe r vizijski proces tako ali tako. Samo Angliji in Nemčiji sc takrat nabrali milijonov frankov. S tem denarjem je podkupavalo v Parizu ugledne ose nosti, časopisje, skratka; internacion no židovstvo, ki je takrat ustanovilo »L' go za človečanska prava«, je storilo v mogoče, da se Dreyfusova afera kon" s kapitulacijo nacionalne Francije. Celo
silca, se v tem pogledu zgodi marsikatera pogreška. Izkaznice dobijo ljudje, ki izkoriščajo obmejne ugodnosti v najrazličnejše svrhe, po navadi nam v škodo.
Našim oblastem najbrže ni točno znano, da hodijo nekateri naši ljudje z obmejno izkaznico čez mejo celo v Gradec in še dalje in da ostanejo v obmejnem pasu po vse tedne. Kdo naj jih kontrolira, kaj tam počnejo? Vprašati se mo remo, kaj iščejo naši ljudje onstran meje toliko'časa. Za take ljudi bi morali ,
.	, ,y voditi točno evidenco, kdaj
odidejo in kdaj se vračajo.
Pri naših obmelmh, nezavednih prebivalcih-je ukoreninjena tradicija, kdor ni služil na »Nemškem« ni pravi človek. So starši, ki peljejo trinajst let stare otroke čez mejo in jim tam poiščejo službo hlapca ali dekle, pastirja ali na-stirice pri oholem nemškem kmetu. Tako ostane otrok večkrat v Avstriji do nabora in se zgodi tudi primer, da se sploh: ne odzove, ko ga kliče dolžnost. Da je tak človek za našo stvar izgubljen, je razumljivo. Do trinajstega leta je obiskoval našo šolo, potem pa se je
Emile Zola se je dal vpreči v voz »drey-fusarjev«, ko je objavil v Clmenceauovi »L’ Aurore« znani članek »Obtožujem .; .* Karikaturisti plačanih prosemit-skih listov so objavili celo karikaturo, ki je prikazovala veleizdajalca Drevfusa — v Kristusovi pozi na križu... S tistim dnem, ko je stopil Leon Gambetta — mož je bil doma iz Gaborja in židovskega pokolenja — na politični oder Francije, se je rodila dertioplutokratična tretja republika, ki ji je zadal Dreyfus s svojo moralično zmago nad francoskim narodom prvi udarec. Panamski škandal je bil drugi veliki udarec, obenem pa je bil že doprinešen dokaz, da vodi framasonsko židovško tamo politično vodstvo Franjo v propast.
Po svetovni vojni so se vrstili še razni škandali, ki jih je rodi! nesrečni derno-plutokratski sistem. Tu je madame Ha-nau, največja sleparim zadnjih desetletij, da ne govorimo o škandalu, ki ga je z vrtincem milijonskih sleparij izzval Ou-stric. Kakor je rodbinsko življenje Francoza čisto in se pariške orgije, ki jih po raznih zakotjih velemesta uprizarjam do 99 odst. samo inozemci. tako se tudi ve-inoma vsi nosilci velikih finančnih, ve-.izdajniških in špijohaških afer ne rekru ■ajo iz vrst domoljubnih Francozov, 'avno vlogo »m krajo v koruntnem oa-;kem tisku (z izjemo nar mani vnliv-' r zato na tem resnejših listov) Židje, so si Francijo prav tako izbrali za oj objekt eksploatacije, kakor pred
izselil in živel med najhujšimi sovražniki našega naroda, ki so ga pridobili na svojo stran in mu zastrupili srce in dušo.
Nič boljša, če ne slabša je usoda naših' deklet, ki si iščejo kruha onstran meje. Po kratkem času se navadno vračajo narodnostno in moralno , popolnoma pokvar jene. Najčešće pripeljejo s seboj naraščaj ... Žalostna->je zgodba ISletne deklice, ki je takoj po izstopu iz šole šla služit v Cmurek, kjer je dobila službo pri nekem okoliškem kmetu. Tam se je spoznala s tujcem, ki jo je pahnil v nesrečo. Ni še minilo osem mesecev, že se je vrnila noseča iti okužena.
Da bi se našo mladino obvarovalo pred takimi in sličnimi nesrečami, da bi se obvarovalo pokvarjenosti, bi bilo najboljše zdravilo, če bi se ji do polnoletnosti ne izdajalo obmejnih izkaznic. Na ta način bi bili z enim udarcem ubiti dve muhi. Naša obmejna mladina bi ostala vsaj v narodnostnem oziru nepokvarjena, v živo pa bi biia zadeta oholost soseda, ki hoče za vsako, ceno podreti vse naše vzgojno delo.
Nujno potrebno pa bi bilo odvzeti obmejne izkaznice raznim hujskačem in pro pagatorjem nemške miselnosti. Zgodil se je sicer že primer, da so naši orožniki odvzeli takemu hujskaču izkaznico kar dvakrat zaporedoma, toda ,/	,
'	, zopet izročila. Z obmejnimi iz-
kaznicami hodijo naši JJudje na nemške prireditve, hodijo v nemške čitalnice po knjige, obiskujejo politične shode in se udeležujejo raznih demonstracij. Skratka, mi sami pomagamo, da se zastrunlja naša meja, dočim se naši nasprotniki poslužujejo drugih sredstev in bogato izkoriščajo našo brezbrižnost in malomarnost.
