St. 29 V Gorici, v soboto dne 12. marca 1910. Ishaja trikrat na teden, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter slane po pošti prejemana ali v Gorici na doni pošiljana : vse loto . . 15 K %;. „ . . 1« „ j Posamične %fe\Wt^stene]o4<0'Wn. V Gorici se prodaja „SoČa" v vseh tobakarnah. »SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „Kažipot po Goriškem in Jkadjščanjkem" in dvakrat v letu „ fazni red Železnic, parnikov in poitnih zvez". Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Točaj ML t l-l ' , , v,i'i ......i' »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. /C Lavrič. Uradnifttvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v Goric* v I. nadstr. na desne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 3«) vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. - T«l»fon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabrgček (odgov. J. Fabčifi) tiska in zal. Za našo šolsko družbo! Jutri se bo vršil v beli Ljubljani shod, katerega sklicuje stari rodoljubni Slovenec Luka Svetec. Nekaj izredno vzvišenega, nekaj veličastnega tiči že v tem, da sklicuje shod častitljiv mož, ki živi in trpi z našim ljudstvom, ki pozna živo naše potrebe ter je odličen sotrudnik pri trdem obrambnem delu. Zaboleti je pač morala tako srce »Ci-rihnetodarija« v »Slovencu«. Na vseh straneh domovine, kjer bivajo narodno-čuteči Slovenci, ki nočejo postati žrtve ne nemške ne laške grabežljivosti, so obsojali v trpkih besedah divji strastni izliv človeka, kateremu so iztrgali črni elementi iz srca narodni čut. Sveto ogorčenje preveva vse narodno čuteče Slovence, prešinja jih le jedna' misel, da treba ustavit: nevarni tok, da ne preplavi slovenskih duš, ker sicer je po nas..... Tujci, Lahi in Nemci, ste/.ajo svoje gra-bežljive prste po naši zemlji, zajedajo se v našo grudo, da jih le s težavo odbijamo v stran___.. tu pa se dobi ljudi, rojene pod slovensko streho, ali odtujene vsled enostranske vzgoje, prepojene fanatizma, prevete ultramontanstva, ljudi, ki v strasti in v beganju za svoj imperializem vržejo od sebe zadnje znake slovenstva ter igrajo naravnost v roke onih. ki jedva čakajo dneva, da zapoje mrtvaški zvonec slovenskemu narodu, po širnih naših poljanah in planinah...... Kaj takega še nismo doživeli! Ogorčenje je narastlo. Temu ogorčenju se mora dati duška. Osredotoči se to ogorčenje na Ljubljano, kjer bo jutri shod, na katerem da užaljena slovenska duša duška svojim čutilom: ogorčenju, navdušenju; po protestu srčni želji, da se nadaljuje plodno delo naše šolske družbe. Jtnpozamna manifestacija v prilog naše družbe mora bit* jutrišnji shod. V kratkih pa markantnih besedah kliče Luka Svetec na shod: »Izpričajo naj govorniki iz Primorja, Štajerske in Koroške, kaj in koliko je udejstvila za obmejne Slovence »Družba sv. Cirila in Metoda«. Zavedni Slovenci in Slovenke, Vi pa prihitite, da v mogočnem številu ma-nifestujete za našo družbo v trenotku, ko je narodna nevarnost za našo deco največja in v trenotku, ko se kaže najnevarnejši sovražnik lastni brat!« Iz Goriške pošiljamo pomladanske pozdrave sklicatelju shoda ter se pridružujemo izvajanjem govornikov. Naprej za našo družbo! Pomandrajmo sovražnike! Svobodno razvijanje učiteljstva in politiške stranke. h. Ko stopi z učiteljišča mlad učitelj, je ves ognjen in čuti v sebi poklic: učiti ljudstvo, delovati med ljudstvom, in sicer ne le v šoli, ampak tudi izven šole. V šoli na { svojem mestu — izven šole je potem polno dela, katero čaka prav učitelja. Naše ljudstvo tudi pričakuje takega izven-šolskega dela od učitelja. Če se ga učitelj loti, ga vzljubijo, če beži po šoli mimo kmetskih hiš v trg ali mesto, pravijo: kdo ga pozna: saj kar teče iz vasi, ko konča šolo. Ilelo izven šole je različno, gospodarsko, prosvetno in tudi politiško. Po-litiške stranke pričakujejo od mladega učitelja, da deluje tudi politiško. če je učitelj klerikalec, se tudi res takoj loti poii-tiškega dela ter dela za klerikalce zlasti v kakem »izobraževalnem« društvu, posebno živ je ob volitvah. Zakaj bi moral tičati le v organizaciji, klerikalni učitelj ne uvidi, marveč se čuti vezanega k stranki ter delovati z njo politično. Ravno tako je le naravno, če se napredno misleč učitelj poprime politiškega delovanja izven šole, in sicer kje in za katero stranko? Pač le v napredni in za napredno stranko. Sam pač dobro čuti, da kjer je ljudstvo napred- no, tam tudi uživa učitelj spoštovanje, seveda učitelj, ki je z ljudstvom, klerikalci smatrajo svojega za vikarjevega prigan-jača. Ljudstvo pričakuje delovanje od strani učitelja, zato po našem mnenju ni prav, če se ga peha od politiškega delovanja ter ga tlači le v stanovsko organizacijo. Me že prav, da je dobro organiziran; tudi mora biti in nujno potrebna je učiteljstvu, zlasti v današnjih časih, kar najboljša organizacija, ali ne vidimo vzroka, zakaj bi morala politična stranka pustiti v miru učitelja tako, da bi se ga videlo le izven strank, kako se svobodno razvija. To ravno bi,ne bilo svobodno razvijanje, marveč omejevanje. Če bi hotel delovati za stranko, pa bi ne smel, ker je tu organizacija, ki zahteva svobodno razvijanje pa omejuje politiško delovanje. V današnjih dneh, ko je vse politiško preveto, ko je stran-karstvo prodrlo v vse sloje, pa naj stoji cel tak stan, kakor je učiteljski, izven strank, stan, ki je tako močno vezan na ljudstvo! Bežite, bežite! Učiteljski stan je, vzvišen, važen stan je. Treba je učitelju dobre Izobrazbe, pri* menic že, ko stopi v učiteljišče, na učiteljišču in ko konča, naj se spopolnjuje ter koraka z duhom Časa naprej. Treba, pa mu je tudi takega gmotnega stenja, da ne bo vedno na dnevnem redu borba za kruh. Usoda učiteljstva pa je v rokah politiških strank. Če so reakcionarci na krmilu, ni pričakovati dobrot ne za učiteljstvo ne za šolo; napredni elementi so prijazni šoli in učiteljstvu, zato bi bilo najbrže že rešeno tisto učiteljsko vprašanje, če bi imeli polno moč v rokah. Klerikalci nimajo srca za učiteljstvo. Saj je na Kranjskem skočilo v klerikalni tabor že polno učiteljev in učiteljic, ki so bili poprej pri napredni stranki, pa vendar dela stranka tako z uči-teljstvom, kakor prej; tako bo delala tudi v bodoče, ker ima namen držati učiteljstvo v suženjski odvisnosti ter tlačiti šolo. Kaj torej? Učiteljstvo pač mora stremiti za tem, da nehajo take šoli in učiteljstvu neprijazne razmere; naravno je, da ga mora srce vleči tje, kjer upoštevajo njega težnje. Če pa ostane izven strank, ni treba misliti, da se bo katera potegovala z ognjem in vso silo za one, ki jej kažejo hrbet. Naše mnenje je torej: dobra naučna podlaga, trdna organizacija ter delovanje izven šole, tudi n« političnem polju, to vede učiteljstvo do pravih ciljev. Stališče njihovo je res težko, delo trdo, preganjanje nekrščansko, ali kar je treba, je treba. Če ne more doseči željenega sedanji rod, utegne doseči to nastopni, seveda i- 3 prejšnjem delu. Ali si res proBeii? Nekam nenavadno zopern veter piha od strani S. L. S. Stranka ta, pijana od svojih »uspehov« ne razločuje več nobenih meja. Kar je drugim sveto ter Je bilo pred nedolgim Časom tudi mnogim med njimi sveto, o tem dandanes njihovo glasilo v centrali javno oznanjuje, da Je isto strupeno, pogubno, nič vredno, proti-narodno. Kakor pijana druhal pocestnih roftovnjačev se zaganja grozeč s pobijanjem na naša najkoristnejša društva in — na učiteljstvo še ne prodano. Naš dični »Sokol«, kateri bi s ponosom lahko zapisal na svojo preko 40 let staro zastavo »nositelj in probuditelj ro-doljubja«, za njih je »Sokol« za nič, ergo pobijmo ga. Naša najkoristnejša in najpotrebnejša Ciril-Metadova družba jim je od pustne nedelje dalje strupena, pogubo-nosna; zopet isti zaključek: ubiti jo je treba. In to so Slovenci, njih glasilo pa se imenuje »Slovenec«! O,- grde ironije! Slepo drvijo v svoji strasti naprej, ne meneč se nič za to, da njihovo početje je le v največje veselje našim sovražnim sosedom, Nemcem in Lahom, katerim na tak način imenitno pomagajo pri njihovem delu proti nam vsem. Pa kaj to njim! Geslo njihovo, soditi po njih dejanjih, je: Kar nima našega kroja, mora poginiti! Vodstvo te stranke je v Kapitan Hattcras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Jales Verne. — Prevel 0. J. (Daljo). Hatteras hipoma premotri položaj. »Wolsten,« zakliče. »Ta prihiti. Kapitan!« de Wolsten. »Nabijte sprednji top trikratno,« reče Hatteras, »in nabasajte, kolikor se da.« »Torej se hočemo te gore lotiti s topovimi krog-ljami?« se začudi doktor. »Ne,« zavrne Hatteras; »ni potreba krogelj; nič kro-gelj, VVolsten. samo trikratno ga s smodnikom nabijte. Storite hitro.« Malo trenutkov nato je bil top že nabit. »Kaj pa hoče opraviti brez krogelj?« godrnja Shandon. »Bomo že videli,« pravi doktor. »Mi smo pripravljeni, kapitan,« zakliče VVolsten. »Prav,« odgovori Hatteras; »Brunton!« zakliče strojevodja, »pozor!« Nekaj korakov naprej!« Brunton odpre zaklopnice, in vijak se prične premikati; Forvvard se približa izpodkopani gori. »Namerite dobro proti izhodu!