"""'O, ijmukt^ Leto TI V Celju, dne 27. aprila 1911. St. 17, K" M f ■ 9 J i - Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan prainik, pa dan poprej. — Vse poš.ljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: ,,Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. „Narodni List" stane za celo leto 4 JjL, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. NaroCnina se plačuje vnaprej. — Posamezna Številka stene tO »iin. Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Prittoj-bine za oglase je plačevati po pošti na naslov: »rod ni List" ▼ Celju. - O- <* ■ ' -IV • :[i..... 3 , , ... (iii. .... . .hJi.. . Volilni shod narodne stranke se vrši v nedeljo, 30. aprila 1911. db II. uri dopoldne v Voljčanšekovi restavraciji na kolodvoru v Brežicah. Dnevni red: 1. Poročilo o političnem položaju in državnozborskih volitvah. 2. Postavitev kandidata. 3. Slučajnosti. Shod zaupnikov • j -r 0 ■>.-: ■ L t-JT .r:; ,!. • i. !; narodni stranke se vrši v nedeljo, 30. aprila 1911. ob 3. uri popoldne v kolodvorski restavraciji v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Dnevni red: 1. Poročilo o političnem položaju. 2. Državnozborske volitve. 3. Slučajnosti. Volilci, zaupniki in agitatorji, kaj imate storiti? 1. Pregledati volilne imenike. Kakor hitro bodo volilni imeniki razpoloženi na ogled, je dolžnost a) vsakega volilca, da pojde pogledat na občino, če je v imenik vpisan; b) vsakega zaupnika in agitatorja, da gre pogledat, če niso izpuščeni iz imenika naši somišljeniki. Izkušnje iz zadnjih let uče, da mnoga županstva, ki so v klerikalnih rokah, naše volilce iz nemarnosti ali pa iz slabih namenov izpuščajo iz volilnih imenikov. Kdor ni vpisan, ne more dne 13. junija in tudi ne pozneje pri ožji volftvi voliti. Kdoi torej ne pojde pogledat volilnega imenika in pozneje ne bi mogel voliti, ker ni vpisan, pomaga nasprotnikom do enega glasu. Takih glasov pa lahku po mnogih občinah nastane na stotine. Pazite torej in glejte vsak dan, kdaj bo na občinski tabli nabit razglas, da so volilni imeniki razpoloženi. Potem pa jih takoj preglejte in si skušajte napraviti tudi prepis imenikov, ker lahko na podlagi teh agitirate. 2. Reklamirati! Ako pri pregledovanju imenikov opazite, da niste vi ali kateri drugi napredni volilec vpisan, takoj reklamirajte. Pojdite takoj k županu in mu ali ustmeno ali pismeno sporočite, da hočete biti vpisan v volilni imenik. Cas za reklamacije je samo 14 dni od onega dne, katerega se je imenik razpoložil (ta dan se \ reklamacijsko dobo ne šteje!!). Reklamirati sme vsakdo, ki ima volilno pravico, bodisi ustmeno ali pismeno. Ako gre osebno k županu in reklamira ustmeno, mora s seboj nesti sledeče dokumente: 1.) domovnico, 2.) krstni list, 3.) potrdilo o enoletnem bivanju v dotični občini. Ako pa vloži pismeno reklamacijo, naj dotične dokumente priloži. Formular za reklamacijo, če kdo ni vpisan, je n. pr. sledeči: • Občinskemu uradu v Svetini. Jožef Pilih, posestnik v Svetini reklamira svojo volilno pravico za državnozborske volitve. Podpisani nisem vpisan v volilnem imeni-A ku, dasi sem glasom domovnice A v Teharje pristojen, torej avstrijski državljan, dasi sem B glasom krstnega lista B dne 1. jan. 1883. rojen, torej polnoleten, in dasi sem glasom potrdila C C že čez eno leto v Svetini. Predlagam: Občinski urad naj ukrene, da se me vpiše v volilni imenik. Jožef Pilih. Kdor sam ne zna tega napraviti, naj se obrne na kakega razumnejšega pristaša ali pa na »Tajništvo narodne stranke v Celju«. Treba pa je tudi pogledati, če niso morda v vol. imeniku vpisani ljudje nasprotnega mišljenja, ki pa nimajo po postavi volilne pravice. Zaupniki in agitatorji, glede teh treba tudi reklamacij. Vemo za slučaje, da so klerikalna županstva vpisala med volilce klerikalne fante, ki še niso bili 24 let stari, ali pa ljudi, ki so imeli sodnijske kazni, katere za gotov čas izključujejo volilno pravico itd. Formular za tako reklamacijo je n. pr. sledeči: Občinskemu uradu v Dobrni. Franc Jelen, posestnik v Dobrni reklamira, da se črta iz volilnega imenika Jožef Kašpar. V volilni imenik je vpisan tudi posestnik Jožef Kašpar v Dobrni. To je nepostavno, kei je Jožef Kašpar pod kuratelo, in torej kot tak nima volilne pravice (ali: ker še ni minilo tri leta, kar je bil Jožef Kašpar kaznovan zaradi prestopka tatvine (poro-^rjenja, goljufije).. Predlagam torej: Občinski urad naj Jožefa Kašparja črta iz volilnega imenika. Franc Jelen. « Županstvo mora reklamacije tekom 3 dni predložiti okrajnemu glavarstvu. Ako je glavarstvo reklamacijo neugodno rešilo, ima dotičnik, ki jo je vložil, pravico, se tekom 3 dni (od dneva, ko je dobil odlok glavarstva) pritožiti na namestnijo. Taka pritožba se glasi n. pr. sledeče: Na c. kr. namestnijo v Gradec. Franc Jelen, posestnik v Dobrni se pritoži zoper odlok c. kr. okr. glavarstva v Celju z dne 2. maja 1911 št. 358. Moji reklamaciji glede črtanja Jožeia Kašparja iz volilnega imenika se ni ugodilo. Zato vlagam pritožbo in opozarjam na dejstva, ki sem jih navedel \ moji vlogi na c. kr. okr. glavarstvo v Celju. Predlagam : C. kr. namestnija naj moji pritožbi ugodi in naroči občinskemu uradu v Dobrni, da črta Jožefa Kašparja iz vol. imenika. Franc Jelen. Opozarjamo posebej, da se mora napraviti za vsak posamezen slučaj posebna reklamacija. Listine, ki so potrebne za reklamacijo, so kolka proste. Opozarjamo tudi, da je vsaka reklamacija, ki ni vložena v postavno določenem času, ničeva, istotako vsaka pritožba. Reklamacije more delati le, kdor ve, kdo ima volilno pravico. Zato tozadevne postavne določbe tu kratko povdarjamo. Voliti sme: 1. vsak moški, ki je na dan razpisa volitev (7. aprila 1911.) bil star 24 let; 2. kdor je avstrijski državljan; 3. je bival 7. aprila vsaj že eno leto v dotični občini; 4. ni na podlagi poznejših določb »Kdo ne sme voliti?« izključen od volilne pravice. Kdo ne sme voliti? 1. Kdor je pod očetovsko oblastjo, jerobstvom ali kuratelo; 2. kdor uživa ubožno preskrbo oziroma je navezan na miloščino iz javnih ali občinskih sredstev; 3. kdor je s svojim premoženjem v konkurzu ali pa po tudi že končanem konkurzu še ni dobil potrebnih pravic za izvrševanje obrti; 4. kdor je bil kaznovan zaradi hudodelstva ali prestopka tatvine, poneverjenja (ali če se je tega udeležil), goljufije, zvodstva; (opozarjamo, da se v slučajih, ki bi zaupnikom ne bili jasni, naj se obrnejo na »Tajništvo narodne stranke«!!!); 5. kdor je bil kaznovan zaradi prestopka proti postavi o volilni svobodi (tak izgubi volilno pravico za dobo 6 let po prestani kazni); 7. Kdor je bil pod policijskim nadzorstvom ali v prisilni delavnici, nima tri leta pozneje volilne pravice; 8. osebe, ki se jim je vzela očetovska oblast nad otroci, nimajo tri leta volilne pravice; 9. osebe, ki so bile zaradi pijanstva več ko dvakrat kaznovane v zapor, nimajo za dobo treh let po prestani kazni volilne pravice. * Opozarjamo že danes, da zgubi volilno pravico vsakdo, kdor 1. volilce podkuplja ali glasove kupuje, 2. kdor jim na ,dan volitve kupuje pijačo in jedi, 3. kdor z grožnjami ali obljubami pripravi koga, da na njegovo s^ran glasuje, 4. kdor razširja o času ali prostoru volitev aH glede kandidata lažnjive govorice (n. pr. da je kandidat odstopil, da noče kandidirati itd.) itd. Toliko za danes v vednost našim zaupnikom. Zaupniki, ravnajte se po teh navodilih! * Zaupniki, prepišite povsod volilne imenike! Kmečki kandidat Franjo Roblek pred volilci. Obljubili smo zadnjič, da hočemo govor gosp. Robleka, ki ga je imel na velikonočni pondeljek na žalskem shodu, objaviti nekoliko obširneje. Storimo to danes, da tudi nenavzoči volilci iz besed svojega bivšega poslanca, sedaj njihovega kandidata, spoznajo njegovo delo in njegovo mišljenje. G. Roblek je spregovoril prilično sledeče: Hvala Vam, častiti volilci, za izraz Vaše naklonjenosti. Ko ste me pred 4 leti izvolili za državnega poslanca, sem se posvetil svoji nalogi tako, kakor mi je narekovalo moje rodoljubje, moja vest, moji volilci in moj narod. (Dolgotrajni živijo-klici.) Zato vam lahko zatrdim, da polagam svoj mandat v vaše roke čist in neomadeževan. (Tako je! Pritrjevanje.) Ko sem se vam po različnih občinah kot kandidat predstavljal, vam nisem obljubljal zlatih gradov; nisem se potegoval za mandat iz dobičkaželjnosti in častihlepnosti, zato mi ni trebalo vas slepiti. Ne morem se ponašati z velikimi uspehi, kakor jih niso dosegli niti drugi slovenski poslanci. Ni nam jih pripuščala sovražna vlada in mržnja visokih krogov do Slovanov in posebej do Slovencev. Dokazov in posledic te mržnje na Slovenskem mi ni treba pač danes še posebej naštevati. Pritisk vlade na nas. še merda nikoli ni bil tako hud in prešernost njenega uradništva tako brezobzirna in izzivalna kakor zadnja leta. Umevno je torej, da slovenskim poslancem ni bilo mogoče'doseči kaj pozitivnega; omejiti so se morali celo na obrambo tega, kar že imamo. Je žalostna resnica, da so mnogi iz strankarskih ozi-rov popuščali tudi pri tej obrambi. (Viharni klici: Klerikalni izdajalci!). Razmere v prvi ljudski zbornici so bile nezdrave in nevzdržljive; moralo je končno priti do razpusta. Vlada ni imela za seboj dovolj znatne večine, zlasti ne take, da bi mogla ž njo doseči temeljito davčno preuredbo in pa dovoljenje za nove vojaške izdatke. To je pravi in edini vzrok za razpust, dasi ni tajiti, da je istega strankarsko samoljubje nekaternikov v Slovanski Enoti pospešilo. Izmed sprejetih postav bodo moje volilce najbolj zanimale sledeče: nagodba z Ogrsko, trgovinske pogodbe z Rumunijo in Srbijo, zvišanje meli-joracijskega fonda od 4 na 8 miljonov, ustanovitev 54miljonskega zaklada za