Čemu se izda’ajo našim ljudem obmejne izkaznice, ko vendar nimajo na osni strani ničesar iskati? Izjemo tvorijo samo dvolastniki. Kaj hitro bi se razmere na meji spremenile, če bi se našim ljudem odvzele obmejne izkazn’ce, sosedom pa bi se prepovedalo hoditi v naše obmejne kraje. Na ta način bi bila presekana vez med našimi mlačneži m sovražnimi sosedi. Naši. s krvjo postavljeni meimki naj nam bodo resen opomin, tiaj nas opozarjajo na prepovedana pota!
NI PRAV,
Pri nekem tukajšnjem radio-podjetju, ki pa je mimo grede povedano slovensko, se splošno zelo mnogo nemškutari. Posebno se odlikuje neki uslužbenec, ki re kaj rad hvali; »wir, bei der Marine...« če ti gospodje mislijo, da je to boli »no-bel«, bomo mi nekesra dne primorani, da jim »obrežemo« jezike..
Kahn pri policijskem prefektu uprav presenetljiv pritisk, ko mu je zagrozil, da bodo njegovi plemenski pripadniki vrgli Francijo v vrtinec, državljanske vojne ter da glede sredstev, ki so zato potrebni, ni treba biti v skrbeh.
Za Dreyfusovo afero .ie menda ni večje, kot jo doživlja Pariz in z njim vsa Francija prav v teh dnevih. Gre za internacionalno razpredeno šoijonažno ban do, ki je bila v službi vseh držav in ki ki je na ta način, izkoriščajoč razumljivo radovednost generalnih štabov, zaslužila ogromne milijone. Šef te bande je bil romunski žid Benjamin Berkovitz, doma iz Jassvja. njegov glavni pomagač ri bil neki Switz in zakonca Stahl. Odkritja pariške policije so bila tako strašna, da si uradni krogi niso upali francoskemu narodu niti novedati resnice o tem, koliko vojaških tajnosti ie ta barda prodala sovjetski Rusiji, morda tudi Angliji. Italiji in Nemčiji ter vice versa. Znano je le toliko, da je vsa francoska policija mrzlično iskala vse člane te bande, ki so se znali sredi Pariza naravnost genialno skrivati pred očmi policije. Prva preiskava je dognala, da se niso i-ršli bistveno važni dokumenti, ker jih je skupina, ki >e šoijonirala baje tudi za angleški »Intelligence Service«, že davno snraviia na varno. Treba je pomisliti, koliko mibmnov stane državo narodna obramba. Le nonolncma izprreni ir. moralno pokvarjeni tipi ir. brezdomovinci, kakor jih je na stotine m tisoče izpljuva-
atkim Renčijo in druge dežele. Ni še ! la Oaliciia, Ukrajina, Vzhodna Romunija
■ •zabiieno. da ie za časa Dre^frsove j in Resarabnn. morejo v izvoljeni domo-afere izvršil pariški višji rabinec Zadock-ivini počenjati tako strašne stvari. Demo-
Odgovor na odgovor
Naši marksistični listi besnijo radi član-1 žavnejših okolščinah ustanavljati tako. ka »Mrtveca bi radi obudili«. Naša iz-	-
yajanja so zadela tako v živo, da dežuje p rit rje valnih pisem ne le iz delavskih vrst, marveč tudi iz vrst naših intelektualcev, v kolikor jim liberalizem, ta verni antipod marksizma, Še ni popolnoma skisal možganov. Jasno je za vsakogar, najbolj pa za prizadeto in še neporojeno socialdemokratsko stranko samo, da jim is bila s strani nacionalno zavednega delavstva napovedana borba »do istrage«. Nas se prav nič ne tičejo	zve-
ze gospoda Topaloviča, ml poznamo sa-nio en sam interes, in to je interes kralja in naroda. Če hočejo neki krogi, ki še vedno niso opustili (po starih demolibe-ralnih receptih) toleriranja marksističnih Pojavov, zvedeti resnico, potem jo mora prav »Borba« kot edino glasilo jogo-slovenskega narodmvsocialnega delavstva glasno in jasno povedati: Še Stojan u ar ski manifest N j. Vel. kralja je tako določeno začrtan, da ne more biti nobenega d v o m a o njega temeljni misli, v	bi ras;»ti5t?iamsfiSSi-
r! da bi z likvidacijo p 1 e-nienske borbe bilo dovoljeno igrati se v naši državi še razredne borbe. Kralj ni zedinil samo Srbov, Hrvatov in Slovencev, to zedinjenje se tiče tudi stanov in »razredov«, ki jih naše nacionalno delavstvo ne priznava. Naš pokret pozna le manuelnega ln duševnega delavca poleg enakopravnega meščana in kmeta, ki je steber našega narodnega gospodarstva. Slabi tolmači kraljevega manifesta mislijo, da živimo v kaki zapadni demokratski državi. Gosnoda, to ni res! V Jugoslaviji ni drugih činiteliev, razen kralja in naroda! Ker pa kralj in narod odklanjata vsako razdiralno akcijo tako v plemenskem kakor tudi v razrednem oziru, ne sme in ne more biti govora o tem, da bi kraljevska vlada kot kralju in narodu odgovorna instanca smela ali mogla dovoliti obnovitev socialdemokratske stranke. Na-^ konstatacija v tem pogledu je zanrla Marksistom sapo, saj smo zadeli v živo!