« vzpodbuja kapitan VVolstena. Ko je ladja še samo kakih šestdeset sežnjev proč, zakriči Hatteras: »Ogenj!« Strašen pok sledi njegovemu povelju, led se vsled s.tresenja zraka pretrese in se naglo zvali v morje. | »Sedaj pa z vso silo stroja, Brunton!« vzklikne Hatteras; naravnost v izhod, Johnson!« Johnson krmili in ladja zdrkne skozi priborjeni izhod, tako da jo kar stresuje vijak, ki se suče v penečih se valovih. Saj Čas je bil skrajen. Komaj je Forvvard prodrl skozi odprtino, že se je kotlina za njim zopet zaprla. Položaj je bil nevaren in zato razun kapitana tudi ni bilo mirnega in hladnokrvnega srca. Ko ie moštvo začudeno videlo, kako se je poizkus posrečil, si ni moglo kaj, da ne bi vzkliknilo: »Živio, John Hatteras!« XIV. Ekspedicije za iskanje Franklina. V sredo, 23. maja, je For\vard zopet nadaljeval svoje čudno potovanje in se spretno vil med ledenimi kepami, kajti izvrstno mu je služila parna sila, ki jo je bilo pogrešalo toliko plovcev severnih morij. Zdelo se je, da se kar igra sredi zibajočih se pečin; človek bi dejal, da je ladja čutila roko izkušenega gospodarja in kakor konj pod spretnim jezdecem, je služila kapitanovim načrtom. Toplota se je zvišala, tako da je kazal toplomer ob šestih zjutraj 3", ob šestih zvečer 2°, p polnoči pa 4° pod ničlo; od jugovzhoda je piha! lahen vetrič. V četrtek zjutraj ob treh je bil Forward že pred zalivom Possesion (Posestvo), ki leži na ameriški strani, ravno pred vhodom v preliv Lancaster; kmalu zagledajo rt Burney; nekaj Eskimov je plulo proti ladji, toda Hatteras ni utegnil, da bi jih čakal. Gorski vrhovi Byam-Martin-a, ki so razvrščeni okrog rta Liverpool, so ostali na levi in so se izgubili v večerni megli, ki je zakrila tudi rt Hay, čigar nizki vrh skoro ni višji kakor led na obrežju, kar pa zelo obtežuje hidro-grafično preiskovanje severnega morja. | Videli so nebroj hudournikov, rac in belih tanovšic (vrste severnih ptičev). Opazovanje je pokazalo, da so na 74° širine, in 77° stopinji dolžine. Gori Katarina in Elizabeta sta dvigali nad meglo svoja snežena vrhova. V petek ob desetih so se peljali mimo rta Warender, ki je na desnem obrežju preliva, in mimo zaliva Admiral-iy-Inlet, ki ga niso še skoro nič preiskali mornarji, ki so prodirali proti severozahodu. Morje je postalo razburkano in valovi so pogosto poplakovali krov in nametavali nanj ledenih kosov. Severno obrežje je nudilo očem zanimivih podob s svojimi visokimi, ravnimi ploskami, ki so odbijale solčne žarke. Hatteras bi bil šel rad kar ob severnem obrežju, da bi prej dospel do otoka Beechy in do preliva Wellington, toda nepretrgana ledena plast ga je na veliko nevoljo primorala, da je moral pluti bolj po južnih prelivih. To je bilo krivo, da se je nahajal Forvvard dne 26. maja sredi goste, s snežinkami napolnjene megle nasproti rtu Jork; spoznali so ga po visokem in skoro navpičnem gorovju. Vreme se je nekoliko zjasnilo, tako da se je proti poldnevu prikazalo solnce in da se je dalo natanko določiti, da so na 74° 4' širine-in 84° 23' dolžine. Forvvard se je torej nahajal na kondu preliva Lancaster. Hatteras pokaže doktorju na zemljevidu pot, ki so jo bili že prehodili in po kateri hoče naprej. Zanimiva je bila lega, kjer se je sedaj nahajal Forvvard. »Rajši bi videl, da bi bili sedaj že malo bolj na severu, toda bi bil nespameten vsakdo, ki bi več storil, kakor more; poglejte našo lego!« Kapitan pokaže na mesto, ki je;prav malo oddaljeno od rta Jork. 8669 12 »*' Jutri dod. ofi 5. akademija 1 Trnovskem lomu l di*&fe#PM*lK Kadar jim kaže in ču-¦ Jjtr i&trebo - »sc^i>OT^^Bfcwt obesijo visoko na drog »verQ»i Češ* ta je v nevarnosti, naše ljudstvo pa je sploh jako verno, zato jim gre za vero res'na Uradnice, dasi se sicer ne prej ne potem oni sami ne brigajo ža njo prav nič. Ako bi bili vsi taki duhovniki resnično tako uneti ^a »vero* bi izvrševali prav vestno' svoj izvoljeni uzvišeni poklic ter bi se ne vmešavali toliko v neverske zadeve. Tu se vidi, koliko jim je za vero. Silijo se v ospredje, pa že prav povsodi, v vseh posvetnih zbornicah bi. radi posedali, povsodi zagospodovali. Pravijo, da so vzvišeni nad nami. Razločujejo se od nas posvet-njakov v tem, da so premnogi stokrat slabši. Potuhnjenci in resnično pravi brez-domovinci so napadli zavratno zdaj še Ciril-Metodovo družbo na najostudnejši način, ker — slučajno niso oni absolutni voditelji družbe. Ali ni to zelena peklenska zavist! — Dobro vedo, da družba dela točno po svojih pravilih na krščanski podlagi v vseh svojih šolah in zavodih, toda to njim ne zadošča, saj njim v resnici ni za vero, ampak komandirali bi radi povsod in vsemu! Brezdomovinski klerikalizem naj bi vse zajel! Tako je njih narodno delo. Skrb za lastni žep in osebno mast nadomešča takim »vero«. — Tako je, izjemam, kar jih je, pa vsa Čast! PremiŠljevaje tak naš položaj in pri-merjaje ga z drugimi srečnejšimi narodi, se človek nehote vpraša, zakaj ravno m i S1 o ve n c i, ki se nas šteje med najbolj verne n.*-. ode v celi Avstriji, smo najbolj tlačeni prav zaradi vere!? Ali je za nas drugi. Bog? drugi vladar? Zakai med Italijani vera ni nikjer v taki nevarnosti kakor pri nas? Zakaj ne med Nemci? Zakaj med tema narodoma stanovi vseh struj delajo in smejo delati kakor en mož za pokrepljenje narodnih svetinj, vsi od prelata do težaka in pri nas pa ravno katoliška S. L. S. razširja in uči nauke za medsebojno pobijanje? Kdo jih je tako učil? Zakaj podirajo, kar 'so z nami Se njihovi predniki in pred ne-dolgim časom še oni. sami zidali? Namesto, da bi sodelovali z nami vsaj na polju narodnega procvita in narodne o-brambe, da bi mogel ta ljubi naš mali a Čvrsti narod s sosednimi z vsemi šolami bogato obdarjenimi narodi korakati vspo-redno, da bi napredoval, nameravate pa brez sramu nazaj v temo z njim. Zakaj r Upamo, da ne pojde, toda zadržati ga utegnete v napredovanju vendar le za nekaj časa, dokler Vas samih »vera« ne vrže! Zakaj se . med katoliškimi Nemci, Madžari in Italijani ne uči: »Samo ena narodna misel je: krščanska ljudska misel«, — kakor trobite vi v stojem trobilu? Kaj tako so vas škofje učili? Ah' mislite morda tudi tako nadaljevati!? Dajte le, _ oanih »fodov Vam m odide. Kaj takega more začeti le kakov hudobni neznačajnež, sebičifež, pr©d«ne^M- in bogvedi, ako niste šli in se prodali za Judeže ve grpše našim sovražnikom? Vaše delo v Ljubljani in naših klerikalcev v Gorici daje nam mnogo mnogo misliti! — Sled,nas vodi na skrivne poti, vse mogoče, da se o »narodnem delu« nekaterih gospodov pokažejo s časom jasnejše: figure '.:..¦'¦ Brezstidno, kakor znoreli derviši, me-čete raz krov narodne svetinje. Matere, sestre, sploh sotpdstvo vaše je, kakor mi, uverjeno, da dela dobro, sodelovalo pri naši šolski Ciril-Metodovi družbi, s svojim herostratstvom pa delite debele zaušnice svojcem in — prijateljem imenovane družbe. To zaušnico Vam povrnemo devetero. — Ako Vam ni več nobena stvar sveta, ne more priti do drugega, kot do enotnega klica: Proč od farovžev, proč od takega duhovstva in take stranke! Vidimo pa tudi, kaj je ukazal škof dr. Nagi proti slovanskemu bogoslužju v Istri, ki je bilo toliko sto in sto let Bogu ljubo in narodu čez vse milo, saj slišimo, zaradi kakšne bolezni je bil odstavljen starina Zaderski, nadškof Dvornik in čutimo, kako so pripravljeni raznarodovati nas v cerkvi. Na to ta odgovor: Ako je drugim dovoljeno klicati »los von Rom«, prav, bomo smeli in znali naposled tudi mi Slovani! Kdor nas zatira in odbija, boljše da gremo od njega proč. Časi grmad in natezalnic so pa minuli. Svojo vero ohranimo in vzamemo s seboj, njihovega licemerstva, obrekovanja, hudobije in bratomornega početja pa ne prenašamo več. Kocka ni več na mizi, ampak v zraku — in pada. Kdor hoče razumeti, naj razume. »C i r i l - M e t o d a r«. Priporočamo našim rodbinam ^CoUns&o c\feot\\o. DOPiSI. Iz ajdouskega okraja. Iz Črnič-Sela na Vipavskem. — Ni si-ser lepo,.odgovarjati nesramnežu in spo-rekati se s tepci, kajti dostojen človek se raje drži gesla: kadar se dere bahač, modri možaki molče. Toda dopisunče, ki je zakrulilo v »svetem« »Novem Času« z dne 4. marca in v onem z dne 25. febr. 1.1. zasluži, da človek pozabi na vsak ozir, sleče jopo, si zavihne rokave in je lopne po brezzobi čeljusti. Na »korajža« kliče revše, a podpisalo se ni, marveč skriva se za hrbtom slamnatega uredflfka..;-. Podpis* se nesnaga!, in povej, ali si samo skovalo tisto peklensko nesramnost, ali ti jo je narekoval kak oznanjevalec svete krščanske, liubezni, potem boš videlo, ali imamo kaj poguma ali ne in slišalo boš naš odgovor tako, kakor si ga edino vredno. Podpiši se in reci: »Na vprašanja v »Novem Času« z dne 4. "marca t. 1. glede poneverjenja 1200 K občinskega denara, glede slepljenja s hranilnimi vlogami, glede trepetanja pred oddajo občinske blagajne in občinskih računov ter sploh kar je še takih in podobnih vprašanj v dopisu iz Sela na Vipavskem v zgoraj navedenem časopisu, hočem smeti odgovor jaz (tukaj zapiši svoje popolno ime, svoj priimek in hišno številko, kjer bivaš) ob enem izjavljam, da sem jaz pisec napada v članku »Iz Sela na Vipavskem«, ki je izšel v »Novem Času« z dne 4. marca 1.1. št. 10,« Ako storiš tako, potem klobuk doli pred teboj, kajti junak boš zares, toda resnično, resnično ti povemo, da ti tudi ml ne ostanemo dolžni odgovora. »Korajža torej, m ;s Ajža!