pospeševanje živinoreje, veterinami zakon, zvišanje števila rekrutov za deželno brambo, pri čemur so se dosegle znatne ugodnosti za rezerviste, zakon za stavbo cenejših delav- skih stanovanj. Svoje stališče k vsem tem zakononi sem na več shodih obrazložil; varoval setn vselej koristi svojega kmečkega volilnega okraja, kolikoi mi je le bilo mogoče. Trudil sem se kolikor možno ublažiti prestroge določbe provenijenčnega zakona za hmelj (fej Korošec!) in sem imel tudi uspehe. Posredoval sem pri poljedelskem ministerstvu za nastavitev hmeljarskega konzulenta za Savinsko dolino, od katerega si obetam lepih in trajnih uspehov za naSe hmeljarstvo. Posredoval sem nadalje uspešno ob času suše, da so se naših živinorejcem razdelile celo večje množine sena in slame, kakor bi po razmerju škode prišlo na naš okraj. Delo glede podpor za društva, korporacije in posamezne osebe ne spada v javnost. Kar sem v tem oziru storil, to vedo najbolje dotičniki sami. Vsled razpusta ie pstala nerešena predloga u lokalnih železnicah, med drugimi tudi ona glede .zveze Polzela-Kanmik, kar bode posebno bridko občutil vranski okraj. Zato bi svetoval svojim kolegom iz »Slovenskega kluba«, ki se postavljajo, da so dosegli razpust parlamenta, naj bi ne hodili veliko po Savinski dolini bahat se s tem »uspehom«. Kajti gradnja železnice Polzela-Kamnik bi prinesla premnogim ljudem v dolini kruha in zaslužka, kar je ob teh slabih letinah več kot potrebno. (Res je!) :>;j Sodeloval sem pri akciji zoper povišanje tovornih tarifov na Južni železnici; ! ker pa nemški poslanci niso pokazali posebne resnosti ?a ta odpor, je vlada zvišanje preko naših glav dovolila iri oškodovala dežele, ležeče ob progi Južne železnice,, za mnogo miljonov. Postava za starostno zavarovanje je izdelana v odseku le še v malem,delu; trajalo bo še dokaj časa, predno pride v zbornici na vrsto, in tedaj si jo bodo morali kmečki poslanci dobro ogledati, predno glasujejo za njo. Cenjeni volilci! Dragi kmetje! Stojim danes pred vami kot bivši poslanec; posla vljatn se od Vas. Nosij sem vaš mandat s ponosom, ker ste mi ga izročili \ prepričanju in brez duševnega pritiska. Obrekovanje mojih nasprotnikov v klerikalni stranki, češ, da se bodo po moji izvolitvi podirale Cerkve, se je pokazalo ravno tako kot marsikaj drugega za to, kar je obrekovanje. Hvala vam na zaupanju, ki mi je najboljše plačilo za vsak trud. (Dolgotrajno pritrjevanje.) Somišljeniki! Volilni boj je žal zopet zadlvjal po našem slov. Štajerskem. Narodna1 stranka se je v nekaterih okrajih vrgla v. boj prptj klerikalnim škodljivcem ljudstva. • ... j Opirati se imamo v tem boju je na sebe, ria ppr žrtvovalnost naših somišljenikov. Podpor od vlade za volilni boj, kakor klerikalci, ml nimamo. Zato upamo, da si bodo naši somišljeniki, (osobito oni v okrajih, kjer stranka ne nastopi s svojimi ■kandidati), svesti ogromnih stroškov, ki jih zahteva volilna agitacija, ter da bodo na eni strani sami v obilni meri prispevali, na drugi strani pa tudi med znanci hi prijatelji nabirali in nam nabrane zneske uposlali. Vsak po svojih močeh! A dvakrat da, kdor hitro da! Tajništvo narodne stranke. Volilni boj. Reklamacijska doba v okrožju celjskega okrajnega glavarstva se prične dne 29. aprila. Zaupniki In agitatorji, pozor! Zaupnike in agitatorje opozarjamo na današnja navodila glede volilnih imenikov in reklamacij. Kdor si ne bo v kaki zadevi na jasnem, naj se nemudoma obrne na »Tajništvo narodne stranke v Celju«. Zaupniki In agitatorji! Glavno delo je podrobna agitacija od osebe do osebe. Sklicujte po vaseh ob večerih volilne shode za male okoliše, pojasnite važnost udeležbe pri volitvah, preženite maloduš-nost in brezbrižnost! Naslikajte tudi vse laži o uspehih klerikalnih poslancev, posebej dr. Korošca, v pravi luči! Sodnije na volilni dan. Predsedništvo višje deželne sodnije v Gradcu je poslalo vsem sodiščem naslednji odlok: Z ozirom na objavo ministra za notranje zadeve z dne 8. t. m., tičoče se državnozbor-skih volitev, se naj z ozirom na t«, da se omogoči svobodno izvrševanje volilne pravice, dne 13. junija ne razpišejo nobene obravnave in osebne zaslišbe, ali se naj vsaj omejijo na najnujneše slučaje. Ako je razvidno, da bodo v volilnem okraju sodnije mogoče ožje volitve, se naj isto kakor zgoraj omenjeno stori tudi na dan ožjih volitev, dne 20. junija. Tudi se naj službeni čas med uradniki in slugami, kakor tudi drugimi volilci, ki imajo s sodnijo opraviti, tako razdeli, da bodo mogli vsi neovirano izvrševati svojo volilno pravico. Enkrat vseslovenska ljudska stranka, enkrat kmečka zveza. Po klerikalnem časopisju vlada sedaj čudna zmešnjava. Enkrat se govori o vseslovenski ljudski stranki, drugič pa o slovenski kmečki zvezi, dasi se je ta prelevila pred dvema letoma v Ljubljani v vseslovensko ljudsko stranko. A to ime med kmečkim ljudstvom premalo vleče, zato je zopet nastopila slovenska kmečka zveza. Treba je loviti neumne kaline na limanice in preslepiti "kmete, da glasujejo za »kmečko« zvezo, dasi te več ni, temveč obstoja samo vseslovenska ljudska stranka, katero komandira ljubljanski dr. Šuster-šič. Ali hi to hinavstvo, kmetje? In hinavcem nc zaupajte! ' Kdo Je kriv, da imamo zaprte sejme? Zadnja številka klerikalne »Štfaže« piše: »Pomisliti moramo, koliko škode napravi slinovka živinorejcem, zato je najbolje držati se strogo predpisov, da se kuga ne razširi iz Hrvaškega, kjer še vedno razsaja.« Po toči je zastonj zvoniti, ljubi klerikalci! Kugo je zanesla na Srednje in deloma na Južno Štajersko okužena živina iz Hrvaške; da se sme ista prosto k nam uvažati, so dovolili poslanci kmečke zveze Korošec, Roškar, Plšek in Benkovič, ki so glasovali L 1907. za nagodbo z Ogrsko in Hrvaško. Tako se maščujejo grehi kmečkih izdajalcev! Zaradi nekaterih slučajev kuge grintavke in Slinavke na Sp. Štajerju pa so sedaj že mesece in mesece zaprti sejmi, mnogi kmetje nimajo voznf živine in je ne morejo nikjer dobiti. Ker se z omenjenimi štirimi klerikalnimi poslanci ne da drugače obračunati, bodemo kmetje to temeljito storili dne 13. junija pri državnozborsklh volitvah. Le veselite se! (clj«-Vratisl(o. Dr. Korošec — težko oškodoval spodnještajer-ske vlnorejce. Poroča se nam: Minulo nedeljo je zboroval klerlkalnj: general dr. -Korošec v Dramljah in na Frankolovem. Govoril nam je kmetom veliko o visoki politiki na Dunaju in v Gradcu — .da nam je pa v resnici pripomogel kot mogočni Komandant bojda zmagonosne klerikalne armade do kakega dobička in olajšave, o tem ni zinil besede. --' Nasprotno -M oškodoval nas je zlasti s svojo nepremišljeno obstrukcijo v štajerskem deželnem zboru. Glejte drameljski in frankoljski kmetje svoje vinograde! Trtna uš jih je že veliko uničila, mnogi bi že radi na novo zasajali, pa nimajo denarja. Druga leta so se dobila od dežele breobrestna posojila na 10 let —- letos in lani se ne dobi nič, ker : o poslanci lažikmecke izvede ž generalom dr. Korošcem na čelu onemogočili vsako delo v deželnem zboru in nam tudi odjedli podpore oziroma brezobrestna posojila. Savinčani bodo dali Korošcu po grbi zaradi hmelja, mi pa zaradi tega, ker je mnogim odje-del tiste, stotake in tisočake, ki bi jih dobili za nov zasad vinogradov. Mi, kmetje žvižgamo na prazna besede, mi hočemo dejanja. In to je Korošec šc vedno uravnal > tako, da je bilo proti kmetu. Politične potrebe gospode po farovžih pa nas kmetov nič ne brigajo. Vrančani, kje je naŠa železnica? Iz Vranskega nam pišejo: S kakinip upom, strahom in trepetom smo zasledovali v državnem zboru križev pot predloge za železnico £qI^la-Mofnrk-Kamriikf Koriec-no, Je došla. le blizu. tjresriiČenja — a je bil državni zbor razpuščen. Kakor znano, je za razpust inarlji-vo dela| dr. Korošec, ki se nam sedaj ponuja ža dr-žavnozborskega poslanca. Predloga glede naše tako zelo zaželjene železnice je romala v koš in čakali bodemo kdove kako dolgo zopet na njo. Ako bi državni zbor ne bil razpuščen, bi sedaj ne imeli sitnosti z volitvami in imeli dovoljeno železnico. Koliko denarja bi prišlo v okraj! Koliko ljudi bi služilo! Vsi ti se naj zahvalijo za to, da se lahko obrišejo pod nosom, dr. Korošcu. Zato pa ga tudi ne bodemo volili! Malo kazni je za tako ošabnega gospoda, ki se nič ne briga za koristi volilcev, ravno na mestu. Ne želimo mu kot dobri kristjani nič slabega — samo pri miru nas naj pusti, če he, bode še več izvedel. Narodni kmečki kandidat g. Franjo Roblek bo priredil prihodnje tedne več shodov po volilnem okraju. Zaupniki bodo povsod pravočasno obveščeni in so prošeni, da skrbijo vedno za čim najlepšo udeležbo! — Kmečki volilni odbor. Trnovlje pri Celju. Veliko veselje je zavladalo pri nas, ko smo zvedeli, da kandidira zopet v našem okraju za državni zbor priljubljeni in povsod spoštovani dosedanji naš poslanec g. Franc Roblek iz Žalca. Isti smo, kakor smo bili pred štirimi leti, ko smo podili v beg Povaleja; Roblek je bil naš poslanec, on ostane tudi naš napredni kmečki poslanec, zanj gremo v boj do zadnjega moža. Kmet. ki bi volil kaplana dr. Korošca, pljuva v lastno skledo. Dramlje. Kaplan dr. Korošec je imel v nedeljo pri nas shod. Zjutraj je imel mašo in pridigo. Polovica zborovalcev je bila naprednjakov. Koroščev govor ni napravil nobenega utiša. K temu tudi ni nič pripomogel vetrnjak Jesenek, ki je zdaj postal Koroščev korteš, ker mu je menda župnik Ogrizek — to je splošno mnenje — obljubil županski stolec. Odtod njegovo novo »prepričanje«. Dramlje. Misli o dr. Koroščevi kandidaturi.) Čudno se mi zdi, da se tako izneverja svojim načelom kmečka zveza, ki se tako ponaša z doslednostjo. So napredni časopisi brž prav zadeli s trditvijo, da je le duhovniška zveza, kmetje pa le sredstvo, po katerem pridejo Korošci, Benkoviči itd. do polnih skled. Drugače ne bi postavili za kandidata dr. Korošca v okraju, kjer so volilci v pretežni večini kmetovalci. Ali nimajo v svoji sredi sposobnega kmeta? — Dr. Korošec je na shodu v Dramljah naglašal, da so zelo zavzeti za izobrazbo, da imajo toliko in toliko marljivo delujočih izobraževalnih društev. Čudno spričevalo tedaj tein društvom, da si v celjsk.