^ državi ne more biti »iskania novih metod in poti«, kakor je pravilno zapi-snl v svoiem manifestu naš krali, če se uporabljajo še vedno stare metode in ^astare’e poti. Ena teh poti je bila tole-rmanje marksizma, češ, naj ima delavstvo svoje zvodnike, saj kanitalu itak Uiso nevarni, za primeček pa jim še pustimo strokovne organizacije. Po 6. ja-miariu se je situaciia totalno spremenila. Ce lezemo danes nazaj v ero nred 6. jamarjem in če se more v tehnično te-
zvane »vsedržavne« stranke, je to stvar, ki je na tem mestu nočemo natančneje razmotrivati. Nam gre edinole zato, da z vso doslednostjo, ki je lastna našemu pokretu, branimo princip autoritativnega vodstva države v intenciiah kralja za blagor naroda. Nobena politična stranka, najmanj pa kakšna socialdemokratska, ne more nuditi garancije, da se bo šesto-januarska zamiseb izvršila. V naših razmerah pomeni stranka renesanso korupcije in politike prijateljstva ter debelih »zvez«. Ta razlog je bil merodajen za nas, da nismo ustanovili svoje stranke, ker hočemo, da tvori Narodno-strokovna zveza faktično edinstvo in povezanost vseh enako mislečih, medtem ko ima »Borba« drugo nalogo: borbeno posegati v politično areno, čistiti atmosfero in pokazovati edinole na eno in pravo pot: autoritativno vladavino pod modrim vodstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra.
Vsa sodobna situacija pokazuje, da gre razvoj v pravcu, ki ga zastopa naš list. Delovni človek, ki dnevno žrtvuje v eksi stenčnem boju svoje sile rodbini, narodu, kralju in državi, ima po božji in človeški pravcl vse pogoje dobrega državljana in sina domovine. Če hoče gospodar dobro funkcioniranje državne uprave, če žele občani pametno gospodarstvo in štedenje v občinski upravi, da bi se na ta način dvignilo skupno blagostanje vseh stanov in pokrajin, potem ne sme biti kvarnih uplivov, ki bi hoteli tako lepe težnje uničevati že v njihovi kali. Mi smo sorazmerno preveč revni, da bi smel kdorkoli nizati v naši državi slične korupcijske afere, kakor smo jih doživeli v teh dneh v inozemstvu. Delovni človek nima živcev, da bi take stvari mirno prenašal, zato je potrebno, da se ukine praizvor vse korupcije: sleherna sled kakega strankarstva. V državi ne sme biti političnih »zmagovalcev« in »premagancev«, v ljubezni in strpnosti moramo premagovatie vse težave, ki jih pod genijalnim vodstvom kralja še nismo premagali na poti k srečni in zadovoljni Jugoslaviji.
Naše pojmovanje države nima nobene skupnosti z liberalnim ali konservativnim gledanjem politične stvarnosti. Kdor ni slekel srajce fram * insko-liberalne miselnosti, ta ne more razumeti našega gibanja, ki Je nacionalno, ne nacionalistično, a obenem socialno in ne materialistično. Liberalec in marksist vidita 14 milijonov prebivalcev Jugoslavije. Za nas je to 14-milijonska družina bratov in sester, ki poznajo (razen Boga in
Stvarnika) kralja kot svojega očeta. Naša monarhija je v jugoslovenskem človeku tako globoko zasidrana, da si brez nje nemoremo misliti Jugos'avije. Prav radi tega pa v naši monarhiji, ki je 6. januarja krenila v smer velike tradicije, ni prostora za politične tvorbe gnilega zapada. Kako smešna bi vendar bila recimo naša kmetica, če bi ji oblekli toaleto pariške dame! Še bolj smešen je jugoslovenski skromni delavec, če se je naučil brbljati nauke že davno ovržene-ga materialista, Žida Karla Marxa. Oppenheimer, Hendrijk de Man in mnogi drugi poklicani kritiki historičnega materijalizma so stvarno že obupali, ker je marksizem danes podoben rešetu, s katerim naj gre svetovni »proletarijat« po vodo k studencu sedanjosti. Naš človek Je s svojo rodno zemljo tako tesno povezan In spojen, da od rojstva do smrt! živi, dela ln umre po možnosti v domačem kraju. Jugoslovan gre tudi s trebuhom za kruhom. Naše izseljeništvo ima svoj vzrok v revščini domače zemlje, ki ne more vseh sinov in hčera preživeti. Toda v naših ljudeh ni nič ahasverskega,
zato se čudimo, kako morejo Židje doktor Moses S o h n, Arpad V e r t e s z inRosenmayer biti podpisani na oklicu za ustanovitev jugoslovanske socialno demokratske stranke? Razni Bauerji in Adlerji so vodili avstrijskega delavca skozi desetletja v temi njihovih spekulacij, vodstvo ie bilo vedno v njihovih rokah. Le tako je razumljivo, da so razni Pernerstorfeiji igrali tam podrejeno vlogo nekakih renomlrnih kristjanov. Jugoslovanski delavec ne potrebuje vodstva neslovanske krvi in plemena! Ker mu internacionalno propadajoči marksizem ne more nuditi ničesar, ne moralno ne materialno, bo znal svoje interese pač sam najbolje braniti na ta način, do bo dvignil prapor narodno-social-ne misli.