« Dokler pa tega ne storiš, naj ti do v odgovor enkrat za vselej tale Aškerčeva: Dviga se v 'dobravi hrast, močno deblo zdrava rast. Prikobaca črno prase, da z želodom se napase. Voha z rilcem tam okrog, majhne glave, tenkih nog. Hrusta želod, kruli, cvili, da se lačno hrastu smili. In naposled za slovo se nasloni k deblu — o!— pa s trebuhom po- čoha se blatno in smrdljivo prase.------- »Na ~ ti —« reče — »za spomin, hrast debeli, par ščetin!« »In na kljub ti in v za-stneh ti še drug sled pustim na tleh ti!« Reče hrast: »Le hodi past, prase, se nn mojo last pa počenjaj, kar ti drago! Puščaj svojo tu nesnago! Kdaj kaj drugega je tak znal ščetinasti divjak? Kak bi mogel razjeziti tvoj me rilec neumiti in raz-žaliti kako?! Kdo ti naj verjame to? Moja ni trpela čast, Ti si prase, jaz sem hrast! Ako boš res tako pogumno, da nam odgovoriš ter tudi imenoma navedeš one osebe, katere si napadlo v »svetem »Novem Času« z dne 4. marca t. 1. št. 10. nam še bolj ustrežeš in dobiš — to ti prisegam na čast vseh batujskih in selških Orlov in v večje počeščenje fanatizma vseh naših bogo- in miroljubnih nuncev točen odgovor, sicer naj pade ta pregreha na nas in na naše otroke. — Prizadeti. Za družbo sv. C. in M. je: nabrala vesela družba v Št. Andrežu.v krčmi Molar-ievi K 2. . . Iz Pevme. — Za družbo sv. Cirila in Metoda je daroval gosp. Alojzij Mikluš, lesni trgovec v Pevmi, 5-K gospici blagaj-ničarki tukajšnje podružnice. Srčno hvalo izrekamo darolavcu! Za družbo sv. Cirila in Metoda K 5 pošilja g. Josip Pitamic iz Cerkna (»pri Firbarju«) namesto nagrade pisatelju »Slo-venčevega« članka: »Cirilmetodarija«. — G. Marija Pire pošilja K 6, katere so nabrala bovška dekleta in fantje v protest »SlovenČevemti« napadu na družbo sv. C. in M. Družba sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda je založila prav lepe, originalne velikonočne razglednice. Bližajo se prazniki, zato poživljamo vse rodoljube, da se pravočasno oglasijo z naročili. Prijatelji družbenih razglednic naj opozore trgovce na te razglednice! Domače vesti. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici, podružnica Glasbene Matice v Ljubljani, vabi na akademijo, ki jo priredi društvena glasbena šola v nedeljo dne 13. marca l°m ob 5. uri popbludne v dvorani »Trgovskega Doma«. Vspored: 1. F. Bazin: »Križari na morju«, poje zbor dijakov. 2. P. Rode: »VII. koncert za vijolino«: a)Moderatp; b) Adagio; ¦„; Rondo con spirito; Sancin Karo!. 3.'-.).•:Michl: »Atila in ribič«, (Balada), zbor dijakov. 4. F. Schubert: »Quar-tett D-molI«, (opus posthumus): a) Al-legro; b) Andante con moto; c) Scherzo; d) Presto. (I. vijolina Sancin Karol, II. vi-jolina Trušnovic Rudolf, vijola J. M., vio-Ioncello Pertot Avgust.) Akademijo vodi gosp. J. Michl, voditelj glasbene šole. Cene vstopnic: Fotelj 3 K, stolice I.-III. vrste 2 K, I V.-VII I. vrste 1 K 50 vin., na galeriji I. vrste 2 K, II. vrste l K 50 vin., stojišče 80 vin,, za dijake in vojake do narednika 40 vin. Čisti dobiček akedemije je namenjen za nakup učil za glasbeno šolo (glasbeni arhiv). Preplačiia se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. (Dalje v prilogi.) Moll-ov Seidiitz-prašek je za na Želodcu trpeCe neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi drugimi dra stiCnimi Čistil, kroglicami iu grenčicami. Cena orig. škatlje K 2*— Ponarejale se sodniško naslednje. Mollo-vo Franc, žganje in sol sa ribanje Života. — Bolečine olajlnjoCe in okrepCujoCe sta-roznauo sredstvo proti trganja in prehlajeoja vBake vrste, Orig. steklenica K VSO Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in fcr. dvorni ulttttk, Dunaj, Tuchlaubea 9. Zalog* v Gorici v lekarnah: G. Cristofolottl A. Giroucoli, »Prav sredi križpota smo, ki je odprt na vse štiri vetrove, kajti tu se izlivajo prelivi Lancastef, Barrov, Wel-lingten in Kraljev prehod; do tu so morali nujno priti vsi preiskovalci tega morja.« »Tu so torej gotovo morali priti v zadrego,« reče doktor, »to je res pravo križišče, kakor pravjte, kjer se križajo štiri veiike ceste; in vendar ne vidim nič kažipotov, ki bi kazali pravo pot! Kaj so torej storili Parry, Ross, Franklin?« . »Nič niso storili, udati so se morali; zagotavljan, vas, da si niso mogli prosto izvoliti pota. Kajti včasih je bi enemu preliv Barrow zaprt, ki se je drugemu naslednje leto odprl. Včasih je Jadjo kar vleklo proti prelivu Regent (Vladar), da se ni bilo možno ustavljati. Posledica teh naravnih-sil je bila, da se je to tako zmedeno morje preiskalo,« »To je čudna zemlja,« pravi doktor ter pogleda na zemljevid; AaKo je to vse razkosano in raztrgano, brez reda in enotnosti; zdi se, kakor da bi bili severnemu tečaja sosednji kraii zato tako razkosani, da bi se jim ne bilo mogoče približati; saj na južni polobli se konča zemlja polagoma in lepo v rte, kakor n. pr, rt Horn, rt Dobre-Nade, in rt Indijskega polotok*. Jeli to pouzročila sredo-bežnei sila, ki je na ravniku večja, med tem ko se skrajno ozemlje, ki je bilo v prvih dobah še tekoče, ni moglo še zgostiti in nakopičiti drugo na drugo vsled pomanjkanja sredobežne sile?« . »Najbtže bo to pravo, kajti vse na svetu se vrši po gotovih pravilih in nič se ne zgodi brez uzrokov, ki jih včasih učenjaki spoznajo po božjem dopuščenju; torej, doktor, pridno se poslužujte tega dopuŠČenja.« »Žal, kapitan, da bom v tem ozirir hodil bolj po pptu ponižnosti. Toda kako mrzel veter vleče po tem prelivu?« pristavi doktor ter se zavije kolikor mori,- »Da, tu divja posebno sever in nas oddaljuje od našega pota.« »Potemtakem bi moral spraviti led proti jugii in narediti pot prosto.« »Seveda bi moral, doktor, toda veter ne stori vedno, kar bi moral. Glejte, ta ravnina, se zdi, da je neprodirna. Skušali bomo priti do otoka Griffith, potem krožimo okrog otoka Corvvallis, da pridemo do prekopa Kraljice, ne da bi šli skozi preliv WalIington. Med tem se pa hočem na vsak način izkrcati na otoku Beechev, da napolnim zopet svojo zalogo oglja.« »Kako pa?« se začudi doktor. »Brez dvoma; po ukazu admiralstva so ga bili popravili na ta otok velike zaloge, hoteč s tem skrbeti za bodoče ekspedicije, in dasi ga je morda v avgustu I. 1859. kapitan Mac. Clintock veliko vzel, vendar vas zagotovim, da ga je za nas še ostalo.« »Res,« reče doktor, »ti kraji so bili zadnjih petnajst let preiskani in admiralstvo je vedno vzdrževalo v teh morjih pet do šest ladij, dotlej da se je dognalo z gotovostjo, da se je Franklin ponesrečil. Če se ne motim, je otok Griffith, ki ga vidim tu na zemljevidu .skoro sredi križpota, postala navadna postojanka, kjer so-se plovci shajali.« »To. je res, doktor, in ponesrečeni poizkus Franklina je bil povod, da smo spoznali te tako oddaljene pokrajine.« »Da, kapitan, kajti od leta 1845. je bilo res mnogo ekspedicij. Leta 1848. je nastalo veliko razburjenje, ko ste izginili oje ladji Franklina, Erebus in Terror. Tedaj je hitel njegov stari prijatelj, admiral doktor Richardson, sedemdeset let star, v Kanado ter dospel po veletoku Copper mine (Bakreni Tok) do Severnega morja. Jakob Ross, poveljnik ladij Entrepris (Podjetnik) j« Investigateur (Preiskovalec) je 1. 1848, odjadral od Uppernawlka in dospel do rta Jork, kjer se nahajamo sedaj mi. Vsak dan je vrgel v morje sodček s papirjem, da bi naznanil, kje se nahaja. V megli je streljal s topi, ponoči pa je spuščal rakete v zrak in prižigal bengalični ogenj, ves čas.pa se je počasi vozil; končno je prezimil . 1848.—1849. v Leopoldovem pristanišču, kjer je polovil veliko število belih lisic ter jim prikoval na vratove bakrene obroče, v katere je bilo vrezano naznanilo, kje se nahajajo ladje in zaloge živeža, potem pa jih izpustil na vse štiri vetrove. Spomladi pa je pričel preiskovati obrežje North-Sommerseta na saneh, v velikih nevarnostih in pomanjkanju, vsled česar so skoro vsi ljudje zboleli in oslabeli; naredil je tudi groblje, (majhne kamnite piramide), v katere je zaprl bakrene valjčke s potrebnimi pripombami, da bi zbral ljudi ponesrečene ekspedicije. Za njegove odsotnosti je Mac-Clure preiskal severno obrežje preliva Barrow, toda brez uspeha. Značilno je, kapitan, da je Jakob Rosse imel pod seboj dva častnika, ki sta se oba pozneje proslavila, Mac Clure s tem, da je prodrl skozi Severozahodni prehod, Mac-Clin-tock pa s tem, da je našel ostaline Franklina.« »Ki sta danes dva junaška, izvrstna kapitana, dva iz-borna Angleža. Nadaljujte, doktor, zgodovino teg morja, ki jo imate tako dobro v oblasti; človek vedno kaj pridobi iz pripovedovanja takih drznih poizkusov.