Natisov 15,000« :aba! obttu kot edj >v in da' nij in 1 ral al sam1 Ogrski. -a usp rabili. ' ivaljujer Z najb hko. izhaja vsaki i, datiran z dnevom [nslednje nedelje. isina velja za Av-za celo leto ione, za pol in četrt irazmernojzaOgr-|)4K50 vin. začelo i;za Nemčijo stane * leto 5 kron, za si«) pa 6 kron; ta?o inozemstvo s« »i naročnino z ozi-visokost pošt-!. Naročnino je plati naprej. Posamezne i.seprodajajopočv. tdništvo in uprav-se nahajata v gledališko po-[ ilopje štev. 3. Dopisi dobrcdošP i« se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za Vi strani K 40, za V, strani K 20, za */, strani K 10, za lilt strani K 5: za V,. strani K 2 50, za Vm strani KI. —Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. za hranite mih , binerji, dfi Cenjeni naročniki! IS l. julijem stopilo je to leto v drugo i polovico. Ob tej priložnosti treba je opo- Wi canjene naročnike, da ne po- na svoje dolžnosti napram lista. Prosimo Ido vse one, ki so z naročnino na H; a, da naj blagovolijo malo to svotico loj poravnati. Naš „Štajerc" ni j kapitalistov, ni glasilo onih, ki plenijo kilnice in cerkvene blagajne v politične na- p,— naš „Stajerc" je na vse strani dvisno glasilo in orodje vbogega ljudstva! Jar je „Štajerc", kar pomeni v jav- kar dela in pridobi, to je vse iz lastne ji. Zato pa morajo tudi naročniki in so- leniki napram »Štajercu" svojo majhno dolž- I izpolniti. Kdor hoče »Štajerca", pora 1. naročnik biti; naročnina se mora ;em listu naprej plačati! v krogu svojih znancev nove naroč-e nabirati, ki soglašajo z njegovimi ki pa vkljub temu iz tega ali onega blaga ia "'so naročniki; tem ljudem je treba oči te! 3. v gostilnah, kavarnah, trafikah, brivnicah, cena iinali „Štajerca" zahtevati; kajti ta način se zamore listu in skupnemu na-pomagati! .nabirate inzerate, kupovati le sili trgovinah, kjer inzerirajo v „Stajercu", kdor ni z nami, ta je proti s, — imeti pogum in veselje za agitacijo [riil našemu velepotrebnemn listu! Kajti ko bi »Štajerca" ne bilo ilo bi ljudstvo kmetskega, Iniškega ter delavskega stanu asih krajih še mnogo hujše, je moralo v temnem srednjem veku trpeti! „Štajerc" je meč logo ljudstvo! Zato pa naj tudi v s i na-.Štajercu" svojo dolžnost izpolnijo! Pošljite naročnino, nabirajte nove naroč-agitirajte za list! .Štajerca" moramo imeti! 3, prodan nh in za-katero 8 dni. ikna ID Šlezija. .o polno-stalno t J-marga-ni puter. aki vasi a itdelo-Jnikum"-in putra 677 ZJ0 zrašeni, ja primerni, graščinskej jska gora i------m,.;.. ikerot , jugosloyanstva". [Od lanske jeseni sem so nepričakovani doli na Balkanu čudežne posledice povzročili. jmo si vso stvar brez vsega razbur-ejmo hladnokrvno nazaj in ne pre- Čr nagora so tiravojmo ter ne zamolčavajmo! Oziri na malenkostno domačo politiko so pač premajhni, da bi jih v takih resnih časih naglašali. Kajti svetovna zgodovina se ne ..dela ne v Ptuju, pa tudi ne v Celju ali Mariboru, še manj pa v Ljubljani. . . Kaj se je v zadnjih 7—8 mesecih zgodilo? Bolgarija, Srbija, Grška in po tajnih ruskih načrtih sklenile balkansko pogodbo. Brez pravega vzroka začele so vojno zoper Turčijo ter so to strohnelo, segnito državo tudi v resnici iz Evrope vrgle. Dobro, to je istina! Pozabiti pa se ne sme, da je bilo geslo te vojne: Turčin mora iz Balkana izginiti! In zato ni čuda, da se je pričela vojna v .znamenja k r i ž a", da se je na vse strani trobilo krščanske fraze, kakor da bi se šlo za kakšnjo srednjoveško križarsko vojno. In neizobraženi ljudje so res mislili, da je to boj križa zoper polumesec. . Balkanska zveza je zmagovala; v svoji notranji sestavi razjedena in razdjana Turčija je padla pred viharnim pogumom bulgarskih čet, ki so brez ozira na krvave žrtve pri Kirk-Kilisse in Liile-Burgas tisočletnega Turčina premagale. Bulgari so s svojo srčno krvjo turškemu gospodarstvu grozoviti konec napravili. Srbi pa bo medtem tako rekoč jahali v sovražnikove pokrajine, brez težkih bojev, brez skrbi. . . Krščanski križ je torej premagal „dušmana"; tako vsaj je naše ljudstvo klicalo! Ali ravno slovensko ljudstvo, ki čuti katoliško in avstrijsko, je pridobilo od teh balkanskih zmag prav malo. Pojavili so se namreč hipoma agitatorji, ki so sprožili frazo o Jugoslovanstu". Ti agitatorji in njih plačani ter neplačani pomagači so pričeli namreč nakrat — pr o tia vstr ij sk e pesni žvižgati. Rekli so, da je Tarčija razdjana, kleli in prepevali so na vse pretege, — in iznašli so nakrat besedo ali idejo o združenju vseh jugoslovanskih plem ejn." Nastala je misel, da je Balkan naš vzor. Slovenski voditelji so pozabili nakrat ves svoj ,, patriotizem." In hujskalo se je vbogo slovensko ljudstvo, češ da bode Avstrija liki Turčiji razpadla, da se pa bodejo na njenih razvalinah uresničile palače nove Jugoslovanske" države. V vsej pretekli balkanski krizi kazali so slovenski voditelji, da upajo na porušen je avstrijskega trona in da hočejo v imenu nekega neznanega „panslavizma" habsburške vplive premagati 1 Tega dejstva nam pač ni treba več doka-zavati, ker je že stokrat dokazano. „Živio Srbija" je bil običajni pozdrav v času proti-turških zmag. In narodnjaška domišljavost slovenskih zagrižencev je šla celo tako daleč, da je podpirala nesramne borzne manevre krona-nega špekulanta v Cetinju. Slovensko ljudstvo pa je poslušalo; mislilo je, da se gre res ,za kri ž" in za „slo van s t v o", — in doslej precej neznane Jugoslovanske" sanje so stopale v ospredje. Raz prižnic in v krčmah je culo ljudstvo, da so „Srbi naši bratje", da jim le hudobni Nemci ne privoščijo uspehov, da prihajajo zlati časi, v katerih bodejo š t a j fl r-sko-koroški Slovenci združeni s Hrvati in Srbi, s Črnogorci in Bulgari ... Prvaški hujskači naj se danes zvijajo kakor jegulje, — res je, kar smo v zgorajšnih stavkih povedali! „Jugoslovanstvo" seje pojavi-1 o, — hotelo je svoje zračne gradove zgraditi na razvalinah habsburške Avstrije . . . Pa prišlo je vse drugače! Napol kultivirani balkanski narodi, so se z.a plen sprli, predno je bil konečni mir s premagano Turčijo sklenjen. In danes tečejo že potoki krvi, prelite v bratomorni vojni med proti-turškimi zavezniki. ..Jugoslovanstvo" je utonilo v morju krvi, ..bratske" krvi, s slovanskimi bajoneti iz slovanskih teles odprte krvi . . . Slovenski prvaki so še računali nad testamentom Avstrije, ko so že bolgarske batine padale po srbskem hrbtu! Slovenski listi so danes revnejši od cerkvene miši; bolgarski „brati" pobijajo srbske ,, brate" ...Kje je križ, s katerim se je pričelo prelivanje krvi na Balkanu? Kje je .slovanska, vzajemnost", kje hvalisana Jugoslovanska bodočnost"?... Turki se krohotajo roparjem, ki se zdaj zaradi ukradenega plena držijo pri grlu . . . Za desetletja, morda celo za večno je .Jugoslovanska ideja" pokopana! A pokopane so tudi protiavstrijske smeri te ideje! Bulgarski pisatelj Mihajlovski bilje eden najzagriženejših zagovornikov Rusije ter sovražnikov Avstrije. Zdaj pa je dejal na nekem predavanju: — »Ped dvema letoma pri-digoval sem proti Avstriji; danes P a prosim avstrijsko pomoč. Slovanska politika je falirala 1 Za Bolgarijo je panslavizem nesreča . . ." V teh odkritosrčnih besedah se zrcali polom Jugoslovanske" protiavstrijske politike . . . Ali bodejo slo ven ski vo dit elj i ta polom razumeli? Dvanajsta ura bode kmalu bila, — kdor ima le iskrico vesti, zakli-cal bode glasno: Ti vbogo slovensko ljudstvo, zahvali večnemu Bogu, da živiš pod habsburškim žeslom mogočne Avstrije! ** -U**«:: im tnl#A nr.nnr.nn nanr>arlilin mni'Q hiti Straschill'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem napora neobhodno potrebna. Bati se je, da bi postale ruske priprave zlasti za Avstrijo velekritične. Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, ===== romarje itd. ============= Balkanske zmešnjave. Pretrgane diplomatske zveze. Medtem ko so armade že z neverjetnim fanatizmom bile svoje boje, nova balkanska vojna še vedno ni bila napovedana. Zdaj šele, ko marširajo Bulgari že na srbski zemlji, odpo-klicali so svoje diplomatske zastopnike iz Bel-grada, Atene in Cetinja. Ker so tudi že vojne proklamacije srbskega ter grškega kralja izšle, nahajajo se bivši zavezniki sedaj tudi formelno v vojnem stanu. Položaj na bojiščih. Kakor vsa resna poročila kažejo, je položaj srbske armade naravnost obupen. V bojih s predstražami so Srbi najprve dosegli manjše uspehe in na enem kraju celo prekoračili bulgarsko mejo. Ali kmalu se je izkazalo, da ti mali uspehi nimajo nobenega pomena. Bulgari so z naravnost vzorno strategijo obšli levo krilo srbske armade in so na Ovčjem polju popolnoma uničili t. zv. Timok-di-vizijo Srbov. Obenem so obkrožili in premagali srbske divizije obMo-r a v i. Na eni strani se prebližavajo zdaj srbskemu centru, kateri se nahaja v vedno slabšem položaju, da povzročijo za celo vojno odločilno bitko. Glasom izjave bul-garskega zapovednika generala Dimitriva se bode ta odločitev v najkrajšem času zgodila. Na drugi strani pa marširajo Bulgari še na srbski zemlji proti Nišu; zasedli so tam že razne važne postojanke in dobili tudi velevažno železnico v svoje roke. Srbska armada ima le en izhod: združiti vse svoje moči in poskusiti predreti proti jugu, da se tam z Grki združi. V tem slučaju seveda bi bila ne samo Makedonija, marveč vsa Srbija izročena napredujoči bulgarski armadi. Proti Grkom so Bulgari doslej le maloštevilne oddelke svoje armade rabili, ker so jedro proti Srbom rabili. Vsled tega so Grki dosegli celo vrsto manjših, za izid vse vojne brezpomembnih uspehov. Zdaj dobivajo tamošnji bulgarski oddelki podporo in se bode kmalu izkazalo, katera zastava bode zmagala. Grozovite izgube. Poročila kažejo, da je vojna med balkanskimi zavezniki izredno krvava. Edino na srbski strani padlo je že najmanje 25.000 m o ž. V Beligrad prihajajo neprenehoma vlaki z ranjenc: Vse bolnišnice, šole, cerkve, javna poslopja so prenapolnjeni. In na tisoče ranjencev mora še pod milim nebom prebivati. Med ranjenci se je tudi že pojavila kolera. Obupanje na Srbskem je grozovito. Sirijo se govorice, da hoče kralj Peter odstopiti. Albanija vstaja. V severni Albaniji so Srbi odpoklical i svoje vojaške oddelke, ker jih potrebujejo proti Bul-garom. Ali zdaj so se dvignili Albanci in pripravljajo Srbom krvavi odhod. Brezobzirno se maščujejo Albanci nad Srbi, ki so nad njimi toliko grozodejstev izvršili. Rumunska. Rumunska država mobilizira. Več kot pol milijonov vojakov je že pod zastavo. Rumnnija hoče zdaj svoje zahteve napram Bulgariji uresničiti. Splošno pa se sodi, da n e bode prišlo do nikakoršnih rumun-sko-bulgarskih spopadov. Rusija mobilizira. Kakor se zatrjuje, pričela je Rusija, ta zahrbtna povzročiteljica vseh balkanskih zmešnjav mobilizirati. Ako bi Rusija hotela poseči v balkanske spore, potem pride zopet e v r o-pejski mir v veliko nevarnost. Zadnji telegrami. „R e i c h s p o s t" poroča iz Sofije: Po krvavem boju zavzeli so Bulgari srbsko utrdbo Sultan-t e p e. Srbi bežijo proti Egri-Pa-lanka. Nadaljne velike uspehe dosegli so Bulgari pri K a m e n i c a C e s n i in Retkibuki. Grozoviti boj je divjal pri P a t a r f c i; obupani Srbi so bili zopet poraženi. Bulgari napredujejo viharno proti Istipu. Od vseh strani so srbsko armado obšli. Pot proti Kumanovi je za Bulgare odprta. Proti srbski trdnjavi P i r o t groraijo že bulgarski kanoni; vsak trenutek zamore ta velevažna trdnjava pasti. Pri D o i r a n u dosegel je bulgarski general Ivanov veliko zmago Čez Grke. Povsod zmaguje Bulgarija. Dopisi. Domova. Dragi Štajerci Od nas pač malo dopisov sprejmeš, zato oprosti, ako sedaj ti nekaj pošljem. Veš, naši Dornovčani iskreno žele, da bi se tukajšnjo učiteljstvo nprevekslalo;'. V to svrho ti pač pošljemo nekaj podatkov, ki smo jih nabrali, da gornjo željo uresničiš. Pri nas žo dolgo let službuje „lererca" Hanca, o kateri hočemo tukai. navesti več zanimivosti. Kako se vede v šoli?" S solzami v očeh pripoveduje poštena Dornovčanka, kako je njen otrok ves krvav došel domov. Ko je vprašala, kdo ga je tako halo ranil, odgovoril je: »Učiteljica „Hanca" so me tako hudo tepli". Druga mati pripoveduje, da je prišla njena deklica spet ranjena domov ter se bridko materi pritožila, kako so jo „lererca" Swoboda grdo nabili. Spet druga gospodinja razlaga, kako rada Swoboda učence za ušese prime ter otroke z žuganjem, češ, da pač nikakor ne smejo doma povedati, kako ojstro so v šoli kaznovani, ve postrašiti. Kako ta učiteljica v šoli kriči, besni, rjove, se dere, posebno, če je dan poprej do polnoči preveč pijančevala, preveč pokadila „cigaret" ter vsled velike nervoznosti ni v stanu prenašati malenkostne slabosti ubogih otrok. Nekoč pride učenka k sosedu po topel „cigel". Soseda vpraša deklico, kdo da je pri učiteljici „Hanoi". Dekle odgovori: „Tak stari grdi ded leži pri njej v postelji!" Deklica odbeži nazaj, ko jej je soseda javila, da črez nekaj časa naj pride po gorko opeko. Ko dekle spet dojde, vpraša gospodinja: „No, zakaj pa potrebujejo ta topel „cigel"? Ah, ne topel „cigel", le „Stoppelzieher" potrebujejo za tiste steklenice, ki jih imajo toliko na mizi. — Drugekrati spet pride pismo na šolsko vodstvo, češ, gospodična „Hanca" ne sme več „das Territorium der Herrschaft Dornau betreten". Zakaj ne? Lererca Hanca ima namreč navado, ako se ga pošteno napije, da potem obrekuje, ogovarja, psuje črez vsakega človeka, če je tudi bogataš, odličnjak, ali tudi najbližji tovariš ali tovarišica! Presneto budo jej je bilo, ko je mlad slikar iz grajščine bival pri njoj v sobi, a zunaj pa so okrog stanovanja zidarji popravili šolsko poslopje celo 4i d avs Še mnogo več gradiva imamo na razpoli trogostjo a za danes toliko. Višja šolska oblast 1 dor je f pač sprevidila, da je treba to učiteljico pra o 1 ž n i stiti z ozirom že na izjavo učiteljice, ki je rei a š k e „Meni je pač vse eno, sem tukaj ali drngd Ragoznica pri Ptuju. Tukaj so uš Prav: 30. junija volitve v obč. odbor; naprednj g* sicer so dosegli lep uspeh. Pred tremi letmi so s; iti sv vili naprednjaki majhno število glasov ski Prejšr. Pri zadnjih volitvah v obč. odbor pa so nap «lnik mnc njaki lepo napredovali s svojimi glasi. Di ' ie v ko spravili enega naprednjaka v obč. odbor, i ^v* j\ niso, pač pa so lahko ponosni o lepem št« jtva D^u glasov. Že danes lahko rečemo: ako prednjaki tako napredovali o občini I čez par let se bode iz obč. Ragoznice tudi niH šalo, da so bili sami naprednjaki izvolja obč. odbor. Pred tremi letmi bil je četek. Takrat bi imeli Ragoznički napredijpj prostor v senci pod majhnim drevom; moralo to drevo biti veliko, ako bi se zu Ragoznički naprednjaki v senci pod njim varjati. Pred tremi letmi sklenili so na da r zora puca, bit če dana", so si tudi q zdravičko : solnce sije, luč gori, itd. In v ra niso tega zamanj storil. Pozdravljamo vse obž _ Nikdo katere so nam poročale o napredni zmagi obč. volitvah; prosimo jih, naj še z nami potr. št. 200 1 202 203 30 612 102 18 20 59 150 349 1 58 iko svoto njen o i Dolgo! ce v Šo Iicetom om iz kc 54 k 28 613 342 365 277 Isti M Polom posojilnice v Soštai (Izvirni dopisi.) Pravično bi bilo, da bi oni, ki so ki denarnega poloma šoštanjske s o j i 1 n i c e, ki so skozi dolga leta kot nadzorništva svojo dolžnost zanemarjalM plačali oz. pokrili primanjkl y0* posojilnice v zneska 200.000 kr In nebovpijoča krivica bi bila, bi se potegnilo k plačila v prvi vrsti vb' nedolžne člane posojilnice, I se to zdaj hoče. Bila bi tudi dolžnost d e, da takoj poizve, kdo je na š k an loznem gospodarstvu vtej p jilnici od leta 1899 sem kriv; bi se poizvedb mero odgovornosti in k članov posojilničnega predstojništva ter na ništva; krivce pa bi se moralo tem neizprosno v plačilo prisij Pri polomu posojilnice v Laškem so član rektorija in nadzorništva za plačilo poneve svote 109.000 K skupaj spravili; ako bi Šoštanju drugače ravnalo, bi se prebivaj hudo razburilo. To je složno prepričanje članov po^J-P^q^'S3/ ter vsega .prebivalstva v šoštanjskem okraj ■ Biv-. ^ mnogo korporacij se je v tem zmislu izn oktobra V kazenskem aktu c. k. okrožne so bin pa je celjske (G. Z. V r VII, 897/8) našla bode "»je bil j dovolj gradiva za določitev pravih krivce ".5" m: tega akta je razvideti, da se je n a ti " ne a^e kron posojila od šoštanjske pi ial; Mart jilnice dajalo brez potrebne »je tudi potekamo varnosti, to pa sevedi k»_do si kratnim slovensko-prvaškim mogotcem v Šošt Bt°'^ ve zgolj iz političnih vzrokov. V času od 1. tan* QJrD do 1908 se je zapravilo na tis 06 k. o. kron posojilničnega denarj Nadaljn slovensko-prvaške volilne n« 'k posest n e. To očitanje mečejo danes slovenski 1 ktotako sami prvakom v obraz! Slovenski kmetje I ' par J^ne! torej te prvaške grehe plačevali, — tisti p anik pos so si tekom let iz krvavih kmetskih žuljev m poses bogatstvo nakopičili, ki so v težkem trni ! vknjiže ust prišparane kmetske denarje zaradi pi : £erovše skozi okno metali, naj bi ostali