Podpisnikom marksističnega oklica pa že danes sporočamo, da se jugoslovansko narodno-socialno delavstvo na svojem pohodu ne bo zaustavilo pred smetjo, ki jo iščejo sedaj izza pajčevin žalostne ere pred 6. januarjem. Socialna demokracija je v Jugoslaviji bila. Živela velika zedinjena Jugoslavija!
Kuluk je občutno breme za naše
železničarje
Vsi stanovi so se z vsemi štirimi opirali kuluku ali z drugimi besedami povedano, odkupnini cestnega dela. Kuluk je bil ukinjen in ga nekateri že od lanskega leta ne plačujejo več, le naši železničarji so še tako srečni, da so dobili odlok, po katerem se jim bo za letošnji februar zaračunal občinski in banovinski kuluk. Tudi so morali naši železničarji plačati predpisani kuluk za lansko leto, čeprav ni bila ta dajatev predviđena v nobenem občinskem proračunu za lansko leto in so bili vsi odobreni. Kuluka pa tudi ni pobirala banovina in je to razvidno iz njenega proračuna, ki ga je odobrilo finančno ministrstvo.
Tudi letošnji proračuni, občinski in banovinski, ne predvidevajo kuluka, iz česar je razvidno, da ga občine in banovina letos ne bodo pobirale. Nastane torej vprašanje, kako je mogoče, da so prav železniški uslužbenci tako srečni in se od njih, ki so že skraj no slabo plačani, zahteva kuluk še za letošnje leto.
Združenje nacionalnih železničarjev je poslalo direkciji v Ljubljano obširno spomenico, v kateri zahteva, da se ku luk za železniške uslužbence takoj ukine. Nadalje zahteva, da banovina in občine vrnejo kuluk, ki so ga plačale lansko leto. ker je	*
da bi se kuluk pobiral ■M\i od želez-
ničarjev, kakor, da bi ti ne bili '
'	. z ostalimi državnimi uslužben-
ci in prebivalci naše banovine.
Pričakovati je, da bo banska uprava uvidela to L . in da bo železniška direkcija sistirala svoj nalog o po-biranju kuluka._______________________
RESNIČEN DOGODEK!
Vczil sem se z mestnim avtobusom iz Studencev v mesto. V bližini cerkve sv. Jožefa vstopi dama. Šofer, uslužbenec mestnega mariborskega avtobusnega podjetja jo zelo uljudno in ponižno pozdravi: »Guten Abend, gnadige Fran«. Nadaljnega njunega pogovora v nemščini ne bom navajal, preveč banalen je. Z obojestranskim »Gute Nacht« sta se poslovila, dama in šofer. Narodni delavec v Mariboru je trdil, da so mariborski mestni uslužbenci v Delavsko zbornico volili pretežno — rdeče. Jugoslovanska nacijonalna stranka je takrat iz Ljubljane priporočala volitev plavih!	,'d
V1. /’ , i ^	( U* . Po
vsem tem se sedaj ne čudim dvojnemu dejstvu: 1. da so mestni uslužbenci po pretežni večini res volili — rdeče, in 2. da nastaja med mariborskim narodnim delavskim pokretom in naioficijelnejšim mariborskim vodstvom J. N. S. vedno večji prepad. Ali smo se zato bojevali za jugoslovenski Maribor, da mestni u-službenci širijo nemščino. Anacijonalnim rdečkarjem je to vseeno, nam ne!
■^lizacija je plod tiska, ki je bil in je še Oanes v Parizu večinoma v rokah ljudi, jim je profit vse, ideja nič. Odtod moč jjste »presse d’ Information«, ki postav-ha na pariške bulvarje dnevno svoje tež ,e topove »Echo de Pariš«, »Petit Pa-r,!sien«, »Journal« in »Matin«, dočim med ki jih označujejo kot »presse d’ opi-£'on« tudi ni več tiste železne volje, razkrinkavati razne politične in ekonomske kodljivce na telesu Francije. Če so se 0rej nizale razne afere in bruhnile potem dan, je bilo to mogoče samo na ta na-I”' da so nekateri 'isti molčali, ker je Jihovim gospodarjem tako veleval la-bd in prijateljski interes.