« »Da torej končam o Jakobu Rossii, pristavim še, da je skušal priti do otoka Melville, ki je bolj proti zahodu. Toda prišel je v nevarnost, da izgubi svoje ladje, kajti led ga je zgrabil in pritiral hočeš nočeš notri do Baffin-skega morja.« »Pritiral,« ponavlja Hatteras ter nagubanči svoje čelo, »pritiral hočeš nočeš!* (Dalje pride.) Prllm „Sjie" it. 29 z in .12 tnarca Ml. ' Akademija učencev glasbene š o- j 1 e »Pevskega in glasbenega društva« se bo vršila jutri ob S. url popoldne v dvorani »Trgovskega doma«. Pričakovati je, da pride mnogo takih, ' ki se za glasbo zanimalo, še več pa tistih, kateri mladino ljubijo..... Z ozirom na naslov prireditve je treba, da, se cela stvar lepo, mirno in dostoj- -nVi^rSiTJtol^ Občinstvo'naj zavVam e s v o. j e [ ma™j dr- p-[ DJ [r a » c e s prostore ob določeni uri,4po m o ž n o s t i rajši kak o' minuto p o p r e j. Najbolj važen pa je p e-p o 1 n i m i r p r-ta-zAf r»šx v. a n j u v.s p o-r e d a: "n i č tako slabo ne vpliva na izvrševalce, kakor nemir v občinstvu; nasproti te mu p a naravnost i z b o r n o v p 1 i v a s p o-7. n a n j e, d a p o s 1 u š a 1 c i m i r n o poslušajo t e r z a s 1 e d u j e j o- p r o i z-v a j a n j e! V s i, k i p r i d e j o, n a j b 1 a-g o v o I i j o to prošnjo vzeti na znanje — in s t e ni veliko p r i p o-morejo do'celotnega, v t i s a t e V v s p e h a akademij e. ' Pričakuje se najobilnejše udeležbe! Ker nam Coričanom žal ni mogoče, udeležiti se v primernem številu jutrišnjega shoda za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani (začetek je ob 10. dop.), se obrača odbor moške podružnice v Gorici na vse rodoljube v mestu in okolici s prošnjo, da se tem številneje udeleže Kotni-kovega večera dne;J8. t. m. v dvorani »pri zlatem jelenu«. Pokažimo, da poznamo pomen naše edine šolske družbe in da znamo zavrniti vse zlobne napade na družbo. Jutri pa bodi mesto drugih pozdravov — tnal položi dar d o m u n a oltar! — naše ge s 1 o! Gospod dr. E. Dereani daruje 10 K družbi sv. C. in M. v odgovor »Novemu času« in njega dopisniku kaplanu Brezav-ščeku iz Rihemberga, ki je imel žalostni pogum, prvi na Goriškem slediti svojemu duševnemu uzoru Terseglavu. Na mesto finančnega svetnika J. Lacha, ki je premeščen, kakor smo že poročali, v Gradišče, je prišel v Gorico ter že prevzel poslovanje g. dr. Fran Dorčič, finančni tajnik, doslej v Pazinu. G. dr. Dorčič je pred par leti služboval v Gorici. Umrl je v goriški bolnišnici oni 14 letni deček Ivan Koren iz Ladre, katerega je zadel drugi deček po nesreči s kamenjem v glavo. V Gorici so ga operirali, ali pomagalo ni nič. Posnemanja vredno. — Odborniki ^Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici« so zložili med seboj K 2 00 in jih odposlali družbi sv. C. in M. za obrambni sklad. Vsa čast takim zavednim odbornikom! Druga društva naj hLsi-jih.v.zela za vzgled in posnemanje!- Darovi za »Dijaško kuhinjo«. Opekarna Pavletič v Mirnu 2 K; M. Plesničar • v Gorici 2 K; Fr. Lavrič, žel." revident v Gorici, za marec t K. — Na račun meseč-nine je prišlo 99 K. Odbor »Slov. bralnega in podpornega društva v Gorici« naznanja, da pričnejo zopet pevske vaje. V ta namen so vljudno vabljeni vsi pevci, da pridejo jutri ob 10. nri v društvene prostore, <3a se določijo dnevi za vaje in razne druge podrobnosti. Dopolnilna deželnozborska volitev na ' Krasu. — Kako bi vriskalr klerikalci, če bi zmagali pri dopolnilni deželnozborski . volitvi na Krasu, klerikalci se že pripravljajo in iščejo zvite načine, kako bi pridobili mandat, Hvaiisajo Stepančiča, hvalijo delo katoliških poslancev, štejejo pa tudi že krone, katere mislijo potrositi za dopolnilno volitev na Krasu. Vse sile hočejo napeti, da bi zmagali. V zmešnjavi, ki je bila na Krasu pri zadnjih volitvah, se jim je posrečilo prodreti s Stepančičem, zlasti ker so ga agitatorji proglasili za naprednega moža; in res je mož dobil dokaj naprednih glasov. Pa se je tudi držal na zunaj nekaj Časa za moža, ki ni klerikalec, ki je le tako nad strankami; no, slednjič smo ga videli v deželnem zboru, kako mora biti pokoren v vsem generalu klerikalne stranke. — Mislimo, da Kraševci ne pojdejo več na lim klerikalcem, pa če jim . .postavijo še takega kandidata! Saj vendar vidijo, kaj počenja Stepančič in kako škodljivo Slovencem na sploh je bilo minulo deželnozborsko zasedanje. .; Vse slovenske zdravnike vabim na v s e s 1 o v en s k i z d r a v n i š k i s ho d; ki se vrši v sredo,;'4oa 16. marca- ob- 6, zvečer v mestni dvorani "v Ljubljani. — Dnevni red: 1) Volitev predsedstva shodu. 2) Volitev slovenskega narodnega odbora t. j. podpredsednika in treh delegatov za v s e s 1 o v a n s k i z d r a v n i š k i zbor. 3). »Slovenski zdravniki in zakon Poroča pri-c h i iz Novega. Mesta. 4) Slučajnosti. Koj po shodu se vrši v isti dvorani mesečno'.-zborovanje »društva z d r-a v n i ko v n a Kranjske m«, h kateremu so izvenkranjski kolegi povabljeni kot ljubi gosti. — Na dnevnem redu predavanje profesorja dr. J. P1 e č n i k a: »Misli medicinca o sodno-zdravniškem poslovanju«. Zvečer prijateljski sestanek v hotelu »Union«. Dr. Demeter vitez Bleiweis-T r s t e n i š k i kot sklicatelj. Lueger in slovenski klerikalci. — V veliki žalosti so slov. klerikalci. V diti-rambah proslavljajo Luegerja kot velikega krščanskega moža, slavijo njegovo pravičnost ter se povspenjajo tudi do trditev, kako ljubezniv pravičnik je bi! tudi Slovanom. — Resnica je ta, da je bil včasih Lueger simpatičen Slovanom, to je bilo takrat, ko .je proglašal geslo enakopravnosti, federativno Veliko Avstrijo, takrat je bil svobodomiseln demokrat. Kot tak je prišel v dunajski občinski svet. — Lueger se je prelevljal, postal je antisemit ter ustanovil krščanskosocialno stranko, ki prvotno ni bila klerikalna, pravi klerikalec je postal takrat, ko ni bil pekrjen župana. Lueger je prijadral torej iz nemškega liberalca do popolnega klerikalci Kako je bil Slovanom prijazen, vedo povedati dunajski Čehi, v parlamentu smo ga videli vedno v družbi drugih Nemcev proti Slovanom; spominjamo le na glasovanje za slov. gimnazijo v Celju. Klerikalci lahko proslavljajo Luegerju kot velikega klerikalca, ali nesramno je, da ga slikajo za velikega prijatelja Slovanov, ko vendar to nikdar ni bil! Kaj pa z deficitom? — Molčijo kot grob! Klerikalci brskajo po »Soči« in če le morejo,, pišejo odgovore, zlasti pri malenkostnih rečeh, potem pa jih raztegnejo na dolgo in Široko. Pri važnejših pa cesto popolnoma molče, ker smo jim sapo zaprli tako, da ne morejo črhniti niti besede. O deficitu nad 1.700. 000 K molčijo. V točki o začasni ureditvi finančne uprave deželnega zaloga za 1910. so izkazali deficita 1.155.456 K; mi pa smo povedali na to, da je p r a v e g a d e f i c i t a nad 1 .70 0.000 K. Bali so se priti na dan s tako svoto, zato so pokazali le 1.155.000 K deficita. Povedali smo zraven, da se obeta zvišanje deželnih doklad za 50f/f prihodnje leto! — Na vse to klerikalci molče. Uzorni gospodarji ne zinejo besede proti temu. Backi morajo verjeti, da je gospodarstvo v deželni hiši uzorno ter da sploh ni deficita!! — Molčijo in s tem potrjujejo naše seveda povsem zanesljive trditve. Čudna zahteva sodnika Covačiga. — Na razpravi, ki se je vršila 3.'t. m. proti nekemu dunajskemu trgovcu radi. žalje-nja časti vsled slovenske ovadbe slovenske stranke, je zahteval slavnoznani sodnik Covačig, da naj zastopnik slovenske stranke, sam Slovenec, govori in stavi ko-nečni predlog v nemškem jeziku, češ. da ga sicer obtoženec ne razume, da je razprava nemška i. pod. Zastopnik se mu je moral še le prav odločno po robu postaviti, da sploh ne misli .govoriti za to, da ga razume obtoženec, temveč, da .zastopnik govori in stavi svoje predloge sodni j i, da sicer zna tudi nemški, a da na tej razpravi bo govoril slovenski. Ko je na to sodnik Covačig še nekaj zamrmral, menda da ne reflektira na slovenski govor in predlog, je zastopnik izvajal in predlagal slovenski. Kakor se \Mi, postaja sodnik Covačig vedno origirialnejši ter se bo on, navdušen Italijanaš, koncem svoje sodne fci-rijere zavzemal še za nemški razpravni jezik na goriških ,sodnijah! Skrajni čas je res, da bi bilo njegove sodne .karijere vendar enkrat konec! ' Na občnem zboru učiteljskega društva za goriški okraj so bili sprejeti 3 pred- logi, katere je stavil uč. Cenčič. Glasijo se tako-le! 1. Društveni odbor naj se obrne 'm c. kr. okrajni šolski svet s prošnjo, ' naj Qdkaže goriškemu učiteljstvu draginjsko doklado, dokler dežela ne izboljša njegovega stanja. 2. Učitelji, ki se čutijo "sposobne, naj sklicujejo shode po vaseh in naj pojasnu-jejo ljudem*.© delovanju sedanjih poslancev v deželni hiši in v kake namene uporabljajo deželni denar. 