-vranskem okraju niso vzgojila niti enega, ki bi bil sposoben zastopati y državnem zboru zahteve in želje svojih volilcev. Najbrže bo tem društvom res namen, zabranjevati pot k pravi izobrazbi. — Čudno je nadalje, da je poslala kmečka zveza dr. Korošca v ta okraj, ko je bil vei.- I dar poslanec drugega okraja. Ali se je naveličal prejšnjih volilcev, ali pa so se ti naveličali nJega? Eno bo že res! Vsekakor pa bi bilo lepo od njega, ko bi zopet stopil pred svoje prejšnje volilce; V. ,ocie gled tolikim zaslugam, ki jih ima — seveda po'njegovih besedah — za svoje volilce, bi ga ti gotovo z največjim spoštovanjem zopet imenovali svojim poslancem. Ne trebalo bi mu poskušati grozdja drugod. — Največje in najlepše človekoljubno delo pa bi storil g. Korošec — doktor svetega pisma, s terti; da bi se zopet oprijel svojega stanu. Hudi časi so. Vera je pogosto v nevarnosti. Treba je učenih, gospodov, da bi odvračevali ljudi od hudega, jih vara, vali raznih skušnjav in zapeljevanj hudobnega duir ha. In g. dr! Korošec je mnogo več študirat, kakor — recimo — drameljski gospod župriik. Koliko dobrega bi lahko Storil, koliko duš bi lahko rešil* ko. bi pustil posvetno politiko —^ saj: Njegovo kraljestvo ni od tega sveta. V sosednji — šentjurski fari tako krvavo pogrešajo še enega kaplana. Eden satu mora poučevati v treh šolah, hoditi na spoved v tako obširni fari, da mu mora pomagati pri poučevanju še drameljski katehet. Kaj. ko bi, dr.. Korošec storil ta velik korak in stopil pred škofa: »iyiija:>tiyi,! Ljubezen do ljudstva mi narekuje; Vidim, kako por manjkanje na duhovnikih trpi Vaša škofija/. iz jju,»-bezrti do ljudstva se odpovem poslančevanjy. in drugim posvetnim muham, odkažite mi mesto Kristusovega namesnika. Živeti hočem le v duševni .blagor svojih ovčie; saj: Njegovo in naše .kraljestvo ni od tega sveta.« ' . ... . " ,,1 G. Blažu Jesenku v Dramljah. Od mnogih prič smo že izvedeli, kako nepremišljeno hujskate proti celjski Zadružni Zvezi. Svarimo Vas prijazno.pr^d takim početjem, ker bi sicer posledice morali nositi sami. To v svarilo prvi — in zadnjikrat! Že sedaj širijo- laži. V našem okraju so klerikalci prav čedno začeli volilni boj. Krog I^ovecerkvc in Dobrne širijo lažnivo govorico, da g.,,Robjek sploh ne kandidira in tako delajo zmešnjavo. .Opozarjamo naše agitatorje, naj nam nazrianijp vsakogar, ki bi tako govorico Širil in priče, da bomo,takim lažnikom s sodnijo zavezali usta. Iz Griž. Cujte, čujte, vera in Korošec sta že v nevarnosti, ker se volitve bližajo. Naš gospod župnik je že začel z loparjem udrihati po »slabih« časnikih;- pravil, nam je,, kdor z nevernikL občuje, bo sam neveren postal, in da naj se varujemo ljudi, ki hodijo okrog v ovčji obleki, znotraj so pa grabežljivi volkovi. G. župnik, v kakih oblekah pa so hodili okrog kaplan Šiler iz Dola, pater Murn, kaplan Berk, župnik Šorn itd., ki so zapeljevali dekleta in fante?! Gotovo ne v ovčjih oblačilih, ampak v hudičevi kožf. To za danes! Ce ne bo miru v cerkvi. Vam bomo p» že še kaj, povedali,, ^li.bomp pa med pridigo izven cerkve ostali. Hitfskartja ne maramo! SaviiičaTi. ' 2400—1500. Tako šo Si izračunali klerikalci: 2400 glasov dobi dr. Korošec. 1500 Roblek. Savinski kmetje bodo znali klerikalcem ta račun temeljito prekrižati. Iz Sv. Petra v Sav. dolini nam poročajo, da so nastale vsled absolutizma tamošnjega župnika Jan-čiča v klerikalni posojilnici velike zmede in prepiri. Sedaj že dvakrat ni bilo uradnega dneva. Vsa znamenja kažejo, da bodo v Št. Petru župnika Jančiča kmalu vsi do zadnjega siti. Iz Žalca nam poročajo še dodatno k dogodkom na velikonočni pondeljek, da je dobil g. Franjo Roblek iz Polzele brzojavko, v kateri ga 46 kmetov prosi, naj bi sprejel kandidaturo. Obenem izjavljajo kmetje, da se bodo z vsemi močmi potegovali za sijajno zmago g. Fr. Robleka. 8mic«-JcMca-£ašKo. Benkoviča ne maramo! Tako nam enoglasno pišejo kmetje iz brežiškega, sevniškega :n laškega okraja. Zakaj ne, bodemo pisali in poročali v prihodnji številki. Za danes povemo samo to, kar je bojda rekel o Benkovičevi kandidaturi klerikalni podgeneral dr. Franc Jankovič v Kozjem. Ta gospod se je izrazil, da bi se duhovniška stranka silno, silno rada znebila dr. Benkoviča, ki ji je delat cela ta štiri leta, kar je poslanec, malo časti, pač pa mnogo sramote. Zato so mariborski gospodje rekli, naj zopet kandidira v brežiškem, sevniškem in laškem okraju, ker vedo, da se ga bodo na ta način gotovo znebili. In neko poročilo že pravi, da jo Je moral dr. Benkovič že s prvih svojih dveh shodov pobrisati, drugače so ga bojda mislili kmetje namazati s leskovko. Menda ni bilo tako hudo — dogodek nas samo uči, da jo je Benkovič doigral Dr. Benkovič poziva občine k sleparijam. Omenili smo to dejstvo že zadnjič, dasi skoro nismo mogli verjeti. Sedaj pa imamo tako pismo tudi v rokah. Podpisano je od »kat. pol. društva v Celju-, napravljeno- v Benkovičevi pisarni. V teh pismih se poživljajo županstva, naj le klerikalce vpisujejo kot volilce, četudi nimajo volilne pravice, napredne volilce pa naj le kar izpuščajo, češ, ti naj le reklamirajo, če hočejo. G. državni pravdnik, ali ne diši to po slepariji? Upamo, da so bila županstva bolj poštena kot »katoliško (!!) politično društvo v Celju« oziroma dr. Benkovič, in da se v tak;: sleparije niso podala. Garantiramo pa, da bomo storili vst,, da izročimo krivce pravici, ako izvemo kake slučaje. G. dr. Benkovič, prav »pošteno« začenjate volilni boj. To Vašo »poštenost« Vam bo ljudstvo tudi pošteno plačalo. Političnih sleparjev ne bo več volilo! Socijalni demokratje kandidirajo v hrezisko-sevniško-laškem ekraju baje zopet Miha Cobala iz Zagorja. Dr. Benkovič je v svojem volilnem okraju prišel ob vse zaupanje celo pri lastnih somišljenikih. Vse tisto navdušenje, ki ga Benkovič v kilometerskih člankih opisuje v »Slov. Gosp.« in »Straži«, je lažnivo, ker ga ni. Dr. Benkovič se sicer pridno vozari po okraju; pa njegov neveseli obraz naznanja tugu njegovega srca.Ej dr. Benkovič, vse tvoje sleparije ne bodo nič pomagale. Ljudstvo ,te je do grla, sito. To boš spoznal 13. junija. Zato pa le bodi lepo ponižen!;. ■ '.•■'■ >:..-' (■;■■•/ • , •Iz brežiškega okraja. »Straža« poroča o »sijajno« uspelih Benkovičevih shodih v Artičah in Zdo-lah. Mi smo pa z verodostojne strani poučeni, da ni šlo tako »sijajno«, ampak prav »žavtavo«. Volilci so mu namreč preprečili oba shoda. Stavili so ga na odgovor, da nai dokaže vsaj dobro voljo, da je hotel klaj storiti za okraj. Iz najbolj klerikalnih krajev prihajajo glasovi, da se dr. Benkovič tam niti pokazati ne sme. V nedeljo je lazil dr. Benkovič pu okraju z nekim človekom — baje je bil uredniK »Straže« Kemperle —, a odkuril jo je po tihem in Se niti pri najzvestejših ni upal oglasiti. StoV. Grad«-JKar«nberl(-$o$tatij-Gorttjfgrad. Kako dela Vrstovšek za svoje voHce. Nek obrtnik v Rečici ob Paki se je obrnil do dr. Verstovška s prošnjo, naj mu kot poslanec izposluje odpis nekega visokega plačila, ki se mu je bilo naložilo. -Kakor je tO Verstovškova navada, je seveda takoj Obljubil, da bode dosegel odpis ali vsaj znižanje do-tične svote. Kakor je nadalje njegova navada, se v naslednjem ni brigal več za to zadevo. Na opetova. ne prošnje svojega volilca pa je temu poslal kratek, toda jedrnat odgovor: »Država je zadolžena in rabi denar ža vojake«. To se popolnoma strinja s stališčem slovenskih klerikalnih poslancev, ki so s takim navdušenjem glasovali za kanone, da jim je bilo še premalo, kar je zahtevala vlada. Če pride Verstovšek na Pako, ga bode dotični obrtnik vprašal, kako je bilo z zadevo in ali je bil izvoljen od volflcev svojega okraja ali od vlade. Klerikalna surovina. Somišljenik iz gornejgraj-skega okraja nam piše: Minoli teden sem se peljal iz Šoštanja s sejma. V vasi Gorenje me je napadla neka pijana pošast F. Z. in me začela zmerjati za svetohlinca ter da »liberalci« krademo čast in vero. Sramota za celo vas, da se ta klerikalna pošast vlači po njej in kakor pocestni tolovaj psuje na-prednjake. Sicer se bo pa stvar končala pred sod-n«o. pragi oHraj«. Na shodu v kaplaniji v Šmarju so zadnjo nedeljo klerikalci postavili za kandidata za šmarsko-roga-ško-kozjanski okraj dr. Jankoviča iz Kozjega. Torej se je spolnilo, kar smo prorokovali. — Kakor poroča »Slovenec«, so tudi v Kozjem proglasili šele zadnjo nedeljo dr. Jankovičevo kandidaturo. Kaj store Slovenci v Mariboru? Kakor znano, je pri zadnjih volitvah velika večina Slovencev v Mariboru že v prvi volitvi volila soc. demokrata Resela. proti Wastianu in mu tako pripomogla do zmage. A Resel se ravno ni posebno hvaležnega izkazal, zato vlada mnenje, da bodo Slovenci pri sedanjih volitvah postavili svojega števnega kandidata. Tudi v mestnem okraju Ptuj-Lipnica bodo Slovenci postavili števnega kandidata, ki bo združil nase lepo število glasov. „V Kocbekovi Koči" izvirna in nalašč za »Planinski sejm", dne 7. maja 1911, prirejena in poklonjena spevoigra. Besedilo prinese »Planinski šaljivec" in zahteva samo 10 fickov za svoj trud. Štajerec »oVice. Vičancl pri Veliki Nedelji. Velikonedeljska kmetijska podružnica priredi velik kmetsko-gospodar-ski shod dne 21. maja t. 1. ob 2. uri popoldan na vzornem posestvu