prihajamo h krizi sodobne franco-demoplutokracije, kajti o demolibe-a ’zmu že ni več mogoče govoriti, tako Spomni so v političnem treniu interesi elikega kapitala. Voditelji francosk'h 0c'aIistov vidijo le »proletarce«, ne de-°vnega Francoza, m Leon Blum, sin eye židovske familije iz Mainza, >3 vse rej kakor poklican, »•oditi francoskega in p3 P? nnti- ki more koristiti njemu « , ranciii. Burbonska palača je posta'a , '0stn° torišče kraviih kurčij med parno PntarrilT1' skupinami, ko so postale nar u 'n starosti mamb članov brez-„• ,n° arieriosV1erotične Če manjka tni-Varo errm ^dseduhai pri kakem glasova n U ° za,,nr"ci Par g'asov, moraio nama^0 V srpf1’r'' zbornice »odraitati« za Do^-,na nie5da doma *n v koloniiah paf pr;čTnCev’ k' dobijo .)<-nti svolemu nre-PanJ1"' *rnaršrnto« *a nadaMpie oosto-lako izgleda francoski parlamen-
tarizem, in rodoljubni Francozi, ki jim liberalni in ostali sumljivi pacifistični tisk še ni popolnoma zmeglil pogledov, se s strahom vprašujejo »Quo vadiš, Gallia?« Komunisti lahko nemoteno opravljajo svoj posel med narodom, ker so voditelji večinoma privandrar.i Židje in ker narekujejo neki »višii interesi« politiko »zmer nosti« napram Moskvi. Pošteni in konservativni francoski narod na deželi niti ne ve, kaj se v Parizu dogaja za kulisami in kam vodi politika Grand Orienta. framasonov in semitskih pritepencev. Kje so časi, ko je neustrašljiva »Libre Parole« s prstom pokazovala na rakrane nacije? Ni iih dozdevno, v francoski mladini re vstaia duh, ki piše na pročelje slavoloka zmage Rollundove be sede »Le temos viendral«, prišel bo čas. ko bo tudi Francija očistila svoje lepo stanovanie teh stenic človeštva. Ne. niso še uničili tiste Francije, ki je dala človeštvu toliko velikanov kulture in civilizacije, ne primanjkuje ji prav nič tiste notrebne notranie sile, potrebne za snro-ščenje in končno likvidacijo anrifranco-skega kurza framazonov in internacin-nalcev. Nekdaj je bil Maurice Barres kli-car francoskega nacionalizma. Paul De-scbanel in Renee Viviani sta se ogrevala za neko medeno latinsko unijo, za politično renesanso romamzma: beganje za fantomi.
teh in takih razmerah je bilo mogoče, da je romunski žid Aleksander Stavisky osramotil znova obraz tretje renubbke. Je to za panamskim škandalom največja afera, ki so jo kronisti beležili
v dolgi vrsti let. Za eno milijardo frankov se jim je posrečilo »izpljačkati« malega francoskega človeka, ko je nakupoval zadolžnice in blagajniške bone famoznega bavonnskega zavoda »Credit municipal«. Tu ni prostora za detajlirano opisovanje te afere. Že samo dejstvo, da je vlada g. Chautempsa izvedla le malo rekonstrukcijo kabineta po odstopu kom-oromitiranega kolonijalnega ministra Da-limierja, pokazuje, da se pripravlja silna notranjepolitična bitka. Vlada, fundirana na radikalnosocialistični stranki, stoji na skrajno trhlih nogah. Vsa znamenja kažejo, da je zbiranje patriotov na vidiku, manjka edino le še mož, ki bo vzel usodo Francije v svo>3 roke, kakor je storil to Mussolini v Italiji, Hitler v Nemčiji. Niti Flar.din. ki sanja včasih onekem cezarizmu, niti Andrč Tardieu in še mani Franclin-Bouillon niso poklicani, postaviti celega moža. Tudi Louis Marin, ki na tihem kuba svoj rešilni eliksir, ni mož bodočnosti, ker je vsa desnica formalno obremenjena z liberalizmom. Iz te šole ne bo prišel rešitelj Francije. Francija je po svoiem bistvu miroljubna, nien kon-servativno-nacionalno usmerieni narod si želi iskrenega snorazuma z Nemčijo in Italijo, toda politični bohštaolerii in pustolovci ji ne privošč;io miru, ki ga v svrho notranie konsol'dacHs prav tako notreb'ife. kakor marsikatera druga dr žava. Tisti, ki so sMi nesrečnega generala Boulangerja, že slutijo, da stoii za kulisami svetovne zgodovine novi Foch, ki bo topot zavojeval veliko bitko francoskega naroda, toda s to razliko, da se ne
bo vršila na Mami, marveč na Seinj... »Tiger« je mrtev in ne bo več gledal večerne zarje demoplutokratizma, to je pri hranjeno njegovemu učencu Tardieuju. Poincarč je že enkrat pokazal velike spo sobnosti, ali mož je bil vseeno v kleščah parlamentarnih intrig. Izhod iz te situacije je edinole v velikopotezni ustavni reformi. Je malo verjetno, da bi se Francija povrnila v burbousko-orleansko ero. Toda predsednik republike mora v smislu volje francoskega naroda dobiti taka pooblastila, da bodo za državo in narod važne odločitve padale lahko Izven zbornice in senata. Ni res, kar pišejo in govorijo zainteresirani krogi skoro vsak dan, da je Francija za vse čare zapisana demokratizmu in s tem hiranju. Francija ne bo nikdar 'zgubila kompasa svojega poslanstva v Evropi. Prav radi tega pa je ne bodo uničili njeni zajedavci. Kljub pariški komuni leta 1871. je ostal obraz Francije čist. Pozabiti ne smemo, da ne more biti pomirjenia med nacionalno Francijo kmečko-delovnega ljudstva in med internacionalno-plutokratskim Parizom. Momenti, ki jih sedaj preživljamo, so zgodovinskega pomena. Aleksander Stavisky je izbil sodu dno. Tega razvoja ne bo nikdo več ustavil. Francoska narodna duša, polna galske poezije, re »buni« proti vsem in vsakomur, ki se ie drznil omadeževati njen ščit. Srednji vek ji je dal v svoji romantiki Devico Orleansko. Naša doba ii bo dala živega Neznanega junaka, ki bo stopil iz mase 42 milijonov in rešil čast svoje domovine. Vive la France immortelle!