3. Učiteljstvo naj odgovarja na nesramne napade po klerikalnih listih.. Celovški »Mir« je priobčil popravek, v katerem pravi, da ni resnična njegova trditev, da pošilja družba sv; C. in M. na Koroško »liberalne« liste, -med temi »Svobodno misel«; res je, da družba ne pošilja nobenih časnikov nikamor. Stepančič in Pettarin. — Povedali smo, da smo culi iz laških krogov, da je peljal Pettarin Stepančiča na občni zbor »Lege« dn6 20. febr. t. I. Poprašali smo, če je res? Pa oba molčita. — Torej že potrjujeta z molkom vest iz laških krogov, da je peljal Pettarin Stepančiča na zborovanje »Lege«. Lepa reč! Sumljivega Laha iz Italije, po imenu E. Zanuttini, so prijeli v Gorici. Policija sluti, da je prijela enega izmed tatinske bande, ki krade zadnje čase po Gorici, Po Krasu se živahno razgovarjajo o tem, da je šel Stepančič na občni zbor »Lege« v Gorici. Krepke besede padajo na naslov Stepančiča in njegovi volilci, ki Čujejo dosti zbadljivk, tudi preklinjajo, da je kaj. Narodnim Kraševcem ne gre v glavo, kako more kaj takega storiti kak Slovenec! Vrhu vsega še poslanec! — Obdelujejo ga, da bi bežal, Če bi vse slišal — ne pa da ga hvalijo, kakor farbajo farov-ški listi! Res lepi ljudje iz Italije prihajajo v naše dežele! — Goriška okrožna sodnija je sodila nekega Fr. Defranceschija iz Zenzone v Italiji radi tatvine. Pri Sv. Luciji je bil ukradel gospej Mikuževi 300 K, potem še drugi denar in druge reči. Priznal je tatvino, pravil, kako je kradel po Italiji ter poskušal krasti po Trentinu. S seboj je imel vse polno orodja za krajo, katero so mu konfiscirali. Reke! je, da ni hotel nobenemu nič hudega ter da vse povrne. Sodnija ga je obsodila na 18 mesecev s postom vsak drugi mesec, potem ga pošlje čez mejo! Pastirske liste izdaja nadškof in knez tudi v nemškem jeziku. Poleg laškega in slovenskega je izšel za post tudi nemški pastirski list. Par Nemcev je v škofiji pa imajo v svojem jeziku pastirski list. Če bi bilo toliko Slovencev v kaki nemški Škofiji, bi ne prišlo nobenemu škofu na misel, napraviti za nje slovenski pastirski list. Smejali bi se jim v ordinariatu. Ta nemški pastirski list pada sedaj še toliko bolj v oči, ko vidimo izganjanje slovanščine iz cerkve v Istri, proti kateremu ne stori nadškof nobenega koraka; pač pa je bil šel proslavljat pred kratkim slovanožrca Flappa v Poreč! V Kobariškem kotu živi žena poročena, ki je stala pred kratkim pred sodni-jo v Gorici. Poročila se je bila in povila deklico. Mož je šel po svetu služit kruh ter je pošiljal denar domov. Čez leto dni se je vrnil ter našel poleg svoje hčerke drugo novorojenko. Šel je zopet v svet ter nič več pisal domov. Žena je povila tretjo delico. V revščini je živela žena, ni dobila pripomočkov, odkoder jih je pričakovala in otrok je umrl vsled slabe in pomanjkljive prehranitve. Zdravniki so dognali, da je otrok umrl, ker mu niso dajali jesti. Žena je obsojena na 4 mesece strogega zapora s postom vsak drugi mesec. Žalostno tako življenje! Pazite na otroke! — Ko se je bila odstranila 35 letna Antonija Makovec iz Ža-belj iz kuhinje, je, prišla njena 3 letna hčerka Marija preblizu ognja; unela se jej je obleka in v kratkem času je podlegla, dobljenim ranam. Mati je bila radi tega klicana pred sodnijo ter obsojena na 24 ur zapora. Poleg žalosti še kazen. — Pazite na otroke! Izidor Colle, bivši ravnatelj propadle banke »Popolare Goriziana«, se nahaja v zaporu na Krfu, kjer so ga aretirali, kakor smo poročali. Tam je izpovedal, da odgovornost za polom banke ne zadeva le njega,, ker glede špekulacij se je ravnal po nasvetu drugih. Trudi se, doseči to, da bi ga sodili v? Italiji. Če pride y. Avstriji f pred sodnijo,; ga bq j^ajtil M-SM&JlM Trsta.. .. ;.; . .. ,-.-•;", ..'¦ ¦ 'a ¦ Radi tatvine je bil pozvan pred sodnike v Gorico 51 letni'Fran Mavet iz Za-gradca, človek brez' stalnega bivališča. Na semnju je bil pokradel .Ženskam okoli 100 K. Ker je bil že večkrat kaznovan, je dobil sedaj 2 leti težke ječe s postom vsak drugi mesec; po prestani kazni pride pod policijsko nadzorstvo. Zoperstavljanje redarjem, to je. nekaj stalnega na vasi; ne spametujejo se kiju-bu temu, da se vršijo kar heprestalno kazenske razprave radi takega zoperstav-ljanja. Na Gradišči so plesali. Prišlo je dO prerekanja, posegel je vmes občinski redar, ki je hotel aretirati nekega L. Žorža, ko ga je ta udaril. Žorž se je branifinzo- . .perstavljal. Pomagal je redarju še nekdo drugi. Nato je prišel na pomoč Žpržu jos. Kerševan. Bila sta naznanjena ,s'odniji.— Rezultat: Žorž je dobil 2 meseca ječe s postom, Krševan pa 10 dnij zapora s postom. Društvo »Ladija« v Devlnii vabi vse društvenike, naj se gotovo udeleže v soboto popoldan 19. t. m. izredne seje, pri kateri se bodo presojali načrti za društveno zastavo. — Posebnih vabil se ne bo pošiljalo. . , i ,. . > - te kdo spi v gostilni, mu ne dalo miru. Če le more kdo,.pa ga poaraži ali naredi mu celo kaj takega, kar mora spečega razjeziti, V Kozani je bil zadremal v gostilni neki A. Kristančič. Franc Sirk je to videl pa mu je nekaj naredil, vsled česar je bil K. jezen pa je udaril Sirka z dežnikom. Sirk pa je na to udaril in poškodoval KristanČiča. Sirk je bil obsojen radi tega v Gorici na 10 dni zapora z jed-nim postom. Kaj je bilo vsega tega treba? Aretirali so v Tržiču dva Laha iz kraljestva E, Pellarini in A. Trevisan, stara okoli 30 let vsak, ker sta zagrešila posilstvo blizu laškega Vidma. Orožnik je prijel blizu Dornberga neko žensko, ki je tekla, ko ga je zagledala. Pri njej so našli precej denarja. Govoriti noče. Radi krivega pričevanja pred sodnijo je bil obsojen laški podanik Al. Narduzzi na 6 tednov ječe z dverna postoma. Odprti lekarni. ~ Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kiirner. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočno služba v času od 13. do 20. t. m. Priloga. — Današnji številki smo priložili letak tvrdke Pregrad & Černetič. — Slav. občinstvo opozarjamo na to narodno tvrdko, ki postreže vsakemu z dobrim blagom. Opozarjamo slav. občinstvo na inse-rat »Agro-Merkur« in priporočamo, da se poslužuje te zanesljive tvrdke. nabirajte jutri prispeuke za družbo so. Cirila in metoda 1 Važni sklepi »Slovanske sokolske zveze«. — 20. februarja se je vršila na Dunaju v »Hotel de France« predsedstve-na seja Slovanske sok. zveze katere so se udeležili za Čehe dr. Jos. Scheiner, dr. Jindrich Vaniček in dr. Anton in Novotriv, za Hrvate dr. Car Lazar, za Slovence dr. V. Murhik, za Srbe podpolkovnik B. Živa-novič. Dr. Scheiner kot starosta Slovanske sokolske zveze je izjavil, da lani ni bil mogoč niti skupen zlet niti večja skupščina zaradi dogodkov na Balkanu in zaradi veleizdajniških procesov. O stanju slovanskega sokolstva je poročal, da staje češka sokolska zveza 78.330 (brez Ame-rikancev), poljska 20.500, Tir vaška 12.500, slovenska 6.317 in bulgarska 4.460 sokolov. Srbsko in rusko sokolštvd' še ni urejeno; poljsko in srbsko še doslej ni udru-ženo v zvezi. Službeni jezik: zveze bode oni, kjer bode imela zveza središče. Vsaka zveza lahko zahteva dopise v lastnem materinskem jeziku. Letos se vršita zleta v Sofiio in Krakov. Podpolkovnik Živano-vič je izjavil, da bode dala Srbija izletnikom poseben vlak po zdatno znižanih cenah ali morebiti celo brezplačno; pozval je slovanske sokole, naj ostanejo vsaj en dan v Belgradii, daprirede javno telovadbo. Splošni.vsesiovanski zlet se vrši 1. 1912 v Prago in 1. 1917. v Zagreb ali Ljubljano. HMMIi ;|eiiška tekaiška zveza. Kolesarko društvo »Danica« v Gotici bode imelo svoj prvi redni občni zbor jutri ob T30 popoldan v društvenih prostorih. IfUvita-jfcrtN h iMMtoski vati. Živinski trg. — Na živinskem trgu v Gorici v četrtek je bilo 650 glav goveje živine In en sarn konj. Trg sv. Jelena. — V sredo dne 16. t. m. bo v Gorici trg sv. Jelerja, ki je navadno dobro obiskan. Nedeljski počitek v brivnicah v juliju in avgustu. -— Brivski pomočniki delajo na to, da bi imeli v mesecih juliju in avgustu ob nedeljah prosto cel dan, da bi bile torej ta dva meseca ob nedeljah briv-nice zaprte; pravijo, da takrat so zaprte vse prodajalne, tujcev ni, domači gospodje so pa na počitnicah in v kopališčih. Gospodarji se še niso odločili. Krompir za seme vozijo na trg v Gorici. V četrtek ga je bilo 180 vozov po 5 kvintalov; cena do 7 K. — Cena pa je drugače tako nizka, da je marsikateri peljal krompir nazaj. Politični pregled. Poslanska zbornica. — V seji 10. t. m. je imel predsednik sožalni govor, v katerem je slavil dr. Luegerja. Bil je izvoljen v parlament pred 25 leti in je bojeval spočetka trde boje kot samostoječ opozi-cijonalec; udeležil se je od tedaj v odlični meri vseh evolucij parlamentarnega življenja in postal tipična osebnost v javnem življenju. Dr. Lueger je imel pač nasprotnike, pa nobenih osebnih sovražnikov. — Dosegel je kot vodja svoje stranke in ljudski zagovornik tako stopinjo splošne priljubljenosti, da ji je težko najti primere; ne glede njegovih velikih duševnih in govorniških zmožnosti ga je odlikovalo čustvo za pravičnost in pa vselej pripravljena dobrohotna iOka za ubožce in zati-rance. Deloval je v pravem krščanskem smislu, bil je prvi meščan svojega domačega mesta. »Slavimo dostojno spomin velikega moža, prisezimo ob odprtem grobu in nagnjeni zastavi, da hočemo delovati v duhu pravega parlamentarizma in kot pravi zagovorniki ljudstva vsak za svoj narod in vsi skupaj na čast skupni domovini!