nekaznovani , isto°a^( Kdor to zagovarja, ta zagovarja na vi i78 k. rop! To se ne sme zgoditi! Kmetske pes osesti e. že dvigajo zoper krivce ; ljudstvo z a h t ojegoveg ' K 22 h ir 1) Fai: lasom k - 2) e. ne parec kupne Injaka ki rubežna iiiju iz ku 5000 odarskej 88 k. o. unije Ra ej poses i 1912 Član p je zeml 5 k. o. in e. š gin bremi Dobri zaslužitelj denarni pridobitek se naj drži vedno v ednaki visočini, mora nato paziti, da ne pretrga bolezen njegove delavne zmožnosti. Ker pa je vsakdo prepihu, mrazu, mokroti in družim škodljivim vplivom izročen, naj bi imel previdni človek vedno Fellerjev dobro dišeči zeliščni esenc-fluid z zn. „Elzafluid" v hiši, da si zamore pri neuralgičnih bolečinah v obraza, pri glavo- ali zobobolu, pri bolečinah v ušesih takoj pomagati. Istotako odpravi bolečine pri reumi in gihtičnih bolečinah. To ni samo reki jjtanjskV marveč je -od mnogo zdravnikov potrjeno Ijiško-knjii steklenic tega neobhodno potrebnega vara 'jSJf6?1' zdravja pošlje franko za 5 kron apotekar jega pis'rr. Feller, Stubica, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsk Ia zah'ev v D kavcije *■*" ek in za Pere v zn lojbine po 3 (I I I) oc line prošnj. OJO gozma nagli ulj eni lini rednja [ti a t s t r i j e k e vlade, da naj ta z vso jostjo krive izkoriščevalce prime. je poloma kriv, ta mora plačati, — nežnim kmetom pa se zaradi p r-hske hnjskarije ne sme kožo |ti a š e s a potegnitil! Pravi krivci tega poloma se skušajo se-j sicer na švindlerski način odtegniti svoji dolžnosti. Kvo dokaz: | Prejšni župan trga Šoštanj Franc R a j š t e r bil je k mnogih posestev v Šoštanju. Majnika lcia 1909 ! v konkurz in so se njegova posestva razprodala. pva hčerka Ivanka Rajšter, omožena M r a v-i v Ljubljani, je eksekutivnim potom naslednja po-i nakupila jotrpijd k. 2C0 kat. obč Šoštanj za . . . '., . . 4.650 K ,232 1» 1( » n ■ • • . . . 1.850 ., »2)3 » H »» » • • • . . . 1.321 „ , 30 11 )» n **•'■• . . . 6.260 „ ,612 H ■* n n • • • ... 31 „ , 102 H »» n . . . 11.050 „ , 18 » ii » M • • • . . . 3.650 „ , 20 n ii n • • * . . . 2000 „ . 39 t» n n n • • • . . . 2.000 „ ,150 » h j, „ . . . . . 6000 „ ,319 M » „ n • - • . . . 4.305 „ , 1 Skorno n - • ■ ... 34 „ » 58 W Šoštanj . . . 1.610 .. skupno . . 44.761 K Nikdo ne ve, o d k j e je dobila Ivanka Rajšter to svoto; splošno prepričanje je, da ji je dal ta de- jijea oče, bivši kridatar . . . Dolgoletni podnačelnik in član nadzorništva poso- t Šoštanju krčmar Miha C e r o v š e k, ki je s tom Rajšter v sorodstvu, kupil je eksekutivnim iz konkurzne mase Rajšterja sledeča posestva: 54 kat. obč. Šoštanj za.......5.101 K 28 „ „ „ „.......8.715 „ 613 „ „ „ ,,....... 300 „ 342 „ „ „ „....... 564 „ 355 „ „ „.......30.000 „ 277 „ „ „ „.......5100 „ Isti Miha Cerovšek je na polovico s svojo soprogo še danes zemljiškoknjižni lastnik sledečih poli Falkovo posestvo (e. št. 19 k. o. Šoštanj, ki jo som kupne pogodbe z dne 27. februarja 1903 ku-2) e. št. 178 k. o. Šoštanj, obstoječe danes iz le parcele 31 konskr. št. 43 Šoštanj, ki jo je gla-kepne pogodbe z dne 27. januarja 1902 od Miha ijalra kupil. Na tej posesti leži razven drugih bre-rubežna pravica za varstvo zahtevka Petra Vihar v a iz dolžnega pisma z dne 4. junija 1913 v 5000 K. — 3) Hermanova posest, obstoječa iz irskega poslopja parcela št. 33/2 k. o. Šoštanj e. k, o. Šoštanj, ki jo je eksekutivnim potom od nije Rajšter 1. 1911 obenem z Ano Godetz kupil; posesti pa je vsled razdelilne pogodbe z dne 20. 1912 kot edini lastnik vknjižen. — Čan predstojništva in nadzorništva Franc Goric-je zemljiškoknjižni lastnik Kovačekove posesti e. i k. o. Schmersdorf, nadalje posesti e. št. 115 iste ii e. št. 209 Lokovice; na tej posesti je poleg bremen rubežna pravica za varstvo zahtevka nje-sina Johaiia Goričnik iz dolžnega lista z dne 19. 1313 (I I) v znesku 1000 K. Bivši član nadzorništva Martin Hleb bil je do oktobra 1906 lastnik posesti e. št. 29 k. o. Šoštanj; pa jo je prodal Milanu Vošnjak, sinu tovarnarja. bil je Martin Hleb na podlagi kupne pogodbe 5. marca 1904 lastnik posesti e. št. 84 k. o. katero je pa za 4.5C0 K glasom kupne pogod-tjoe 7. marca 1911 št. 304 Petru ter Mariji Vihar P O 8 jii Martin Hleb pa živi še danes na tej posesti, kjer iiije tudi kovaško obrt, kei si je pogodil dosmrtno icc do stanovanja ter rabo kovačnice. Torej Hleb tinSta Jbtiik, vendar pa ima vse pravice lastnika. _ „ Hadaljni član predstojništva posojilnice v Šoštanju fhic G r e b e n š e k, lastnik posesti Gruškovič (e. 6 k. o. Šoštanj), stanujoč na konskr. št. 28. (iadaljni bivši član predstojništva je Jožef Novak, lik posesti e. št. 1S7. in 231 k. o. Šoštanj. Iitotako je bivši član predstojništva Johan Dvor- Iti je svoje posesti (e. št. 65 k. o. Schmersdorf) par dnevi (I) nekemu Naraksu prodal; a še danes Kstnik posesti e. št. 11 k. o. Lokovice. Na prvoime- 1 1. 19 tiso a r j a n it m ski km« tje naj isti pa, rekla: ;rjeno. varov: ekar E. vatsko). Ka-- vknjižena rubežna pravica za varstvo zahtevka Cerovšeka v znesku 10.0C0 K. ČJati sedanjega nadzorništva je Leopold P a č n i k, jeistotako iz konkurzne mase Rajšterja kupil posest 1178 k. o. Schmersdorf za 4 056 K. Za istega je tresti e. št. 91 k. o. Laze rubežna pravica za var- njegovega zahtevka od 435 K, 30 K 20 b, 580 K, J 22 h in 27 K 35 h vknjižena. Dolgoletni člana nadzorništva ter bivši podnačelnik jH&njski c. kr. notar Vincenc K o 1 Š e k. Isti je .jiikc-knjižni lastnik graščine Šoštanj (e. št. 622), na posesti je vknjižena kot glavna vloga in pri posesti 630 k. o. Šoštanj kot postranska vloga na temelju ja pisma z dne 21. decembra 1912 rubežna pra- n zahtevek v delnem znesku 3000 K s 6% obre- [b kavcije za 30 K v prid njegove soproge Marije in za plačilne zahtevke njegovih hčerk Ludmile [Vue v znesku po 1060 K ter kavcije za postranske >jbine po 100 K, to pa na podlagi dne 8. maja II) od notarja Kolšeka predložene zemljiško- prošnje. Pod C. P. Z. 31 je na podlagi dolžnega lista z dne 31. maja 1913 rubežna pravica za posojilni zahtevek Go m j e S a v i nj s k e posojilnice v Mozirju glasom dne 3. julija 1913 (I I) predložene zem-ljiško-knjižne prošnje v znesku 4000 K in kavcije postranskih pristojbin za 200 K pri zgorajšni posesti e. št. 622 k. o. Šoštanj kot glavna vloga vknjižena in So posesti e. št. 620 ter 630 k. o. Šoštanj in e. št 186 k. o. TopolŠčice stranske vloge za zgoraj omenjene zahtevke. Nasprotno pa je soproga notarja Kolšeka, Marija rojena TrOthandel zemljiškoknjižno edina lastnica posesti e. št. 236 k. o. Šoštanj, na kateri posesti se nahaja tudi pi sarna notarja Kolšeka. Skozi 10 1 et in sicer od 12. oktobra 1900 pa do 9. marca 1900 bilje dr. Franc Mayer, odvetnik v ŠoštaDJn, direktor posojilnice. V ta čas padejo one transakcije in ono ne-verjetno s ramo t n o go sp o dar s t vo, ono z apr a vi j an j e p ri šparanih kmet-skih krajcarjev, ki je takratnega blagajnika Ivana Vošnjak, kateri sedaj na posestva svoje žene pri Ljutomera živi, zaradi zločina poneverbe ter konkurza, dra. Mayera pa zaradi sokrivde na obtožno klop spravilo. Dr. Franc Mayer bil je sicer od obtožbe oproščen. Ali prebivalstvo šoštanjskega okraja napravilo si je svojo sodbo o tem možaka; prebivalstvo smatra ravno dra. Mayerja za glavnega krivca današnjega poloma šoštanjske posojilnice. Dr. Franc Mayer in njegova soproga Rici Mayer bila sta glasom kupne pogodbe z dne 5. oktobra 1898 lastnika posesti e. št. 261 k. o. Šoštanj, to pa vsak »a polovico. Glasom notariatskega akta z dne 31. marca 1908 se je lastninsko pravico na gospej Rici Mayer spadajočo polovico zgorajšne posesti za dr. Franc Mayer vknjižilo. Na podlagi kupne pogodbe z dne 26. maja 1908 se je lastninsko pravico za Avgusto K r a n j c, velepo-sestnico v Št. Ilju vpisalo. Takratna kupnina je znašala 51.623 K in se je kupec Avgusta Kranjc zavezala, tekom 4 i.Jnov prodajajoči Rici Mayer intabulirani zahtevek na temelju not aktov z dne 10. aprila 1908 v znesku 15.000 K izplačati. Gospa Kranjc je marca 1912 umrla in bi se moralo zgorajšno posest, t. zv. >vilo Mayer c tudi v zapuščino vreči, kar se pa baje ni zgodilo. Zapuščinska razprava po Avgusti Kranjc do danes š e ni končana; to je tudi eden tistih čudežev, ki smo j:b sicer v Šoštanju navajeni, ki pa se jih po vsem drugem svetu ne razume. Dr. Frfinc Mayer stanuje še danes v tej vili in velja on oz. njegova soproga za resnično lastnico. Kakor znano, bil je dr. Mayer posojilnici 92.000 K dolžan. Njegovi sorodniki so na račan tega dolga plačali posojilnici 20.000 E. Ostalih 72.000 kron z obresti vred pa je posojilnica dr. Mayerju šenkala. Velezanimivo je pač, kako radodarna je posojilnica v Šoštanja napram svojemu največjemu dolžniku. Popolnoma pravično bi bilo, da bi zdaj takratni člani predstojništva posojilnice to še vedno nepokrito svoto 72.000 kron plačali . . . V kritičnih letih 1899 do 1908 bil je Ivan Tajnik, bivši posestnik Baziste kontrolor posojilnice. Ta je oddal v pogodbi z dne 10. septembra 1904 svoja posestva e. št. 63 in 104 k. o. Schmersdorf Francu Stropnik in Ani Stropnik rojeni Tajnik v last. Miha Tajnik umrl je 1. 