Svarilni primer
če govorimo o primerih, mislimo pri tem na neke posebne dogodke. V človeškem življenju se vrsti vse polno dogodkov te ali one narave, predvidenih ali nepredvidenih, pri katerih igra glavno vlogo srečen ali nesrečen primer. Primer je nanesel, da je nekdo zašel v slabo družbo, da je bil napaden, da je padel v vodo, da se je nevarno ranil itd. Povsod ena in ista tolažba — nesrečen primer. Še več, iz primera zrase zopet primer in ta igra se vrsti tako dolgo, da nas slučajnosti končno reši le primer smrti.
Precej pestri in svarilni pa so primeri, ki nastajajo v borbi za naše nacionalne interese. O tem bi lahko pisali mnogo, tudi cele romane. Primer podaja roko primeru, kar usodno vpliva na mirno sožitje državljanov. Mogoče je to tudi le zgolj primer, da si danes najboljši nacionalist-optimist ni na jasnem, če se še nadalje sploh splača trošiti energijo in tudi dostikrat riskirati svojo eksistenco v boju za veličino in prednost našega iezika. Če si preveč goreč in nacionalno navdušen, ter priso-liš kakemu nemčurskemu izzivaču gorko zaušnico, nastane primer, da si obsojen. Če se kot ročni ali duševni delavec udejstvuješ v kaki strokovni nacionalni organizaciji, ti lahko grozi primer redukcije. Ali če s preveliko gorečnostjo bičaš naše razdrapane nacionalne razmere, nastane primer, da se te ožigosa kot nacionalnega blazneža in šovinista, ki mu je treba stopiti za vrat. Povsod, obrneš se desno ali levo, povsod si izpostavljen radi svojega nacionalnega prepričanja hudobnim pogledom, raznim opazkam in končno se te izogiblje tvoj lasten tovariš.
Da teh vrstic o primerih ne pišemo mogoče radi lepšega, odnosno da ne bo kdo mislil, da je vse to, kar pišemo, plod kake fantazije, moramo mimogrede omeniti primer vseh primerov, ki so ga ga bili deležni trije znani mariborski na-
cionalisti, in ki se je dogodil v nekem znanem mariborskem javnem lokalu. Imenovana trojica je slučajno stopila v ta lokal. Pri sosednji mizi je sedela mnogoštevilna družba. Naenkrat pa je omenjena družba čutila potrebo, da zapoje nemško pesem, čemur trojica prvotno ni pripisovala nobene važnosti. Ker pa je zraven nemške zaorila tudi italijanska pesem, so navzoči nacionalisti dobili takoj vtis, da so v omenjeni družbi ljudje precej nacionalno-dvornljivega značaja. Z mešanimi občutki je trojica poslušala to petje, in k*3r je padlo tudi nekaj pikrih besed, je eden navzočih nacionalistov dostojno opozoril omenjeno družbo. Radi tega opozorila je bila družba užaljena, beseda je dala besedo ir: nato je neki član družbe dejansko napadel trojico. Sledil je splošen tepež, ki se je kori čal s policijsko intervencijo.
In danes so zopet ti trije nacionalisti predmet največje obsodbe samo zato, ker so kot prvi napadeni, branili sami sebe in svojo nacionalno čast.
Pa naj reče kdo, da pri nas nismo interesantni! V sosednjih državah so taki primeri nemogoči. Niti na pamet ti ne sme priti, da bi v Avstriji ali Italiji javno zapel v našem jeziku. Za to svojo drznost bi zletel prvo uro v zapor ali pa te pohabljenega vržejo čez mejo. Kaj pa, če bi slučajno naš železničar v tuji državi komu grozil z jugoslovanskim konzulatom, kot je to storil v navedenem dogodku neki navzoči avstrijski železničar?
Prvo minuto bi zletel .v Abrahamovo naročje!
In pri nas je prav narobe! Čo braniš pred izzivači sebe in svojo nacionalno čast, jo dobiš po grbi in še nekoliko dni ričeta po vrhu. Slovenci smo menda zato na svetu, da se nam delijo take slaščice. Pa kaj bi kvasil — dogodek rodi dogodek, kar naj bo svarilni memento onim. ki ne upoštevajo dejstva, da smo tukaj mi gospodje. — Pika.
Z NAŠIH POSTOJANK
Maribor
PRIDITE K SODIŠČU S TOLMAČEM!