gosp. Škerleca v Vičancih, ter vabi spodnještajerske zemljiške posestnike, da sc tega shoda udeležijo. Govorilo bode več strokovnjakov in sicer: o načinu, kako in s katerimi sredstvi je mogoče kmetovalcu pridelke pomnožiti; o raznih gospodarskih novostih, ki se dandanes kmetu ponujajo; o sadjereji, oziroma o napravi sadnih drevesnic; o poljski setvi s strojem; o napravi novih brežnih travnikov in malih novih travnikov na prej neproduktivni zemlji. Na razgovor pride umetno gnojenje in se bodo razkazala razna gospodarska orodja, ter poučevalo o deteljni setvi po najnovejšem načinu, in kako je treba zemljo izkoristiti do zadnjega ara. Vičanski Škerlec bode temeljito vse natanko razkazal in razložil, zakaj mora biti ravno tako in ne drugače urejeno, ter se lahku vsak zborovalec z lastnimi očmi o tozadevnih uspehih in o marsikaterem poskusu prepriča. Seveda se sme shoda udeležiti vsakdo, bodisi kmet ali katerega drugega stanu. Načelnik podružnice: Šen-jor, stotnik v p. V konkurz je prišel trgovec g. Josip Prstec v Mariboru. Konkurzni komisar je svetnik višjega deželnega sodišča dr. G. Wokaun v Mariboru, začasni upravitelj konkurzne mase pa odvetnik dr. Karel Faleschini v Mariboru. S pošte. S 1. majem t. 1. se pridruži občina Borovci pri Ptuju poštnemu okolišu Moškanjci in iz-loči iz ptujskega poštnega okoliša. Pelerino in klobuk je nekdo pomotoma odnesei iz celjske »Čitalnice« v nedeljo. Naj prinese oboje nazaj lastniku, katerega ime se nahaja v klobuku, na Miklavžki hrib št. 22. ali pa v »Čitalaico«. Iz šolske službe. Stalno so nastavljeni: g. učitelj Alojz Selinšek pri Sv. Barbari v Halozah, .Marija Velnar pri Sv. Bolfenku na Kogu, Franc Či-lenšek v Križevcih, Albina Runovc pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., na svojih dozdajnih mestih. Planinski sejm. Jutri v. p e t e k zadnji sestanek in pogovor. Vse cenj. dame in gospodje so uljudno vabljeni. Odbor. - »t Vojaški nabori. V Gornji Radgoni (19. in 20. tm.) so jih od 250 fantov vzeli 43, v Ljutomeru (21. in 22. tm.) od 280 fantov 67, v Ormožu (24. in 25. tm. Od 350 fantov 103. G. baron Miilier, kaj pa je to? V uradnih prostorih c. kr. okrajnega glavarstva v Celju še vedno uraduje znani Bechine, dasiravno mora biti okr. glavarstvu znano, da je on nedavno zavratno napadel urednika v Celju izhajajočega lista »Siidstei-rische Volks-Stimme« in ta kazenska zadeva še ni končana. Ta človek nosi plavico v gumbnici in sc tako šopiri po cesarskem uradu. Mi opetovamj vprašamo c. kr. okrajno glavarstvo, smejo-li ost • be, ki tam uradujejo, na ta način slovensjto občinstvo izzivati in kako dolgo še bo imenovana oseba pregledovala ljudsko štetje slovenskih občin. Po našem mnenju osebi, ki v uradu s plavico v gumbnici stranki nasproti stopi, ta sploh ni primoranu odgovoriti. Svetujemo vsem strankam, ki pridejo v zadevi ljudskega štetja pred c. kr. okrajno glavarstvo, naj odklonijo vsako dotiko z dotičnim pospo-dom ter, ako bi bili klicani pred njega, mirno pa odločno zahtevajo uradovanje pred okrajnim glavarjem oziroma pred c. kr. uradnikom. — Tako daleč še nismo, da bi Bechine uradno smel nastopati proti slovenskim županom in slovenskim strankam sploh. Važnost cerkveno-konkurenčnih odborov. Iz neke občine na Sp. štajerskem nam pišejo: Zadnja •štiri leta nismo imeli nikjer miru pred župnikom. Vtikal se je v občinske zadeve, v naša društva, \ gospodarske zavode — sploh, bilo ga je povsod zadosti in preveč. Storil ni ničesar drugega, kakor da je sitnaril in nas blatil po klerikalnem časopisju. Našli pa smo korenito zdravilo. Izvolili smo v cer-kveno-konkurenčni odbor same naprednjake in suho naznanili župniku, da mu bodemo vračali ljubo za drago, ako ne bo miroval. To je naenkrat čudovito pomagalo in sedaj imamo mir. Našim po-litikujočim fajmoštrom je treba samo krušno torbico obesiti nekoliko višje — pa »vera« ni nič v nevarnosti. Priporočamo to zdravilo tudi drugim naprednim občinam. Gornjeradgonska posojilnica. G. nadrevizorju Pušenjaku bi svetovali, da še naj na shodih, kjer pretirano hvali poslance kmečke zveze, ne zaletava preveč v Fr. Zemljiča, sicer bf bili prisiljeni spraviti v javnost jako nečedne zgodbice, ki si jih je privoščil po občnem zboru zmagepijani častiti gospod agitator zvezarjev. Za danes poveino samo toliko, da bi ne bile ljube niti zvezarjem niti častitemu gospodu agitatorju, ki si sicer ni obrabil par podplatov, kakor g. Zemljič, a bi trpel gotovo večjo škodo na svojem ugledu nego on, ako jih pošljemo v svet. Bodite, zvezarji, torej lepo tiho, na tihem se ra-dujte svoje zmage, dolgo se ne boste! Izida volitev se je sramoval še tisti dan eden izmed navzočih gg. župnikov, in prav je imel. Ljudi, ki ste jih pred leti pometali ven, ste sedaj vtaknili zopet v odbor. — Radi možiča Pelcla ste povzročili razdor, ki je lahko usodepoln za okrajni zastop in okrajni šolski svet, da namreč prideta v nemčurske roke. Potem se vdere nemškoslovenska meja od Rodgone do ljutomerskega okraja; odgovorni za to boste vi, zvezarji in klerikalci! Tako delate za narod! — Prebivalstvo v spodnjih krajih vobče nima več zaupanja v posojilnico; zato ljudje trumamo dvigajo denar, in posojilnica je v škripcih glede izplačevanja. Mnogi morajo čakati do 4 tedne na denar, ki ga neso potem v radgonsko »šparkaso«. Lepa je ta! Nujno potrebno je, da se ustanovi v Gornji Radgoni hranilno in posojilno društvo na napredni podlagi, kar se v doglednem času tudi zgodi. — Murski. Iz Ormoža nam pišejo: V Frankovcih se snuje požarna bramba. Kakor slišimo, bode imela nemški poveljni jezik. Torej že druga požarna bramba v naši slovenski fari, ki bo imela nemški poveljni jezik. Ali bi voditelji slovenske okoliške požarne brambe ne mogli tega zabraniti? Iz vojniške okolice. Ker ljudje v Št. Lenartu nad laškim dolžijo g. nadučitelja Fr. Šegula, da je pisal dopis iz vojniške okolice o g. župniku Časlu, izjavljamo, da on ni z dotičnim dopisom v popolnoma nobeni zvezi. — Uredništvo »N. L.« Št. Juri ob j. ž. V nedeljo nas je izzival z nemškim znakom nek mlečnozobi fantalin iz Celja, uslužbenec nekega tamošnjega trgovca, ki ima raa slovenske groše. Svetujemo mu, naj tega ne stori več. — Sv. Štefan blizu Šmarja. Razmere na naši pošti so take, da če želite še kakega naročnika za »Narodni List« obdržati, se morate do c. kr. poštnega ravnateljstva v Gradcu obrniti, in zahtevajte, naj ali to človeče pouči, ali se pa naj pošta prestavi, kajti takih psovanj smo že zdavnaj siti. Bil bi pa vendar vrag, da bi morali biti mi taki jezični klepetulji izpostavljeni. Se pač vidi, da se drzavnozbor-ske volitve bližajo. Iz l)rmoža. Zelo čudno je dirnilo marsikatert,-ga Slovenca, da so krenili na velikonočno soboto zvečer po dovršenem cerkvenem opravilu humski veterani in godci hardeške požarne brambe v Bau-erjevo gostilno, zbirališče naših Nemcev in nem-škutarjev. Bodemo si posebno zapomnili, da je pomožna hardeška godba pri svojem prvem nastopu počastila gnezdo naših najbolj zagrizenih narodnih nasprotnikov. Tako daleč bi na noben način ne smeli pri slovenskih društvih'popuščati — lo je resnično najmilejša sodba, ki jo moremo izreči. Iz Gaberja. Občni zbor Ciril in Metodove podružnice za Gaberje in okolico se vrši v soboto dne 6. majnika ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu, na kar vse gaberske in okoliške Slovence opozarjamo ter jih prosimo mnogoštevilne udeležbe. — Odbor. Iz Zgor. Radgone nam pišejo: Ob priliki nabora je došlo na cesti med več naborniki do hudega pretepa. Fantje so zgrabili za nože in končali boj s tem, da sta dva obležala na cesti. Spravili so ju \ radgonsko bolnišnico, viendar je eden tako razrezan, da bo težko ozdravel. Velika Nedelja. Zaročil se je g. Matevž M e d i k, veleposestniški sin in zasebni uradnik z gdčno Mi-ciko Anderličevo, posestniško hčerko v Hajn-dlu. Čestitamo! Iz Jurkloštra nam pišejo z dne 24. t. m.: Danes smo pokopali g. Andreja Širiida z Marofa. Dosegel je starost 78 let. Vkljub temu, da je na polju poln* roke dela, je imel na zadnji poti mnogo spremljevalcev. Pogreb je vodil domači župnik ob asistenci dveh drugih gg. duhovnikov. Ob odprtem grobu jc imel g. župnik ] irimeren govor. Rekel je med drugim prilično tako-le: »Pravkar smo položili v naročje matere zemlje našega dragega Andreja. Ne bom vam na dolgo popisoval njegovega življenja; saj ste ga sami bolje poznali nego jaz. Pokojni je bil vrl gospodar, ki je z umnim gospodarjenjem in podjetnostjo svoje posestvo dvignil do veleposestva. Bil je več let župan tukajšnje občine, kar nam sve-doči, da je bil vobče spoštovan od svojih soobča-nov. Užival je pa tudi ugled pri gospodi. Svojim otrokom je bil skrben oče. Vse je dovedel do blagostanja; eden sin je sodnik-doktor, drugi je nadpo-ročnik, tretji je prevzel gospodarstvo, hčere pa so se dobro omožile. Pokojnik pa je bil tudi — kar je treba še posebno poudarjati — vzgleden kristjan, bil je prava slovenska korenina, kakoršnih je dandanes malo. Vsako nedeljo in vsak praznik je bu pri božji službi, če ni bilo posebnega zadržka. Tudi je o velikonočnih praznikih redno ptejemal sv. zakramente in bil tik pred smrtjo previden s sv. zakramenti za umirajoče.