1912 in se je za njegovo vdovo Marijo Tajnik pri zgorajšni posesti junija 1913 intabaliralo 4000 K. Iz vseh teh podatkov vidimo, da so slovenski voditelji krivi poloma posojilnice in da bi imeli torej oni sveto dolžnost, povrniti vsled svoje brezvest-nosti nastali dolg. Ali istotako vidimo, da slovenski voditelji tega nočejo storiti, da skrivajo svoj denar in se hočejo z zvijačo iz zanjke spraviti ter vsa plačila nedolžnim kmetom naložiti. In v tem tiči gorostasnost šoštanjskega posojilničnega škandala! (Naprej prihodnjič.) Steckenpferd milo liliiino mleko vedno kakor doslej neobhodno potrebno za raci- onelno negovanje kože in lepote. Vsakodnevna pri- znanjevalna pisma, a 80 h povsod v zalogi. Novice. Požar smodnišnice. V Wollersdorfu pri Wie-ner-Neustadtu pogorel je objekt 5 tamošnje velike smodnišnice. Vršile so se razne manjše razstrelbe. K sreči so gasilci ogenj omejili. Povodenj. Iz Ogrskega in Galicije prihajajo poročila o veliki povodnji. Reka Maros preplo-vila je tri občine, uničila popolnoma tri vasi in vso žetev. Pri Petrevoszellu v Siebenbiirgenu odtrgala je voda železniški most. Na progi Pod-volocyska-Lvov se je moral železniški promet vstaviti, ker je več mostov vsled povodnji poškodovanih. 149 gnezdov na eni hiši. V vasi Holletitz pri Lucku na Češkem nahaja se na eni mali kmetski hiši 149 gnezdov lastovic. Divja svinja v cerkvi. Pred kratkim pritekla je divja svinja v cerkev kapucinov v Olesku (Galicija). V zakristiji se je nahajal enkapucin, ki je hitro vrata zaprl. Svinja je več kot eno uro v cerkvi divjala in mnogo škode napravila. Naposled jo je neki finančni nadstražnik z dvema streloma usmrtil. Župnik morilec. V Remetevasgyar na Ogrskem ustrelil je katoliški župnik Vojto v cerkvi učiteljico Ano Szentimeryi. Bila je smrtnone-varno ranjena. Nato je šel župnik domu in si je z lovsko puško v usta ustrelil, tako da je bil takoj mrtev. Župnik sovražil je učiteljico, ker ga je ta pri škofa naznanila. Grozni divjak. Pred sodnijo v Koselsku na Ruskem doigral se je grozni slučaj. Vršila seje ravno razprava proti 20 letnemu Akalinu, ki je svojega lastnega očeta umoril. Glavna priča je bila morilčeva mati. Ko je ta izpovedala, skočil je Akulin nakrat k mizi, na kateri so ležali corpora delicti. Vzel je tam težko železno tehtnico, s katero je svojega očeta ubil. Potem je skočil bliskoma k materi in jo s tehtnico trikrat po glavi udaril. Mati se je zgrudila na tla in je kmalu nato umrla. Akulini je hotel pobegniti, ali vojaki so ga prijeli in z bajoneti hudo ranili. Iz Spodnje-Štajerskega. Bojkotna hujskanja se je od strani ptujskih prvakov zopet na vse pretege začela. Imamo namreč v Ptuju par fanatičnih kaplanov in par advokatskih šribarjev, ki divjajo v protipostavni bojkoi,ni gonji. Izvedeli smo že za razne slučaje in storili bodemo vse potrebno, da se hujskačem jezik zaveže. Šele pred kratkim se je v bojkotne namene celo minoritsko cerkev zlorabljalo. Zadnjo nedeljo pa so imeli v Zupančičevi krčmi neko Ciril-Metodarsko priredbo, na kateri je baje koncipijent dr. Horvata ogenj in žveplo bluval in se pridušal ter na bojkot hujskal. Fant si bode prste osmodil pri tej hujskariji, o kateri bodemo sicer v kratkem natančneje poročali. Kaplan Jager v Ptuju nas bode torej zapustil. Prestavljen je v faro sv. Jakoba v Galiciji pri Celju. V Ptuju tega političnega gospoda pač nikdo pogrešal ne bode. Kajti Jager spada _ 4 — med one novodobne kaplane, ki mialjijo, da so v prvi vrsti politični agitatorji, potem zopet politični agitatorji in šele na koncu tndi duhovniki. Z Jagrom smo imeli opetovano boje ; za-prinesli smo mn veliko, kiir je še mlad in ker upamo, da se bode polagoma vendar poboljšal. Upamo, da v novem svojem bivališču ne bode ponoči ob 1. uri v sosednih farah obiske delal, da ne bode šolarke v svojem stanovanju sprejemal, da ne bode v šoli Srbom slavospeve pel, da ne bode pri volitvah pete brusil, — da bode sploh politiko pustil in svojo duhovniško službo redno izvrševal. Upamo to, v njegovem lastnem interesu! Drugače bi se morali z Jagrom tudi v bodoče še pečati. Torej, prijatelj Jager, srečno pot pa adijo! Katoliško-klerikalna morala. V rubriki „Izpred sodišča" poročamo, da je bil kaplan Ivan B o z i n a iz sv. Jurja si. g. na 2 m e s e c a težke ječe obsojen, to pa zaradi z 1 o-čina težke telesne poškodbe. Iz političnih vzrokov je namreč podivjani ta kaplan nekega fanta ponoči ob 12. uri na cesti napadel, pretepel in mu ušesno mreno raztrgal . . . Človek bi mislil, da bodejo klerikalci o tem slučaju molčati, da se bodejo tega pobalinskega kaplana sramovali. Pa klerikalna „morala" je vsa drugačna. V „Straži" poročajo naravnost, da je bil katoliški duhovnik Bozina na 2 meseca ječe obsojen; obenem pa hvalijo tega neotesanega pretepača in pravijo, da mu sodba c. k. sodnije, ki je vendar izrečena „v imenu Njegovega veličanstva cesarja", v javnosti prav nič na ugledu ne bode škodovala... Po klerikalnem mnenju torej katoliški kaplan ne izgubi ničesar na svojem „ugledu", ako je zaradi zločina obsojen. Za katoliškega duhovnika torej po mnenju „Straže" ni nobena sramota, ako po vzorcu velikomestnih barab in „Plattenbruderjev" ob polnoči na cesti mirne ljudi pobija . . . „Morala" mariborske „Straže" je res krasna! Mi pa vprašamo knezoškofa, ki gotovo ne more soglašati s to pobijalsko .morilo", kaj on misli o tem slučaju??? Ali sme duhovnik ponoči po krčmah pijančevati, medtem ko stopi potem čez par ur morda pijan pred oltar Odrešenika? Ali sme roka pretepača, ki je ravnokar na nekrščanski način svojega „bliž-njega" na tla pobila, ob božji mizi kruh v roko vzeti, katerega spreminja duhovniška molitev v Kristovo telo? Ali je politikujočim duhovnikom res že vse dovoljeno, vse, tudi zločin, samo ako znajo in hočejo politikovati ? Gospod knezoškof, potem je vsa vera le politični „kšeft", — potem pa se tudi nikdo ne sme čuditi, ako bode kmetsko ljudstvo posnemalo take politične duhovnike, ako bode „krščanstvo" z zločini demonstriralo, ako bode pravo Jezusovo vero v javni zasmeh stavilo . . . Ljudstvo je . navajeno, verovati duhovnikom; kaj ko bi jim " tudi v pijančevanju in pobijanju verovalo in sledilo? . . . Gospod knezoškof, napravite red, dokler je še čas; kajti kmalu bode bila dvanajsta ura . . . Poslanec Verstovsek pretepač. Dr. Verstov-šek spada pač v vsakem oziru med najodurnejše slovensko-klerikalne poslance. Ta možakar, ki je c. k. profesor, obenem pa prijatelj Srbov, ki je strastni klerikalec, pa čeprav je bil pred par leti še strastnejši liberalec, ki je surovejši od klerikalnih poslanskih analfabetov, ki bi bil že bogve kolikokrat v luknji, ako bi ga ne ščitala zlorabljena imuniteta, — ta politični poštenjak in osebni značajnež dr. Verstovsek se razvija zdaj v navadnega pretepača. Šele zadnjič se je hotel po nekem shodu v Šoštanju pretepavati; ali zbal se je krepkih pesti slovenskih kmetov, ki so do grla klerikalnih poštenjakov siti. Pretekli pondelek pa izpustil je dr. Verstovsek svojo jezo nad nekim študentom. Na mariborskem štndentovskem igrišču vrgel je namreč neki sedmošolec žogo slučajno v sinčka Verstovšeka. Bil je nearečni slučaj, ki pa ni imel nobenih hudih posledic. Fantek pa je tekel domu in je celo stvar očetu zatožil. In mogočni Verstovsek je prišel takoj s sinom na igrišče. Poklical je dotičnega sedmošolca k sebi in mu takoj podelil krepko zaušnico, nakar jo je zopet naglih krač odkuril. Zanimivo je, da dotični sedmošolec ni morda Nemec ali „nemčur", marveč — Slovenec. V zasmeh javnosti oklo-futal je torej slovenski poslanec Verstovsek slovenskega študenta. . . Pfui Teufel! Po našem mnenju ima Verstovsek več zmožnosti za „šarf-richterja" ali pa za „šinterja", nego za profe~ sorja. Poulični pretepač postaja torej ta dr. Verstovsek; pazi naj, da