« je sklenil Pattai. Poslanska zbornica je nadaljevala v četrtek pop. prvo čitanje finančnih predlog. Biankini je rekel o finančnih predlogih, da so deloma sprejemljivi, dasi so o-bremenjevami. Glede davka na vino je rekel, da je ta v navskrižju z zdravimi principi narodnega gospodarstva. — Nadaljevala se je debata o nujnem predlogu glede nesreče v Uherskem. Zbornica je pričela razpravo o ustanovitvi laške pravne fakultete v Tgstu. Za Rusine je govoril Dniestranski, rekoč, da Rusini priznavajo pravico italijanskega naroda na pralno fakulteto in da bi morala biti ustanovljena v Trstu, (Odobravanje pri Italijanih) ker gredo s stališča v poliglotni državi imajo sedež odločati narodi sami. Rusini vstrajajo pri junktimu med italijanskim vseučiliščem in rusinskim v Lvovu. Posl. C on c i je pedal imenom italijanskih poslancev sledečo izjavo: Sodimo na podlagi obljub ministerskega predsednika, da pride prvo čitanje predloge o italijanski .pravni fakulteti sedaj zadnjikrat v razpravo, pridržujemo si pravico, da predložimo naše znane zahteve v obliki-preminjevalnih predlogov v odseku. Za danes se omejujemo na to, da prosimo zbornico, naj to zad' reši čimpreje v smislu želj in potreb italijanskega prebivalstva. (Odobr. pri Italijanih). Posl. Spi uči č je izjavil, da je vlada za ustanovitev italijanske pravne fakultete tudi zato, ker zahteva to ustanovitev ministerstvo za unanje posle"vsled pritiska, ki ga izvršuje Italija. Vpraša vlado, hoče li z istim interesom kakor za italijansko prebivalstvo skrbetitiidiza jezikovne potrebe h r v a t sk e g a in slovenskega prebivalstva. / Primorju je zelo mnogo uradnikov, ki ne morejo občevati z narodom v njegovem-materinem jeziku. Sicer so tudi Hrvatje in Slovenci v tej državni polovici za ustanovitev italijanske pravne fakultete, da celo za vseučilišče. Težavno vpraša- nje je le, kje naj se ustanovi ta pravna fakulteta. Govornik je proti ustanovitvi italijanske pravne fakultete v Trstu in meni, da se vzroki, ki se navajajo proti Trstu kakor sedežu -fakultete, ujemajo tudi za druga italijanska mesta .Tudi narodno razmerje tržaškega prebivalstva ne govori za italijansko fakulteto tamkaj. A k o bi se v Trstu ustanovilo italijansko pra vn o f aku 1 te to, bi se moralo poleg ustanoviti tudi s I o v en s k o-h r v a t s k o. Jugoslovani ne morejo dopustiti ustanovitve italijanske fakultete tudi v kakem drugem mestu Primorske, ker ne prizna- j vajo italijanskega značaja Primorske. — Proti T r en tu, Roveretu ali Du- j naju kakor sedežu fakultete nimajo ničesar prigovarjati. Za ta slučaj zahtevajo slovensko fakulteto j v Ljubljani in popolno reciprociteto izpitov , in študij na zagrebškem vseučilišču. Posl. Henrih Schmidt je izjavil, da krščansko-socijalna stranka priznava pravico italijanskega naroda do najvišjega kulturnega mesta. Prijateljstvo Italije, naše oficijelne zaveznice je tako hladno, da je le pozdraviti spremembe v toplo razmerje. Nasprotno pa pričakuje njegova stranka od Italijanov, da ne bodo nasprotovali ustanovitvi nemškega, oddelka na navtičnl akademiji v Trstu. (Pohvala pri kršč.-socijalcih). Razprava je bila potem prekinjena in zbornica je nadaljevala razpravo o nujnem prodlogu o železniški nesreči pri Uherskem. Prihodnja seja bo v torek, 15. t. m. ob 11. uri predpol. Novo posojilo. — Finančni minister Bilinski hoče dovoljenja za posojilo v skupnem znesku 181,740.000 K. Vlada utemeljuje svojo zahtevo: 1. Delegaciji sta že leta 1908. dovolili 15 milijonov za topniearsko orožje. Po kvoti odpade na Avstrijo 9,540.000 K. Že leta 1902 sta delegaciji za armado in mornarico dovolili 370,956.000 K. Od te vsote odpade na Avstrijo 242,167.136 K. V pokritje te potrebščine je vlada z zakonom z dne 19. svečana 1907 najela posojilo 141,811.400 K. Ker pa je vlada iz tekočih dohodkov pokrila 90,815.736 kron. torej preostaje še gori navedenih 9,540.000 K primanjkljaja. 2. Vsled nemirov ob južni meji države koncem leta 1908. in začetkom leta 1909. je bilo treba za armado izdati velike vsote. Samo za deželno brambo je vlada izdala 22,200.000 kron. Za mornarico je vlada tudi izdala precej milijonov iz tekočih dohodkov. Te izdatke bi morali delegaciji dovoliti. Ker pa je lani zaradi ogrske krize izostalo delegacijsko zasedanje, je vlada prisiljena od parlamenta si izpo-slovati pooblastilo za novo državno posojilo v skupnem znesku 181,740.000 kron. Državni blagajni bi povrnila 150,000.000 kron, z ostalo vsoto 31,740.000 kron bi pokrila izdatek za topničarstvo in mornarico. Akcija proti vinskemu davku se je prav živo vnela. 9. t. m. se je vršil prost razgovor vinogradn. zastopnikov v poslanski zbornici, na katerem je povedal nižjeavstrijski dež. odbornik Maver, da se je pokazalo pri povpraševanju, katero je njegova (kršč.-soc.) stranka priredila po zbornici, da je s socialisti vred okrog 300 poslancev že danes proti vinskemu davku; izvolil se je na to poseben odbor, kateri se prihodnje dni oglasi pri minister-skem predsedniku in finančnem ministru z željo, da z ozirom na razpoloženje zbornice predlogo o vinskem davku umakne. V deputaciji, ki pojde v ministerstvo, so zastopniki vseh dežel razven Galicije. Goriško zastopata Štrekelj in Fajdutti. Velikonočne počitnice parlamentove začnejo 18. marca in bodo trajale do 6. aprila. Do 18. marca zbornica odpravi, kolikor se,more sedaj soditi, le prvo čitanje finančnih predlog. Dne-29. maja 1895. je bil-prvikrat izvoljen dunajskim Županom. Dobil je 70 glasov. Ker pa njegova stranka še ni imela večine v mestnem svetu, je odklonil izvolitev. Prišlo je do- razpusta mestnega sveta in imenovanja vladnega komisarja. Pri novih volitvah je dobila 'Loiegerjeva stranka večino in pri volitvi župana je bil izvoljen dr. Lueger s 93 glasovi. Ker je pa bil dr. Lueger poznan kot velik nasprotnik Madjarov, ga cesar z ozirom na Madjare ni potrdil. 13. novembra istega 1. je bil dr. Lueger ponovno izvoljen županom z 92 glasovi, na kar je bil mestni svet takoj razpuščen. Prj novih volitvah je dobila dr. Lue-gerjeva stranka še večjo večino, nego jo je imela preje. Tedaj ga je poklical cesar v avdijenco ter ga prosil, naj ponovne izvolitve ne sprejme. Cesarjevi želji se je dr. Lueger udal. Županom je bil izvoljen dr. Strobach, dočim je vodil občinske posle dejanski dr. Lueger kot prvi podžupan. Dr. Strobach se je kmalu odpovedal in ko je bil dne 4. aprila 1897 dr. Lueger petič izvoljen dunajskim županom, ga je cesar konečno potrdil. Zasluge. Zasluge, ki si jih je pridobil dr. Lueger 7ii dunajsko mesto so brezdvomno zelo velike. Njemu se ima Dunaj zahvaliti za dva nova vodovoda, od katerega je e-4en že izgotovljen, a drugi v delu, dalje zu razširjenje električne železnice, zgradbo mestne plinarne, prevzetje cestne železnice v mestno last, mnogo novih vrtov in parkov itd. itd. Gotovo je, da ni bilo pred Luegerjem na Dunaju župana, ki bi bil tako popularen, kakor je bil on. Sožalne izjave. Sožalje je izrekla poslanska zbornica, cesar, vsi državnozbo^ki klubi, saksonski kralj, bavarski princ-regent, praški župan v češkem jeziku, razna društva itd. Papež je tudi kondoliral po svojem dunajskem nunciju Belmonte, ki bo zastopal papeža pri pogrebu. Nemški cesar da položiti na krsto krasen venec. W Premoženje. Premoženja je zapustil okoli 100.000 K, in sicer dobita to sestri Hiklegarda in Roža. Prijatelji si imajo poiskati spominke med raznimi dragocenostmi, ki jih je dobil ob različnih prilikah. Na parah. V ljudski zborovalni dovrani leži Lueger na parah. Od 12. ure naprej od včeraj hodijo ljudje gledat truplo; urejeno je tako, da se more samo mimo iti. Več stotin vencev je že po stenah v dvorani. — Častno stražo tvorijo šaržiranci klerikalnih akad. društev. Slovesno bo blagoslovil Luegerja nadškof Nagi z veliko asistenco. Pogreb. Pogreb začne ob 11'A v pondeljek dop. Truplo popeljejo na osrednje pokopališče, kjer ga pokopljejo začasno v grobu Luegerjeve matere. — Truplo se blagoslovi v ljudski zborovalni dvorani mestne hiše, kjer leži Lueger na parah. Tam se bodo vršili tudi govori občinskih zastopnikov. Pred parlamentom bo govoril predsednik Pattai. Pred Stefan-sko cerkyijo bo čakal ;$a sprevod cesar z nadvojvodi. Dr. Luegerjeva politična oporoka. »Deutsehes Volksblatt« poroča v posebni izdaji politično oporoko županovo, katero je sestavil že 1. 