« S temi lepimi besedami je g. župnik dovolj označil pokojnika. Dostaviti nam je le, da je s pokojnikom izgubila naša narodno-na-predna stranka odločnega pristaša. Svoje napredno prepričanje je odkrito kazal pri vsaki volitvi. Takih mož je res premalo med slovenskimi kmeti. Slav« mu! Bog mu daj večni mir in pokoj! Spoštovani rodbini naše sožalje! Sv. Štefan pri Šmarju. Škandali na naši poštni nabiralnici so vedno gosteji. Ljudem, kateri so n<» »Narodni List« naročeni, se že ne ljubi več na pošto hoditi in to poštno čenčo poslušati, katera ne zna druzega govoriti, kakor čez »Nar. List« zabavljati. Ko bi naša slaboumna Pepca rajši tudi povedala, kake podle laži prinaša njen ljubljenec »Slov. Gospodar«, za katerega ona tako zvesto agitira! Ravno radi tega ona tako sovraži »Nar. List«, ker misli: če bom »Nar. List« v kraj spravila, bom lažje in uspešnejše za »Laži-Gospodarja« agitirala. — Pa ljuba Pepca, iz te moke ne bo kruha. Sicer pa — če boš še vedno svoj strupeni jezik iztezala nasproti našim naročnikom, bodem pa objavil še tisto povest o Šlambergarju in o razprtiji in sovraštvu kuharice Urške in štratn klerikalne mamke Kotnice. Torej pamet, če želiš, da ostane tajno. Vprašam Te pa, kje je zapisano, ali v cerkvenih, ali v božjih zapovedih, v katekizmu ali v sv. Pismu, da se »Nar. List« ne sme čitati. Znam cerkvene in božje zapovedi, sem prečital veliki katekizem in sveto pismo, pa o tem, kakšne časopise da smemo čitati, ne najdem nikjer zapisano. Tisto zapoved si morda samo Ti Pepca podedovala po pobožnem kaplanu Šlambergarju. Le ohrani take politične stvari zase. — Napredni kmet. Še en požar vsled velikonočnega streljanja vam imamo poročati. Na Preski v župniji Podsre-da je zgorela na Veliko nedeljo ob 11. uri predpol-dan hiša in gospodarsko poslopje posestnika J. Ja-griča. Podsreda. Dne 20. aprila je umrl tukaj obče priljubljeni poštar g. Emil Panek. Bil je svoj čas tudi oskrbnik v tukajšnji graščini kneza Windischgraza. N. v m. p.! Žetale. Dne 23. t. m. je priredilo naše »kmet. in bralno društvo« poučno zborovanje, katerega se je udeležilo nad 300 ljudi. Obširni vrt.pri g. Berlisgu je bil docela natlačen. Zastopani so bili možje, žene, mladeniči in dekleta. Vneto so sledili predavanjem obeh gg. govornikov. Kot prvi predavatelj je nastopil g. M a t i a š i č, c. kr. vinarski nadzornik na Štajerskem. Podaval je o vinoreji. Zanimal nas je posebno prvi pojav trtne uši v našem kraju. — Označil je škodo, ki jo je trtna uš povzročila ter podprl svoje poročilo s številkami. Razložil je razvoj peronospore in kaj nam je storiti, da ubranimo svoje vinograde pred njo. Opisal nam je tndi razne druge škodljivce, n. pr. grozdnega sukača i. dr. — Koncem je-razdelil nekaj s strojem cepljenih trt, za katere je nastala skoraj pravcata bitka. — Drugi govornik, g. Škerlec iz Vičanec, pa nam je v poljudnih besedah v kratkem pojasnil: »Cesa nam je treba?« Njegovim izvirnim in iz srca prihajajočim besedam so sledili poslušalci jako paztio. Opomnil nas je na razne nove načine obdelovanja polja, travnikov, vrtov itd. ter orisal, kolike važnosti je združevanje in strokovna izobrazba kmetov. Zato pa:' združujmo se! — Koncem je demonstriral rfiad diode! Alfa-brzOparilnika ln pbsnemalnika za mleko. Več posestnikov je sklenilo si nabaviti te stroje naravnost pri tvrdki: »Delniška družba Alfa Se-parator, Dunaj XII., Wienerberg'strasse 31.«, od katere je govornik tudi razdelil rifekaj prospektov iried posestnike. — Nato se je' predsednik'zahvalil obema gg. predavateljema za njihov trud in izprego-VbHl par besed o delovanju »kmet. dtuštva«. Naročili smo travniško brano, 5 Škropilnic, 5 požiraJnih cevi — v kratkem dobimo tudi trijer za čiščenje lrt sfortiranjb žita. Drilštvb si dela tudi drevesnico s 500 drevesi, ki se bodo delila ifted lide brezplačhd ali po najnižji ceni. — pozval je ude k vztrajneUiu složnemu nadaljnemu delu in nato zaključil tako lepo uspelo zborovanje. Da se v kratkem zopet vidimo! ' « ' Šmartno pri Gornjem gradu. Na veliko noč se je zbrala vesela družba pri Krnčniku in zvečer v Zehlovi gostilni. G. RuČigaj iz Bočne je v korist G. M. D. prorokoval bodočnost navzočim, in vsak, ki je hote! zvedeti svojo prihodnost, je motal1 plačati 20 v. v omenjeni namen. Na ta način se je' nabralo C. M. D. za pisanke 3 K 49 v. 1 Loka pri Zidanem mostu. Tu v Loki smo velikonočne praznike prav dobro obhajali. Na veliko soboto zvečer se je vršila procesija. Pri prejšnjem župniku je bila vsako leto godba pri procesiji, odkar je pa ta župnik v Loki, je še ni bilo, k£r; pravi, da je narodna godba liberalna in da godba ljudi moti pri molitvi. Tudi požarhe brambe ni bilo pri procesiji. Ljudstva je bilo dosti, pa procesije se niso vsi ralna. Zato je pa bila procesija tako raztrgana in tudi mislim, da so ljudje prav malo molili pri procesiji. Ljudstva je bio dosti, pa procesije se niso vši udeležili. — Pri nas je prav lepo vreme, in je pred kratkim se neka Marijina hčerka tako daleč zmotila, da je porodila. Tako napreduje Marijina družba v Loki. Drobne novice. Utonila je v Studencih pri Mariboru v Dravi učenka 4. razreda Hedvika Hla-vaček. Otroci so se ob vodi igrali s tem, da so metali v Dravo palčice in jih zopet lovili ven. Pri tem je padlo dekle v deročo reko in utonilo. — Razpisano je mesto vrtnarja na slovenski kmetijski šoli v Št. Jurju ob j. ž. — G o z d n i p o ž a r. Na velikonočni pondeljek je zgorelo v šoštanjski okolici pri-lično 6 oralov mladolesa, lastnine barona Hueb-lerja. — V prsi je ustrelil kmečki fant Janez; Vizjak pri Sv. Miklavžu na Drav. polju zidarskega pomočnika Štefana Škrbota in ga smrtnonevarno ranil. Ranjenca so spravili v mariborsko bolnišnico. — Z a p r 1 i so nekega Andreja Cebika od Sv. Trojice v Halozah, ker je osumljen, da je umoril svojo ženo. Z ženo sta živela v vednem prepiru. — Umrl je v Celju bivši klepar Anton Čanč, star 70 let. — VLivanjcihpriPtuju je izbruhnil ogenj v hiši posestnice Šilec. Ker je bil vse suho, je gorelo kmalu celo domovje. Posestnica in njena hčerka ste hitro skočili v hlev, da bi rešili živino. V svojem razburjenju ste pa ostali predolgo notri. Goreča bruna so padla pred vrata in zaprla izhod. Hčerka je z nečloveškim naporom odnesla slednjič že one-sveščeno mater iz hleva. Mati je že umrla, dekle pa se vsled hudih opeklin, katere je dobilo, tudi že bori s smrtjo. — Prestavljen je živinozdravnik Ivan Fischer iz Rogatca v Feldbach. — I z R a j-henburga poročajo: Kmečki fant Anton Brili je že dolgo lazil za Ano Belak iz Plešivca, toda brez uspeha. Te dni pa jo je dobil v družbi z drugim, kai ga je tako ujezilo, da je dekle z nožem na roki tež.-ko ranil. ' Dama 9-2 40-10 ki kaj drži na ohranitev zdrave kože, osobito, ki hoče odstraniti solnCne pege in zadobiti ter obdržati nežno mehko kožo in belo polt. se umiva samo z Steckenpferd -lilijnomležnlm milom (zsamka Steckenpferd) od Bergmanna & Co., DeCin (Teschen) n. L. Kos za 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfimerijah. pruštVene in druge prireditve. I. fžvanredni občni zbor kluba nfcpr. slov. akademikov v Celju dne 22. t. m. Predsednik tov. IUC Franc Hrašovec Otvarja zborovanje,' pozdravi navzoče in poda v kratkih potezah poročilo v imenu Uelega odbora o delovanju društva v IV. poslovnem letu. Takoj v začetku IV. poslovnega leta, dne 5-. jan., se je vršila v Ljubljatli ehketa svobodomiselnega nar. napr. dijaštva, katere se je udeležil naš klub po 3 odposlancih. Tov. abs. jur. Milko Hrašovec je omenil takrat tudi važnost ideje samopomoči In cpozoril akad. društva, naj si ustanove podporne fonde za svoje člane. Najvažnejši korak kluba je pa tečaj za slovenski tesnopis. Na predlog tovariša predsednika je bil ta 'predlog jednoglasno sprejet. Poduk je prevzel tov. IUC A. Vizjak. Priglasilo se je takoj v začetku 35 oseb in vrlo napreduje. Končni rezultat III. narodne zbirke — prišlo je namreč šej nekaj naknadnih prispevkov — je sledeči: Skupni dohodki znašajo 1654.74 K, izdatki pa 52.87 K. Promet II. nar. zbirke znaša torej 1707.61 K. Razdelil se je na zadnjem občnem zboru znesek 1590 K. Vsled še dospelih prispevkov ostane torej še po odbitku stroškov za razpošiljanje svota 11.87 K in znesek 12.40 K, katerega smo sprejeli iz Gomilskc-ga, kakor tudi 20 K, svota, katero smo naklonili društvu »Sokolski dom« v Celju, katere pa isto ni hotelo sprejeti, ker je premalenkostna. Da so naše ljudske knjižnice tudi V letošnjem letu izborno uspe vale, tega ni potrebno posebej povdarjati: Ravm, tako smo razdelili riinogo letnikov lanskega časopisja na razne Strani, zlasti na meje. Da smo prav pridno razpečavali narodno blago v prid C. M. D:; je sžinfo ob sebi umevno! »Klub se je udeležilVseh veselic in prireditev V Celju tei njega bližnji' okolici. Pohitel je tudi v Ljubljano n* veliko Slaylje akadi tehn. društva »Triglav« k mje-goVi 30 letnici. Klub ima sedaj do 20 rednih in 17 podpornih, skupno torej 37 članov. Klub je poslal na namestnijo pritožbo proti magistratu glede samovoljnega prenarejanja naslova našega društva. — Klubova predavanja se začno takoj po veliki noči. Tstotako bodertio sedaj večkrat izleteli v prosto naravo ter priredili tudi poučne izlete. Na novo smo naročili revije »Vedo« fn »Ilustrovani tednik«. — Nato prečita blag. IUC Tonče Suhač svoje poročilo: Dohodki znašajo v teku IV. poslovnega leta 180.75 kron, izdatki 133.49 K. Prebitek V blagajni 47.26 K. Veš promet je znašal od 1. jan. 1911 do 20. apr. t. 1. 314.24 K. Razven blagajniškega prebitka ima klub še naloženega pri »Posojilnici« in v »Lastnem domu« 57.53 K. Denarno stanje izkazuje torej aktiv vsega skupaj 104.79 K. Nasproti temu znašajo pasiva skupno 82.75 K; čisto premoženje kluba poterii-takem 22.04 K. Premoženje podpornega sklada znaša 69.78 K; obrambni sklad je narasel na 496 K 11 vin. Nato prečita gospodar IUC Trinkaus 3voje poročilo, katero se, kakor prejšnje dve,1 odobri. —-Preglednik tov. V. Hočevar poroča, da je našel vse v Vzornem redu. Pri nadomestnih volitvah sta bila jednoglasno izvoljena tov. jur. Koprivšek in jui. Amon, prvi za knjižničarja, drugi za gospodarja in arhivarja. Zadnja točka dnevnega reda so bile slučajnosti. Prvi je govoril tov. podpredsednik Tonče Kosi ter povdarjal veliko važnost kulturne revije »Vede«. Dolžnost vsakega Slovenca, posebpo dijaka, naj bo, da je njen naročnik. Nato je predlagal tov. Franc Hrašovec sledeče: 1.) Klub priredi 20. sept. t. 1. V. narodno zbirko, v jesen pa z ostalimi« akad. ferijalnimi društvi na Štajerskem narodno-obrambno enketo. 