Tako se glasi notica v nekem tukajšnjem slovenskem tedniku. Ker je slovenski list namenjen slovenskim čitateljem, je jasna zlobnost, s katero se taka vest servira nepoučeni javnosti, zlasti še, ker dopisnik v omenjeni notici nalašč jadikuje, češ, procesni stroški se vam bodo, dragi bralci, po nepotrebnem še povišali. Kakšen efekt vzbuja taka vest, ki povrhu vsega v ničemer ni točna, se razume šele, če se vpošteva, da je list namenjen socialno Šibkejšemu, ki itak komaj životari. Namen članka je prozoren, vzbuditi srd in nevoljo do tolmaštva. Ker smo v narodni državi, kjer je uradni jezik slovenski, je jasno, da stroški tolmačenja ne morejo zadeti Slovenca, marveč Neslovenca, torej takega ptiča, ki v 15 letih še ni hotel kapirati, da smo v lastni državi in ne več v Avstriji in da je naš uradni jezik edino-le slovenski in da nam je ta pravica v ustavi zajamčena. Vsaka država uraduje v svojem uradnem jeziku in je ni države, kjer bi se uradovalo v tujem jeziku. Če se torej pri nas na sodišču uraduje slovensko, je to stvar, ki mora biti vsakomur jasna,
ne pa, da to konstatira in še na tak način ijeki list šele po 15 letih naše svobode. £e bi bil pisec te vesti vsaj malo informiran, bi moral poiočati, da se za siromašne stranke, ki v ostalem, iz bog-ve kakšnega razloga še sedaj ne znajo ali nočejo znati slovensko, sicer tolmači, ker to zahtevajo predpisi in pa ugled državne avtoritete, da pa se že vsakomur, četudi njegovo siromaštvo ni uradno izkazano z ubožnim spričevalom, le da pove, da je delavec — tolmači zastonj. Zato je taka hudobija, ki veje iz citirane notice, tembolj krivična in neumestna. Nas veseli le to, da postaja pojem o novi državnosti, o novem duhu vedno bolj konkreten m da morajo z njim računati tudi ljudje, ki se očividno še vedno ne morejo privaditi na nove razmere in ki z objavljanjem takih notic vzbujajo pri širokih, nezavednih mno žicah odpor zoper poslovanje, za katero se je borila narodna javnost že od prevrata sem in ki se je končno tudi vpeljalo in to — definitivno!
OBČNI ZBOR DELAVSKEGA OD-SEKa UJNŽB.
Preteklo soboto je imel delavski odsek združenja nacionalnih železničarjev v Mariboru svoj letošnji občni
zbor, ki se ga je udeležilo nad 600 delavcev. Občnemu zboru so prisostvovali tudi med drugimi podpredsednik centralnega odbora tov. Vuletič iz Beograda, predsednik mariborske podružnice UJNŽB tov. Tumpej in delavski delegati iz Ljubljane. Občni zbor je vodil predsednik odseka tov. Jakob Rupert, ki je podal izčrpno poročilo o odsekovem delovanju v pretekli poslovni dobi. Za njim je povzel besedo tov. Tumpej, ki je v daljšen? govoru orisal celotno delovanje podružnice in prizadevanje za zboljšanje socialnega položaja železničarjev. Spregovorila sta še tov. Vuletič in Koprivc. Izvajanja vseh govornikov so navzoči z odobravanjem in zadovoljstvom vzeli na znanje. Pri volitvah je bil z malimi izjemami izvoljen stari od bor s predsednikom tov. Rupertom na čelu.
%rm
mmmm
Ni še dolgo od tega, ko je bil aretiran in odveden v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča neki mariborski marksistični prvak, ker so našli pri njem komunistične letake. ^mnec na ie bil s*© neteaj eneb lesisiftea m b*
'mvstsgila is	ge pur
KBe&gasf, g«	umih
bri SaforfS m arJ**	&*?*'■
%», tm	jBBgSagBpsf: m?
DRUŽABNO POTOVANJE V PALESTINO.
Jugoslovanski LIoyd priredi v času od 19. februarja do 16. marca t. 1. družabno potovanje v Palestino na parniku »Kraljica Marija«. S tem se nudi vsem interesentom najugodnejša prilika, da romajo s skromnimi sredstvi v obljubljeno deželo in, ker je predvideno lldnevno bivanje v Palestini, možnost kratkega izleta v Egipt. Spored vsebuje obisk pomembnejših mest. Jordana, Mrtvega morja in vseh zgodovinsko znanih krajev verskega pomena. Razen tega bo vož nja na 17.500 tonskem luksuznem parniku »Kraljica Marija« izredno prijetna in udobna. Vse kabine so ventilirane, velika večina ima izgled na morje. 40 kopalnic, jedilnice, družabni prostori, najelegantneje urejeni bari, zdravniška am-bulanca, frizirni salon, krojač, radio-tele-grafska postaja itd, jamčijo za najudob-nejše bivanje na krovu. Športnikom je na razpolago velik plavalni bazen z vedno svežo morsko vodo, na palubi pa kraišajo čas različne igre (Deck-Tennis itd.) — Informacije, prospekti in prijave pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova 35, tel. int. 21-22.