1907. — Iz vsebine kratko sledeče: Dr. Lueger je naročil stranki, katero je vodil dolgo let, naj se nikoli ne spremeni v čisto agrarno stranko in naj ne pozabi, da ima svojo velikost in moč v prvi vrsti zahvaliti prebivalstvu mesta Dunaja. Stranka naj tudi nadaljuje dr. Luegerjevo politiko napram Ogrski. Kot svojega naslednika na županskem stolcu priporoča zmožnega in zaslužnega ravnatelja dr. Weisskirchnerja, o katerem upa, da bode njegovo komunalno politiko nadaljeval. Kot priče so podpisani princ Liechtenstein, Gessmann, dr. Weispkirchner, Maver, magistratni ravnatelj dr. Appel in obč. svetn. Klotzberg. Na&lednik Luegerja, Vodja stranke utegne postati princ Alojzij Lichtenstein, župan pa najbrže dr. Gessmimn. Razne vesti. Slov. akad. društvo »Adrija« v Pragi naznanja svoj IV. redni občni zbor, ki bo dne 12. t. rn. ob 8. uri zv. v restavraciji »u kuriho oka«. Dnevni red: a) čitanje zapisnikov, b) poročilo odbora, c) poročilo skupin, d) poročilo preglednikov, e) volitve, f) proračun, g) slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli! Aneksija Tibeta. — Tibet je slednjič anektirala kitajska država. Že 1000 let plačuje Tibet kitajski državi davek. Tibet je trikrat tako velik kakor Avstro-Ogrska a ima samo 1,700.000 prebivalcev, na pol barbarskih Mongolov, ki žive od poljedelstva in živinoreje. Veroizpovedanje je Lamaizmus. Papež jim je Dalai - Lama, podpapež Taši-Lama, tem asistira cela legija duhovnikov, menihov in nun in dasi je Tibet reven na plodonosnih poljih, vendar so samostani, cerkve in duhovniki vsi zelo premožni, saj jim neumno ljudstvo vse znosi na kup. Samo v glavnem mestu Lassi, ki šteje 80.000 prebivalcev, je 18.000 menihov in nun, katere mora preživljati revno kmetijsko prebivalstvo. »Včloveče-nje Buddhe«, kakor se nazivlje Dalai-La-ma, je moral vbežati na indijsko zemljo. Novi Dalai-Lama bo privrženec Kitajcev ' in kitajske politike, imenovala ga bo mo-I goče sama kitajska vlada, ki je prepričana, da morajo imeti Tibetanci svojega cerkvenega poglavarja, ker drugače ne bi vedelo ljudstvo, kam s svojimi trdo prislu-ženimi pridelki in denarjem. (Dalje na peti strani.) Galoše moške, ženske in otroške. Poprava galoš. Gamaše »safcoursine; izdeluje se gamaše tudi po meri. t Dr. Karo) lueger. V četrtek zjutraj ob 8 uri in 5 min. je umrl dunajski župan dr. Lueger. Životopls, Dr. Karol Lueger se je rodil dne 24. oktobra 1844. kot sin sluge dunajske politehnike. Doživel je torej 66 let. Leta 1873 je otvoril samostojno od-I vetniško pisarno, 1. 1875 je bil voljen v mestni svet in 1.1885 v državni zbor. najboljše pmice za pete. 1. Drufovka, Gorica, fiosposka ulica 3. Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 21. decembra 190'». v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 ki oni na mesec, za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6$ obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto urad n in e lk% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4!/,#, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v čas^oisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila po se razposlala vsem članom; čeiih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. NaČelstvo in nadzorstvo. Ljubljanski občinski svet je Pristav-ska itfiao .v. spomin jj* vcMkegfrrodoitnba Kotnika prekrstil v Karl-Kotnikovo ulico. Dopolnilne volitve v Ijublj. obč. svet se bodo za Umandatov vršile dne 18., 20. in 22. aprila. Medved in Anglež. — Posestnika Daezer in K6vy sta vzela v najem lov blizu vasi Hosumezzo na Ogrskem. Slišala s^a-bogat^v-iAftglpfAi^Winaua^alle, ki je iskal pb^Krs^eVri^R^HoV^rL^ojiu3i(a! sta mu svoj lov, še prej sta pa kupila v Budimpešti starega medveda, 'ki je bil že tako domač, da je vnomer plesal.'Pripeljala- sta medveda v svoj gozd in .ko si je ogledal Anglež svoj "tov/ sd^imeli lovci nalogo, prignati medveda pred puško Angleža. Toda medved ni bil več za take špase. Legel je pod hrast in zaspal. Dre-zanje ni več pomagalo. In ker medved ni hotel priti do Angleža, sta spravila posestnika Daczer in Kovv Angleža k medvedu, katerega je ustrelil, plačal 6000 K najemnine in ukazal, naj s^ pošlje medvedovo kožo v London za njim. Kakor se govori, je umrl medved le vsled strahu, ker mu je šla. krogla skozi desno taco. Anglež jd vesel in zadovoljen. Roosevelt, prejšnji predsednik Zjedi-njenih Držav, je dokončal svoj lov v centralni Afriki. V kratkem času se vrne. 23. t. rn. bo v Kairu. Od tu pojde skozi Rim, Pariz, London in Kristijanijo v Washing-ton, kamor pride 30. junija. 1000 m nad morjem. — Zrakoplovcc Rougier se je vzdignrl vMonaco 1000 m nad morjem, napravil nekaj lepih kretenj s svojim vodljivim strojem in se izkrcnl po 29 minutah blizu rta Martina. Praškemu 'magistralnemu svetniku Stehlik pl. Cenkov, kakor tudi njegovima bratoma, glavarju in stotniku, se je prepovedalo nositi plemenitaško ime, ker niso oni direktni potomci onega Jerneja Steh-(ika, kateremu je podelil i. 1640. cesar Ferdinand 111. plemstvo in so vsi vpisi v rojstnih knjigah netočni in ponarejeni. Radi Interpelacije — skoraj dvoboj. '— Poročnik Niski se je čutil zadetega radi neke interpelacije češkoagrarnega odbornika Starošnika v moravskem deželnem zboru. Ta je pa odgovoril poročniku, naj počaka,, kaj doženc preiskava. »Stara mamica revolucije«. — Pod tem imenom je bila znana 70 letna gospa Breskovskaja v revolucionarnih krogih. Živela je zadnjih deset let v Ženevi in blagoslovila je vsakega napadalca, predno je imel izvršiti atentat. V Saratovu je pa bila pred dvema letoma aretirana, ker je delala in širila revolucionarne ideje. Sedaj se vrši zanimiva obravnava proti njej v Petrogradu seveda pri zaprtih durih. V proces je zapletenih kakih 80 oseb. Breskovskaja je vspodbudila Sasanova k umoru Plelnveja, ona je stisnila Kalajevu v roko. bombo, katera je zahtevala v velikem knezu Sergeju svojo žrtev. Ponosno, bistrih očij in vedrega čela stoji sedaj pred sodniki. Radoveden je vsakdo na izid tega procesa. Nezgoda zrakoplove«. — Zrakoplovcc Dorner je padel v Johannestalu 8 metrov s .svojim letalnim strojem in se pri tem lahko ranil, med tem ko se mu je zrakoplov popolnoma razbil. Iz maščevanja. — Zenq ruskega ijb = špektorja' v Wilni je ustrelil v njenem sta-novanu neki rujski gimnazijalec. Njeno hčer je pa lahko ranil. Samega sebe je ustrelil. Vzrok: maščevati se je hotel nad svojim šolskim inšpektorjem. Zopet eksplozija v tovarni. — V Noby (Indiana, Severna Amerika), je eksplozija v tovarni škroba ubila 8 delavcev, 17 pa >f>tgžjiaja.nila. ^^ V vrelem lugu* se je skuhala štiriletna deklica zakonskih Voitersbichler v Neiu-bergu na Nižje Avstrijskem. Hotela je sesti na pralni kotel, kjer je rada sedela, toda pralrri kotel- ni bil pokrit in ona je padla v vreli lug. LJttbavna drama v Berolinu, — V elegantnem hotelu Pod lipami v Berolinu je ustrelil hamburški trgovec Lessing svojo spremljevalko dr. med. Elfriedo Bergsat, in na to še sebe. Reforme na Kitajskem. .— Kitajska vlada je odobrila predlogo odseka za izdelovanje konstitucijonelnih zakonov glede odprave suženjstva. Prodaja in nakup Jjudij je sedaj pod strogo kaznijo prepovedano. Na smrt obsojen. — Pred graško porotno sodnijo je bil obsojen 21 letni delavec južne železnice Anton Kmetec radi umora svoje 36 letne ljubice Marije Ganges na smrt. Svojo ljubico je namreč po noči ustrelil in jo položil na tir, kjer jo je brzovlak tudi v resnici povozil. Izdal se je Kmetec sam s tem, da je pristavil na brzojavni drog listek z naznanilom, da ni on umoril Marije Ranges, pač pa da se je sama. Ta je zaslužil vislice. Znamenita obletnica. — Dne 15. julija bo 500 let, odkar so združeni Litavci in Poljaki pod vodstvom poljskega kralja Ladislava Jagelo premagali in uničili armade nemškega vitežkega redu pri Oru-newaldu. To obletnico liodo Poljaki zelo slovesno obhajali. Ladislavu odkrijejo ta dan spomenik v Krakovu. Vsa poljska so-koiska društva prirede javno telovadbo v Krakovu. Za novoustanovljeno grune-waldsko zbirko v pomoč obmejnim šolam so,vsled tega nastali dvomi in javno 'in tajno se je začelo napadati Peary-ja. Za Cookom — Peary. Sedaj imamo dva od-kritelja severnega tečaja, o severnem 'tečaju pa ne duha ne sluha. Štirideset starih ur je prodal znani be-rolinski nabiratelj ur Marfelo amerikan-skemu milijonarju Pierpontu Morganu za 1 milijon kron. Med temi urami je tudi najmanjša ura rjasv^tu. Ura meri v premeru samo 9 mm in ima tako "fina kolesca, da se jih s prostim očesom ne vidi. Sedem oseb zgorelo. — Vas. Zviecic-ze v Galiciji, je vpepelil požar. Začelo je goreti pri kmetu Boranskem, ki je koj z ženo in svojimi petimi otroki skočil skozi okno, spustil živino iz hleva n se spomnil, da je pozabil denar v hiši, na kar so šli vsi nazaj v hišo, katera se je pa podrla in zakopala vseh sedem oseb pod sabo. Kaj naj sedaj pijem, ko mi je zdravnik pojasnil, daje bobova kava škodljiva mojemu zdravja? Odgovor: ŠKalhreiner 3(neipp-sladno kavo, katera ima vsled posebnega pripravljalnega načina duh in okus bobove kave, je redilna in vrhtega poceni. SV/ boljšega zajutrka za mlado in staro. Mali oglasi. Najmanjia pristojbina stane «0 tU. Ako je oglas obselnejšt se raCuna za vsako besedo 3 vin. NalprlpravnelSe inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko je mnnjBIh trgovcev in obrtnikov v Gorloi, katerih na deželi (in celo v mestu) nilifio no pmiib, kor n.kjor no innerirajo. Škod« ni —'«— Btu) n mojim Klad r.ož »r! kakem < ______ •omiilbc na naše upravnifitvo. želi vstopiti v kako trgovino kot pomagaš. Sprejel bi tudi službo pri kakem odvetniku ali zavodu kot shif/u. Opremljena soba Kupim hišo s prostim vhodom se odda v najem — na zahtevanjo s hrano. - Kje? pove npravniStvo. viri pri VolSjidragf. Hiša ima 2 nadstropji in podstrešje. Zglasiti se jo pri lastniku Andr. Uršič-u Mt. 140 na Volčjidragi. z 1 ali a stanovanji po 2 sobi s pritiklinami in večjim vrtom. -Na pofsredovnlep so ne ozira. - Ponudbe naj se pošlje pod znamko •. „Vrt 345ti" po&ino ležeče noriva. Proda se v Gorici nova hiia, ^ffiU' po štiri sobo vanko, Krasna legn. — PojaB.nila dajo Loštnn, piHinonoSa. fiflinlftil zniožll!l Hlov- >» nemško stenografije, UUfiUUid strojepisja itd. W>c mesta kontoristi-nje. — Nastop i. aprila. — Conj. ponudbe na upravnifttvo „So«V. Bika iviearshe čiste pasme - ,„L, se je že nabralo v najkrajšem času l mi- , L^f"* " proda °Winn °7'e,.