ne bode morda on sam izposojene klofute z obrestmi nazaj dobil. Kajti klofute vrne vsakdo rad. . . Umrl je v Ptuju splošno znani notar P i« 1 a f e r r o. Lahka mu žemljica! Zaradi šarlaha, ki je v posameznih sluča-jih tudi v Mariboru nastopil, zaprli so tudi v tem mestu šole preje, nego je to določeno. Opozarjamo tudi prebivalstvo mariborskega okraja, da naj bode v tem oziru skrajno previdno in se varuje proti tej hudi nalezljivi bolezni! Popravek. Piše se nam: Slavno uredništvo „Stajerca" v Ptuju. Novico v številki Vašega cenjenega lista z dne 1. maja 1913 radi otročjega umora se popravi; zločinka Maria Gorinšek ni iz Doberniža, pač pa iz Tepajnskega vrha, po domače imenovan „Bazek." Velika pionirska nesreča. Danes (četrtek) zgodila se je na Dravi v Ptuju velika pionirska nesreča. Pri razstrelnih vajah se je namreč prevrnil čoln in moštvo z oficirjem je padlo v Dravo. Oficirja (lajtnanta Marzinkiewiez) so živega rešili. Štiri vojaki pa so utonili i. s. en korporal, eu gefreiter in dra pi-jonirja. Do trenutka, ko pišemo te vrstice, še niso mrličov iz vode potegnili. Uvedla se je stroga preiskava, da se dožene vzroke grozovite nesreče. Ljubezenska žaloigra. V gostilni Pesserl v Ptuju odigrala se je pretekli četrtek grozna žaloigra. Domača hčerka, komaj 16 letna. Olga Preuz imela je namreč ljubavno razmerje z dra-gonskim četovodjo Hans Dengscherz. Oče Preuz tega razmerja ni dovolil; ker je poleg tega tudi izvedel, da zasleduje dragonec tudi njegovo ženo, mu je hišo prepovedal. Že takrat je rekel Dengscherz, da bode enkrat še prišel . . . In res, prišel je popoldne in vprašal razburjeno po Olgi. Mati Sofija Preuz je takoj opazila, da se pripravlja nesreča. Hotela je pobegniti, a že je počil strel in -v tilnik zadeta se je zgrudila na tla. Olga je slišala, streljanje in je hotela pobegniti. Ali blazni morilec je trikrat nanjo ustrelil in jo tudi trikrat v hrbet zadel. Potem je sam sebi v sence ustrelil in se takoj mrtev na tla zgrudil. Zadeti ženski so odpeljali v bolnišnico, kjer je mati Preuz čez par ur hudega trpljenja umrla. Hčerka sicer še živi, ali ker je zadeta v hrbtenico, ni mnogo upanja, da okreva. Sicer bi pa tudi hroma ostala. Razburjenje nad tem groznim zločinom je bilo veliko. Po našem mnenju pričenjajo nekatera, komaj šoli odrasla dekleta mnogo prehitro z lahkomiselnimi lju-bavnimi razmerji, hočejo mlade može za norca imeti, dokler tem kri ne zavre in se take nesreče zgodijo. Matere bi morale tu v prvi vrsti svojo dolžnost izvršiti! Kolikokrat se vidi pozno v noči prave smrkolinke po cestah so vlačiti. In nekatere matere so še ponosne na to! Pristna Vina, naturna ptujska in haložanska se dobi v vinogradniški zadrugi v Ptuju, ki dobiva ta vina od svojih članov-vinogradnikov. Opozarjamo gostilničarje, ki hočejo dobro vino po zmernih cenah kupiti, na inzerat vinogradniške zadruge v „Štajercu". Nezgoda. V Storeh padla je na delavca Fr. Martel težka železna ograja, ki je tehtala 400 kil. Smrtnonevarno ranjenega so odpeljali v bolnišnico. Sodniji naznanilo se je več fantov pri Dram-Ijah, ki so ob priliki poroke pri posestniku Antonu Jevšinek razne surove šale zbijali. Fantje so v svoji pijani razburjenosti mnogo škode napravili. Smrtna nezgoda. V podjetju za impregui-ranje v Hočah prišel je delavec Johan Jurančič pod neki „kran" in je bil takoj usmrčen. Neumno Streljanje. V Slov. Bistrici je uradniku Feliksu Lorber pri streljanju iz možnarja odtrgalo več prstov desne roke in mu sploh roko težko poškodovalo, tako da so ga morali v graško bolnišnico odpeljati. Poneveril je v Mariboru raznaševalec kruha Anton Potočnik svojemu gospodarju 200 kron. Ko so ga zaprli, ni imel niti vinarja več. Obesil se je v vojaškem zaporu v Mariboru infanterist Hermann Suppanz iz Celja. poškodovan, da je v bolnišnici umrl. Iz Koroškega. Konstantinov jubilej. Poskušeni samomor. Čevljarski mojster i frank. Ml cene Sorko iz Hrastnika ustrelil si je v Gn n je brž dve kroglji v prša. Težko ranjenega so spi Požar v bolnico. |i bo po Še enkrat: neumno streljanje. Pri strelji spodarsi iz možnarja v Zgornji sv. Kunigundi bil ji go zava ničarjev sin Kari Maček na nogi tako d Žaloi) t od jef ožil. Me Ičela ljul daj je p avna pis Iz Spodnjega Roža se nam p& ajonetoir nedeljo dne 23. junija so praznovali toki atrula jo prvaki prvi tabor „krščansko-socijalne ita Požai prvo letošnjo zborovanje na „evharistični'; epodarsl lagi, to pa v Svečah v Rožu. Napenjali oltsche. vse strune, da bi prignali dosti ovčic prišlo je le malo „bek" in še manj „mrkaS Prvo besedo imel je seveda širokonsini j znani celovški rDurcbfallskandidat" s po nogami. Slavnostno pridigo pa je imel strižec ovc Svaton, sin Libuše in uničevalec)1 Milostljivi gospodje so si naročili poprej 1 porcijonev strdi, da bi si pogladili krigi glasove; in res jim je po takem zdravilni beseda gladko in petje sladko čez mastne: lje, kakor „ambrozija" . . . „čuki" so tepli po stranskih potih, ^puntelce" pod j duho, v katerih so imeli skrite svoje tarske uniforme, črne suknje so priroma se je Bolnce mračilo. Ali poslanec Franajl „zmešcel" in ni ga bilo, v žalost milostljB Obse gospodov . . . Predsednik zveze je prevzelftija. Pr vor o „svetem" Konstantinu; farbal je nen£ danes ovčice o tem čudnem svetniku, da so vse plave domu. Pontifikalno mašo je celebtaimar oni prost Einspieler, ki je še od tistega vijo njeg vega kegljanja v Podkrnosu v žalostnem &. V sv minu, ker so tam nahujakani klerikalci nmAvano £ napredno mislečega volilca. Razstavili so IBaštanju. svetejše in predpisan je ob taki priliki pop»ozovito odpustek vernikom ... Ali ni to grftr odpii žaljenje naše svete vere? Ali nifcnom pohujšanje, manj vredno nego ono, ki sjfcvec S delali stari židi v tempelju? Pod znanih jem Najsvetejšega se je priči politiko uganjati! . . . Kaj je i Gregor Einspieler ? Mož po imenu nemške dovine, ki je kot prvi na zločinski način bakljo sovraštva v preje složno koroško ljudi Ogenj, ki ga je Einspieler zanetil, podpihaj politični farji zdaj vedno naprej. Ali gorje < ki svojo domovino Koroško izdajo in se žijo v tem pogubnem ognju! Osmodili si peruti; in pri njih poginu se jim bodejo j lastni krivi preroki krohotali! . . . Ravno ! štantin je svarilna primera za te zaslepljl Kaj je bil ta rimski cesar ? Intrigant, lomeč, pohotnež, trinog, morilec, ki je najboljše prijatelje, svoje sorodnike, svoje oU in svojo ženo umoril. Ž bajkami si je znal j kupiti takratne kristjane, ki jih je rabil,] uniči svoje sovladarje, zlasti svojega svaka I nija. Konstantin je ustanovil razred Bkolom prvih tlačenih kmetov; on je vstvaril temelj za poznejše suženstvo, za tlako | roboto malih kmetov. On je vstvaril celo visokih dostojanstvenikov z vsemi mogočimi I slovi in je pritiskal na ljudstvo z viai davki. Konstantin sam bil je pagan in naddol nik paganske duhovščine (pontifex maxim Šele na smrtni postelji se je pustil upal je namreč, da bode po krščanskih s krstno vodo vse grehe upral. . . To Konstantin, katerega danes slavijo za svetni Kmetji, čitajte zgodovino! Tam bodete kako grozovito robotno delo so morali izvrži njegovi podaniki ob zgradbi rezidence Kon tinopel. Moral se je namreč v Btari preseliti, ker se v Rimu ni več varnega čnl Razumemo, da klerikalci tega tirana kajti v mnogih točkah jim je soroden! žalostjo se spominjajo klerikalci časov, je z babjeverjem, z strahom pred farji in | Btvom vboge kmete trpinčilo ter izsesavalo. čaae bi Črnuhi radi nazaj dobili. Zato prirejajo take slavnosti, kakor je bila v Svei da polovijo nevedne v svoje mreže. koroški kmetje pa ne bodejo šli na ta limll Obesil se je v Celovcu glasbeni učitelj nosno stobese ur : trošl »taja i , zda Poli ija. -jim j Ijuč t. •J ii plan '. avanj p. 1. ob pi svoje Ko litve i prjen. . avljati: je p aplan < poln« em v polni zom. paled j tla \ irašnice flo okr ^plan : atič. kel za osledic bila uše bdati 1 zpravE ouarja je n dnija on gb to etni n er Vin- hsk. Mladi mož bil je hndo nervozen in se Gradca b je bržkone zmešalo. sprejeli Požar. V vasi Saager pri Rikarivasi pogo- [so posestniku Jos. Pašnigu tri hiše in dva reljanj) ipodarska poslopja. Škoda je 7 krat večja 1 je vi- jo zavarovalnina. težko Žaloigra rezervista. Franc Vogel v Celovca od jeseni sem kot rezervist na južni meji Kil. Medtem pa je njegova žena Frančiška Eela ljubezensko razmerje z nekim stražnikom. !sj je prišel Vogel na dopust in je našel Jju. ma pisma. V jezi sunil je nezvesto ženo z piše: jonetom v trebuh ter jo hudo ranil. Vojaška tukajšn lral» je Vogla odpeljala. zveze1 ii" po ipodarsko ajali Požar. V Matschenblochu pogorela je hiša in poslopje posestnika Valentina Istotako je zgorelo vso pohištvo, , 300 K denarja in vsa krma. Komaj da živino rešili. Škoda je velika. Smrtna nesreča. V farovžu v Poggersdorfa potninjfcbena Klara Kopeinig padla je pri trganju izkušei fenj iz drevesa; ranila se je tako močno, 3 čez par dni v bolnišnici umrla. V Dravo skočil in utonil je hlapec Johan rigvasjBber v Sacbsenburgu. Baje se je bal pred lu tek jiSko slnžbo. ie žnab- Ukradel je neznani tat kočarju Rauniaku 15 kil svinjske masti ter več kosov od paHjenega mesa. šarfribj a=rr nale, ancej ostljivi vzel neo e pot elebrin a kr ?m sp umori so Na! pop grdj s.li ni ki so a m rič je iške 5in vi ljudi ipiha' rjo onn se zi si boi dejo rno lepljei besi je je otrol znal rabil, aka Li kolono1 trii toi tlako :elo vi Dčimi visol iadduh< naximi 1 kratil h naul .o je svetni ete m izvršerl Konši :i By: ga ču< a sla' sn! In 3v, ko| i in pl avalo. Zato tj v Svi e. Misli a lim! iitelj Ad Izpred sodišča. Obsojeni prvaški hujskač. Šoštanj. 