3.) Klub da inicijativo za ustanovitev moške in ženske podružnice »Branibora« v Celju. Vsi ti predlogi so bili sprejeti enoglasno. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, se zahvaljuje predsednik za lepo udeležbo, zlasti starim hišam in podpornim članom kluba in zaključuje ob II. uri zvečer občni zbor. Učiteljsko društvo za celjski okraj. Dne 4. maj-nika t. 1. točno ob 1. uri pop. je v celjski okoliški šoli skupna pevska vaja. Pri tej priliki se evem. snidemo z bratovskim ptujskim učiteljskim društvom, ki priredi ta dan poučni izlet v celjski okraj. Uljudno prosimo polnoštevilne udeležbe. Posebej še prosimo Cenjene pevke in pevce sosednih okrajev. — V nedeljo dne 7. majnika t. 1. je točno1 ob 10. uri društveno zborovanj% v celjski okoliški, šoli z 'nastopnim dnevnim redom: 1. Zapisnik. 2. Društvene zadeve. 3. Šolske kazni; poroča Fr. Brinar. 4. Posvetovanje glede letošnje okrajne učiteljske konference. 5. Iz tov. Logarjeve botanične puščice. 6. Slučajnosti. Prosimo, pridite vsi. Opozarjamo tudi na planinski sejm, ki bo ta dan v Celju. Učiteljsko društvo za lašk! okraj zboruje v nedeljo dne 7. maja 1911 ob pol 11. uri v šolskem poslopju Laški trg-okolica po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Poročilo računskih pregledovalcev o društvenem^ računu za leto 1910. 4. Podavanje tovariša lv. Cetina. 5. Volitev delegatov za 23. glavno skupščino »Zaveze« v Trstu. 6. Slučajnosti. — Zaradi obeda so naj blagovoli vsak obrniti na tov. Cetina, naduči-telja, Laški trg. — Na vesek> svidenje. Odbor. Šaleško učiteljsko društvo priredi v četrtek, 4. maja t. 1. izlet na Kozjak ter bode tamkaj tudi zborovalo. Razen običajnih točk obsega vzpored tudi dnevu primerno predavanje. Ker je Kozjak pra\ lepa razgledna, pa vendar lahko pristopna gora, je želeti, da se tega izleta udeležijo tudi prijatelji uči-teljstva in prirode, zlasti pa gotovo pričakujemo tovariše-turiste iz sosednjih okrajev. Zaradi obea« — ki bo pa zelo priprost — zglasiti se je pri 1. Kotniku, šol. vod. na Kozjaku, pošta Doberna: druge jestvine si naj izletniki s seboj prinesejo. Torej ^n« veselo svidenje na prijazni gori! Odbor. N. B. Šoštanjski udeleženci se odpeljejo z vlakom ob 9. uri zjutraj do Pake. rf <-» Gornjegrajsko'učiteljsko društvo zboruje dne 14. majnika t. 1. ob 10. uri v šoli pri Sv. Frančišku. Natančni vspored se objavi pravočasno. Glede kosila se mora vsak javiti pravočasno pri tovarišu nadučitelju Trčaku. Radi zelo važni zadev ste vabljeni, da se udeležite zborovanja polnoštevilno tei ne zabite zadovoljiti tovariša blagajničarja! Odboi. Prostovoljna požarna bramba v Gotovljah je imela dne 22. aprila svoj redni občni zbor. Skoraj polnoštevilna udeležba je pričala o zavednpsti dru-štvenikov, ki vedo ceniti človekoljubni pomen tega društva. Nekatere vrle brambovce še pogrešam^ med društveniki, a upamo,-da se nam kmalu pridružijo. Društvo ima sedaj lepo novo skladišče in je prav dobro oskrbljeno z vsem potrebnim gasilnim orodjem. Za prihodnje društveno leto se je po večini izvolil dosedanji odbor, ker uživa s požrtvovalnim načelnikom, županom Antlogom, popolno zaupanje. Vrlemu društvu krepki; na pomoč! --mmmmm^m^mm^m^mmmm^mmm^^mmmm^mrnmj-' simo TolstovršKo slatino ki se naroča v Tolstemvrhu p. Gustanj (Koroško). li raznih jloVaiuKih KrajeV. Občinske volitve v Ljubljani. Dne 23. t. m. se je v Ljubljani dobojeval velikanski boj za ljubljansko občino. Vkljub silnemu naporu združene vlade, klerikalcev in Nemcev si je narodnonapredna stranka priborila večino. Dobila je od 45 mandatov jih 23, klerikalci 14, Nemci 7, socijalisti 1. Splošno se Slovenci zgražajo nad klerikalci, ki so s svojim volilnim redom za Ljubljano Nemcem pripomogli do 7 zastopnikov. Njihovo izdajstvo se je že in se bo še nad njimi samimi bridko maščevalo. Mi pa kličemo: slava napredni Ljubljani! Tečaj za pridelovanje zelenjadi priredi kmetijska šola na Grmu; dne 15., 16. in 17. maja t. 1. Novice iz Amerike. Nov slovenski list v Ameriki. V Duluthu, Minn., nameravajo izdajati slovenski tednik »Narodni Vestnik« (National Herald). — V Broughtonu, Pa., je umrl 31. marca Slovenec Martin Krik v 65. letu svoje dobe. Rajni je bil doma blizu Celja na Štajerskem. V Ameriki je bu že nad 20 let. VEC KO STO LET STARA VREMENSKA PREROKOVANJA. V e 1 i k i t r a v e n. (Filipovčak.) t 1. Na Filipovo in Jakopovo je rado zburkan« vreme, a ne vsikdar. 2. Ako je ta mesec' hladen, bo dobro vino in seno. 3. Moker mali traven (april), veder ali jasen je Ivanjščak (juni); moker Veliki traven (maj), topel je Jakopovščak (juli). 4. Ako na dan sv. Vrbana solnce lepo sije, bode vino dobro; ide dež, tak bode kiselo. 5. Kakšno je vreme na Vrbanovo, tako bode jesensko vreme. 6. Ako v tem mesecu večkrat grmi, tak je rado dobro i rodno leto. 7. Sv. Pankracija dan, ali dvanajsti dan tega meseca, ako je jasen dan. obeča dosti dobrega vina. 8. Kadar zelena žabica na trsju ali na drevju regeče, kmalu za tem dežuje. —d— Pralni ekstrakt Ženska hvala" za namakanje perila. Najpopolnejše nadomestilo za a bšlenje perila. Najboljši in najzanesljivejši pralni prašek. Pralni prašek je zaupljiv predmet Ako hočete Vale drago perilo obvarovati škode, tedaj se čuvajte pred ponaredbami! LISTEK. Kerubim! Pripovedka iz življenja rudarjev. Češki spisal I. L. Hrdina. Poslovenil Podravski. Ali ste že šli kedaj po cesarski cesti od Turšan proti Mšici? Predno ste dospeli k Zvezdi, ali ste opazili na desno poleg gozda oni črni grič? Gol Je in pust: niti najrevnejša travica noče ondi ipognati koreninic. Na griču pa stoji kamenit križ bnez Kristusa, brez napisa. To je grob Kerubima. Ali ste že slišali kedaj o Kerubimu? Težko, ako niste doma v našem Podlesju. Bil je to rov za kopanje premoga, nad »šahto« je stala visoka bela stavba z rdečo streho in poleg visok komin iz opeke, od katerega je ob tihem vremenu povesmo rdečkastega dima segalo tjekaj k oblakom. Bil je to globok rov, najgloblejši izmed vseh v okolici. Od njega so na vse strani, slično koreninam hrastovega drevesa, segale »štole« in hodniki, prostorni in tesni, ravni in krivuljasti, visoki, da bi lahko voz sena peljal skozi, in nizki, da so rudarji komaj po vseh štirih prišli skozi. Bil je bogat rov, v katerem se je dobil premog črn kakor smola in gorljiv kakoi kecmec (drevesna smola). Lastnik rova, Anglež, ga je hotel krstiti s svojim imenom; ker pa je \ kratkih letih tu obogatel, bil je hvaležnosti tako prevzet, da je imenoval ta rov »Kerubim«. In krdelo rudarjev, teh podzemeljskih črvov, je za to, da s« jim je ondi od dneva do dneva nudilo delo in zaslužek, da so se plasti premoga čimdalje bolj širile in vtrjevale njih nadeje v prihodnost, prekrstilo ta rov v »Kerubim«. In rudarjevi otroci iz vasij po okolici, katerih očetje in bratje so se od dneva do dneva General baron Leithner, novi korni poveljnik v Gradcu. vračali brez poškodbe, so tudi imenovali ta rov »Kerubim«. Spominjam se še teh otročjih let, ko sem z razposajeno mladino dospel v ta kraj. Kako čilo je bilo ondi življenje! Kjer je bila kaka cesta, si videl vs<= polno voz, kjer kaka stezica,- same rudarje. Stroji so ropotali, sopara je sičala, vedra na vrveh iz žicu okrog črnega prepada so kar letela in vozički b premogom so kar švigali po ozkih šinah. Čudno, da ni bil kdo ranjen! Parna piščalka je zadonela v bližnji gozd in jih klicala k skupnemu delu, nemara tudi k skupni smrti. Kdo ve! Stroj je za trenutek obstal; nekateri so izstopih, drugi zavzeli -njih prostore in znovič naprej! In znovič se je nadaljevalo tuljenje ter hrup, kakor bi imel Kerubim na večne čase predstavljati vroče peklo. A danes črez trideset let? Mrtvo in prazno je okrog teh gozdov in kdo. ni primoran, da bi moral iti mimo, rajše tjekaj ne zajde. Kjer je uvrščeno tisoč grobov, tako dol- . gočasno, kakor na tem edinem. • V Potužnikovi krčmi na Zvezdi je bilo vedno veselo. Od jutra do večera je moral biti Potužnik na nogah. Imel je nekoliko ogonov polja, toda na to ni šel pogledat vse leto. Ni imel časa. Njegova krčma je bila edina na Zvezdi; stala je ob cesti m bila je obložena naokrog s premogom. PotužnlK je prijazno pozdravil slehrnega, na katerem je videl riekoliko boljšo suknjo, njegove krčme se je ognil lfc malokdo. Bila je to stara stavba, od zadnje strani podprta s stebri, toda znotraj je bilo prijetno. Dobro pivo, redna postrežba, snaga in če je prišel človek semkaj desetkrat na dan, vedno je pozvedel nekaj novega. »Potužnik potrebuje samo še tiskarno in lahko bi izdajal časopis«, so govorili ljudje. In najsi je prišel človek tjekaj kadarsibodi, vedno je našel nekoga za mizo. Zlasti v soboto ... Da, danes je uprav sobota. Pri Kerubiiriu je kat rojilo ljudi. Stroji so obstali, rudarji so bili poklicani in so prihajali na beli dan, stopili v vrsto, okrog mize, na kateri je ležalo pero, črnilo in nekak register, otepali raz sebe premogov prah in Si brisali potne glave s kučmo ali z robom svoje halje. Gospod Simon, lastnik Kerubima, je plačeval svoje rudarje sam. V drugih »šahtah« so opravljali to službo oskrbniki, toda —gospod Simon je Anglež, ki zelo ljubi red. On hodi poleg »šalite« resno z napetim trebuhom, roke nosi zložene na hrbtu in čaka, da pridejo vsi rudarji skupaj. Na to se je vsedel k mizi, postavil