>a" Jm*trt lijon kron. Seznam t/hvauih, imJUoljSIli del alo-vonskr literature in svetovne literature v dobrih iirev<»«lfti. Ig. pl. KlGinmagp & iei knjigarna u bjubljani. »#&»&L&&&*&**&&* Smrtna kazen na Ruskem. •— Ruski' tednik Pravo je /.računal žrtve smrtne kazni tekom zadnjih pet let. Po tem računu je bilo 6288 ljudij na smrt obsojenih, 2865 pa v resnici izročeno rablju. Povprečno pride na vsak mesec 104 smrtnih obsodb in 88 izvršenih obsodb. Ljubčka umorila. V Neapolju je ustrelila nemška subretka Wilistett svojega ljubčka, mladega zdravnika. Ubsglo morilko so že aretirali. Vzroki neznani! Morfij mesto kinina. — V Malagi so imeli trije otroci mestnega inženirja Gra-ciana influenco. LekarničaT se je zmotil in je dal mesto kinina morfij. Vsi trije otroci so umrli zastrupljeni. Lekarničarja so zaprli. Tudi Peary — slepar? — Državni zbor v \Vashingtonu (Sev. Amerika) je nameraval odlikovati Pearvja kot odkritelja severnega tečaja in zahteval v ta namen od Pearvja vse dokumente in dokaze. Toda ta noče ničesar izročiti, češ, da bi s tem rušil pogodbo z založnikom. Nehote Krojaškega pomočnika v Solkanu. sprejme takoj Tvan Golob, kroj. mojster Kontorist absolvent praške trg. akademije, vešč slovenščine, hrvaščine, nemščine in deloma Mčlne, išče s 1. apriloit) pr merne službe. Oglasila *e prosi na upravništvo našega lista. GORICA. GORICA. Narodno podjetje .Pri Zlatem Jelenu". Hotel nJ V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — DomaČa in tuja vina. — Plzcnjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. GORIŠKA TOVARNA MILA Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmp domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Sloveuske pspoliiie! Poskušajte milo iz le domače tovarne! Izdelek je iirrsten.. J9m oliajiiel Naša specijaiiteta je: Caprasole -Koza s solncem. Pos^^^ite! Posojilnica in hranilnica v Ajdovščini, reglstrovana eadruga z.neomejeno zavezo_____________ " Vabilo= na XVI. redni občni zbor ki se bode vršil dne 19. marca 1.1. ob a uri popoldne i> zadružnem uradu o fljdooščini. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo pregledovalcev računov. 3. Odobrenje računskega sklepa za leta 1909. 4 Volitev načelstva in pregledovalcev računov. 5. Slučajnosti. Za slučaj, da ob določeni uri ne pride zadostno število udeležencev, se skliče drugo zborovanje na isti dan ob pol 4. uri popoldne, katero bode sklepčno pri vsakem številu zastopanih deležev. V AJDOVŠČINI, IS. svečana 1910. Načelstvo. Najcenejši in najboljši nakup D9T* v modni trgovini ""•!¦ ENGELBERT SKUPEK Gorica - Via Scuole 6 Z a g o Srajce Ovratniki Zavratnice Manšeti Gumbe za manšete Naprsniki Spodnje hlače Naramnice Rokovice Modni telovniki Nogovice ipode: ___ gokolenke epice Dežniki Pasovi Podveze Gumbi Turistovske oprave Žepni robci Gamaše Klobuki Za dame: Srajce Hlače Spodnja krila Predpasniki Pasovi Nogavice Korseti Glavniki Žepni robci Našitki za perilo Toiletno milo, Parfun L Cene st roifo solidne! Cenjenim odjemalcem na deželi pošljem blago na izhero. Agro-Merkur v Ljubljani. Qpadi)i prost©*! |Jai)ez ^rdfu©$a ulica $M. S. Podružnica Trst, uli a Stadion št. 3. Skladišče in klet: v Ljubljani in Trstu. Agro - Merkur je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom 'itd. najboljši vir za nakupo- 1 " vanje blaga - • POZOR! Umetna gnojila,galica,žveplo,krmila, semena, stroji in orodja. POKOR! Vina, Štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina! — Sir, maslo. Žita, moka, olje. itd. Agro-Ierknr preskrbi sploh vsaEo blago. — Agro-Merkur kupuje vse pridelke == in izdelka. , Cene najugodnejše ! Postrežba točna! Zahtevajte pravila, cenike, ponujajte svoje pridelke ! MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški "tir ,-ii.THftr "UST ^aSe v So*eski Gorica drž. kol. — Solkan - -*^mr*yimu<~ *¦ (jast verskega zajoga)# srednje ?oM: Trst, Via i!a Caserma B. { Internrban. telef.: Gotica It 74, Trst it. 1631, — Tel: Zadruga, Csei A. B. C. Gode v. Mit Zaloge: Solkan; Trst, Via deila caserma 4; i Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novcj obali. | Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposiuje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. ~ Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotograftčn* zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. j Mm lisice X 88.800..-- Garancijska riserva K 180.008. — Resem za izgube « 2l,fl00, j Zadružni tuad v Solkan« sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5-3%. Corso Jos. Verdi št. 37 1. nadstropje. Zobozdravnici in zobotehnični atelje Dr. Ivan Eržen ordinira od l ure zjutraj da S. pop. Varstvena znamka: »Sidro1 KjjS liBiraeni Ga psi g i comp. 1 * Nadomestek m Anker-Pain-Expeller ja povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenjn itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „si-drom", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA pri „ zlatem leva" v Pragi I ElisabethgaBso Štev. o nova. Hotel International u Tržiču (IKIonfalcone) odda se tako) v najem pod Jako ugodnimi pogoji. Hotel je na novo zgrajen, ima 30 meblo-vanih sob, ugodna lega v bližini postaje. Promet se v Tržiču velikansko razvija, tako, da je spretnemu in vestnemu hotelirju za-sigurana dobra eksistenca. Znanje slovenskega, laškega in nemškega jezika je neobhodno potrebno. Ponudbe sprejema lastnik hotela: IVXX PERIC, veleposestnik v Tržiču (Monfalcone). Na plesu je bilo Mladine Slovenske, Elvirt sera stopil na kurje oko, a ona-mi reče (res, čudn<: so ženske): «Le stopite še, saj jaz nosim Premeri & Jančar Ljubljana Dunajska cesta št. 20. Lastni izdelki oljnatih bar?, lakov, firaežev in steklarskega kleja. Velika zalogu kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obila naroČila se priporočava Premeri & 3ončar trgovina oljnatih barv na drobno in debeo. Kmečko-delauska gospodarska zadruga v Dobravljah rm Goriškem ima v kleteh zadružnih kmetov v Dobravljah, Skviljah, Kamnjah, Brjah, Šmarjah in dmgih vaseh veliko množino izboroega vipavskega vina. Priporoča se cenj. gostilničarjem in drugim konsumenlom. Dobiva se od 5fi lil. naprej po Jako zmernih cenah. A. vii. Berini J. Meilvetl, Gorica Tekališče, Josipa Verdi št. 32. j Gorica, šolska uiiea st, 2. uelika zaloga = = oljkinega olja 5500 not. potrjenih zdravniških in privatnih spričeval po*rjnj»jo, da najuspešnejše odstranjujejo KaiserjeVe prsne karamele — z znamko treh smrek — hripavost, zasliženost, katar, krčni I in oslovski kašelj. ' 1 Zavoj stane 20 in 40 vin. Doza «0 vin. Dobi se v lekarnah A. de Gironcoli — I Gorica, 1. Crištofoletti — Gorica, Rug-giero Kiirner — Gorica, G. B. Pontoni j — Gorica, L. Gliubieh — Gorica, v mirodilnici E. Mazzoli - Gorica, v lekarni J, Hus — Vipava, Maks Kozover | — Ajdovščina, L. Jursche — Ajel. prve vrste nijbiljtib M Iz Utre, Oalioacije, MilfetMarl in ftiet s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —'96, 104, 1*1?, 1-20, 1-2* 136, 1'44, 1'60, i'80, 2'- 240, za lnči po 72 vin. ------- Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo s« pušča kupcu do popolne, vporabe olja; pa vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kts in navaden. Zaloga ------------------mila in SVeC.----------------_ Cene zmerne. 1 Lekarna Cristofoietti v Sorici na travniku. Trskino (JtokMevo) jetrno olj*. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim In splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K140, bele barve K 2, Trskino leleznato jetrno olje. Raba tega olja je sosebno pripoioS-Ijiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. TrsKino Jetrno olje se železnim jodeceu- vS tem oljem se ozdravijo v kratkem Basu z gotovostjo vso kostne bolezni, ilezui otoki, golše, malokrvnost itd. itd. -—..... ••. Cena ene steklenice je 1 krono 40 viharjev. ===== OPPKBA. Olje, k»tu»ja naroCam direktno i^ Bom-gije, preisčs se ve^no v mojem kem. laboratorija, prodno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim & odjemalcem glede Cistote in ===== stalne sposobnosti za zdravljenje. ====== CrlstofoSatllJava pijača iz kina In žel«*a Najboljši pripomoček pri idravijenjn s trškim oljem. = \Eria steklenica stane 1 krono 60 vinarjev, = 1 aAi