3. ja. Pred tnkajšno okrajno sodnijo vršila se danes glavna razprava zoper slovensko-pr-trgovca Ivana S e n i c a. Ta prvaški lar misli, da mu je vse dovoljeno in da bo-njegova srbofilska drevesa res v nebo zra-V svoji fanatični' jezi razžalil je tudi ope-io g. dr. Karla Petritechek, odvetnika v ijn. Dr. Petritscheka namreč prvaki danes ivito sovražijo, to pa samo zaradi tega, jira od slovenskih voditeljev ogoljufanim posojilnice oči in jim pomaga. No, tr-Senica je bil zaradi svojega predolgega iga jezika obsojen na 50 kron globe sso o dni zapora, njegova ednako teedna Ženka pa na 20 K g 1 o b e ali ir zapora; obadva morata seveda tudi troške plačati. Mislimo, da bode Senici, ki ijs v Šoštanju že tako nadležen kakor steza nekaj časa jezik zavezan. Politični kaplan pretepač. Maribor. 5. .— Naši politikujoči kaplani mislijo zdaj, m je vsa oblast dana in da smejo že kmet-Ijndstvo na pobalinski način pretepavati. temu je slučaj kaplana Ivana B o z i n a t. Jurju slov. gor. Poročali smo že o tej i in jo za danes le nakratko ponavljano: ■ Bozina, ki je že d v a k r a t zaradi pre-predkaznovan, prišel je 26. ju-v neko gostilno v sv. Jurju; bilo je [tbpol 11. uri ponoči. Pred gostilno stal je nojem voza 18 letni posestniški sin Domi-Koser. Vršile so se takrat ravno občinske in zato je bil Bozina menda še bolj raz-Ko je Koserja videl, pričel je takoj za-jljati: „Le požrite klerikalce!" Fant Koser popolnoma pravilno odgovoril, da spada a ob 9. uri zvečer v postelj, ne pa da bi polnoči na cesti ljudem zabavljal. Kaplan je v gostilni pil in odšel. V bližini cerkve [polnoči srečal je zopet Koserja z njegovim . Kaplan je pričel zopet zabavljati in naje dal Ko8erju tako zaušnico, da je ta padel. Ko je Koser vstal, dobil je zopet co, da je padel na tla. In to se je pono-,o 10 krat. Pomisliti se mora, da je močan kot drevo, Koser pa bolj slaboten Naposled je Koser zbežal, a kaplan je za njim in ga vrgel končno v neki plot. ica tega rokovnjaškega postopanja Bozine It težka telesna poškodba, kajti Koserja je ifena mrena raztrgana. Koser moral se je k zdravnikom v Gradec. Pri sodnijskih rah v Maribora dne 14. decembra ter 14. ■ja zagovarjal se je surovi kaplan s tem, ravnal le v silobranu. In res ga je takrat le zaradi prekoračenja silobrana na 200 )be obsodila. Ali vrhovno sodišče [to s o d b o razveljavilo in pri zo-razpravi bil je kaplan Bozina za- radi težke telesne poškodbe na dva meseca težke ječe obsojen. Kakor kak pijani hlapec romal bode torej ta politični kaplan v ječo; upamo namreč, da se ga ne bode pustilo preje v Ameriko pobegniti, kakor se je to že v raznih slučajih zgodilo. Kaplan Bozina je zopet značilni tip klerikalno-farške podivjanosti. Ali cerkvena oblast res ne razume, da taka falotstva škodujejo katoliški veri in da bode pričelo kmet-sko ljudstvo nazaj udrihati?! Svaka sila do vremena! Starega držati se je zlasti, dokler se za gotovo ne ve, je-li pride za njim kaj boljšega. Pri odvajalnih sredstvih pa to ni slučaj, kajti mnogo novih odvajalnih sredstev vsled navajenja črevesje oslabi. Ostajamo vsled tega radi pri Fellerjevih staro-znanih, milo odvajalnih Rabarbara-krogljicah z zn. „EIzakroglJKe". 6 škatljic za samo 4 krone franko pošlje apotekar E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz St. 241 (Hrvatsko). Tudi FeUerjev bolečine odpravljajoči fluid (z zn. „Elzafluid", 12 steklenic za 6 K franko, naj bi bil vedno v hiši. Loterijske številke. Gradec, dne 9. julija: Trst, dne 2. julija: 35, 33, 71, 43, 13. 1, 7, 87, 11, 68. Po celem svetu ni zoper grozne 657 bolečine vsled kini. ofes nobenega boljšega sredstva nego GOOK & JOHNSON amerikanske like m kur a oiesa. Danes najzanesljivejše sredstvo, odpravili vsako kurje Oko brez bolečin v 8—10 dneh. Poskusni kosi 20 vinarjev, 6 kosov v kartonu K 1*—. Se dobi v apotekah in drožerijah monarbije. Glavna zaloga: „Zum Samariter" Gradec, Sackstrasse 14. Bradavice, materine znake (Muttermal),; ■ jetrine floko (Leberflecko), obradčono in noobraijčene, odpravilo ■ ■ e „INQOLD" v 3—6 dneh in .sicer tako, da pozneje niti " J več pokazati ne morete, teje so bin. Brez rezanja in izžgavanja.,, ■ Presega mnogo elektrolitično postopanje, ki zapušča opetovano . ■ sledove, p^- Cena K 525. -^PH 660 . ■Go8p. Elise Schroder-Bock, Abtg. 3, Dunaj I,; ■ Tuchlanben 21. ■ HiSa in nastrflpna trgovina z usnjem. 5 *ob, 2 kuhinji, 2 kleti, 2 predhiši, 1 prodajalni lokal, m. vrt za zelenjavo, 1 njiva; ugodno za , vsako obrt ali rokodelstvo; jako dobri kraj, ki leži lepo. Proda se pod ugodnimi pogoji za ".200 K. Več pove lončar S t a n t e, Brezje, Sv. Juri ob južni železnici 32. 666 Sprejme se tak omann, Prag. Karolinental štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahte-vanje brezplačno in franko. 631 Krojaški učenec se lakoj sprejme pri Jobani X e m e t z, Leoben, P. See- graben. 645 Prodajalka zmožna trg. z manuf. in spec. blagom, pridna in poštena, 30 let stara, z dobrimi spričevali, želi stalne službe na deželi. Cenj. ponudbe naj se blagovolijo poslali na uprav-ništvo „Štajerea". 642 Mala zidana hiša 640 z vrtom in sadonosnikom, ki že rodi, primerna za obrtnika ali železničarja, v Rossweinu it 19 pri Mariboru, se za K 2.600 tako; proda. Redka priložnost Eden skoraj novi najboljše .■hranje ii 663 pisalni stroj (itaitaiiine) se takoj za samo 150 kron proda, ravno tako en dobro ohranjeni bieikelj z Freilaa-fom, še skoraj novi tudi z Ge-birgsmanlelji se takoj sa samo 90 kron proda. Natančneje od Franz Peterlinca iz Zgornje Pelskave, pri katerem se lahko reči .gledajo in kupijo. Najnovejši Janežičev Slovar" nemško-slovenski in slovensko- nemški, 2 zvezka, lepo vezan, za 10 K prodati, naslov pove uprava tega lista. 667 Proda se lepo 659 posestvo ob Hoču vPoljčanah, odžupnij-fike cerkve, 10]minat, ki obstoji iz 22 johov zemlje; se proda s premičnino] ali kakor hoče kupec. Poslopje vse zidano, obokano in z opeko krito". Se po ceni preda zaradi odhoda. Cena je samo 13.000 kron, lahka plačila. Več po dogovoru ali pismeno. Prosi se za znamko. Naslov M. Summer v Poljoanah. Pekovski učenec se takoj sprejme pri Jos. Ornig, Ptuj. S Eno prav lepo, ze.o rodovito, okoli 16 oralov veliko posestvo, na katerem se zmiraj lahko po 7 glay goveje živine redi, obstoječe iz *adonosnika, travnika, gotda, njiv in novo nasajenega vinograda, ležeče v Johanisbergu pri Ptujski gori, se takoj zaradi preselitve za H.0O0 kron proda. Vpraša se pri Viicene Vederiik, amrski kovač ni SUpah pri Ptujski gori, kateri posestvo pokate; tudi Prana Peteline iz Zgornje Polskave daje pojasnila. 662 Eno prav lepo, zelo rodovito, veliko posestvo na katerem se lahko zmiraj po 6 do 8 glav goveje Živino redi, z lepim sadonoanikom, velikim travnikom, lepimi njivami in lepim gozdom v najlepši legi ob cesti blizu Poličan se takoj zaradi starosti za samo IS 000 kron proda. Vse natančneje od Frane Peteline, Zgoi*. Polskava pri Pragerskea. 