pred se skledo z denarjem in jel klicati rudarje po imenu. Sle-hrni je pristopil, nastavil umazano roko, stisnil naštet zaslužek ter cdšel na stran, kjer je znovič pre-štel denar. Gospod Simon je prečrtal znesek z rdečim svinčnikom in poklical drugega. Šlo je to urnu ižpod rok; posamezne svote so že oddeljene; k večjemu, ako manjka drobiža, dobita dva delavca plačilo skupaj. Naj si razdelita! Po izplačilu je zložil gospod Simon registre, tu pa tam še pazniku kaj naročil in na to odšel v svoje stanovanje, ki ni dosti oddaljeno od stavbe za stroje. Rudarji se razhajajo na vse strani. Gredo k J& domelicam, k Turšanom, k Srbci, največ pa jih gre k Zvezdi, Čanovice, Malkovice, Dnek — vse te vasi leže v tej okolici in slehrni moški iz teh vasi jfe rudar. Nekateri gre molče in šteje v duhu, kaj si naj kupi najpoprej za zaslužek? Kruha in moke za ves teden? — ali drv za bližajočo se zimo! — ah si raj da rajše pokriti kočo z novo streho? (Dalje sledi.) sti in velikega političnega pomena, ker bo s tem končno ob glavo djana protisrbska politika visokih vladnih krogov. Svetujemo Vam, da ne zanemarite revmatičnih, proltinskih bolečin, bodljajev, bolečin v križu in členkih, trganja v ledjih. Tucat FeHerjevega fluida z znamko »Elsa-fluid« na poskus stane samo pet kron. Učinkujoče sestavine rabarbarine korenine, ki povzroča premeno snovi, torej vpliva kri zbolj-šujoče, vsebujejo bolečine lajšujoče Fellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko »Elsa-krog-lice«. 6 škatlic franko 4 krone. Dobijo se pri: E. V. Feller, Stubica, Elzin trg 264 (Hrvaško). Znano je, da so premočna odvajalna sredstva škodljiva. Uporablja naj se torej v to svrho dr. Rosa-jev balzam za želodec, ki odvaja zmerno brez vsakih slabih posledic in nikakor ne moti redne prebave, ampak jo še pospešuje in krepi. Dobiva se to sredstvo v lekarni B. Fragnerja, c.jkr. dvornega zalagatelja v Pragi, kakor tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! LISTNICA UREDNIŠTVA. Šmarje: Ker nam niste pisali obenem svojega imena, dopisa ne moremo priobčiti. Saj morate itak vedeti, da ostane ime dopisnika tajnost uredništva. — Sv. Kancijan na Poljani: Ali niste videli, da je članek »Češki duhovnik o klerikalizmu« prinesel naš list že v št. 15.? Pozdrav! Le tedaj 193 13-1 Raztic noVojti. Mesto v nevarnosti. Kakor se poroča iz Pe-trograda, je mesto Batum na obrežju Črnega moi-ja v nevarnosti, da je zagrne morje in da popolnoma izgine s površja. Carjev namestnik v Kavkazu je prosil brzojavno, da odpošljejo iz Petrograda komisijo, ki naj preišče nevarnost, ki preti mestu Batum. Sestanek dveh vladarjev. Dne 7. maja se sni-deta v Budimpešti avstrijski cesar in srbski kralj, katerega bo sprejel naš cesar z vsemi kraljevskimi častmi kot gosta. Ta sestanek je za bodočnost in za prijateljsko razmerje obeh držav velike važno- doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot glavni pridatek najzanesljivejšo vrsto! Najbolje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravega :Francka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. Loterijske številke. Line, 25. aprila 1911: 9 90 68 66 11 Trst, „ „ „ 21 55 38 84 54 Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane lO Vin., navadno tiskane pa po 2 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer = inserat ne priobči, - lahko zasluži vsakdo v mestu in na deželi, tudi v čisto malih krajih. Pošljite svoj ni si o v na do- _—— pisnici na tvrdko Jakob Kttnig, Dunaj VII-733 (Postamt 63). 1 234 1 Zahvala. Za vse izraze sožalja in dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi naše nepozabne, ljube hčerkice MARICE se najtopleje zahvaljuje vsem prijateljem, posebno čast. duhovščini in majhnemu zboru za ginljivo nagrob-nico in vsem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku, rodbina Seršen-ova. LJUTOMER, aprila 1911. Proda se . ■,r' ■" - ™ . lepo lansko seno in otava in v najem se dajo travniki za tekoče leto. ^ P. Majdič, paromlin, Celje. 240 3-1 Podpisana Marija Devčnik p. d. Hevka y Sp. Hudinji pri .Celju izjavljam, da nisem plačnica za noben dolg, ki ga napravi brez moje vednosti kjerkoli moj mož Ivan Devčnik. Sp. Hudinja, 10. aprila 1911. Marija Devčnik, 2121 p. d. tH&vka. Motor-holo dobro ohranjeno, želi kupiti 233 3"x F. Jelovšek, Virštanj p. Podčetrtek (Štaj.) __.1 •••>•' » • . i Sukno in hlačevino za moške obleke dobite najceneje iz narpdne veletrgovine S!Stermecki v Vzorci zastonj. ooer Jtt v 1 oral velika, 5 minut od Celja, se odda v najem. Vpraša se v 237 1 milarni Pfeifer, Graška c. 8. Proda se lepo posestvo krog 25- oralov, obstoječe iz vinogradov, travnikov, gozdov in njiv; lepo novo poslopje. Vse v najlepšem redu. Cena se izve pri posestniku Fr. Rančigaj, Gotovlje 110 p. Žalec. 239 2-1 238 2-1 Kdir želi kupiti po ..ceni s sedmimi oddelki, iz hrastovega lesa, najbolje ohranjene, naj se oglasi pri gospodu Kari Janic-u v žaicu. Hlev se lahko odda dvema kapcema in sicer enemu trije, drugemu štirje oddelki. Slikar in pksKar prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvrš ije solidno in po najnižjih cenah. Za mnogobrojna j' naročila se priporoča jl/iihad pobraVc V Celju, Gosposka ulica št. 5. -'■i'- -V*;? - --- C— v? " V . -v" '^k*-*-^,??;,- t / f Juznoštajerska hranilnica v Celju. Imetek. Bilanca za leto 1910. Račun posojil: a) hipotečnih..... b) občinskih...... „ zaostalih obresti .... „ zaostalih zamudnih obresti „ poštne hranilnice .... „ vrednostnih listin: a) glavnice...... b) obresti....... „ naloženega denarja . . . „ Inventarja....... „ knjig in tiskovin .... „ tekočI......... blagaj e...... . . K 2,929.895 639.356 74.014 7.175 461.350 5.807 46 86 89 51 45 02 K 3,569.252 81.190 2.165 467.157 21.109 1.243 1.948 140.920 51736 4,336.724 32 Račnn hranilnih vlog . . . „ predplačanih obresti „ dobička in izgube: Cisti dobiček leta 1910 23 Dolg. K 4,313.658 15.409 7.656 4,336.724 34 61 23 Imetek. Bilanca splošnega rezervnega zaklada. Račun vlog: >- Stanje 31. decembra 1909 . . . V letu 1910 se je doložilo . . V letu 1910 se je vzdignilo . . Kapitalizovane obresti za 1.1910 „ vrednostnih listin: ' Stanje 31. decembra 1909 . . . Eurzna izguba 1.1910 . . . . Vrednost kuponov 31. dec. 1910 „ tekoči: Stanje 31. decembra 1909 . . . Iždatki 1.1910 . . * . Prejemki 1.1910....... „ Južnoštajerske hranilniee v Celju: Poslovni dobiček 1.1910 . . . E 7.364 64.429 71.794 49.972 21.822 175 282.490 1986 280.504 4.116 15.428 15.785 31.214 31.214 59 69 28 06 22 51 75 50 25 91 32 70 02 02 K 21.997 284.621 7.656 314.275 73 16 .. s I ! " t 61 50 Račun glavnice: Stanje koncem leta 1906 bilo je vsled pravomočne razsodbe c. kr. dež. finančnega ravnateljstva za Štajersko od 30. septembra 1904 št. 26.847: a) neobdačenega ..... W obdačenega z dne 31. decembra 1910 . . Odštevši vsled sklepa občnega zbora z dne 31. marca 1909 in z dne 28. aprila 1910 in odobrenja vis. c. kr. narrestnije v Gradcu št. 2281 z dne 16. januarja 1910 in št. 43.140 z dne 10. avgusta 1910 dovoljenih daril ........... „ Južnoštajerske hranilnice v Celju: Poslovni dobiček 1. 1910 . . . „ izgube in dobička: Čisti dobiček L 1910..... K 235.356 33.896 10 11 Dolg. K 93.495 201.459 7.656 11.663 314.^75 99 61 90 50 Imetek. Bilanca rezervnega zaklada za kurzne izgube. Račun vlog: Stanje 31. decembra 1909 . . . V letu 1910 se je doložilo . . V letu 1910 se je vzdignilo . . Kapitalizovane obresti za 1.1910 „ vrednostnih listin: Stanje 31. decembra 1909 . . . Kurzna izguba 1. 1910 . . . . Vrednost kuponov 31. dec. 1910 K 4.844 6453 11.298 5.024 6.273 43 29.751 447 29.304 363 74 83 57 74 83 11 K 6.316 29.667 35.983 94 94 V CELJU, dne 31. decembra 1910. D/. Josip Vrečko l. r., pisarniški ravnatelj. Račun glavnice: Stanje 31. decembra 1909 dobička in izgube: Cisti dobiček leta 1910 . RAVNATELJSTVO: Dr. Juro Hrašovec 1. r., predsednik ravnateljstva. K Juio Detiček i. r., podpredsednik ravnateljstva. Dolg. K 34.958 1.025 35.983 74 20 94 Lovro Baš 1. r., Franc Ogradi l. r., Dr. Alojz Brenčič 1. r., Anton Kolenc 1. r., Dr. Vekoslav Kukovec l. r., Dr. Josip Sernec l. r., Dr. Janko Sernec 1. r., Budolf Stermecki l. r., udje ravnateljstva. Miliiiel Jezoišek l. r., S knjigami primerjali in v redu našli: Mijo Starki 1. r., upravni odborniki. Anton Turnšek l. r., Kupim 228 2-1 kmečko kakor stoji in leži, tudi gozd| Vsak ponudnik naj ga natančno opiše in pov| ceno. Naslov: Franc Vald, ] poste restante. f~3 močbe ; eo čisto nove, blizu kolodvora, se prodajo. Več . se izve v uprav-riištvu »Narodnega Usta", Celje. obstoječe iz 2, eventuelno 3 sob, s pripadki ^"'■asa i' v hiši Posojilnice na Riiigu v Celju. i ' Vprašati je pri g. dr. Jos. Sernecu, odv . v 231 2-1 primerno 50I5H0 izobrazbo V trgovino z mešanim blagom 223 2-2 Naprodaj je i posestvo na katerem se lahko redi do 20 goved živine; zraven je velik sadonosnik, lepi vinogradi, opekarna (cigonce), mlin; poslopje je v najboljšem stanju; vse leži v celjskem okraju, pol ure od farne cerkve in pol ure od železnice. Vprašanja na upravništvo „Nar. Lista". ;|f I 3 Pohištvo lastnega izdelka priporoča MARTIN STOJA N, miz. mojster, Teharje Več kompletnih sob pohištva v zalogi, Prevzamejo se vsakovrstna stavbena, mizarska dela, kakor tudi oprave za šole in pisarne. 218 4-3 Darujte za Jar. sklad"! 7 ^ ; * i „Za 10 vinarjev liter" najboljšega » ^r-«... Dobi se v večini lekarn. Na! debelo v medicinalnih drogerijah. lži%jJiw ftllein echter Balsani aus der Schutzenael-flpotheke de:. A.Thierry in Pregrada bei Rohibch-Sauerbrunn._ Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366. Telefon štev. 48. _ Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283. registrovana kreditna in stavbena zadruga $ z omejeno zavezo v Gaberju pri Celjug pet od sto (5%) j Pisarna je v Celju, sprejema hranilne vloge od Rotovške ulice &t. 12 vsakega, je član zadruge 0©© in jih obrestuje po Uraduje se vsak dan nfkov oddS!