Ptui
IZ STROKOVNEGA GIBANJA.
Dne 5. t. m. je bil v Pogačnikovi gostilni na Bregu sestanek članov tuk. podruž niče Narodne strokovne zveze, na katerega se je vabilo v prvi vrsti delavstvo iz »P-etovije«. Ta sestanek je bil namenjen volitvam obratnih zaupnikov v tovarni »Petovia«, na katerem nam je izčrpno poročal o pomenu in važnosti teh volitev tov. Tone Bajt iz Maribora, ter nam dal Istočasno točna navodila za izvedbo teh volitev. Za svoje obširno predavanje je žel veliko razumevanja in splošno odobravanje. Članstvo se je sestanka udeležilo v zadovoljivem številu, čeprav je bilo begano po naših nasprotnikih z namenom, nam ta sestanek onemogočiti. Zavedno delavstvo poziva- j mo, naj se ne pusti begati in plašiti po!
teh laži-obljubarjih, ki radi prihajajo tudi s praznimi grožnjami, ampak naj se pripravi za dan teli volitev in naj se strne v močno nacionalno fronto, da bo tako obračunalo s svojimi preganjalci.
Ctaitani
KOROŠKI VEČER.
pri Lečniku je izredno lepo uspel in je bil tudi obisk vkljub nekemu nesporazum ljenju sijajen. Koroške slovenske narodne pesmi so krepki in vrli kmečki fantje zelo dobro podali in si osvojili navzoče občinstvo. Nedvomno na bi koroški večer zapustil vse lepši vtis na obiskovalce, pevce in igralce, če bi bil v Sokolskem domu, ki ima mnogo večjo dvorano in oder. ter je tudi neprimerno bolj akustičen. Kadar se gre za našo sieupno narodno bol in za naše skupno narodno veselje, bi bilo najbolj umestno, če bi delovali skupno, ker ima v nasprotnem primeru prireditev bolj strankarski, kakor splošno narodni značaj, kar bi pa ne smelo biti. Tudi Sokoli so se bojevali za Koroško, za njo krvaveli in mnogo izmed njih je darovalo za njo svoje življenje.
JEKLARNA BO PRIČELA OBRATOVATI.
V drugi polovici tega meseca bodo v jeklarni zopet delali. Ko hi bili v letošnjem tetu vsi presledki tako kratki, bi končno ne bilo še najhujše. Zakrivanje pravega vzroka pa ne koristi ne podjetniku, ne delavcu, ker pride s časoma vse na dan. Stalna pazljivost obratnih zaupnikov je nujno potrebna in prav tako so nujno potrebni tudi stalni stiki med zaupniki in delavci. V tem pogledu se bodo razmere po volitvah zaupnikov prav gotovo zboljšale. Zboljšati se morajo! Zato jamčijo imena kandidatov liste Narodne stro kovne zveze, katere nosilec je priljubljeni tovariš Ivan Slapnik. Da, rdeči so-drugi na zboljšanje socialnega položaja >e treba vselej misliti in si prizadevati, da se položaj v resnic; izboljša, ne pa misliti na ustanovitev stare stranke b1 na korita...
Obvaslilci!
NABAVIJALNA ZADRUGA USLUŽUI AUEV DRŽAVNIH ŽELEZNIC V LJUBLJANI je otro-rila dne 5, jau. 1634 v zgradbi Podpornega dra-Itva žel. uslužbencev in vpokojeneev v Ljubljani na Sv. Petra cesti Štev. 25 ipreje hote! ! ratnik) za člane zadrug včlanjenih v Zvezi	b
zadrug državnih uslužbencev
zadružna
prerioiiiie
Na razpolago so udobne »obe t eno, dvema in tremi posteljami. Cene: Soha s toplo in hladno tekočo vodo, centralno kurjavo, kopalnico in takso od Din 16.— do 22.— za osebo.
Prenočevati morejo železničarji, učitelji iu drugi državni in samoupravni uslužbenci in vpokojenci (ter njihovi družinski člani), ki »o člani katerekoli zadruge, ki je včlanjena v Zvezi nabavljalaili zadrug državnih uslužbencev. — Državni uslužbenci! Poslužujte se te koristne in potrebne zadružne ustanove in prenočujte v zadružnem prenočišču.
NABAVLJAI.NA zadruga
uslužbencev državnih železnic V L j n b 1 i a n 5.

Z današnjimi
malimi dohodki
izhajate le, če kupujete vae blago za obleke in perilo, izgotovljeno perilo, predpasnike, pletenine, nogavice, ovratnike, samoveznice, čepice, platno, »akno, odaje i. t. d. po znižani ceni pri tvrdk’
I. N. Soštarif, Maribor
Aleksandrova cesta 13
Gosposka ulica 13
Bučno olle
vedno sveže in prvovrstno priporoča
J. HOCHMULLER
tovarna bučnega oije
MARIBOR, Taborska ulica 7
Predstavnik in izdajatelj Tone Bajt, predsednik Narodno-strokovne zveze v Mariboru. Urejuje in odgovarja Rndoll Germ v Mariboru. Tiska Mar ka
tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj Stanko Detela v Mariboru