664 0617 0 47 32 — 6 Revmatizem, giht, išias Rimske terme v Monfaleoni. S&ija 16. maja do srede oktobra. Terme 40°, znamenita močvirna kopelj z naravnim fango v Monfaleoni, masaža, elektroterapija. Uspehi proti gihtu, isias, kron. revmatizmu v členkih in muskelj-rtih, posledicam zlomljenih kosti in iuksacij, starim eksudatom, ženskim boleznim itd. Topla klima, bivanje ob morju. V kopelj-skem etablisementu izborna prehrana in penzija. Zmerne cene. Interurb. telefon št. 26. Voz pri postaji in barki. Prospekte razpošilja direkcija J. M. Graf. 497 Vsem gospodinjam! Ako hočete sveže, dobro špecerijsko blago po jako nizki ceni kupiti, potem pojdite le že v več kot 40 let obstoječo trgovino Hans Sirk, Maribor poslopje rotovža, Hauptplatz. 459 Vodna žaga z plačo s na južnem Štajerskem z ok. 30 HP., konstantna vodna moč s stanovalnimi in gospodarskimi poslopji in okoli l'/s orala prvorazrednega ekonomijskega zemljišča v na ljudstvu in gozdu bogati pokrajini, na ugodnem kraju, za zgradbo mlina (Mautmuhle) jako primerno, se pod ugodnimi pogoji proda. Pr. ponudbe pod .Lohnsage 1913< na anončno pisarno Rudolf Gaisser v Mariboru. Neprijetne lasi 6 t obrazu, na rokah, odpravi tekom B m™ 'L In i. «11 m. gar. neškodljiv, zanesljivi uspeh, ena doza za K 4*— zadostuje. Pošlje strogo diskretno. Kos. dr. A. IIIX laborat. DUNAJ. IX., Bnggasss 17,1 Zalogn t Marihnrn: lekarna, pri „angelju varuhu," lekarna „Marija pomagaj" in parfumerija Wolfram, v Ljubljani lekarnar pri »zlatem jelenu", v dišavi A. Kauč in Adria „Drogerie.M za 12,14,16,18, 20 K in tudi fmejše sorte v velikem izbira se do biva ▼ veliki trgovini Johann Koss GELJE bb kolodvorskem prostora (Zafatawsjte cenik). a p cmska razprodaja! Ceno perje za postelj! t W. lir* Mlsilik S K; boljših i I S «• K M |»1 belih 3 K 80 h; MA * K; belih mehkih B K 10 h; 1 kj najfinejših inežeao-fceli«, ili-laiik S K *0 h, 8 K; 1 kg flauma (Dannen) »ivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prani 18 K. Ako m viam« 6 K, polem franko. &if Soteva postelja -H iz krepkega. rdečega, ttgWPi k***« »* rumenega nankinga, 1 Whmt, 180 cm dolg, 120 aa> faok, i I plavalna blazinama, taaka 80 eni dolga, 60 cm Uroka, napolnjene i »ovim, sivim, trajnim in damnaitini teriea a> Mttolje 16 K; Ml-as-.au 20 K; iaiu 2i K; posamezw b*eo« W K, 12 K, M K, 1« K; glava« Maline 3 K, 8 K 60, i X. 8« poMje po povictju od 13 K naprej franko. Izmenjava aH vratov fraak« dovoljena. Kar «e ne dopada denar naiai. 8.- Baiaefe, DMchenlte Nr. 716, toki. mm). E«a* P**" ™ *«*•■ oooooooooooooooooooo ve ■• i Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši izvrstne „S t ajerčeve" • u ž i g al i c e. V velikem se jih naroči naravnost pri ,.Landerbank", Dunaj I.. drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO se sprejmejo v neki cementni tovarni na spodnjem Štajerskem. Akordno delo pri dobri plači. Ponudbe pod Z. T. 6i3 na upravo lista. Priporočljiva domača sredstva. a79 Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 120 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu k 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od. strani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 1-20 K. Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi a 1'60. — Izvrstni strup za podgane, miši, Murke k K 1*—. Raz-poSUjate? L. Harbst, apoteka, Bleiburg na KoroSkem. Zaloga pohištvi Grajski trg St. 3 Maribor Ptuj Obrtna zadruga mizarskih mojsM r. z. z o. z. izdeluje in prodaja ®ff* pohiti najboljše kakovosti po primerna i kih cenah. Postrežba solidna in točna. Imam šest posestev na prodaj, z lepimi hrami, gospodarskimi p« vami, mnogo travnikov in gozdov. 1. leži v Koj Majšbergu; 2. v Senarski pri Sv. Trojici; ti pri Sv. Jakobi; 4. v Poberžu pri Mariboru; 9 Barbari pri Vurmbergu To se hitro prodal najem da, je gostilna s kramarijo. 6 leži vil Mahrenbergu. Tistega je samo lesa 30 johov. VI se bode dne 6. in 7. čisto na male kose oddai se naj pismeno ali ustmeno pri FRANZ SC| posestnik Troj take slatine, pošta Sv. j slov. gor. 200 hI vina rudečega in belega,'domačega pridelka, so proda pri oskrb- ništvu Nemška vas. p. Krško (Kranjsko). 637 40 let star, ^ g\ TZal* samostojen, ^A I r* I nemšk., slov. kJUlW • in h„.'jezika v besedi in pisavi zmožen. razume vse stroke kmetijstva, vinoreje, iSfie službo. Nastop takoj ali pozneje. Dopisi na opravo t lista. 648 Gostilničarji ki potrebujejo garantirano pristna, izborna naturna vina, dobijo jih poceni pri i omili Vsa vina so znamenita ptujska in haložanska i O kupljena od producentov, ki so Člani zadruge. • • Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve »padajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi nrami radoyoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. ■■= $ Obcenje # IzaTst. ogerske| # banko. # VO. «8 Giro-konto| podružnici ij ogerske I v Grad "*■*! Uradne za posloval strankami delavnikihj 8—12 mnpi Hmi|||iiiii| miiiii||| pljia-czie "bolezn.1 Vse bolezni organov za dihanje oslovski kašelj, kašelj, katarl, influenca in astma "od ma0*o«"&Bi,ilr%£k? ,a pro,esor SIROLIN „R0GHE" zdravi, hborni, dobro učinkujoči vpliv preparata se pokaže prav hitro. Tako neprijetni ponoeni pot mine. Tek in teža trupla se dvigneta. — Zdravilna moč Sirolin Roche" je že 16 let priznana. Manjvredna posnemanja in takozvane nadomestne preparate na; se odločnb zavrne in zahteva izrecno Sirolm ..Roche" v orig. zavoju. Sirolin „Roche" se dobi v vseh apotekah po ceni K *•—. 441414 a OY :|pro idočih žepnih, stenskih in budilnih urah ) vseh vrstah godbenih inštrumentov; priporoča se, istega ob dani potrebi potom dopisnice zahtevati. tvo tiz- 580 (Češko.) Inillaste žepne ure K 4-20, 6-—. Niklasta budilnica K 290, «ti ponoči K 3*o0, budilnica z dvojnim zvoncem K 3'80, Je are za kuhinjo K S20, ure-kukavice K 7B0, 850. Mo-Imbiatur-ure na pendelj in „federcug« K 1350, ure na oteze ldelj K 65—, 60— itd. Volna izbira v godbenih inštrumenti K 6-fcO, 7-—. Prim- in koncertne citre K 16'—, 22-—. Govorni aparati na plate K 22—, 30-—. Iriiikc! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Se pošlje direktno zasebnikom po povzetju ali naprej-plačilu. 434 lopji, nji-itnem pri la Ročici 5. pri S? ali pa Dorfli pi 1 Poberf* Lenart 065 Kol-i mliil W na glavnem trgu zraven apoteka ■jnoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih t usnatega blaga kakor kafre, taike za iolo, 3 Ypr» ukjpovanj« in za denar, toaletne reči, pile in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger td. Blaga Iz celuloida hi rega, kako tudi ko blaga npr. kerbe za potovanje vseh Razno blaga Iz stekla in porcelana, talarje, ■be, skleda, flaše, alaie In druga t to stroke iajoče reči. Bazarm oddelek i« od 20 vin rej. Posebn« lepe reči pa za 60 do K I"2B. T7"zorcI franko modnih štofov eponge 584 C E F I R I batisti, platno, platneno in pavoljno blajo pošilja V". J. Havliček & brat KOPELJ PODEBRAD, Češko. PiSite takoj. =^=^==== Pišite takoi. Mestna posredovalnica (Wohnung- und Dienstvermittlung) za 102 službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. ~Wi VpraSanja in pojasnila V mestni Stražnici (rotovž). in se dobi rezano blago, perilo in obleke pn Adoifu Wesiak, Maribor, Frel&ausgasse-IfagystTaBs do novega Hauptplatza proti „Narodnem domu") v novo zgrajeni -Warenhalle." 18.000 flanelnih odej rešenih pri nekem požaru, nepoškodovanih, samo z malimi vodnimi madeži 525 Tigerske odeje svetovnoznane neuničljive, ca 190 cm dolge en kos K 170, bordo, drap, svitlo rdeče, s krasnimi traki, ca 180 cm dolge en kes K 2-20, šolsko kariranc, 11 barvne, ca 180 cm dolge en koi K 2'60, Pošlje po povzetju, pri najmanje 6 kosov franko ^ JOSEF MIKOTA, Koniginhof, a. E. ip Vozički za otroke 3£ (Kinder-Sitz- und Liegewagen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 13, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. 854 V Pozor posestniki! Lesne deske, štafelne, late in švartelne, kakor tudi vsake vrste mreže iz drata za ograje, potem vse vrste farbe, laka, firnajza in karboli-neuma, cementa, apna, traverze, strešni in zidani cigelj, kakor tudi vsake vrste železuine, najcenejše pri tvrdki Alois Matschek V Mariboru, Tržaška cesta, poleg bolnišnice. 214 z dobro ohranjenimi stanovalnimi in gospodarskimi poslopji, 15 oralov prima njiv in travnikov, 15 oralov evetu-elno več gozda za podirati v rodovitni pokrajini na južnem Štajerskem s slov. prebivalstvom se pod ugodnimi pogoji proda. Pr. ponudbe pod „Bauerngut" na anončno pisarno Rudolf Oaisser v Mariboru. 