—"^ure Hrs"nilne knjižice drugih denarnih zavoilov sprejema kot gotov denar, ne da bi © dopoldne, o 25 51-16 se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje ga ne odteguje vlagateljem. Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — == Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. ======== fc$mS^£BBBBBBBBffff99BBB8BBBBSBBBBaBBBB8&BBB88SB88SBBB8SSBBBB98S8BBBS989BB§^B9&SBBBgSBS9BB^^ Južnostajerska hranilnica u Celju ^prejema hranilne vloge vsak delavnik od u narodnem domu. v 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po -787O ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350 000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 11.100 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6 000 K, hranilnico nsta-novivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in nih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. _.. . Slovenci, vlagajte v ItlŽltOŠtilfefSkfi htfLttilflfcO svoj cerkveni in ustanovni denar ali kadar nalagate denar za mladoletne iiiautiuivv ajj yarovarice jn zahtevajte pri sodiščih, Jn»aH«ltnVft da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JUZnC5Ia]w$50 RialUillKO. 204 —3 Lastnik in '.zdaiateli: Narodna založba v Cehi Odgovorni urednik Vek osla v Spindler. Tisk Zvezne tiskarne v Cel u. w Veliko presenečenje! V življenju nikdar več take prilike. 600 komadov samo K 420. 209 3-3 Krasna pozlačena prec. anker ura z verižico, natančno idoCa. garancija 3 leta. ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, ena krasna elegantna garnitura ženskega nakitja, obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijentalnih biserov, moderni damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici. 1 par nhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno Žepna, toaletno ogledalce, 1 usnjata denarnica, 1 par man-šetnih --gumbov, 3 kar. donble zlato s patentnim zaklepom, 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, trije Šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado. 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 20 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 4*20. Pošlje se po povzetju ali te se denar pošlje naprej. Dunajska osrednja razpošiijalnica P. L UST, Krakov fitev. 534. o o o o o ©

0 11 (> 1 > (> < I (I I > (I I > Veletrgovina s Špecerijskim blagom in m deželnimi pridelki , Ant. Kolenc, Celje Graška cesta 22 in Narodni dom. Prazen je izgovor, ker Vam nudi domača, zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom, tako da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. gosp. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o Čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom. — Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve. 23 28 16 . V z logi imam vsakovrstna poljska in vrtni, semena zanesljive kaljivosti ter opozarjam slavno občinstvo za nakup istih, kakor tudi ostalega špecerijskega blaga ter deželnih in drugih pridelkov. g Ia Zabukovški premog ponudim po K. 2'10 za o 100 kg pri odjemu celega voza, prosto v hišo po- | in druge vreče, petrolejske in oljnate sode. {J Pismena naroČila se izvršujejo z obratno pošto, o • 9 5000 K zaslužka plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 300 kosov za samo 6 H ni priložnostni kup in sicer: 1 prava švicarska SlSt. RoskOpNpat. žepna ura. dobro idoča in točno regul. s pismeno 3 letno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica. 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni. ovratniški in prsni gumbi) 1 amerik. žepni nož (6 delni), 1 eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše faz«ne), 1 kiasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitur«, 1 elegantna prava usnjata denarnica, 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album 3« umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni in lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov, 5 indijskih proroških hudičkov, ki zabavajo celo družbo, in še 260 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane K 6*.— Dobi se po povzetju ali proti predplačiln (tndi znamke se sprejmejo) od: J. GELB, razpošiijalnica Novi Sandec 204. Če se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali H najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je vsak riziko izključen. 197 3-3 Delano iz najboljših snovi! o Cti E e > >00 03 03 >o E rt NI m Vse naše gospodinje hvalijo in kupujejo le Pfeifer-jevo milo ker je najboljše in napravi brez truda snežno belo perilo. Pri nakupu pazite na vtis Ptelfer in znamka tiger. v- y Delano iz najboljših snovi I ISI £ 3 «< CD CD vx m 3 C3< CD iše v si je prišlo. Največja izbira najfinejših možkih, ženskih in otroških šolnjev, ter najcenejša Tudi na obroke. Popravila ceno in točno. Štefan Strašek, Celje, Kovaška ul. 3. 207 4-2 f Dve sestri, krščanske vere, 21 in 26 let stari, dobro meščansko vzgojeni, inteligentni, raz- ŽcniteV umni; vsaka z 235.000 kronami gotovine, iščeta brez vsakega gmotnega interesa odkritosrčne, dobrosrčne može, vendar ne zdravnika, lekarnarja ali odvetnika. — Ne anonimne ponudbe na: ,Po«tlagerkarte 66, Berlin M. W. T. Zahvala. 230 1 Vsem, ki so nam ob bridki izgubi našega iskreno ljubljenega očeta, starega očeta i. t. d., gospoda Andreja Šmida veleposestnika v Jurkloštru, izrazili sožalje, poslali krasne vence in ga v izredno velikem številu spremili k večnemu počitku, izrekamo globoko ginjeni svojo najtoplejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo vsem sorodnikom za zadnje spremstvo, dalje častiti duhovščini, posebej še č. gg. župnikom iz Planine in Št. Vida ter domačemu g. župniku za nagrobni govor. Jurklošter, 24. aprila 1911. * _ . - žalujoča rodbina. I V. Jax & Sin, LJiiblJana 12 20 49 Dunajska cesta štev Priporočata avolo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino ln obrt. Pisalni stroji „Adler" Vozna kolesa. Ceniki zastonj ln franko Delniška družba pivovarna ,Union6 ——— V Spodnji Šiški pri Ljubljani —— priporoča svoje Izborno marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. 20512-3 Graška cesta štev. 45 (gostilna „ mesto Gradec"). Zaloga v Celju: 3 »* Nagrobne vence v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina v Celju. 31 -9 NaroČila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, Celje. mM MM NAZNANILO! Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel brivnico v Tegethoffovi cesti 22, v hiši dr. «aca. Opozarjam, da je moja brivnica edino slovensko podjetje te vrste v Mariboru, potrudil se bom vedno, da bom občinstvu vsestransko ustregel. Zato se priporočam vsem narodnim krogom. 37 -14 I. Gredlič, brivec. Svoji k svojim! Svoji k svojimi Slfljar b plezat prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila. Sprejme takoj več pomočnikov. Dikfor Beuc, Celje Graška cesta šteu. 8. 59 49- Ljudeuit Borovnik - puškar —— v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-ševalnici in od meno preizkušene. — llustrovanl ceniki zastonj! 6i 52-9 AdoEf Bursik čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah« V zalogi ima tudi zg o t o v I j e n o obutev. Superfosfat mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. — Za pomladansko setev potrebno neobhodno.— Dalje amonijakove, kalijeve, solitarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih. 16 14-19 Bureau: Praga, Prikopi 17. Ivan Berna Celje, Gosposka ulica št. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meii v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 95 naročila proti povzetju. 46-11 ■ atianai Trgovina s papirjem, pisalnim ln risalnim orodjem ........ Goričar & Leskovšek, Celje, SE? »ilca ........ Lastna zaloga šolskih in vseh tiskovin za urade. ........ Na debelo. 33 50-15 Na drobno. : o : > s o : > Največja trgovino in velikansko zaloga urf zlatnine, srebrnine, ; < i "O verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. J M> 46 50-15 ■ m* Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! H. Salmič, Celje, Nar. dom. | s __ Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih plYOYaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v Itfuhljani k 8VOjim! priporoča svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo v sodčkih in steklenicah. 66 52-12 Pri gnojenju travnikov, detelj i šč in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom gnojenja s kajnitom ali 40\ kalijevo soljo. Pojasnila o teh, kakor tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata« Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki ,,MERKUR", P. Majdič v Celju, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še pri mnogih drugih trgovcih. 75 46-12 Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Hranilne vloge sprejema na hranilne < knjižice ter jih obrestuje po 41/2 od sto brez odbitka rentnega davka. Vloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 41A> od sto od dne do dne. I čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. : Eskomptuje in vnovčuje meniee, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit . po ugodnih pogojih. 57 49-14 Posojilnico v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo ' v lasti hiši »Narodni dom" v Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K Prva južnoštajerska vinarska zadruga Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko r. z. z 0. z. v Celju Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belil po najnižjih 44 50-15