620 'ina, o di njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar t le potrebuje, naj si bode manufakfurno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, čevlje, sploh obutalo, štrlkane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na* ■ grobne vence in trakove, z eno besedo vse. ■ ----- ena ž. o pn i avst. >anke tcu. ure inje s ob h od ure. i. Ne eksplodira v ognju; 2. viSOka trdnOSt napram skrivljenju, pritisku, vlečtnju in suoku; 3. posebna elasticiteta; 4. velika vrsnienska opornost napram mrazu in toči; se odlikuje zlasti vsled sledečih lastnosti: 5. velika opornost v ognju; 6. ne vodi elektrike; 7. Jako mala teža, per m- samo 8—12 kil; 8. vodi toploto prav slabo; 9. popolnoma ednaka debelost in po-vričina; io. absolutna neprodornost za vodo; ii. ne sprejema vode; 12. Izgleda izredno lepo in elegantno; 13 se lahko prenaša;j 14. nizka cena. 7747 Ctia ura? Ako naj bode v resnici dobra, naj ne donaša vsak hip jezo, temveč trajno veselje, potem Vam svetujemo, ako hočete tako kupiti, da se obrnete na pravi vir, torej na švicarsko fabriko^ur. Da se zamore dobiti ure brez colninskih izdatkov po originalnih fabričnih cenah, drži švicarska labrika ur fa-brično zalogo v Ljubljano, kjer se oddaja ure že od K 410 naprej; le natanko naj se piše naslov H. Suttner v LJubljani št. 701. Ta firma nima samo lastno protokolirano fabriko ur v Švici (fabrična znamka »Iko«), temveč tudi glavno za stopstvo fabrike za ure >Zenith«, Zastonj in franko dobi vsak naš čitatelj veliki krasni katalog o urah, zlatem in srebrnem blagu; treba je le dopisnico na tvrdko Suttner pisati. Št. 410. Nikel-patentRoskopf ura, ki gre 36 ur . K 4-10. St. 1. Nikelcil.remont. K 5—. St7l9.Siebrnacil.rem. K780 St. »66. Nikel-verižica s priveskom .... K 1*—. St. 865. Srebrna verižica, 30 gramov težka . . K 440. Razpošilja po povzetju aH naprej-plačilu svote. Kar ne dopade, se zamenja ali denar nazaj. 604 Grand prix svetovna razstava Paris 1900. 316 Kwizda Korneuburški živinski prašek dieteticno sredstvo za konje, govtdo, in evce. Cena 1 škatlic K 1 40, '/, Skalijo K -70. Se rabi čez 60 let t naj-večih hlevih pri psmanj-kanjo veselja za žreli, slabi prebavi, za itboljsa-lje mleka i* povečanje množine mleka krav. Rwiziia RornenliBrsW iivmshi prašek If^N j» P"«1«« le 8 polog stoječo varstveno znam-*» ko in se dobi v vseh apotekah ter drožerijah. Glavna zaloga: FRANZ J0H. KWIZDA c. in kr. avstr.-og., kralj. rum. in kralj. bulg. dvorni liferant okrožni lekarnar, Korneuburg pri DuDaju. j Najbistvenejša v gjjpodinsUu j« puter. Sledilna in pametna gospodinja rabi na mesto njega edino resnično, preiskuSeno nadomestilo putra. - BlaimsoheU'ova ,.Uiiku«"-margarina ki stane pri ednaki kakovosti le polovic«. — Vire nakupa v vsakem mestu ali vsaki vasi Avstrije naznanijo na vprašanja edini izdelovalci svetovne znamke Blaimscheinove „Unikum -margarine in fabrike putra, Dunaj, XIV. Brata Slawitsch v Ptuju Fioriiflij'.sti in Digaitirgitii priporočata izvrstne šivalni stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: [[fill Singer A ročna masina K 50-— Singer A .... K 60-— 70-DUrkopp-Singer . K 70-— 90--Dilrkopp-Ringschiff za Šivilje .......K130-- DUrkopp-Zentralbobhin za šivilje.....K140— Durkopp-Ringschiff za krojače......K160-— Dilrkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Oborteil, Luxusausstattung..............K160-—180-- DOrkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje......K160—180-— Minerva A..................K 120— Minerva C za krojače in čevljarje........K160— Howe C za krojače in čevljarje.........K 90 — Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nizjt kakor povsod in se po pogodbi plačuje ludi lahko na obroke (rate). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker Bolidnost je le tistim znana, kateri imajo masive oi nas. Cenik brezplačno. 6 Opomin : DUrkopp-mašine so izborno primerne za vsa šivalna^ dela in štikanje. Navodilo za štikanje dobi vsak kupec zastonj. iooo kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Čara lasna**! povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasm oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan Ml balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsleil tega tudi od vseh mladih in starih gosj po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi tnalo inijal se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garaoliiaj Ako to ni res, plačamo Obs. diskretni zavoj. vsem osebam, ki so plešaste, brez brade ali redko obraščene in ki so Čara tikaj nspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Gospod Josef Silhany piše: Velecenjena firma! Ker je moj prijatelj z Vašim balzamom tekom 3 tednov lepo rast brade prosim, da mi pošljete en naket Čara a 6 kron po povzetju. Z velespoštovanjem Cara-Haus, Kopenhagen. Josef Silhany, Erszebetfalva, Ogri Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrim ma moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni balzam nli'. moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha.in zahn" Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z zahvalo ostajem Vaš 0. v. M. Kopenhagen. Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko, i pošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. ljerc" izha ek, datiran i [naslednje n> Hiročnina velj :ijo: za ci I krone, za pc razmerno 4 K 50 vii »; za Neme" i celo leto 5 eriko pa i dru^o inoze lini naročni na visok Se. Naročnin naprej. Pc I seprodaj; Iništvo ir ro se na Ijn, gledali slopje šle n-m (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). 614 za gladko slamo, s pripravo za pretresanje Blame, sitom (Siebwerk), ednostavnim in dvojnim pucanjem za obrat z motorji, vodo in na gepelj "■ in naj trajnejše konstrukcije, izdelujejo in. prodajajo najnovt Ph. Mayfarth & Cs., Duna fabrika kmetijskih in obrtnih strojev II., Taborstrasse it. 71. Frankfurt a. M., Berlin, 700 odlikovanj. Bogati ilustr. katalog št. 89 zastonj in franko. Poročal aj šošl zvijače Hvci m [govor: tudi ot n e d o 1 Jlo, kar vaška ju tako J, to je posojilr ipar s k kero [živi j Na obče E9 so bili i r Miha T n Pirti 12. oktob c, Franc D. Na občr direktor k, kontt šter in Na občt: ■eni: direl Iiče se zastopnik š n j a k, Part (Hrvatiko) Pojasnila in prospekt taaton] po ravnateljstvu zdravijo giht, revmatizem išias. Ausstellung von Arbeiten der staatlichen Lehr- werkstatte fiir Korbflechterei in St. Barbara i. d. K. in den enem. WegscWer GescMftslokale, Pettau Razstava del državne učne delavnice za pletenje kurlj pri 3v. Barbari v H. v preje Wegschaider trgovini y Ptuju Reise-, Kupee-, Wasche-, Hand- nnd Arbeitskorbe, Arbeits- Hnd Blumenstiinder, Papier- nnd Postversand-Korbe, Zeituugs- nnd Ilurstenhalter, Lehn-, 8cbaukel-nnd Klnbsessel aller Art. Serviertiscbe,Tlschgarnitnreu, Sopha, Kindertiscbe, Stockerl etc. Potne, knpejske, perilne, ročne in delavske korbe, stojala za delo in rože, korbe za papier in poštne pošiljatve, držala za Časopise in krtače, stoli za sloneti, zibati, klubski V6eh vrst. Servirne mize, mizne garniture, zofe, otroške miznice, štokerli itd. Verkaufsstelle: Razprodajalna: Briider Slawitsch, Pettau, Florianiplatz. Bestellnngen fiir jeden erdenklichen Korbflecht- artikel werden entgegengenommen. Naročilla za vsak izdelek pletarstva se sprejemajo. 625 Freie Besichtigung! Ohne Kaufzvvang ! Prosti ogled! Brez kupne obveznosti! orja Vin eno je b Na občt opet izvol Na 42. Tsled balkanske vojne sem prisiljen 20.000 kosov 1 >eni.: ,dlr: srebrnih ur z dvojnim ■ teljnom z izbornim anker-rem.-kolesjtn, v rubinskih kamenjih (3 PotsBi ki so bile ?.a Turčijo doloiuj smešni ceni K 6'— za en kis reeledu Na obči eni: dir njak, dati; nikdo naj bi ne ! ugodne prilike, nabavili si Ij bomo, v resnici napol šenkau! Naročite takoj, ker bodejo t i kem časti razprodane. ^ Ida fc-- R a i š ne garancije. Pošlje po [,< Vincenc t eksportna hiša ur MAX BOKMEL Dunaj, IV., Marsaretenstrasse štev. 27,3. . zastonj. onji za vožjo 2 para, srednje starosti, krepko zrašeni, | trpežni, tndi za vožnjo a koleseljem primeri poceni prodajo. Vpraša se pri grašiil oskrbništvu Hammer, pošta Ptujska gori] Ptuju. Franc 51 en. V Hleb, i\ nadzorn 1905 .Dvora Na obč: predstojni Na obč »i: dire njak, Lu km Trob Na obč :ilo Ivan: *) Glej n Trgovina z orožjem, c. k. zaloga smodnika LECHNER u. JUNGL, GRADEC, Sporyasst| priporoča po fabričnih cenah kot najboljše orožje autom. žepne pistole, precizno pristreljene v zistemih ning", rSteyer", „Mauser" in „Bayatd". Revolvri v najbop izbiri le od K o'50 naprej. Flokert-puške in karabin?iji,( cevne Lancasler-lovske-puške od 38 K naprej. Patroue, I __________patronov itd. Cenik zastonj in franko. Tiskal: W. Blanks v Ptuja | 99